Prometna preventiva v krajevnih skupnostih
Zaščititi udeležence v prometu
Lansko jesen je bila v okviru občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ustanovljena kot delovno telo ko-misija za KS. Njena osnovna naloga je, da preko svojih članov-nosilcev prometne var-nosti v posameznih naših krajevnih skupno-stih z raznimi oblikami dejavnosti in akcij zagotavlja večjo varnost našega občana v cestnem promstu.
Že v preteklosti so r.ekatere krajevne skupnosti z različnimi načini poskušale za-gotoviti večjo varnost svojih krajanov, ven-dar te akcije kljub prizadevanjem niso po-stale oblika stalne sistematične vzgoje, tem-več bolj občasne akcije.
Z ustanavljanjem organov za druzbeno samozaščito, kot oblike i talnih organiziranih teles pa bo tudi prometna preventiva dobila organizirano obiiko celovanja v krajevni skupnosti, kot eden od pomembnih elemen-tov družbene samozaščite oziroma človeko-ve varnosti nasploh.
Vsekakor bo glavna naloga pri izboljsa-nju varnosti prometnih udeležencev krajanov v sistemskem pristopu k dvigu varnostne kul-ture in prometne etike občanov in sicer s pre-davanji, razgovori, javnimt tribunami obča-nov (posvečenimi najbolj perečim proble-mom, tako glede same ureditve prometa kot tudi najvažnejšim subjektivnim vzrokom, ki imajo za posledico krvni davek občanov in večje materialne škode.) Preko takšnih ob-lifc delovanja bomo morali občanom v kra-jevnih skupnostih zagotoviti tudi boljšo in-formiranost o novostih v cestno prometni zakonodaji, ki jih narekuje bliskovita rast prometa, jih opozarjati in seznanjati z nji-hovimi najpogostejšimi napakami, ki jih de-lajo kot prometni udeleženci in tako doseči tudi večjo discipliniranost.
Razen naporov za odpravljanje nekaterih subjektivnih vzrokov, ki so tudi najpogostej-ši vzrok prometnih nesreč, bo potrebno bolj organizirano kot doslej v okviru krajevne skupnosti pristojne organe opozoriti na najbolj problematične prometne točke, ki nastajajo predvsem zaradi tehnične neureje-nosti, ki pa tudi povzročajo prometne nez-gode.
že v preteklosti poznamo veliko prime-rov takšne »aktivnosti« občanov, predvsem v obliki pritožb posameznikov ali večjega števila stanovalcev ene ali več hiš zaradi slabo urejevanega cestišča v okolici, nezava-rovanih prehodov za pešee, nedisciplinirane-ga obnašanja voznikov, slabe prometne sig-nalizacije, nezavarovanih dostopov do po-membnih objektov (šol, vrtcev, samopo-strežb ipd.). Ravno zaradi takšnega pristopa in pa obračanja (zaradi nepoučenosti) na nepristojne organe in institucije pa se je večkrat dogodilo, da se stanje, kljub žolč-nim razpravam, ni dosti spremenilo.
V kolikor bi vsa opozorila o odpravljanju objektivnih vzrokov, ki povzročajo promet-ne nesreče, dobila kakovostnejši pristop, in bi bila morda dopolnjena celo s konkretni-mi in stvarnimi predlogi za izboljšanje in odpravljanje prej omenjenih pomanjkljivo-sti in nepravilnosti, potem bo krajevna sku-pnost dobila želeno vlogo soustvarjalca pri urejanju in izboljševanju prometnih pogojev in urejenosti na svojein območju. Naslednji pomemben element, ki ga bodo morale kra-jevne skupnosti v naši občini zagotoviti gle-de varnosti občanov v cestnem prometu, je organizacijske narave in se kaže v povezo-vanju in sodelovanju krajevne skupnosti z gospodarskimi organizacijami in šolami ter vzgojno varstvenimi ustanovami. Veliko pro-metnih nesreč med mladino in otroki se zgodi ravno na območju krajevne skupnosti, kjer prebivajo otroci in doraščajoča mladina. V samih šolah bolj ali manj že poteka pro-metna vzgoja, ki pa se mora odražati tudi v obnašanju med preživljanjem prostega časa, pri igri in gibanju na območju, kjer mladi stanujejo. Pri tem lahko krajevna skupnost veliko pomaga šolam, šole pa krajevnim skupnostim. Aktivnost samih krajevnih sku-pnosti bi lahko veliko pripomogla pri izde-lovanju programov za delovanje ob interes-nih dejavnostih priprehodu na celodnevno šolo.
Navedli smo le nekaj osnovnih usmeritev za izdelavo programov clelovanja prometne varnbsti v kra.jevnih skupnostih v okviru širše dejavnosti družbene samozaščite. Z ustanovitvijo komisije za krajevne skupno-sti v okviru občinskega sveta za preventivo in vzgojo y cestnem prometu, kot organa skupščine je zagotovljeno usklajeno delova-nje in možnost izmenjave izkušenj. Svet bo v okvirih svojih možnosti krajevnim skup-nostim nudil tudi ustrezno pomoč (uporab-na gradiva za izvajanje predvsem izobraže-valnega dela programa prometne vzgoje pri naših občanih, prometne filme, diafilme, ra-zne publikaci.je, propagandni material ipd.).
Krajevne skupnosti v občini Center so (vsaj večina) glede prometa prav gotovo v posebnem položaju v primerjavi s KS y ostalih Ijubljanskih občinah. V naši občini je predvsem zelo gost javni promet, kar od občanov, stanujočih v Centru, zlasti pešcev in kolesarjev še posebej terja dobro pozna-vanje prometnih predpisov in visoko stop-njo prometne etike. Krajevne skupnosti naj bi pri urejanju prometa v Centru odigrale pomembno vlogo, saj so prebivalci te občine vsekakor najbolj zainteresirani, da dosežejo optimalno ugodne rešitve za boljši prometni režim in s tem tudi boljše življenjske pogo-je (boljši zrak, več zelenili površin in ob-jektov za rekreacijo itd.).
Artur Boroje