190
Gospodarske skušnje.
(Klorovo apno zoper bolhe na vertnih in poljski h sadežih). Po dolgih skušnjah se je vendar le enkrat zoper to sovražnico znašlo sredstvo, ki je prav dober kup, se da lahko rabiti in je pri vsem tem tudi res dobro. Ta pripomoček, škodljivo bolho pokončati, je, kakor glisti iz Frauendorfa" št. 14 pripovedujejo, klorovo apno (Chlorkalk), ki se v apoteki ali štacuni za malo dnarja kupi. Raztopi se to apno v vodi in zvečer ali pa zjutraj poškropi s kakim zidarskim čopičem ali z metlico po sadikah, ki so se jih bolhe lotile. Klorovo apno ne pomori samo bolh, ampak tudi druge merčese od sadik odganja.
Skušnje zastran tega naj bi se v „Novicaha naznanile.
(Klorovo apno zoper muhe in gosence). Od tega se bere v „listih iz Frauendorfatf to-le: Klorovo apno jo v živinskih kugah neizrečeno dober pripomoček, posebno pa pri živini, ki je na parkljih bolna. Manj znano pa je, da ga žival zavoljo njegovega neprijetnega duha sovraži. Muhe vseh sort, posebno pa obad, se popolnoma v eni noči iz hleva prežeuo, kjer se klor na kakošuo desko namazan v hlevu nekako kviško obesi, in eno okno nekoliko odperto pusti. Smrad vse muhe iz hleva prežene skoz okno, ktero se mora pa zjutraj zapreti. Živini pa ne škoduje uičesa, ampak tem bolj ji hasne, ker slabi zrak preganja in ga zboljšuje. Se ve da se mora to sredstvo večkrat, saj enkrat v tednu ponavljati, kar se prav lahko brez velicih stroškov ali posebnih priprav storiti da. — V sobo ali kak drug hišni hram, kjer se klor hrani, miši in podgane ne zahajajo , in nikjer se ne vselijo, kjer le količkaj klorovega smradu ovohajo. V neki norinberški gostivnici so ž njim merčese pregnati poskusili, in skušnja se je res prav dobro obnesla; podgane iz vseh kotov in dvorišča pregnane in miši so vse poslopja in shrambe popustile naenkrat, kakor da bi jim bil podkuril. — Ravno tako dobro je klorovo apno tudi za rastline, da jih merčesi ne napadajo. Zeluika se ne b»
191
se bolba ne gosenca lotila, če je bil le 8 klorovo vodo poškropljen. Klor se v vodi raztopi, in ta voda se z orne-talom ali pa z zidarskim čopičem po sadikah in rastlinah, zvečer ali pa zjutraj poškropi. Na neko njivo blizo nas, ki je bila na omenjeno vižo s klorovo vodo poškropljena in z belim ohrovtom obsajena, se ni noben beli kapusni metulj vsedcL Druze zelnike pa, ki niso bili s klorom poškropljeni, so gosence do čistega obrale in pokončale. — Da se gosence sadnih dreves ne lotijo in jih ne pokončajo, ga ni boljega pripomočka kakor je klor. Vzame se klorovega apna 1 funt in se mu pol fanta svinskega sala primeša; iz tega se napravi mešanca testu podobna, ki se s pezdirjein pomeša in okrog debla ovije. Vse gosence počepajo z drevesa in ne lezejo po deblu več na drevo.
Tako hvalijo „Frauend. Blatter" klorovo apno.   Poskusimo ga!