Iz državnega zbora. Dunaj, 8. maja. Obštrukcija. Preteklo je že več kakor 3 leta, kar zboruje sedajni državni zbor. A radi neznosnih razmer, ki vladaio po Avstriji, ni še pričel svojega dela. Do oktobra 1899 so zadrževali njegovo delovanje Nemci; sedaj ko so Nemci mirni, nastopili so Cehi. Nemci so mirni radi tega, ker sose njim na ljubo vzele pravice Cehom ter^beklicale jezikovne naredbe. Tega pa Cehi prenašati ne morejo in nočejo. Začeli so torej sami obštrukcijo. V današnji prvi seji je povzel besedo ministerski predsednik Korber ter predložil zbornici 3 jezikovne postave, ktere je tudi nekoliko razložil. Vsled prve postave se imajo urediti jezikovne postave tako, da se uraduje po čisto nemških okrajih, koder prebivata obadva naroda, v obeh jezikih. Drugi postavni načrt zadeva Moravsko, a vsled tretjega se ima na Geškem vpeljati več okrožnih uradov. Ministerski predsednik je v prisrčnih besedah prosil vse stranke v zbornici, naj zboljšajo posamezne točke, naj na blagor Avstrije, vseh kronovin in vseh narodov skušajo narediti mir. Že med Korberjevim govorom so Cehi močno ugovarjali. Kmalu potem pa, ko se je seja začela, so predlagali glasovanje po imenih o raznih stvareh. Na galeriji je bilo zbranih mnogo obrtnikov, ki so prišli v zbornico, naj se sprejmeta §§ 59,60 obrtne postave, kakor ju je predlagala vlada. Kričali so proti Čehom, ko so le ti onemogočili obravnavo o obrtni postavi z glaso- vanjem po imenih. Nastal je silen hrup, ki se je pozneje Se nadaljeval v zborpici vsled tega, ker so nekateri levičarski poslanci Čehe zmerjali. A Čehi niso popustili svojega namena. Poslanec Žičkar je stavil v tej seji dva predloga, (glej v raznih stvareh!), posl. Robič pa dve interpelaciji. Evo teh! Poslanec Robič in tovariši vprašajo pravosodnega ministra: Z odlokom pravosodnega ministerstva z dne 15. junija 1890, št. 12.818 se je dovolilo, da se smejo kaznjenci mariborske kaznilnice rabiti za gospodarska dela v raariborski okolici. Ker na deželi, posebno pa še v mariborski okolici, splošno primanjkuje gospodarskih delavcev, bil je gornji odlok predvsem z ozirom na obnovljenje vinogradov izvenredne važnosti in se je s tem odlokom še le omogočilo, da so se mogla začeti in izvesti večja podjetja. Zajedno pa se pazniki mariborske kaznilnice odlikujejo s strogira nadzorovanjem kaznjencev in z velikim umevanjem prenovljalnega Je!a v vinogradih. V novejšem času pa se z ozirom na ministerski odlok z dne 14. februvarja 1866 le redkokedaj dovoljuje, da bi se smeli kaznjenci rabiti za gospodarska dela v mariborski okoliei. — Ker pa je nadaljna uporaba kaznjencev, ki so večinoma z dežele, za nje izvrstna priprava na življenje v prostosti, zato vprašajo podpisani poslanci 1) ali je Njegova prevzvišenost voljna, uporabo kaznjencev dovoljevati zopet v večjem obsegu, 2) ali je Njegova prevzvisenost voljna dovoliti, da se tudi posamezno zaprti kaznjenci uporabljajo za gospodarska dela? Posl. Robič in tovariši vprašajo finančnega ministra: Osebni dohodninski davek naj bi iinel namen, da se pravičneje in enakomerno razdeli davčno breme. Naglašalo se Je posebno, da treba razbremeniti zemljiške posestnike. Izvrševanje tega zakona pa je tako, da se je mnogim zemljiškim posestnikom naložilo novo, da, dvojno obdačenje. Osobito v političnem okraju mariborske okolice se kmetski posestniki jako pritožujejo o nadležnem izvrševanju zakona, o mnogih potih k fin. uradom, o preziranju dogovora mej vlado in parlamentom, po katerem bi kmetskim posestnikom, ki nimaio druzega dohodka, nego iz zemljišča do 250, oziroma 300 gld., ne trebalo predlagati fasij, o preziranju zakonite pravice glede odpisov itd. Z ozirom na to vprašajo podpisani: 1) ali hoče Nj. prevzvišenost zaukazati davčnim uradom, da bodo kulantno in ne nadležno postopali? 2) ali hoče Nj. prevzvišenost poučiti davčne urade, da oni zemljiški posestniki, ki nimajo druzega dohodka, nego iz svojega zemljišča in k večjemu 250 gld. ne spadajo pod § 199? 3) ali hoče Nj. prevzviSenost to določbo v vinorodnih krajih na Štajarskem, kjer ni govora o kakem dohodku, razširiti na one posestnike, ki nimajo 300 gld. čistega katastralnega prinosa? Cehi, krSčanski socialci, Poljaki. Čehi so močni dovolj, da ustavijo in zabranijo vsako delo v zbornici. Vloženih imaio okoli tisuč prošenj. Pri vsaki prošnji se zglasi eden izmed njih ter zahteva, da se glasuje po imenih, naj se ponatisne v sejnem brzopisnem zapisniku. 50 poslancev mora podpisati tak predlog, da se glasuje po imenih, a Cehov je 61. Glasovanje traje dobre pol ure. Na tak način se ne more priti do dnevne obravnave in seja za sejo se izpolni samole z praznim glasovanjem. Takrat, ko so Nemci na tak način zadrževali vsako razpravo, je bilo to vse v redu. Nobeden krščanski socijalec se lemu ni upiral. In vendar Nemcem se ni zgodila takrat vsled jezikovnih naredeb nikaka krivica. Danes pa, ko Gehi iz same srditosti tako ravnajo, ker so se njim vzele njihove pravice, danes pa zmerjajo Čehe nele tako imenovani krščanski socijalci sami, temveč še vlačijo na galerijo zbornice divjo druhal, da grozi Čehom s pouličnimi napadi, ako ne odjenjajo od obštrukcije. Proti temu grozenju in surovemu zmerjanju, da so se v včerajšnji in današnji seji branili Čehi ter napovedali, da se ne dajo strahovati od nikogar. Naša »krščanska slovanska narodna zveza« je skušala te dni mir napraviti in zopet združiti nekdanjo desnico v državni zbornici. Čehi so bili pripravljeni, stopiti v razgovor z voditelji desničarskih strank. Vse stranke nekdanje državnozborske večine, tudi nemški katoliki so želeli, naj se napravi mir s Čehi. Žal, da voditelj Poljakov: Javorski ni bil voljan, sklicati te skupne seje. To pa radi tega ne, ker so Čehi zahtevali sledeče: Jezikovni odsek naj se izvoli in naj se peča ne le z jezikovno postavo za češko in Moravsko, temveč za vse kronovine in dežele avstrijske. Ker pa Poljaki nočejo privoliti v to, da bi državni zbor napravil tako postavo, vsled ktere naj tudi Rusini v Galiciji zavživajo enakopravnost s Poljaki, so odklonili skupni posvet o pomirjenju Čehov. Znano je, da je lani sedajšnji ravnateli avstro-ogerske banke, Bilinski, hotel predložiti državnemu zboru enak jezikovni zakon, kterega je 2 leti izdeloval; a lastni njegovi rojaki, Poljaki so mu to zabranili, ker ne privoščijo Rusinom v Galiciji enakopravnosti, kakor nam je nočejo dati naši sodeželani: Nemci. To je slovanska solidarnost ali skupnost, da se Bogu vsmili!