Katollšk cerkven list. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsacega mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr.. v tiskarnici sprejeman a na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako nni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprrj. Teti*} XIX. V Ljubljani 1. listopada 1866. List 31. JBraife Heraanshih sot. Mnogo govori, modruje in pisari učena naša doba o ljudskih učiteljih. Na debelo se naštevajo pa na drobno razlagajo razne lastnosti, vednosti in učenosti, ktere se imajo zahtevati in tirjati od njih, da bodo zamogli vladati in voditi šolo po mislih in pomenu sedanjega časa. To pritiskanje zares tudi ni prazno iu zastonj, ker priznati moramo, da se novejši učitelji (samo da knjig za daljno izobraženje po dobljenih svedočbah in spričbah ne založe v večne tamnice) prav lepo odlikujejo v podučevanji mladine od onih starejše šole. Ali po večletni skušnji se mora pa tudi to priznati, da napredek v bogoljubnem, keršanskem življenji po mnozih krajih ni tako velik, kakor v druzih učnih tvarinah in predmetih; z žalostnim sercem večkrat opazujejo dušni pastirji nekako rakovo pot v tej zadevi , kar pa gotovo ♦4 ni brez nevarnosti prostemu ljudstvu v oziru nravnosti. Kolikor imenitniša naloga je odreja mladine, toliko tehtniša je dolžnost ozirati se po pomočkih, da se čedalje bolje zveršuje, in gledati na djanje tacih učiteljev, pri kterih se več sadu v učenji razodeva. Zato utegne koristno biti, da se ozremo tudi na učitelje, ki so za ljudsko šolo od cerkve poterjeni, ki se v učenosti, pa tudi spretnosti o podučevanji mladine lahko merijo z naj izverstnejšimi sedanjimi učitelji, ki pa zravno vsega tega prav po Zveličarjevo skerbe za keršansko odgojo sebi izročenih učencev. In kdo so ti učitelji, kje bivajo? Ti preizverstni učitelji so „bratje keršanskih šol" ali „šolski bratje," doma v Francii, pa sedaj razširjeni po štirih delih sveta v 1030 vstavih s kakimi 9000 brati, ki se vsi~vkvarjajo in pečajo s pod-učevanjem in odgojo ljube mladine. Posebno iskani in ljubljeni so v Francii (samo v Parizu imajo 30 šol) inv severni Ameriki, tako da bi jih, kakor mi je zagotavljal njih prednik pred nekterimi dnevi, v enem mescu lahko še 400 oddali, samo da jih imajo. Ti verli možje, za ktere se naj bolj omikani svet, pa tudi keršanski svet resnično puli, ti verli učitelji ljudskih sol so Slovencem menda čisto neznani, zato se derznem jih v domačem listu nekoliko opisati in razglasiti, Slovence ž njimi so-znaniti, da iz njih zgleda kaj za-se posnamemo; morda se tudi še nam vname želja po njih. Pomozi Bože! Začetek bratov keršanskih šol. Oče bratom keršanskih šol je častitljivi Janez Ker-stitelj dela Salle. Rojen v Francii 1651 v mestu Rheims-u, postane po izverstno dokončanih šolah naj pred mašnik, potem dohtar in profesor na universiteti in slednjič kanonik (korar) v rojstnem svojem mestu. Bil je neznano pobožen mož, posebno vnet za Božjo čast, za djansko keršanstvo in zveličanje duš. Zatoraj ga je serce peklo in bolelo, ko je vidil vsaki dan toliko mlačnost in za-nikernost v božjih rečeh, zravno pa Še toliko storjenih hudobij in razžaljenj Božjih. Misli in misli, odkod pač »zvira oboje to zlo, in kako bi se dalo vsaj zmanjšati; pa vsak dan se blago serce terdneje prepričuje, da je obojemu zlu večjidel naj pervi vir — pomanjkanje keršanske odgoje, zlasti pri ubozih težakih, delavcih in rokodelcih. Spoznavši žalostno to resnico , rad bi bil za vselej in do dobrega zamašil in zabil nesrečni ta studenec, ali kako in s čim? Keršanska ljubezen je pa znajdena, zato si zmisli tudi častiti Janez kmalo dober f>omoček. Živo se spominja nebeškega prijatla pa tudi jubivca nedolžnih otročičev, in če tudi učenega in vi-soeega stanu, vender prične brez pomislika zravno spol-novanja navadnih svojih dolžnost še zapušeno iu zanemarjeno mladino učiti, k Bogu napeljevati in k lepemu keršanskemu življenju, bodeče ternje hudih razvad pa skerbno in previdno obrezovati in zatirati. S pomočjo Božjo pregovarja, vnema in pridobiva za težavno pa važno to delo še druzih mož in mladenčev, ktere preserčno navdihuje in navdaja s svojim duhom ter napeljuje po lastnih skušnjah, kako bodo zamogli zdatno in vspešno učiti, dobre kristjane gojiti pa polniti njih ura in spomin z dobrimi za življenje potrebnimi vednostimi. Podobo Zveličarja, prijatla otročičev jim je živo v serce vtisnil in kazal jim jc obilno plačilo, pripravljeno tistim v svetih nebesih, ki druge podučujejo v dobrem, ker se bodo tam svetili in lesketali kakor zvezde na nebu. Take premišljevanja so te novince vse obnovile in pre-rodile; spoznali so, da jih ne čaka nobena posebna čast; nikakoršno premoženje, truda in skerbi pa obilno, tudi marsikaj zaničevanja od hudobnih ljudi; in pšenica se je pokazala, pleve ali vsaj premek se je ločil od njih. Nekaj vendar je še zmiraj ločilo nizke in uboge tovarse od visocega in bogatega mojstra. To kmalo spoznd bistro njegovo oko, zato se odpove korarstvu in razdeli svoje premoženje, postal je zuaj svojim dnižnikom popolno enak; ti pa so se ga iz vsega serca za vselej oklenili in njegovi volji se podvergli. Ravno to je želel častiti začetnik, in zato je iz vsega serca Boga h vab" l in častil, pa tudi neprenehoma še dalje prosil, naj On sam pričeto delo blagoslovlja, pospešuje in keršanskemu ljudstvu na časno in večno korist po sveti svoji volji doverši. Bogu j c zaupal in ni se goljutal! Zgled učenikov, preserčni njegovi opomini, za to nalaš odločena in ukazana molitev pa premišljevanje in vlek Božje milosti, vse to skup je že popred za novi in težavni ta stan gorečo družbo tako vnelo, da so se vsi z mojstrom vred sv. Janeza Kerstitelja dan 1. 1080 s slovesno obljubo zavezali, da hočejo do smerti stanovitni biti v svojem poklicu , naj se jim godi dobro ali slabo. To obljubo so tudi vsi serčno in zvesto spolnovali v raznih okolišinah. Kavno ta imenitni dan ac sme po vsi pravici imenovati rojstni dan bratov kcršanskih šol, to jc, učiteljev ljudskih šol, ki po navodu in napeljevanju častitljivega tega moža šo današnje dni dušne in telesne moči in zmožnosti, celo šc svoje življenje darujejo za pod učenje in keršansko odgojenjc sebi izročene mlaaeži. Kdo pa se jc tega dneva, to slovesne obljube serčnejše veselil in alajše spominjal, kakor ravno častiti prednik te družbe! Veselja in radosti mu je serce skakalo, ker položen je bil vogelni kamen zaželenemu poslopju, kterega si je bil v duhu že sozidal; s to obljubo so se začele djansk" spolnovati serčno njegove želje, zlasti še pot« in, ko se mu jc vsako leto pridruževalo lepo število novineev. Sad skerbnega poduka in vestne odgojo sc je pa tudi kmalo jel kazati. Mladina podučevana od teh bratov se jc h-po odlikovala v bogoljubnein življenju, lep.-m keršanskein vedenju, znala jc brati, pisati in enacih za življenje potrebnih r^či. Djanske tc priče so bile pač naj boljša svedočba za priporočanje in razširjanje mlade te družbe, in res so vabili in klicali te brate dušni pastirji in -kofje v svoje škofije za podučevanje mladega zaroda. Povsod >o bili ž njimi prav zadovoljni, so jih dalji- tako priporočali, da so bili čez 4»> let po Franeii že v prav mnogih škofijah razpostavljeni in vstanovljeni. Priča tega so premnogi škofje, ki so njih življenje in djanje. trud in sad v podučevanja pismeno terdili in hvalili pred sv. Očetom Benediktom XIII, kteri so ravno vsled hvale cerkvenih predstojnikov to družbo v cerkven red povzdignili 2*». janvarja 1725 in nj'Tie vodila poterdili, kakor jih je bil zložil in spolno vati ukazal svojim tovaršera začetnik njih, častiti Janez dela Salle. Dalj- nasl. Tri metre na Jfulrorem. VIII. tl.fg.-, mota. Zgodovinski nacert jeruzalemskega mesta. - Na-ulrtvo razkolnikov do katoliških svetiš.) Zastran n c k d a n j e ga mesta Jeruzalema je v množili rečeh polno dvomov, kje in kod je ravno stalo, toraj ugibajo eden tako, drugi tako. Mnoge svetopisemske imena so zginile: izmed svetnih pisavcev nekoliko popisujejo nekdanji Jeruzalem Tacit, Dion Cassius, Stra-bon, — bolj na tanko pa jud Jožef Flavij, kterega učeni zastran tega naj rajši prebirajo. Da je bilo mesto nekdaj po nekoliko na drugih krajih mem sedanjega, ni dvomiti, vender pa naj berže ne toliko, kakor hi mar sikteri radi. Moria Otel ali Ofla, Bezeta, Sion in Akra, so gri< ki, na kterih in ob kterih jc stalo staro mesto. Moria je zanesljivo in gotovo homec, na kterem je bil Salomonov tempelj, in na njegovem mestu je dandanašnji Oinarjevo moliše ali mošeja. „Moria,4< to je, „Bog bo previdil" se ima za tisti kraj, kjer je Abraham daroval jagnjo, potem ko inu je bil sin Izak ohranjen. (Genes. *: *' ' Temu ob severni strani je bil ob rirn-Ijanskih ča>ih grad An ton i a. Otel jc proti jugu od M. »rie meti potokom ('edronom in znotranjo mestno rupo. Be z e ta. t. j. novo m"sto, je bila proti severu gradu Anto-nia, ločena od nje s široko rupo. Ti trije hribei so bili zaporedoma na ravno tistem gorovji ob jutrovi strani. Večerno stran pa je globoka dolina ločila od jutrove, in na nji sta bila od juga proti severu homca Siou in Akra. Sion je Davidovo mesto, kjer jc bila zadnja večerja in veliko druzega znamenitega; Akra pa po nekterih oddelkih ni drugo, kakor tisti kraj, kjer je zdaj Kalvariia in cerkev Božjega groba. Vsi ti kraji so tudi zdaj s hišama napolnjeni in obljudeni. Kratki načertek zgodo v i ne J eruzal emo v e je enako potreben pridnemu bravcu kakor popis mestne lege, da potem ložej razume in sprevidi druge popise in pojasnovanja. Znano je, da jo Jeruzalem na tistem mestu, kjer je bil Salem, sedež Melkisedekov, kar je tudi v sv. pismu dokazano. Gotovo enako je, da pred Davidom se jc mesto imenovalo J e bus, od Jebusejcev, mlajšev Kahaano-vih, ki so bili v posest vzeli hrib Sion. Ko je bil prišel Josva v deželo in jc deželo delil med Izraelove redove, je bil ta del dobil rod Benjaminov. V sedmem letu svojega vladanja (okoli 1. II>411 pred Kr.i je bil kralj David Jebuscjcc čisto pregnal, vse mesto v svojo oblast dobil in ga utcrdil ter ga z zidovjem obdal. Na Sionu jc postavil svoj sedež, grad Millo ali Davidovo mesto. Pod Davidovim naslednikom Salomonom je Jeruzalem dosegel verhunec svojega bliša in slave. Zidal je Salomon na nasprotnem hribu Moria svoj častitljivi tempelj in druge imenitne poslopja; razpel je tergovske zaveze z Indijo in Afriko; on sam je bil silo učen in njegovo mesto jc bilo središe olike na dolgo in široko. Kavno kralj Salomon sam pa je bil zadolžil, da je Jeruzalem začel otemnevati. ()dkar je bilo kraljestvo pod Jeroboamoin razdeljeno, se je Jeruzalemu huda godila. Skoz tri stoletja so ga zaporedoma napadali Egipčan Sisak, Asirec Asarhadon, — Nekao Egipčan v edinosti z raznimi ju-dom sovražnimi rodi. Ncbukadnczar (Nebuhodonozor. je (1. 5*8 pred Kr.) mesto iu tempelj razdjal. Po 701etni babilonski sužnosti je sicer Zorobabcl po dovoljenji kralja Cira zopet zidal mesto iu tempelj, akoravno so mu Samarijani hudo nasprotvali in nagajali: toda tempelj ni bil več Salomonov tempelj in mesto ne več Davidovo mesto; jokali so stari judje, ko so mislili, kako je nekdaj bilo in kako je zdaj. — Za perzijanskim gospostvom pride Aleksander Včliki (.'132 pred Kr.), ki je z mestom človeško delal in mu dovolil inarsikterih pravic; ali po njegovi smerti je bil med Egiptom in Sirijo izveržen vsem vojsknira britkostim. Antioh Epifan je oropal tempelj in razdjal obzidje, v tempelj postavil malika olira-piškega Zevs-a, in Sirjani so po mestu rogovilili, terd njave zidali, jude k ne je verstvu tako dolgo silili, da so se Makabejci vzdignili, kteri so deželi zopet samosvojnost pri vojskovali. Juda Makabejie je v tempeljnu zopet postavil službo pravega Boga, od česar je izviralo obhajanjc tempeljnovega očiševanja. Jonatan je v novo postavil mestno obzidje. Simon jc Sirijane čisto pregnal. Asmo-nejski knezi so zdaj vladali, dokler niso Palestine Kim ljani pridobili. Domači prepiri so bili vzrok, da je rim-ljan Pompcj Jeruzalem predobil (63 pred Kr.), ki je pa firizanašal življenju in posestvu prebivavcev. Dvajset et pozneje so Tartjani plenili nesrečno mesto; domači prepiri kraljeve rodovine so jim k teinu priložnost dali. Herod Včliki je dobil deželo in mesto popolnoma v svojo oblast in zidal jc s siluiiu lepotičjem zopet tempelj in druge zale in imenitne poslopja in terdnjave. Ta tempelj tedaj jc stal ob Zveličarjcveni času, kteremu je Jezus tako silo žalosten konec napovedoval. Se kažejo mesto na Oljski gori ( podertinc cerkve Kristusove krone so zdaj tam), kjer je Zveličar stal, kedar jc terdovrat-netnu mestu prene»rečui konec napovedoval. (Luk. 21.) Po smerti imenovanega kralja jc bila Judeja pritaknjena k rimlj. pretekturi Sirije in Jeruzalem je bil podveržen rimskim poglavarjem, ki so imeli prebivališč v gradu Antonii. Jožef Flavij jc na tanko popisal žalostno raz djanje Jeruzalema po Vespazijanu in Titu (70—71 po Kr.). S 100.000 vojaki je bil Tit ob severni strani v pervo mesto oblegel, ker ta stran edina se ni dala do nepremagljivosti vterditi; v 15 dnevih je imel v oblasti novo mesto (Bezeto) tn Akro: potem je obdal tudi višavo mesta ali Sion, da bi jude z lakoto primoral, naj bi se podali. Cez tri mesce po strašnem nasprot-vanjn na življenje in smert je bil stan Sion pridobljen. Zoper povelje Titovo so vojaki od tod tempelj zažgali in napravili v mestu in v svetišu naj strašncjši mesar-jenje, ki ga je kdaj svet vidil. Cez milijon judov je poginilo v ti grozovitni morii, kakor piše Jožef Flavij. Ako živ človek dvomi nad tem, kar Gospod žuga, tukaj naj se zgleduje! Kako strašno je prišla klicana kri nad jude in njih otroke! Pri vsem tem pa slepi judje niso hotli spoznati ne Sinu Božjega in ne Njegove šibe. Velikrat pozneje so rogovilili in zopet iskali samostojnost si pridobiti. V ljutem uporu pod Bar Kokbom <127—13;"»t so hotli vse nejude iz Palestine pregnati. Hadrijan pa je rovarstvo s silo zadušil in neusmiljeno z judi delal. Zidati je zopet jel zlagoma Jeruzalem, pa dal mu je vse nove pre bivavce, same nejude. novoversko službo in celo novo ime; imenoval ga je namreč „Aelia ("apitolina," v čast malika Jova kapitolinskega, kterega podobo je postavil na tempeljnovo mesto. Judom pa se je tako hudo godilo, da pod Iladrijanovimi nasledniki niso smeli drugač kakor le za plačilo hoditi jokat k podertinam svojega stolnega mesta. — Pod Konštantinom Velikim so se jeli v Jeruzalemu povzdigovati keršanski spominki novega Jeruzalema; zi dal jo s svojo materjo sv. Heleno veliko svetiš in mod temi tudi cerkev Božjega groba v Jeruzalemu. Lepo jo cvetlo keršanstvo pod Konštantinom v Jeruzalemu, kakor po vsem rimskem cesarstvu. Julijan odpadnik, sin Julija Konštancija, Konštantinovega popolibrata, seje zastonj pehal in pertal. da bi kljub Božjemu napovedovanju zopet tempelj zidal. Ta nečimerni sanjar. spačen s čisto napčno odrejo , se jo še ♦». pros. .">*»! v eerkvi v Vieni, ko ga je ljudstvo za Avgusta sklicalo, ponašal s svojo keršansko pobožnostjo; kmali pa so ga obdali neverski „olikanci'' novi Platoni kar ji in postal je naj veči sovražnik prave vero. Zavoljo Julijanove enakosti z dandanašnjimi .,keršonimi nejeverniki" na.j še nektere besede o njem spregovorim. Ta odpadnik je hotel imeti nekako novosegno maliko/avstvo , kor nekaj je posnemal iz ajdovstva. nekaj pa iz keršanstva. < >d svojih malikovavskih služabnikov ali popov je tirjal omiko in nravnost, posebne pokorila in bogoslužno petje, celo samostane in dobrotne naprave je vstanovljal. Po drugi strani pa je kristjanom škodoval, kjer je le mogel, jih z višjih služb odrival in njih vero zasramoval, kakor dandanašnji brezbožni časniki. Dražil je vse človeške strasti zoper Kristusa in njegov delež, kakor počenjajo n. pr. dandanašnji „julijani" zoper konkordat, jezuite itd. V kratkem času jo veliko dobrega razdjal, ali ko je hotel Božjo besedo ovreči, se mu je ustavilo. Od novopersi-janske pšiee je v obupani togoti umirajoč spoznal in za-klical. da ga je Kristus premagal. Imamo „julijanov" veliko, celo nekaj , julijančkovr4 naj bi zgodovino i/, resničnih virov študirali in se prepričali, da je Bog nepremagljiv s svojo Cerkvijo. Mi ka KI: Kdo je kakor Bog? —■ Posebnega spomina vredno jc, kar učeni razlagavec sv. pisma gospod Tirini (S. J.j pripoveduje razlagaje evangelij o kervotočni ženi. Ta žena, tako močne vere, jc bila doma iz Cesareje Filipove, pod velikim Her-monom, kjer sem ravno svetega Rešnjega telesa dan letošnjega leta med Druži prenočeval. Ko je bila blagosorčna žena od dobrotnega Zveličarja svoje prehude in zraven tega se kužljive in nekako sramotne bolezni rešena, je v svojem domačem mestu (zdaj revni vasi, o kteri bom pozneje več govoril) postavila Kristusu v spomin znamnje ali statvo, ktera je kazala to dobroto. Zeliša, ki so pod tem znamnjem rastle, so imele zdravilno moč, berž ko so se robu te podobe ali štatve dotaknile, pripoveduje Rvzebij ;lib. 7. hist. cap. 14. i. Julijan odpadnik pa je bil ukazal to znamnje ali spominek podreti in na njegovo mesto svoj lastni spominek postaviti; toda strela je zdajci nanj udarila in ga razsula, kakor Zozomen piše. (Zozom 1. f>. c. 21.) — Tudi to tedaj priča, da zvijačni Julijan nikjer ni bil srečen, kjer koli jo je z« er ,,< Jalilejca" napregel, kakor je Zveličarja imenoval. )andanašnji je „julijanov" veliko; naj gledajo, kam bodo s svojo butoglavostjo prikermili. Kalcedonski cerkveni zbor je postavil v Jeruzalemu patriarha. Oplonil pa je potem mesto novopersi jan Kosroa. ki ni spoštoval no duhovstva in no svotiša, in pravijo, da zlasti s pomočjo judov je .'JtiJ" «»ali celo '.NUNNi krist janov poklal in pomoril. Vender pa jc lleraklij lota »»2* od Kosroa odneseni Kristusov križ zopet pridobil in \ Jeruzalem nazaj prinesel. L. ''».'»«i je kalil Omar > svo jimi arabi obsedil Jeruzalem, kteri. hranivši se i iih m »-. se je poslednjič mogel udati s pogodbami. Do štirih *to letij naslednjič je bilo mesto \ pokoišini kalifov iz Da maska in Bagdada, ki pa niso ne prebivavcom iu ne obilnim romarjem krivit e delali Harun er Rašid je Ka rolu Velikemu poslal celo ključe k vratam ceikev in svetiš, pri kterih je bil ta eesar vstanovil v« like zaloge. Terpelo pa je mesto od trinoških Fatimidov in zlasti od kalita Hakema, na čigar povelje jo bila eerk« v I »o/, je ga groba na novo požgana. Scldžuki. njih nasledniki v II. stoletji, niso bili nič boljši: pritožbo stiskanih kristjanov iz svete zemlje >o se začele razlegati na daljo iu -ii javo po Evropi, in ninih Peter i/. Amiomi je pd križanke sklicevati na reševanje kristjanov iz r->k sovražnikov n sv. deželi. 7. rožn. 1<>99 je pripeljal Bogomir Buljouski svoje križarje pred Jeruzalem, ki t za križanstvo. Tako je bilo Saladinu ložej Jeruzalem zopet vzeti leta 11*7, kteri jo latinskemu kral jestvu ondi konec -t«»rif in musulmanstvo vnovič vstanovil v tem nesrečnem me stil. Gvido Lusinjanski 119<») se je potem imenoval na mesto jeruzalemskega le ciperskoga kralja. Rihard L« voserčnik pa je izročil jeruzalemsko kraljestvo Henriku Šampanjskemu (1190—'Mi>: toda pod njegovo in njegovih naslednikov vlado so Saraceni premagovali kraj za krajem. Cesar Miroslav II je bil sicer I. 1229 Jeruzalem zopet pridobil, toda le s pogodbami, iu ko sta bila Navarski kralj in Bretanjski vojvod primirje prekeršila, je egip tovski sultan s kovarezmiškimi trumami Jeruzalem ua padel in 18. vinotoka 1244i pri Gazi križake do konca potolkel. Vse jeruzalemsko kraljestvo j»- bilo zdaj v terdnjavi Ptolemaidi in l. 1292 so tudi to zgubili; le samo naslov jeruzalemskega kralja so še ohranili nekteri, tudi avstrijanski vladarji. Jeruzalem pa je bil svoj pot glediše prelivanja preobilne kervi in vednega skrunjenja: tako pod poslednjimi kalifi Ejubiti, pod brezvladjem Mamelukov (1382). dokler ga ni z vso Sirijo vred oto manski sultan Selim II (1617) pod svoje gospostvo spravil. Jeruzalem je potem s turčinstvom vred razno osodo terpel in jo terpi še zdaj. Dolgo časa je bil sklenjen s pašalikom v Damasku: 1*33 je padel Mchmed-Ali-u v oblast: 1*40 ffa je zopet dobil tur-ki «ultfti>. ki j« ondi pašata postavil, kteri je pa podveržen kajmakamu v v Bejrutu. Jeruzalem, že sedež katoliškega patriarha, je dobil 1841 protestanškega škofa (!), 1845 greškega patriarha, in I. 1851 protestanške diakonise ali redovnice. V bolj mirnih časih namreč vse tiši v Jeruzalem in koledva za svoje verstvo (prozelituje); ob hudih časih, ki življenje visi na tenki nitki, so bili ondi le katoliški mnihi, oo. frančiškani; o druzih ločinah je bilo malo duha in sluha. Naj le vstane tudi zdaj ondi kako klanje , kmali se utegne viditi, koliko novih patriarhov, škofov in misijonarjev bode ondi ostalo, razun katoliških. V poterjenje tega je gotovo zadosti, ako povem samo nektere stavke iz pisma, kterega jc pisal jeruzalemski katoliški patriarh Jožef Valerga 12. pros. 1800 do družbe v prid Božjega groba v Kolinu. (01. str. 5, 10. Jahrg. 1. IIft. „das hcil. Land.") Patriarh govori, kako sc je godilo o lanski koleri in pravi med drugim: „Duhovstvo raz-kolniških ločin je bilo od objokovanja vredne plašljivosti šc veliko bolj premagano kakor pa prosto ljudstvo, ter nc da bi bilo naj manjši pomoč skazovalo sebi izročenim prebivavcem, jc bežalo s svojega mesta in jih tako pu-šalo. Med tem takim so njih patriarhi in škofje pervi dali žalostni zgled pobegnjenja in zanemarjenja svoje dolžnosti. Pri vsem tem pa nc eden naših misijonarjev, naših duhovnov, naših rcaovnikov in redovnic ni nezvest postal svoji dolžnosti, ktero jim jc njih služba nakladala. Nc eden bolnikov ni ostal brez naj marljivši telesne in dušne postrežbe. V Jeruzalemu šc noben otrok ni umeri, da bi ne bil poprej prejel sakramenta sv. birme/' Celo razkolniški časniki so očitno in kaj slavno hvalili obnašanje katoliškega duhovstva, tožili pa zastran plašlji-vega vedenja svojega lastnega duhovstva in pastirjev. (K<«ne<: nasi.) IPgleti po Slovenskem ia dopisi. Iz Ljubljane, —a— Kakor j c želeti, da bi cerkev bila šoli vseskozi prijazna voduica, tako jc tudi želeti, da bi š o 1 a bila cerkvi vedno zvesta tovaršica. Iz tega obzira je hvale vredno, da nam jc neduhoven sicer, vendar po svojih duhovnih pesmih in koristnem učiteljskem djanji mnogo čislani gosp. And. Praprot-nik, vrednik ,,1'č. Tovarša," spisal molitvene bukvice z imenom: .,Marija naša Pomočnica in šopek duhovnih cvetic, molitvic in pesmic, posvečen milostivi Devici Mariji, češčeni na Brezjah na Gorenskein. Rojen v Podbrczji jc nekaj iz lastnega nagiba, nekaj pa na prošnjo svojih bližnjih rojakov Mariji Devici na Brezjah nabral in zložil imenovani šopek duhovnih cvetic. Popisal jc ob kratkem najpred podobo Marije Pomočnico na Brezjah in nektere čudne dogodbe na tem kraji nekoliko po Zg. Danici, nekoliko po pripovedovanji zanesljivih prič, tudi v podobi legend ali pobožnih pesem. Molitvene bukvice imajo tri dele: I. Češčcnjc Božje, II. Češčcnjc Marije Devicc, III. Razne molitve, in na koncu: Venček Marij ni h pesem. Kar dobro izbrane molitve pr sebno priserčne dela, je to. da so kakor med sv. mašami, tudi po drugod tu in tam med molitvami pesmi vverstene, ktere pobožnosti nc motijo, marveč jo povzdigujejo in povišujejo. Razun svetih časov, križevega pota, vcčcrnic ob nedeljah, Gospodovih in Marijnih praznikih, molitev pri obhodu presv. ReŠnjcgaT., imajo v sebi tudi lepe male Smarnice, o kterih bi bilo želeti, da bi jih obhajali posamni in skupaj po keršanskih hišah. Glede na čudne dogodbe v predgovoru, *) brez kterega sc bukvice tudi *) Povedano nam je, da so mil. Višji pastir imeli rokopis teh bu- kvic v rokah in rekli so, da se srcu' natisniti, da pa vender žele, naj bi niduhovni o tacih rečeh bukvic ne pisali. Vr. posebej dobivajo, pisavec sam očitno spoznava, da, kar piše tukaj od posebnih milosti in čudežev, ima, dokler jih cerkev ne poterdi, le človeško veljavo (str. V. VI.). Šopek druzih molitvic in pesmic pa je nabran in zložen po naj boljših slovenskih molitvenih knjigah, naj več pa po lepi nemški „Dcr hi mm lise lic Palmgarten, Koln 1861" z nadškofovskim poterjenjem. Torej jih smemo z dobro vestjo ne le romarjem k Marii naši Pomočnici na Brezjah, ampak sploh pobožnim in olikanim Slovencem priporočiti, kterim jih tudi lepa beseda in čedna vnanja podoba že sama priporoča. Dobivajo se pri g. Ničmanu na pol v usnji po 05 kr., vse v usnji po 80 kr. in z zlatim obrezkom po 1 gld. 10 kr. — Iz Ljubljane. Eden izmed naj lepših naukov, za ktere sc dandanašnji mnogi blagoserčni mladenči in tudi žc priletni možje prizadevajo, je znanje raznoterih jezikov pod milim nebom, kterih vsak ima svoje posebnosti in lepote. Kako škoda je za dragi čas, ki ga mnogi skorej s samim branjem Cerkvi, njih veri in njih zveličanju veči del nasprotnih časnikov zgubijo! Ravno tako škoda je za tist» čas, ki ga zaveržejo z branjem spotikljivih bukev in knjižur! En ali drugi dober in postaven časnik brati je sploh dosti, pri komu>-oklic več ne tirja, sicer pa čas v časnosti in večnos.. oristne nauke obračati: to je modrost, s tem so človek tudi na pravi poti ohrani. S tem vvodom obračamo pozor na moža našega cesarstva, ki smo ga že zadnjič omenili, zdaj pa, ko je posebna prilika tako nanesla, naj o njem bolj obširno spregovorimo. Dobili smo te dni po pošti iz Tirolskega knjižico: „Todinet na (lit na ngutu ti gwca na Kri s ti avvuro i kulya ti Bari i k i den na Afrika." (Kratki keršanski nauk pisan v barskem jeziku v srednji Afriki.) Spisal jc to delicc: Baballanna Kutuk-naculyeng Mitterrutzner, oče Janez Zlatoust Mit-terrutzner, ki ima pri sebi mladenča Fr. Logvita, blizo spod ravnika, in sc jc od njega in iz druzih virov naučil ondotnega jezika ter spisal katekizem, za kterim pozneje nasledva slovnica in besednjak tega jezika. Barska dežela jc namreč tista, v kteri jc bil ranjki naš rojak dr. Nace Knoblehar pervi vstanovil misijonsko postajo Gondokoro in kjer sta bila leto in dan Slovenca Dovjak in Trabant, pozneje pa je Tirolec r. misijonar Uebcr-bacher več let ondoti delal, se jezika dobro naučil in velik del cerkvenih bukev vanj prestavil, potem ga |o z njegovo učenostjo in gorečnostjo vred pograbilo neprizanesljivo afrikansko obnebje. Kdo pa je gosp. Mitterrutzner, je undan v dunajskem „Volksfrd.-u" razlagal blagorodni g. baron Spcns, prednik Marijno družbe za afrikanski misijon, na mestu Kranjca r. škofa Mešutarja in za njim slavnega g. dr. Hurterja na Dunaju. Tako-le piše: J o ž c f Z1 a t o u s t Mitterrutzner, dr. sv. pism , kanonik lateranski, ud akademije za katoliško vero v Rimu pa Marijne družbe na Dunaji za razširjanje kfl misijonov v srednji Afriki in profesor na viši gimnaziji briksenski, je rojen 1. 1818 v Fils-u blizo Briksna (c Tirolskem). Njegov oče je bil kmet in mati sestra znanega izverstnega učenika na briksenski gimnaziji, Vp* Forer-ja. Ta stric mu je bil tudi vedni pomočnik, ko se je Mitterrutzner šolal (1831—1838) v Briksnu; z iz-verstnimi spričali je potem prestopil v Inomostu v modro-slovstvo in od leta 1839—1842 je zopet v Briksnu zdelal perve tri leta bogoslovja. Tukaj so bili med drugimi njegovi učeniki tudi prof. Gasser, sedaj nadškof briksenski, in prof. Rudigicr, sedaj škof linški. Mesca kimovca 1842 je stopil Mitterrutzner v korarski vstav Novi štift (Novi sad), ki je ravno takrat praznoval svojo sedmo stoletnico. Prestavši novinstvo in zdelavši tuai 4. leto bogoslovja je šel M. v Rim, kjer se je skoraj skoz dve leti prav marljivo pečal s bogoslovskim' pa jezikoznanskimi vedami, zraven pa delj časa ko tajnik pomagal takratnemu deržavnemu podtajniku Corboli-Bussi-ju. Leta 1847 so ga poklicali v Briksen nazaj za učenika na gimnazijo, kjer je še zmirai. V teh letih je pozornost učenega sveta na-sč obernil dr. Mitterrutzner s svojimi učenimi knjigami in spisi in si velike zasluge pridobil za učenost. Zlasti po izdavanji svojega izverst-nega „kat. koledarja za dom" si je toliko slavo pridobil, da si ga je zato akademija za kat. vero v Rimu izvolila svojega uda. Z velikim trudom je prestavil tudi iz la-ščine v latinščino .,Meditationes ad usum Cleri" in jih izdal v 4 zvezkih. Sv. Oče papež so učenega dohtarja zavoljo tega dela v posebnem pismu pohvalili. Dr. M. je že pred 12 leti začel na gimnaziji učiti naglopis (stenografijo) in 1. 1860 je z drugimi vred vstanovil naglopisno društvo; tudi je podučeval brezplačno v laščini, francoščini pa v španjskem in angleškem jeziku, kedar se je oglasilo marljivih učencev za te jezike. Velike so tudi njegove zasluge za katoliški srednjo-afrikanski misijon, ki stoji pod varstvom svitlega cesarja. Odkar je bil ta misijon vstanovljen 1. 1851, je Mitterrutzner navdušeno delal za njegov obstanek z besedo in djansko, pa s peresom. Najprej si je skušal pridobiti tadanjega briksenškega knezo-škofa Galura, da bi tako ložej v to škofijo vpeljal Marijno družbo in iz te škofije misijonarjev pridobival za omenjeni misijon. Oboje se mu je dobro obneslo; kajti briksenška škofija je skoraj vsako leto med pervimi v denarni pomoči za srednjo-afrikanski misijon, in od 1. 1853—1861 je Tirolsko poslalo 13 misijonarjev v Afriko, pa 21 misijonskih udov neduhovnov. Ali tudi djansko je sila veliko storil M. za ta misijon. Popotval je enkrat nalašč zato v Egipet, ter osem misijonskih učencev prepeljal v Evropo in jih je nekaj izročil propagandi v Rimu, nekaj pa dr. Mazza-tu v Veroni za daljno izučenje. Eden teh učencev je sedaj žc misijonar v Atriki. Ko so pozneje skoraj ob enem vsi duhovni tega misijona pomerli in je vodja propagande sklenil popolnoma opustiti srednjo-afrikanski misijon, je sel dr. Mitterrutzner 1. 1858 v Rim in je pregovoril kardinala Barnabo-ta, da misijon še stoji in vedno dalje dela. — Zadnje čase se je dr. M. tudi veliko pečal z jezikom srednjo - afrikanskih prebivavcev, ktere imenujejo „Dinka" in pa z obilnim pridom. Dal je na svitlo delo: „Jezik Dinka - zamorcev v srednji Afriki, kratka slovnica, berilo in dinka - nemško - laški slovar." Učeni so z velikim veseljem sprejeli to delo. Zavoljo tacih in tolikih zaslug korarja in profesorja M. za katoliški misijon v srednji Afriki ga je predsednik odbora Marijne družbe priporočil Njih veličanstvu, da ga kako poslave; in res so imenovali cesar zaslužnega profesorja 8. kim. t. 1. viteza Franc-Jožef o vega reda, ter so tako spodbudili č. korarja še k nadaljnemu veselemu delu, pa pokazali ob enem, kako jim je tudi mar za napredek sred-njo-afrikanskega misijona. Iz Ljubljane. „Wahrheitsfreund" v Cincinatu v Ameriki od 19. kimovca nam je čez morje prinesel za našo deželo imeniten in silo razveseliven spis. Serčna hvala našemu rojaku Žagarju v Čikagu, ki nam je list poslal! Tako-le se glasi: Duhovsko posvečevanje in nova maša ob Gorejnem jezeru. Ako bi se vsako duh. posvečen je in vsaka nova maša v zveznih deržavah novoposvečenih mašnikov oznanovala po naših časnikih in obširno popisovala, bi morebiti ne ostajalo veliko prostora za druge naznanila. Zakaj take novice niso več redke, hvala Bogu! Posebne okolišine pa naj vender izgovarjajo, ako se taki dopisi kterikrat nekoliko bolj obširno izročajo. Pred trideset leti so prcčast. škof Baraga po sv., jem pervem misijonu ob Gorejnem jezeru na Verh i La Point) gori popotvali; pot od Detroit-a (r. Detroa), ki se zdaj v 4 dnevih opravi, je takrat pač mesec dni terpela, in pa s kolikim trudom in nevarnostmi! Takrat niso mislili, da kacih 30 lčt pozneje bode nad dvanaj stero največ od njih posvečenih mašnikov sv. daritev opravljalo in številnim občinam besedo Božjo ozna novalo ob jezernem obrežji, ki jc bilo tisti čas šc skorej brez ljudi. Pred manj kot 20 leti so bili prečastiti cerkveni častnik ali prelat šc edini duhoven ob G o rej nem jezeru, proti večeru od Smarije (Saut Ste. Marie, kjer je sedež škofa Baraga), in šc lc pred 6 leti sta si de lila 2 duhovna dušno pastirstvo v občinah Kewenaw r. Kjunav ) in na Polotočji, koder jih je zdaj 8 vstanovljenili Pisavec teh verstic se jc pred 11 leti s svojim šk" foni v lubnatem čelnu peljal mem našega Porta^e-Lake-a (Portedž-Leka); poprejšnjo noč smo bili prebili pod nebeškim zvezdnim šotorjem v divjačini; takrat so preča . škof pokazali na versto koč na obrežji in so rekli: „Tukaj stanujejo nekteri beli ljudje, ktere bote mogli včasi obiskati." Zdaj ste tukaj dve ccrkvi, ki ste za katolišk" prebivavstvo nad 8CH n > duš veliko premajhni, ter jc bilo treba dveh novih večjih; in poslednje 4 leta je 5 v naši škofii posvečenih mašnikov imelo v naši cerkvi v Ila neak-u novo mašo. Pervi 4 so bili Irci, poslednji A v strijanec. Čast. gosp. Janez Vertin, sin enega naših naj bolj spoštovanih občanov, rojen iz Dobič-a (?—D"b bitseh; na Dolenskem, tedaj rojak našega prcčast. Škota, poslednje leto gojenec v Salezijanu, je te tedne prejel svete redove (subdijakonstvo 27., dijakonstvo in ma-ništvo 31. vel. serp.) v stolni cerkvi v Marketi (Mai quette) ter je pervi ondi posvečen mašnik. Pri njegovi maši, ki jo je^pel v tukajšnji cerkvi sv. Ane, so inu stregli čč. gg. Čebul, Magnc in Jacker: preč. gg. \Valjh in Sweeney sta bila v svetišu pričujoča. Slovesni govor je bil v angleškem jeziku, ker jc wči del občine Ircev. V cerkev v Clifton-u, za ktero je novoposvečenec odločen, hodijo tudi naj bolj Irci, potlej Nemci in Kana danci, ter jim bo mogel v treh razločnih jezikih besedo Božjo oznanovati. Kranjskega (slavonskega) naroda jc tako malo \ zveznih deržavah, da bi bilo vsih deržin skupaj komaj za naj manjši občino, in vender ima letošnji koledar žc 15 imen kranjskih duhovnov, kterim vsim bi zadevne občine, ako bi se poprašale, spriče vanje dale, ki tem imenom čast dela. Nckteri izmed njih so v učenosti, znanstvu jezikov, pobožnosti in duhovski gorečnosti v pervih ve rs ta h amer i kan s kc ga duhovstva. Malo K ran j-sko je dalo zamurskemu misijonu Knoble harja (škoda, da jc prezgodaj umeri j, našemu indijanskemu misijonu Baraga. Častitljivi boje-vavec starašinaPirc je od ondodprišel, da ne omenjam druzih mlajših in starejših duhovnov. Naj jih le še veliko za njimi pride' V Hanekok-Portagc-Lake-u 3. kim. 18b6. Prijatel novoposvcčcucov. — Slovenski pesnik g. Anton Uraek (Okiški) jc postal učenik za slovenšino na gimnaziji v Celovcu.—Tu<'» to leto rodoljubne slovenske gospe in gospodične želijo viselo božičnico napraviti sirotam in ubožnim otročičem ter jim oskerbeti gorko in dobro obleko kakor lansko leto. Pre tečeno nedeljo jc bila obilno obiskana beseda v čitavnici v ta namen, in „Novice" vabijo dobrotne roke, da naj bi darovale v ta namen. Bog daj obilen blagoslov! Iz Mavčič, 14. okt. —/?— Pred dvema mescem * so se obhajale nove maše po daljni škofii, pri kterih se je zbirala žlahta in drugi prijatli in znanci od blizo in daleč, da bi novomašnika pozdravljali in pri pervi ne-kervavi daritvi, ktero Bogu daruje, za-nj molili. Nastopila j«* zlata doba, doba zlatomašnikov, ki obhajajo petdesetletnice. Dasi tudi jih je letos že nekaj bilo, vender bo .slovenskim vernikom, posebno duhovšini ljubo, da pozve tudi kaj od zlate maše v Mavčičah. Obhajali so svojo petdesetletnico tukajšnji preljubljeni fajmošter g. Martin Žust. Zbralo »e je spoštovavcev, duhovnih bratov zlatomašnika 17, med njimi milostni naš škof. Vreme sicer ni bilo lepo, vender od juterne do popoldanske službe Božje ni deževalo. Vernikov je bilo mnogo privrelo od blizo in daleč se redke slovesnosti vdeležit. Vas je z zelenimi vejami pomlajena, in prostor pri eerkvi je ozaljšan s smrekami in banderci. Proti desetem se podamo v cerkev, in kaj ginljivo je bilo gledati, ko gredo v procesii za mladostjo, možmi tarmani, in za du hovni zlatomašnik z navadno palico, s šopkom olepšano, v praznično napravljeno cerkev. Po ,,pridi sv. Duh" stopijo mil. škot na prižnico in povejo, da jih je posebno to pripravilo se vdeležiti današn je slovesnosti, ker poznajo g. zlatomašnika že -Mi let kot blagega in pobožnega duhovna, ki so biii kaplan v Železnikah, v Šentjur ji in Kranji, in ki so bili tisto leto, ko so škof bili duhoven posvečeni, že v Mavčiče kot tajmošter poslani, ter so tukaj že tri mesce manj kot 40 let fajmošter, da ga toraj skoraj ni farniana, ki bi ne bil od njih keršen ali poročen, ali pa vsaj podučevan. Povedali so višji pastir, odkod prihaja, da se visoka starost doseže in so razkladali dolžnosti, ktere imajo farmani do svojega gospod očeta, ki njim že 40 let duhovnih in telesnih dobrot deli jo. Posebno so visoki govornik opomnili, da — ker so fajmošter vse škofije, m ker niso nikjer našli /apomnjeno, da bi kteri Njih prednikov bil tukaj kdaj pridigoval, - naj bi si farmani Njih nauke zapomnili in po njih živeli. Po pridigi se je začela sv. maša, in veselja nam je serce igralo, ko so zlatomašnik še dobro peli iu se dosti gibčnega skazali. Po zahvaljeni pesmi so šli častiti starček na prižnico in so podelili blagoslov zbranim vernim. Iz cerkve smo šli zopet v procesii v duhovšnico, in tam gospod tajmošter Namre šc enkrat pozdravijo zlatomašnika v imenu duhovšine v latinskem jeziku: „Quando invenisti DoininumV" in ko so naštevali sv. kerst, spoved, pervo sv. obhajilo, posvečenje v mašnika itd., so djali: posebno danes si ga našel, ker ti je Gospod skazal svojo milost, da si postal petdesetletni mašnik. Dostavljam pa še jaz to: Gospod Bog ti daj, preblagi zlatomašnik in duhovni sobrat, milost, da posebno ondaj porečeš, kadar bo telesno oko zatemnelo, in se bo duša vračala k svojemu Stvarniku: Našel sem Gospoda, našel svojo dušo, ker sem za njeno zveličanje skerbel. Sedaj, o Gospod, pustiš svojega hlapca v miru zaspati! Is llotederMice. 2tj. vinotoka I SiUJ. Fr. Rihar, duh. pastir. «Žalostno naznanilo in mila prošnja.) Ljuba Danica! povej, v kako veliko nesrečo so nas vžigavni klinčki v rokah sinerkovih otrok pripravili. V sredo ob 12 uri si izmislita dva šterkovca v srajci pod kozolcem krompir peči, in ni bilo preteklo 2 uri, že je tarna cerkev in tum, farovški hlev, 14 druzih hiš in IS poslopij in kozolcev pogorelo in tudi en mutee je zgorel. Že so jarmi zvonom goreli v stolpu, vender so zvonovi oteti. Znotraj v eerkvi ogenj ni prišel, svečnjak in svetilnice pa so popadale, okna zgorele. Ogoreli verh stolpa se j c na en vogel duhovske hiše z verni 1 in kos strehe po-lomastil, vender je poslopje oteto. O kako človeku serce terga, ko vidi cerkev brez strehe in stolp brez pokrivala kakor podertine šterleti nakviško; — še veliko bolj pa, ko sliši mili glas mater in otrok, ki v vlažnem vremenu treoečejo okrog vpepeljenih hiš. kterih ostanki se se zdaj kad ijo! Nimajo se kje greti, nimajo obleke zoper ostro burjo, in mnogi tudi še živeža ne, ker je večidel pogorel. Že tako zlo zadolženi in revni vaščani so zdaj ob vse prišli, ker naj potrebniši in naj večji posestniki izmed pogoreleev niso bili zavarovani. Nič jim ni ostalo razun uboge živinice, ki pa zdaj nima kaj ugrizniti, kaj malega kuhe nekterim, in ogorelo razpadeno zidovje. Oh! kaj bodo ubožci počeli, ko že merzla burja s snegom pometa! Prosi tedaj, ljuba Danica, pri svojih usmiljenih bravcih za te siromake, ki so bolj usmiljenja potrebni kot berači, ki od hiše do hiše kruha prosijo. Kar koli kdo daruje, jim bo prav prišlo, ker vsega so zlo zlo potrebni. *) Zapišite si pa tudi, keršanski starši, z ognjenimi čerkami v spomin , koliko nesreč so krivi klinčki v rokah otrok! Is Volč pišejo v„Nov." in prosijo, naj bi tudi Ranica" razglasila tole: — Nek dopisnik iz Kanala je v zadnjem listu „Nov" o strašnem pogorišču v Volčah poročal. Naj se jez dodam nekoliko vrstic. 8. dne t. m. ob osmih zvečer začne v Dolenji vasi goreti. Veter je plamen tako širil, da je večina pogorelih hiš že gorela , predno so vsi vaščani svitlobo zagledali. Vpitja, stoka in joka ni bilo ne konca ne kraja. Matere so svoje otroke z zibelkami vred na polje nosile; kteri so bili sli že spat, so morali na pol nagi postelje zapustiti. Svitloba in zvonenje privabi bližnje sosede Tmince, Ko-zarsčane in Cigince na pomoč, kterim tukaj v imenu vseh pogoreleev serčno hvalo izrekujem. Največa hvala pa grč gg. Tušarju, c. kr. aktvarju, finančnemu respi-cientu Jožefu Kavčiču in davkarju Jož. Kacafuru. Gasiti je bilo jako težko, ker je veter ožarke neprenehoma na suhe slamnate strehe nanašal. Vročina je bila taka, da so se celo z opekami (cegli) pokrite hiše vnele in v grobljo sesule. Ljudem niso zgoreli le poljski pridelki , temveč tudi obleka in hišno orodje. Škode je KO.700 gl. a. v. Nihče * *) ni zavarovan (šeguriran): zima je na pragu, reveži si ne vejo kako pomagati. Zato se obračam do Vas, ljubi bratje Slovenci, v njih imenu; pomagajte! Sej tudi mi Volčani nismo Vas zapustili, ke-dar Vas je enaka nesreča zadela. Slavno vrednistvo „Novic" pa prosimo, naj bi inilodare sprejemati in na dotično mesto poslati blagovolilo. Iz (aorice. Letos bo tukaj v samostanu 00. frančiškanov klerikov 27: Iv tretjem, 2 v drugem, X v pervem letu bogoslovja: 10 v osmi in G v sedmi šoli. Vsi so opravili že novinstvo razun dveh, ktera bota še le v prosencu poskušnjo doveršila. Is felja, 21. vinotoka. V tukajšnji kapucinarski eerkvi se je 21. u. m. obhajala trojna svečanost: posvečevanje cerkva, veliko opravilo bratovšine sv. Uršule in zahvalnica za srečno doveršene poprave kapucinske cerkve in samostana, kar je že ob juterni zori bučeči strel napovedoval. Da bi bila prazničnost tako rekoč še okusneja, povabili so častiti gospod o. gvardjan mi-lostljivega gospoda opata celjskega z drugo duhovščino domačo opravilo obhajat. Ob desetih je bil pričetek z govorom, kterega so imeli tudi mnogozaslužni gosp. M. V. Govorili so tehtno in spodbudno v 1. delu o pomenu posvečevanja cerkva, o temnicah in podzemeljinah, ki so pervim kristjanom namestovale prelepe sedanje z zlatom in srebrom okinčane poslopja Božje, o prevelikih ovirah, ki so nasprotvale vstanovljenju zidanih cerkev, in pristavili so, da pravičnemu, bogoljubnemu početju *) Sila j« zarčs očitna: usmilite se, dobrotni Slovenci, ubozih re-vežev, in bote sami usmiljenje dosegli ob času dušne in telesne sile. Vr. " > Že zopet nobeden zavarovan ! I To je vendar strašno, da nai narod je v tem tako nečimern. Za malo krajcarjev vsako leto se gospodarjem ponuja dobrotna naprava, ki ga saj is najhu-jega reši, — pa nočejo. Tudi zavarovan pogorelec je revei, kaj pa se le neasekuriranJ Vred. ,,Nov." tudi satan s svojimi zavezniki zastonj nasprotuje. V 2. delu so krepko povdarjali preveliko važnost raznih bogoijubnih družb in bratovsin sploh, sosebno pa v sedanjih brezbožnih časih; naznanili ob kratkem posluša-teljem življenje in zasluge sv. Uršule in njenih tovaršic, pričctek, veliki napredek in preblagi namen v čast mogočne device iu mučcniee vstanovljene bratovščine, zagotovili posamnim udom, kako se vdeležujejo v družbinih pravilih naznanjenih zaslug, ako vestno spolnujejo, kar bratovščina priporočuje. V7 poslednjem oddelku so, opiraje se na evangcljske besede »dajte Bogu, kar je Božjega, cesarju, kar je cesarjevega in vsakemu, kar mu po pravici gre," čast in slavo oznanovali Vsemogočnemu, ki je tako izdatno pospeševal bogoljubno početje, pa tudi povdarjali pre serčno zahvalo gosp. samostanskemu predstojniku Sigis-tnundu za prevelike pritežnosti, skerbi in trud, da so popravili razrušeni klošter, kar je terpclo od perve spomladi do pozne jeseni. „Cuique suum" jc bil sklep uro dolzega govora. Pri naslednji veliki maši je služilo pet gospodov. Med opravilom se je tudi petje prav lepo glasilo. Vcličanska himna „Te l>eum laudamus" je sklenila cerkveno slovesnost. Da mi spis ne izrasc predolg, naj omenim Ic ob malem, da so se čast. o. gvardijan pri tem delu v resnici umnega in djanskega stavitelja in popravljavca pokazali. Od 1. 1853 so se godile velike spremembe. Iz dveh perhijivih, umazanih, okrušenih in na vse kraje režečih poslopij izrasla je prelepa, nekaj z novimi nekaj z obnovljenimi altarji in drugimi slikami ozališana cerkev, pa tudi okusni samostan z novim dvorom, z več kot 2<> prijetnimi sobicami, vse s potrebno svetlobo, zdravo sapo in vsim pripravnim orodjem. Zahvala za to gre Bogii, in potlej samostanskim voditeljem od leta 53 do danes, namreč: čč. oo. And. Dolinšeku; Kajetanu in sedanjemu o. Sigismundu ; drugim samostanom, n. pr. celovškemu, in radodarnim dobrotnikom, zlasti svitlemu ccsarju Ferdinandu: nekterim domačim srenjčanom, ki so v materialnem oziru dosti pripomogli. Bog vsem stotero plačaj! f—. HaJ je hej novega po dirohem svetu P Svitli cesar popotvajo po Moravskem iu Ceskem celit rane, ki jih je vojska sekala, in so povsod sprejemam z velikim preslavljevanjem. Dosti lepega pripovedujejo časniki, kar so storili po množili krajih. Ubožnim praškega mesta so svitli cesar podelili 20.000 gold., za muzejo 10.000 gld. itd. Mestjanstvo je dobilo za vse prihodnje čase častno pravico: o vsaki pričujočnosti sviti, cesarja z vojaštvom vred pri Njih veličanstvu stražo opravljati. V znamnje zvestobe in vdanosti sc bo tudi kovala posebna sporainica s cesarjevo podobo in letnico 1866. — 27. so bili cesar pri kardinalovi maši v ccrkvi sv. Janeza Ncp., potem so molili v kapeli sv. Ljudmile, kjer so izpostavljene svetinje imenovanega svetnika. Čudno je, da se v dunajskih nekterih listih že nevošljivost kaže, ker se svitli ccsar Slovanom po njih zaslugah dobrotljivega skazujejo. Ti nesrečni judovski dihurji nev bodo jenjali razpora delati, —- to jc zastonj misliti. Cemu sc jim dopusti? — Mnogi avstrijanski časniki so tako dolgo rili, da so Avstrijo v Kimu in pri katoliškem pa tudi ne-katoliškem življu druzih krajev že poprej v dosti slabo ime pripravili, zdaj pa šc posebno z nesramnim kričem zoper preganjane redove. Ljudje bodo mislili, da so vsi taki Človekožerci kakor nekteri judovski, fra-masonski in husitovski časniki in pa sem ter tje kaki pokvekasto - prostomiselni srenjski odborniki. Veliko teh časnikov le nekterim narodom v prid piše, ljubijo v res niči pa nobenega ne. — Po Beneškem nekteri Lahuni neusmiljeno gerdo delajo z »nihajočimi Avstrijani in z duhovstvom. Utegne priti čas, da bodo po Avstrii *e roke stegovali — ostudneži nemili! — Svet je kakor združeno osje gnjezdo, skorej povsod vre in narod narodu ne zaupa. Služabniki katoliških deržavnih mašin niso več molili preden so šli na delo, in po delu ne Boga hvalili; zato delo ni imelo teka. Niso več hodili na večerjo velikonočnega Jagnjeta, zato Jagnje deržav ne hlagoslovljuje. Sami, brez Boga in brez vere, s<' ho čejo ljudje viadati, zato se vse dervi navzdol. Iz Prage. V ,,Blahovčst" pišejo z južnih Cehov: Dajte nam češke novinc katoliške!" Tako sem sklical večkrat, bravši v ,,Narodnih Listih" neolikano draženje zoper jezuite; tako je sklicoval tudi vsak resničen kato ličan. Dajte nam češke novinc katoliške, da nam ne bo treba svojega lastnega zasramovanja za drage de narje kupovati. — (Jnjusi nam sc žc, da skorej v vsa kem listu N. L. moramo brati pogretih starih berklarij in že davno overženih obrekovanj in laži zoper katoliško Cerkev in njih v rade in naprave. — Zakaj neki se ti gospodje nekoliko teh inuihov tako boje? Sc ne mar«, boje, da bodo poslednjič mogli še k njih pridigam ho diti, da bodo mogli poslednjič verovati, da jc pekel? Mi jih nočemo — pravite. Kdo jc ta „mi?" Vsi Cehi V Kaj še: še Praga bi ne vedila o jezuitih in njih — če* — tako groznem" djanji, ko bi vi svetu ne kričali in nc godli: mi jih nočemo. Kdo je ta „mi?" Pač tisti, ki te sostavke zoper jezuite piše in ki jih v novice spre jemajo, in vsi tisti, ki so od tega malega števila oslep ljcni. — To pa še ni narod/ t Narod potrebuje dobrih in gorečih duhovnov, in glej! vsak katolišk duhoven oznanuje ravno to vero, kakor jezuiti. Ti gospodje mav-tarji so le prevečkrat že dokazali, da pobožni in goreči duhovni, ki vživajo zaupanje ljudstva, ljudstvo od po svetnosti odvračajo in k Bogu zavračajo, so jim ravno tako zoperni kakor jezuiti. — Kaj je to, da ljudem ne privošite prostosti? Naj hodi k pridigam jezuitov kdor hoče. Nepošteno jc počenjanje teh malo pocestnih po tepinov, ki ljud iz cerkve preganjajo in jezuitom krivico delajo. „Sam svobodv kdo hoden, svobodu znA v azili každou." (Kdor je sam svobode vreden , vč pošto vati svobodo vsako.) Tako je pisal Kolar. Vi, ki oznanu jete svobodo, privošite jo ljudstvu. — Ako bi ljud katoliški na trume germcl k protestanškiin pridigam, tu bi vi (hinavci!) slavo gnali, kako je ljudstvo olikano, kakor sploh vse zoperkatoliško hvalite in podpirate: da pa ljudstvo katoliško hodi k pridigam katoliških duhov nov, tega mu nc privošite ?" - - Spis overže nadalje ne ktere prav neslane ugovore zoper jezuite in pravi jm> slednjič: Ako išete sami pravico, bodite pravični do vsacega in ne vsilujte svojo osebne togote in jeze zoper jezuite vsemu ljudstvu, ktero od vašega sovraštva nič ne ve in noče vediti . . . Kdor ljudstvu vero jemlje, je njegov naj veči sovražnik. Kaj hočete dati ljud stvu namesto vere, ktero mu kradetc? — Torej zopet kličem: dajte nam novinc česke katoliške, ktere nc bodo vere v ljudstvu spodkopavale! itd. Italijansko. Urbinskega nadškota so nedavno gerdi Lahuni brez vzroka zaperli v ječo, „v kteri ni nič raz ločka med zadolženimi: v smert obsojeni in 7A nedolžne razglašeni, duhovni in svetni, stari in mladi, zavoljo nepokoršinc kaznovani vojaki in tatovi, ljudje boiiega stanu in potepuhi — vse jc zgnano skupaj kakor volkovi in ovce v hlev, — pravi protestant Bernod. *) Hujskanje zoper jezuite ni prav nič druzega, razun en kos tiste „kulture," zoper ktero ravno ti gospodje ticor o vsaki priliki kričijo 1 čudo, da pljuč ne izkajljajo! Vr. gladko Ime Marija. K "t solnce s vitle žarke lije Na zemljo, da prelepo klije — Od njih opreta, sad rodi; Tako sladko Ime Marija Ljubezen Božjo v serce vlija Kristjanu, ki ga prav časti. Kar lune svit je v temni noči Popotniku , ki brez pomoči — Zgr< ŠivŠi — iše pravo pot, To svit je sladkega Imena, Kdor kliče 'z svetega namena, Ga r»ši vsih sovražnih zm^t. Kot truma zvezdic v daljavi Lepo leskečih v Božji slavi Na kviško vabi nam ozir; Tako je tud Ime premilo Kristjanom svitli zgled vabilo — Nad zvezde gori v rajski mir. Ogrevaj, o Ime sladkosti — Marija! serca, da v svitlosti Ljubezni za Te vse žare; Ti sveti nam na ozki poti, Da naš sovražnik nas ne zmoti. Ohrani Bogu vse zvesti. Ko bo za smert se nam stamnilo, Oh prosimo, da bi svetilo — Ime presladko Tvoje nam, Da Ti za nas bi govorila, Dobrotna mati sladka mila! — Pred ljubim Sinom Jezusam. Fr. Silvester. Vera, apa^e, Ijabesea. Vere žive terdna skala Nepremaknjena stoji, Božja moč ji varstvo dala Je za vse na svetu dni. Le Očetu se zročimo , Vsegamodri je vladar, In nikdar ne omahnimo, Ko proti nesreč vihar! Se mrači, se grob odpira, Žalost nam topi serce, Truplo slabo že umira, K nebu stega še roke: Duši nova zaija sveti, Upa krasna zvezdica, Gori čemo slavo peti, Večno gledati Boga! Nas Ljubezen je stvarila , Ki od vekomaj živi, Nas Ljubezen bo ohranila, Unkraj groba večne dni. Blagor, kogar serce bije Iz ljubezni do Bog&, Njemu sreče solnce sije, Ktero Stvarnik le ima! Ilrabroslav Pernfc. Pesem v čast. ss. mučcncev Primoža in Felicijana. *) O srečna brata in mučenca, Svet' Primož in svet* Felic'jan! Sta zvesta Jezusova učenca, Naj poje vama v čast kristjan. Nad svetom zmago sta dobila, Se v nebu veselita zdaj, Postala nam patrona mila, Pot kažeta nam v sveti raj. Žlahtnila vaj' je rodovina, Se bolj pa vera v Jezusa, Vse dni nebeška domovina Je vama prav pri sercu bla. Tolažbo, serčnost sta delila Zapertim bratom in sestram, Serčno po ječah sta hodila, Terpet' za vero vaj' ni sram! Al Maksimjana, Djoklecjana Podžgal bil satan je tak6, Da Primoža in Felicjana Zaperla ▼ ječo sta strain6. — Al angel varh je čul nad njima, Razbil verige pervo noč; Pokazal, da le malo dima Pr<>t' Božji je človeška moč. Cesarja kmali sta spoznala, Da brata nočeta se vdat', Promotu sta sodniku djala, Naj ju prisili malikovat'. Oh groza! divji zdaj beriči Ju tepejo, da teče kri; Al trinogi, kervavi biči, Vsa vaša sila nič ne sfri! Ker muka bratov nič ne gane, In eden drug'mu moč dajč, Promotu druga misel vstane, Da naj z zvijačo zdaj začnč. Ločit* se mora brat od brata, Ter vsaki v drugo ječo grč. — Odpri zdaj Felicjanu vrata, Ga vabi oblastnik pred sč. „0 Felicjan!*' hinavec reče, Zakaj si tak nespameten? Ti ▼ starih dnevih nočeš sreče: Zapusti vero, boš čeSen! — „Le d si vreden milovanja, Odgovori na t6 svetnik, Zavoljo greha malikovanja Ti v peklu večno boS jetnik!" *) Za napev k tej peami bi se dal porabiti napev Riharjev k pesmi sv. Margarete od Potočnika, ki se nahaja med petinami drugih bukvic.44 Pribiti k stebru Felicjana Promčt veleva jeze vnet, Pijača, jed mu več ni dana, Dan tretji v ječo pride spet. — Hudobni oblastnik ukaže, Naj Primož preden bo peljan, Kot nekdaj kača zvito laže, Nagiba ga na svojo stran. „Tvoj brat je že bogove molU, Zato ga cesar zdaj časti; Boš vender brata v zgled si izvolil, Cesaiju všeč bos tudi ti?44 „Moj brat je v veri stanoviten, Svet' Primož pravi, dobro vem, Naj bo tvoj serd le grozoviten, Tajiti vere jest ne smem!44 Promot se jeze trese, reče Pretepat' Primoža in žgat' Razbeljen svin'c mu usta peče; Al glej! svetniku to je hlad. Zato ob& zdaj brata zgrab'jo, Zverinam veržejo ju v jed; Al ker clo te divjost pozab'jo, Končal ju meč je naposled. O sveta brata in patrona, Umerla sta zavolj Bog&, Zdaj bliz Njegovega sta trona, Prehlažena in srečna vsa: Bodita naša pomočnika V življenju zdaj in zadnji čas, Oh, takrat, kadar pred Sodnika Vsi stopimo, branita nas! G. v Tominu. MMuhorstte spremembe* V ljubljanski škofii so nasl. gg. tako-le postavljeni: Jan. Oblak pride iz Ternove za lok. na Golo; Jak. Juvan, novoposv., v Stopiče za duhov, pomoč.; Jož. Lukanec iz Stopič v Preserje; Lor. Mencinger iz Preserji v Ternovo. Umeri je g. Jož. Meglič, defi-cient, 19. u. m. v Radečah. R. I. P.! V teržaški škofii. Naslednji gg. so tako-le postavljeni: Mart. Prenc iz sv. Petra v gojzdu za kaplana v Pičan ; M a t. M u s t a f a iz Rači<£ k sv. Petru; Jan. Vale iz Opatije v Račiče; Jož. Ursič iz Lindara v Opatijo; J a n. I v i č, novoposv., v Lindar; Fr. Svetičič iz RoČa v Sterno; Fr. Logar, novoposv., vRoč; Jan. Rek ar iz Hrušice na novo kaplani j o v Barko; Miha Do bravec iz Jelšan v Hrušico; Tone Rogač, novoposv., v Jelsane; Mat. Pirjavic, kaplan v Koprivi, gre v pokoj, v Koprivo pride Fr. Tomšič iz Drage; v Drago pride F r. R e p i č iz Mosčenic, v Mosčenice gre Jan. Vari, novoposv.; Jan. Lupetina iz Kopra in Marchio Paskal iz Milj gresta v Buje. Lin. Mi-struzzi z Otoka (Isole) v Milje; Peter Degrassi iz Buj v Kopar, in Jože Fonda iz.Buj na Otok, kamor tudi pride novoposv. Peter Ur,seol deGravisi; Jan. Pretnar, novoposv., gre v Cubed; Jan. Gru-bisa, dosedanji vodja ljudskih sol pri sv. Jakopu v Terstu, je imenovan fajmošter v Kerkovcah, na njegovo mesto pride vodja iz Skerklje v Terstu A. Devetakj na tega mesto F r i d. E11 e 1, — katehet v Skerklji; bode pa diakon JožePell; Skender Zamlič gre iz Gris-njane v Pazin, v Grisnjano Andrej Pahor; na Ve-prinjac Fr. Hro vat; v Lovrano novoposv, Fr. Gojtan. Gosp. korar in glavni šolski ogleda M. Ž vab se je zavolj obilnih drugih opravil odpovedal svetovavstvu pri zakonski sodnii; na njegovo mesto za svetovavca je izvoljen dosedanji tajnik ar. Jan. Šust, tajništvene opravila je prevzel Jan. N. Legat. V pokoj se poda A nt. Siherl. Umeri je Frid. Gebel. R. I. P.! V lavantinski škofii. Šusemsko faro je dobil g. Jem. Ciringer, dosedanji kurat pri Materi B. v Pušavi; za provizorja tam je postavljen g. Lovro Potočnik, in za provizorja v Boharjih g. Mart. Kram-berger. Prestavljeni so gg. kaplani: Vojsk Jože t Ljutomer; Berglez Jan. v Jarenino; Šum ar Mih. k novi Cerkvi. — Dobrotni darovi. G. S. P.: Obredovne vravnave presegajo DaniČino področje, to je zastran enega; zastran druzega pa da nam ne dopuša tesni prostor in namen našega lista v beletristiko obširno segati. Prosimo torej, prizanesite! — Gg. d. H. in A. Ž.: Prav hvaležno prihodnjič. — Gg. —1— ▼ M. d. Ž. t T., O. pri sv. P. in L. ▼. R.: Serčna hvala! -