Naročnina mesečno ^^ ^ ^^^^^^^^^^ Ček. račun: Ljnb- 85 Din, za ^^ 4 ^Bt/r Ijana »tvo 40 DTn — nedeljska izdaja ce- SLOVENEC 10.144 za inserate; Sarajevo štv. 7563. loletno 96 Din. za HH ff^M H ^ 1» B fHMI ■«■ Inozemstvo 120 Din ^^HD ^ g oSB VMfl Uredništvo je v tfBHV tfBlHHBV ^SBfe^^*' Uprav«: Kopitarjevi ul.6/111 jeva 6, telefon 2993 Telefoni aredništva: dnevna slaiba 805« — nočna 2996, 2994 in 2050 ——— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Rofte proč od naše zemlje! V času, ko se množijo pritožbe proti nemSku-tarenju po mariborskih, celjskih im celo ljubljanskih ulicah, proti nemškim popevkam in zvočnim lilmom, prati Šopirjenju prajstalih Nemcev, pa naj se vozijo v najluksuznejših avtomobilih z »Yc od zadaj, ali naj prešerno jahajo žlahtnega konjiča, v času, ko so začeli Nemoi zopet kupovati naša posestva ob meji, ko slovenski delavec kmalu iz strahu pred industrijcem Nemcem ne bo upal poslati svojega otroka v slovensko šolo in končno v času, ko se je pričel izvajati zakon, ki je dal Nemoem tako velike koncesije glede ctvarjanja novih Sol, se v Nemčiji in Avstriji tiskajo čedalje večji kupi propagandnih listov in brošur za »rin-gendes Deutschtum« (za boreče se nemštvo v inozemstvu), med katerimi ne manjka takih, ki so naperjeni predvsem proti naši državi. Iz malo-katere države je Slo v svet toliko alarmantnih vesti o bližnji gospodarski katastrofi, o nevarnosti revolucije neizmernih mas brezposelnega delav-' siva, kakor iz Nemčije in Avstrije — to seveda posebno tedaj, ko je bilo treba doseči brisanje reparaciji — in vendar ni nobena druga država, noben drug narod, ne v razmerju s svojim številom ne v razmerju s svojo gospodarsko silo ne v razmerju s številom svojcev v tujini izdal toliko denarja v propagandne namene za svoje brate po svetu kakor prav Nemci. Skrb za lastno kri v tujini je znak visoke kulturne stopnje vsakega naroda, hvale in posnemanja vredna je; posebno mi Slovenoi in Jugoslovani sploh bi se lahko večno učili od Nemcev v tem pogledu. Toda pri Nemcih ni samo platonična skrb za usodo svojih bratov gonilna sila omenjene propagandno akcije v svetu, temveč oni so imeli že takoj po vojni in imajo fee danes pred seboj bolj otipljive smotre. Revizijo mirovnih pogodb hočejo, meje bi radi premaknili, seveda samo sebi v prid. Da bi bila nemška propaganda za Nemce v inozemstvu — in Nemci imajo za te ljudi že posebno označbo »Aur-landdeutsche« — direktno v službi nemške diplo-maoije, ki trdovratno stremi za revizijo meja, ne moremo trditi, pač pa lahko rečemo, da bi se nikdar ne mogla tako razviti, ako bi ne uživala moralne in materijalne opore od države. Reparacij ni več, enakopravnost glede oboroževanja bo tudi kmalu priznana, nemški državniki danes že javno zahtevajo od Poljske Pomorjansko zase, s kakšnim sarkazmom pišejo Nemoi o Češkoslovaški, je že znano. Ali smo prišli sedaj na vrsto mi? Velenemec dr. Hampel je 10. novembra po avstrijski poslan-ski zbornici izjavil dobesedno: »Zahvaljujem se tirolski deželni vladi, ki se je zadnje dni postavila proti vsemu, iz česar bi se dalo sklepati, da smo se odpovedali južni Tirolski. Prav tako se ne bomo odpovedali niti Južni Štajerski, kakor tudi ne številnim milijonom sudet-Skih Nemcev I< To so dovolj jasne besede. Izgovoril jih je sicer pristaS velenemške stranke, toda iz poročil dunajskih listov nikakor ni razvidno, da bi ga bil predsednik prekinil ali pozval k redu. Morda je ■prav tako. Morda bodo pri nas izpregledali tudi tisti, ki se še vdajajo iluzijam glede nemških teženj. Po prebujenju Poljske je nemštvo pričelo izgubljati tla ob Odri, kjer Poljaki s svojo rodovitnostjo množijo 6voje vrste in se bodo tudi gospodarsko kmalu osvobodili, zalo pa se čuti močan pritisk nemštva proti jugu, ki je bil proti Nemcem bolj toleranten. Na češkoslovaškem na-oionalisti komaj čakajo na trenutek, ko bo padla velika ovira, ki jo vidijo v osebi g. Masaryka, da bodo lahko dali duška svoji nestrpnosti radi dobrohotne politike proti Nemcem. Tudi naša tla so na nemških načrtih označena kot ugodna. Skozi naše ozemlje se vijeta dve rdeči črti, južna železnica, »okno na Jadran«, in druga nit pelje čez Zagreb in Zeniun na Vzhod. Kulturni mostovi so že itak zgrajeni v obe smeri. Za časa politične oblasti nad našo zemljo so si Nemoi ustvarili prav s pomočjo privilegijev gospodujo-čega naroda tudi privilegiran gospodarski položaj. V prvem trenutku po razpadu avstrijske monarhije so v groznem strahu, da bi prišlo proti njim maščevanje, zapustili marsikatero postojanko, toda pozneje, ko so videli, da smo Slovani ven-aar kulturno pleme, ki tudi krivico rado odpušča, •o se pričeli vračati tudi tisti, ki so v prvem trenutku odšli. Posebno sedanja gospodarska kriza je zanje prava konjunktura. Naši hvalevredni poskusi, da bi se tudi gospodarsko osamosvojili in postavili na noge lastno Industrijo, so se deloma radi na>5e prenagljenosti in .pomanjkanja tradicije, deloma pa radi zgrešene gospodarske politike Daše države, ki je imela premalo smisla z.a našega malega podjetnika, žalibog slabo obnesli. Nemci so nenadoma opazili, da so pravzaprav oni gospodarji v deželi, v njihovih rokah je velik del »nacionalizirane« industrije, oni gospodarijo posebno v obmejnih krajih, kjer je naš kmet njihov kolon (Haloze in Slovenske gorice) Pričeli so dvigati glave posebno ko so videli, da je v času gospodarske krize in političnega mrtvila denar velik gospod, in sjioznali resničnost pregovora, da z zlatom obložen osel prekorači obzidje najboljše trdnjave. Ni naš namen, da bi hujskali proti Nemcem. Ugotoviti smo le hoteli, da nam je propaganda v Nemčiji i« Avstriji proti naši državi razumljiva edino 7. vidika, s katerega gleda na problem »Južne štajerske« g. dr. Hampel. Kajti Nemci sami ne verjamejo poročilom svojih listov v življenju njihovega življa pri nas. V šolskem pogledu je bilo našim Nemcem ustreženo lako, da morda niti sami niso toliko pričakovali. Celo »Tagespost« je Dipfomatske borbe v Podonavja Francoski pakt z Malo antanto Senzacionelne vesli o novih načrtih francoske vlade Prag«, 2. nov. tg. V češki prestoliri še ni ponehalo zanimanje za nedavne politične dogodke, ki so bistveno spremenili glavne smernice evropske politike. Bolj trdovratno kot drugod se tukaj vzdržuje mnenje, da razne vesti o zvezi med Italijo, Madjarsko in Avstrijo niso vzete ii zraka in da se je preorijentarija v francoski zunanji politiki izvršila baš zaradi italijanskih poskusov, da se spremenijo dosedanje politične osnove srednje Evrope. V političnih krogih, kamor je prodrla ta vest, je vzbudilo nemalo senzacijo, da stojimo tik pred novim dalekosežnim predlogom Francije, ki bo razjasnil vse, kar se je dosedaj videlo le v posameznih drobcih in v nejasnih obrisih. Govori se namreč o tem, da je »aradi italijanskih prizadevanj francoska vlada na tem, da predloži posebno zvnui« pogodim med Franrijo in med Malo anianto kot organizatorno celoto. Do sedaj je Francija imela i vsako državo Male antante posebno zavezniško pogodilo, toda nove prilike ji narekujejo dolžnost, da okrepi organizacijo držav Male antante g kolektivno politično in vojaško pogodbo. Ako viri ne lažejo, se jc nedavno mndil v Pragi poseben zastopnik francoskega zunanjega in vojnega ministrstva, ki se je s tukajšnjo vlado raz-govarjal o vsebini novega francoskega predloga. Posvetovanjem so prisostvovali tudi poslaniki držav Male antante. Pri tem je zanimivo ugotoviti, da se je romunski poslanik močno zavzemal za takšno novo zvezo, ali samo pod pogojem, da Romuniji garantira mejo proti Rusiji. Niti češkoslovaška vlada, niti jugoslovanski poslanik niti zastopnik francoske vlade niso mogli dati romunskemu poslaniku tozadevnih pomiritev, češ, da je Romunija imela priliko pogajati se z Rusijo in drn-gič, da franeosko-sovjetski pakt itak vsebuje posebno klavzulo, v kateri se Rusija obveže pustiti Romunijo na miru. Govori sc nadalje tudi to. da bi francoska vlada rada povezala v svoj pakt z Malo antanto tudi Poljsko, česar pa češkoslovaška vlada ni marala vzeti na znanje, ker da so interesi Male antante natančno opredeljeni. Pač pa so zdi verjetno, da se bo češkoslovaška vlada tekom prihodnjih tednov trudila, da pride na jasno s poljsko republiko, s katero do sedaj ni živela v prijateljskih odnošajih. Za to je že več razveseljivih znamenj. Tako se potovanje češkoslovaškega trgovinskega ministra dr. Matoušeka smatra za ugodno znamenje, da se bodo kmalu začela trgovinska pogajanja na prijateljski osnovi. Navdušeni sprejem osr. časnikarjev v Varšavi tudi priča, da poljska vlada želi zhližanja s svojo sosedo na celi fronti. Najznačilnejše pa je morda med vsemi predavanje, ki ga je na evropskem kongresu »Volte«, baš o katerem je Wiekham Steed vedel povedati toliko zanimivega, držal bivši poljski poslanik v Pragi Grzyl>ovski. ko je govoril o češkem kralju Juriju Podjebradu in njegovih poizkusih ustvariti zvezo med takratnim češkim kraljestvom in Poljsko. V istem smislu je tudi zastopnik čsr. zunanjega ministrstva dr. Krofta nedavno predaval v Krakovu. Oboje, poljsko-čcškoslovaško zbliževanje in novi francoski načrti za trdnejšo zvezo z Malo antanto in s Poljsko, pričajo, da jc politika nenapa-dalnih paktov z Rusijo rodila potrebo, tla se izvršijo gotove važne spremembe v dosedanjih političnih zvezah. Odprla se jc široka pot iz Pariza v Moskvo, ki pelje skozi Varšavo, kamor je treba usmeriti tudi države Male antante. Čim bolj bo Italija poskušala drobiti to tronto v srednji Evropi, tem bolj se I ki pojavljala želja, da se »krepi z novimi, še trdnejšimi zvezami. Tukaj poudarjajo s posebnim poudarkom, da bodo morale tudi druge države, ki do sedaj niso imele direktnih stikov ■i Rusijo, slediti novemu pokretu, ki ga je tako širokopotezno uvedla najnovejša Iraneoska inici-jaliva. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Vreme se bo vedno bolj slabšalo, zaenkrat pa bo še ostala visoka temperatura. Južne Alpe: Večinoma oblačno, milo vreme, od času do časa dež. Po'jska — Hali f a Varšava, 2. dec. ž. Te dni se bodo pričela v Rimu trgovinska pogajanja med poljsko in italijansko vlado. S strani Poljske bo odpotoval v Rim minister Doležal. Poliska — Rusiia Varšava, 2. dec. i Pogajanja med Poljsko in Sovjetsko Rusijo glede dobave industrijskega blaga v vrednosti 700.000 zlotov bodo v najkrajšem času končana. Tu gre namreč predvsem za nabavo akn-mulatorjev v vrednosti 150.000 zlotov. Nadalje gre za dobavo 15 tovornih vagonov, več lokomotiv in razno drugo blago za železnice. Potiska — Amerika Gdinva. 2. dec. ž. Ameriške tovarne, ki ekspor-tirajo bombaž v Poljsko, so ukrenile potrebne korake za otvoritev borze v Gdinyji, na kateri bi notiralo to blago. Pogajanja so v principu že končana in gre samo še za ureditev tehničnih vprašanj. Madjari popravljajo Budimpešta, 2. dec. tg. Madjarski zunanji minister Puky jc izjavil danes v poslanski zbornici na vprašanje poslancev o stanju madjarsko-italijan-skih trgovinskih pogajanj, da Madjarska ne vodi enostranske politike in da si hoče lako na političnem kakor na gospodarskem polju ohraniti proste roke. Prijateljske zveze z Italijo sploh niso nobena ovira, da ne bi mogla Madjarska priti do dobrih gospodarskih odnošajev s sosednimi državami. Upati je, da se bodo s Češkoslovaško, katere mentali- Komunističaa prooaganda teta se je v gotovih ozirih izpremenila, trgovinski odnošaji razvili v najboljšo korist obeh driav. Nato je trgovinski minister izjavil, da se Madjarska prizadeva doseči izvoz poljedelskih proizvodov proti zapadu, proti vzhodu pa izvoz svojih industrijskih proizvodov. Treba je na široko odpreti okna ia ii-voz, madjarsko stremljenje po reviziji mirovnih pogodb pa ne more biti nobena ovira za obnovitev dobrih trgovinskih zvez s sosednimi državami. Zarote na Madjarskem Budimpešta. 2. dec. ž. V severni Madjarski so oblasti zopet odkrile zelo razpredeno komunistično organiiacijo, ki je imela nalogo, organizirati v komunistične eeliee delavstvo severnih madjnrskih central, zlasti iz rudnikov in topilnic. V okolici Mis-koleza so bili v veliki množini razširjenj letaki, iz katerih je razvidno, da organizacija ni imela samo naloge, tla zruši sedanji državni in družabni red. temveč je imela glavni nnmen, ogrožati varnost in življenje sedanje vlade. Kakor poroča »Uj Nemze-dek«. je bilo doslej zaslišanih 850 delavcev, ki s« osumljeni komunistične propagande. V zaporih so oblasti pridržale 50 delavcev, med katerimi je tudi vodja pokreta. neki draguljar iz rudniškega mesta Ozd. Preiskava oblasti se je razširila na vse severne madjarske žnpanije. Kandidati za nemškega kanclerja General Schleicher Kr za se bliža koncu Berlin, 2. dec. tg. Uradno se poroča, da je bil nemški vojni minister Imron Schleicher poverjen s sestavo nove vlade iu da ho Scheieher z vodstvom vojnega ministrstva obdržal obenem tudi mesto državnega kanclerja. Tak kabinet Schleicher, ki ga je že smatrati za gotovo dejstvo, je v toliko novost v nemški politiki, ko je prvič naložena odgovornost za vso nemško politiko v najožji zvezi z nemško vojsko. Hindenburg sam je moral bojevati velik notranji boj, preden se je mogel odločiti za združitev mesta državnega kanclerja z mestom vojnega ministra v eni osebi. Papen odklanja Politični prerokovale! sedaj niso imeli lahke naloge, napovedati bodočega vodilnega moža. dasi je imel Hindenburg na razpolago samo izbero med dvema osebama: Papen ali Schleicher. Danes zgodaj dopoldne se je smatral za favorita liaron von Papen. Uro pozneje pa se je državni predsednik Hindenburg odloČil za to, da da nalog za sestavo kabineta generalu Sehleieherjn. Od ofiriozne strani so k temu pripominja, da jc baron von Papen včeraj zvečer in davi obširno poročal Hindenbnrgu o svojem naziranju glede kritičnega položaja in pri tem predlagal, naj Hindenburg ne misli več nanj, temveč poveri sestavo novo vlade generalu Schlci-cherju. Von Papen pričakuje, da bi Schleirherjev kabinet doprinesel do olajšanja notranje politične napetosti in da bi preprečil konflikt z državnim zborom. Dostavlja se, da jc predsednik republike Hindenburg s težkim srcem pristal na predlog von Papena, mu izrekel svoje popolno zaupanje in najtoplejšo zahvalo. Hindenburg je pri tem izjavil, da nc more odreči utemeljenosti razlogov, ki jih je navajal von Papen za svoje trditve. Ko je Hinden- burg poveril generala Sehleieherja s sestavo nLe Pelerin I.aborateur« (delavski romar) in teoen pozneje »La Croix du Diman-che< (nedeljski križ). S tem je bil katoliški časnik ustanovljen. Zatem so se začele pojavljati različne podeželske izdaje lista, ki so odgovarjale prilikam po raznih francoskih pokrajinah. Ko je Bailly dal kmetom in delavcem svoj list, je ustanovil še posebno izdajo za otroke >I.a Croix des enfants-(otroSki križ), ki se je pozneje spremenila v »Noel (Božič). V nizu naslednjih 15 leBelokranjska kleU, vinarska zadruga. Sp. šiška, Gasilska ulica št. 3. , Dobro, pristno in poceni vino dobite v Unionski kleti. — Silno poceni in jako dobri plašči — konfekcija Avgust Iglič, Ljubljana, Tavčarjeva 3. »V o v o mesto Prosvetno društvo ponovi v nedeljo, 4. decembru ob 20 v dvorani Prosvetnega doma Branka Nu-siča komedijo v treh dejanjih »Narodni poslanec , ki je izzvala preteklo nedeljo med občinstvom precej smeha. Slovenske gorice Sv. Ana v Slov. goricah. Marijina mladina proslavi tudi letos praznik Brezmadežne dne 8. decembra slovesno. Zjulraj pristopijo člani in Članice Marijine družbe k sv. obhajilu. Popoldne pa bo v katoliškem prosvetnem domu svečana akademija z eo-vorl, petjem, deklamacijami. Vstop je prost Dramatični odsek katoliškegn prosvetnega drušštva pripravlja lepo igro »Za srečo v nesrečo«. - Tečaja za dramatiko v Mariboru se udeležita dva člana fantovskega odseka. Sv. Anton v Slov. goricah. Miklavževo obdarovanje, za katero vlada veliko zanimanje, se bo zaradi nastopa majhnih olrok vršilo v nedeljo, dne 4. decembra po večernicah in ne dne 5. decembra, kakor je bilo javljeno. Prosimo one, ki bi radi obdarovali svojce, da izroče darove že pred poldne v sobi društvenega doma. Premožnejše prosimo, da bi po možnosti obdarovali tudi katerega revnejšega otroka. — Dne 28. novembra smo položili k večnemu počitku begunca BlaŽiČa. Med svetovno vojno Je moral zapustiti svoj dom nekje blizu Trsta in se je naselil v naši župniji. Bodi mu lahka anto-njevska žemljica. Žalujočim naše sožalje. St. Ilj. V nedeljo, dne 4. decembra ob 3 popoldne se vrši v Prosvetnem domu v St. Ilju v Slov. goricah Slomškova proslava. Slavnostni govor o Slomšku bo imel tajnik Kat. akcije iz Maribora g. Kolenc. Uprizori se tudi igra »Pri kapelici«. -Zanimiv pojav se je pripetil v hlevu šontiljskega župmsča. V enem tednu so vse štiri župnikove krave vrgle teleta, in sicer ena kar dvojčke. V enem tednu se mu jc napolnil hlev s samim mladim naraščajem. Izvoz sadja Letos smo imeli od začetka seaone pa do 20. novembra ta-le izvoz sadja: Grozdje: Avstrija 338. Češkoslovaška 156, Nemčija 63, Poljska 51 in Švica 2 vagona, skupno 610 vagonov. Sveže slive: Avstrija 1858, Češkoslovaška 1047, Nemčija 051, Anglija 151, Holaudija 66, Poljska 31, Belgija 27, Švica 20, Francija 5 in Madjarska 4 vagone, skupno 4217 vagonov. Jabolka in hruške: Nemčija 2052, Češkoslovaška 664, Avstrija 342, Italija 65, Švica 16, Madjarska 13, Grčija 2 in Holandija 1 vagon, skupaj 3165 vagonov. Orehi: Nemčija 176, Avstrija 36, Češkoslovaška 20, Švica 3 in Holandija 1 vagon, skupaj 236 vag. Suhe slive: Nemčija 410, Češkoslovaška 360, Avstrija 240. Italija 80, Poljska 60, Madjarska 25, Francija 10, Švica 10, Holandija 5, Belgija 5, Kgipt 1 vagon, skupaj 1216 vagonov. Marmelada: Nemčija 75, Avstrija 26 in Češkoslovaška 20 vagonov, skupaj 121 vagonov. Slinavka in parkljevka v Mariboru Ker je bila dnd 27. nov. 1032 v mestni klav niči v Mariboru ugotovljena slinavka in parkljevka, je odredil župan na podlagi živ. kuž. zakona z dne 14. VI. 1028 in pravilnika k temu zakonu: 1. Izvrši se popis vseh parkljarjev v mestu. 2. Zabranjeu je promet s parkljarji (goveda, svinje, ovce, koze). 3. Trgovina z živino nu področju mestne uprave je zabranjeua, izvzelno se bodo dajala dovoljenja od slučaja do slučaja. 4. Hlevi se stavijo pod zaporo (ne sme se goniti živine na pašo). 5. Psi ne smejo letati po ulicah. 6. Kokoši morajo biti zaprte v dvoriščih in se ne smejo puščati na cesto. 7. Živinski, svinjski in seneni sejmi se do nadaljnjega ukinejo. 8. Vsakdo je dolžan vsako sumljivo oboleujo živine prijaviti mestnemu vet. uradu, tel. Jt. 22-38. 0. Dostop goveje žvine tudi z vprego in perutnine v mesto je prepovedan. Pripusti se v mesto samo ono parkljarje, ki imajo na živ. pol. listu ojiombo: »Za takojšnji zakolj v mestni klavnici« in ono perutnino, ki je namenjena za takojšnji zakolj. 10 Svinje se smejo pripeljati v mestno klavnico le na vozovih s konjsko vprego, ali najbolje z avtom. It. Živali v mestni klavnici m morajo takoj sproti poklati in sicer one, ki pridejo zjutraj najkasneje opoldne, one, ki pridejo zvečer, pa naj-, kasneje drugi predpoldan. 12. Prepovedano je odpremanje parkljarjev, 1 perutnine in vseh predmetov, s katerimi so lahko slinavka prenaša (seno, slama, kožo, volna, gnoj itd.) iz mestnega območja. 13. Kršenje teh odredb se bo kaznovalo po živalskem kužnem zakonu. * Uvozno rorinjenj« poštnih paketev. Carinski oddelek finančnega ministrstva Je odredil, da morn imeti vsaka faktura, ki se predlaga carinski oblasti ob carinjenju blaga potrdilo lastnika blaga o pravilnosti, kajti m nože se slučaji, da prispevalo uvoznikom po poštah takture obenem s paketi (kol priloga pole« sprovodnega lista) in prihajajo v delo carinskim organom nepotrjene — brez potrdila lastnika o pravilnosti. Ker takih faktur carinski orgnni ne morejo sprejeti kot dokaz vrednosti, blaga, bodo carinarnic« take tnkture vračale pošti, ki jih bo dostavila lastnikom. Ti pa bodo dolžnL dn jih opremijo s potrdilom. Brez potrdila o pravilnosti se fakture ne bodo jemale kot dokaz vrednosti blaga in se bo računalo za poslovni prometni davek in luksuzni davek, kakor da faktura ni bila predana. Nezaposlenost v oktobra. V začetku mesec* oktobra je bilo pri javnih borzah dela prijavljenih 10085 brezposelnih. Do konca oktobra pa je »levilo nezaposlenih padlo na 10.474. Borza Dne 2. decembi.t Denar Nn današnjem borznem sestanku se je najbolj učvrstil London. Nadalje sta bila čvrstejša tudi Berlin in Pariz. Nespremenjeni so bili Bruselj. New York, Curih, Praga in Trst. Popustil je le Am sterdam. Odstotek agia je ostal v italijanskem kakor v nemškem kliringu nespremenjen. Na ljubljanski borzi jo bil v zasebnem kliringu zaključen šiling po 8.60. Na zagrebški borzi je šiling nadalje narnstel in notiral 8.75—8.75. Za ključe no je bilo 1500 šilingov po 8.75. Blaga v Si liugu primanjkuje. Grški boni so ostali nespremenjeni 30—10 brez zaključkov. Ljubljana. Amsterdam 2316.70-2328.15, Berlin 1368.10—1378.00. Bruselj 708.02—801.06, London 186.42—188.02, Curih 1108.35—1113.85, New York 5741.69—5760.85, Pariz 225.35—226.47, Praga 170.67 do 171.53, Trst 201.00—204.30. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 55.666 Din. Curih. Pariz 20.3325, London 16.87, New Vork 520, Bruselj 72.0125, Milan 26.35, Madrid 42 125. Amsterdam 200.025, Berlin 123.60. Stockhnlm 02.10, Oslo 84.60, Kopenhagen 87.00, Sofija 3.76, Praga 15.40, Varšava 58.30, Atone 2.90, Carigrad 2.51, Bulcarešta 3.085. Vrednostni papirji Tendenca za vojno škodo je bila danes čvrstejša, dočim so bili slabejši 7% Blerovo posojilo in begi. obveznice. Promet je bil slab in Je bilo zaključenih samo 700 kom. vojne škode. Tendenca za delnice ie bila slabejša in je bilo zaključenih samo 50 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 7% inv. pos. 40 den., vojna škodn 200 den., 8% Bler. pos. 38 bi., 7% Bler. pos. 35 do 37, Ruše 125 den. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. do 40, agrarji 23.50—26, vojna škoda 210—212 (208, 210), 12. 200—212 (210), 6% bogi. obv. 32.50—33, 8% Bler. pos. 38 den., 7% Bler. pos. 36-37, 7% pos. DHB 42—45, tobačne srečke 0—15, srečko Rdečega križa 10—20. — Delnice: Narodna banka 4100—4500, Priv. agr. banka 218—220 (218, 220), Guttmann 85 bi., Sečerana Osjek 178 den., Sečerana Bečkerek 600 den- bi-, Union Impex 50 den., Isis 25—40, Trboveljska 147.50-160, Dubro-vačka 50—100, Split cement 138 den. Belgrad. Narodna banka 4300 den., Priv. agrar. banka 215—218, 7% inv. pos. 46 den., agrarji 25 do 25.50 (25), vojna škoda 210-211 (211, 207.50), 0% begi. obv. 83—33.25 (33.25, 33), 8% Bler. pos. 42 bi., 7% Bler. pos. 30 bi, 7% pos. DHB 42—45. Dunaj. Don. sav. jadr. 63.05, Alpine 11.05, Trboveljska 19.25, Rima Murany 22.10. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je ostal v glavnem nespremenjen. Pri mirnem poslovanju so bile cone nespromenjene. Novi Sad. Vse neizpremeojeno. Tendenca ne-izprenioniena. Promet: 65 vagonov. Cudno, čudno! — Pa sj>et ste na konju, ko ste vendar bfli nedavno operirani 1 — Kaj še operiran! Zdravnik mi je priporočil Posterisau inazilo in začepke. ki sem jih rabil vsako jutro in zvečer iu konec je bilo bolečin in neprijetne srbečice ter sem lako sjiet popolnoma zdrav. Tuba Poslerisan mazila stane 31 Din, škatljica začepkov pa 39 Din in se dobe v vsaki lekarni. Odobrsno oit min. »oo. pol. lo narodnega »dravja S. br. 9M _(xl lil, maja 1131. Sombor. Koruza: bč. za december, januar 53 do 55. • Ostalo ueizprenienjeno. Tendenca stalna. Promet: 44 vagonov. Chirago. Pšenica: marec 48.75, maj 40.375, december 4425. - Koruza: marec 28.75, nuij 30.625, december 23 375, - Oves: marec 17.625, maj 18.125. december 14.75. - Rž: marec 33.375, december 9o. VVinnipeg. Pšenica: dec. 45, maj 40, julij 5(1. II melj Savinjska dolin«. Zadnji čas je bilo v hmeljskl trgovini popolno zatišje, ker so inozemski trgovci že vsi odšli in je itak letošnje in tudi lansko blago že skoraj do zadnje kobule raz|«rodano. Prodanih je bilo le Se nekaj orlnnkov lanskega pridelka, ki je dosegel v ceni do 10 Din za kilogram. Produ centi upajo, da bo šel v denar ludi še letnik 193f. in 1020, vendar zaenkrat še ui zanimanja zanj — (»Slov. hmeljar.«) Les Na ljubljanski borzi Je bilo zaključenih 6 vagonov rezano jelovine. Trbovlje Praznik sv. Barbare, zavetnlre rudarjev in pri-prošnjice za srečno smrt borno praznovali to nedeljo ter bo slovesno opravilo v cerkvi ob pol II. Kavno sedanja hrastniška nesreča živo kliče v spo min, kako se nahaja rudar v vednl smrtni nevarnosti in mora zalo večkrat z vso resnobo pomisliti na oni večni obračun. Cerkveni vestnih Meščanska Marijina kongregacija m mole pri sv. Joiefu ima jutri, v nedeljo, ob 7 sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, oh 10 odborovo sejo, ob 11 pa ridni shod. Marijina kongregsi ijs ta go.pode pri sv. Joielu Ima jutri, v nedeljo ob 7 sv. maSo * skupnim sv. obhajilom. Poizvedovanja Neka revna prodajalka je včeraj okoli pol t na Sv. Petrs cesti izgubila svojo mesečno plačo 800 Din. Prosi, da najditsl) teiko prisluJeni dtn*r vrne proti nagradi uslužbenki tvrdke Eger na Sv. Petra cesti. Radio Programi Kadio-Ljublfanai Sobota, 3. decembra: 12.15 Plošče. _ 12.48 Dnevne vesli. - 13.00 Cas, plošče. - 17.00 Salonski kvintet. - 18.00 Angleščina. - 18.30 Gimnastične vaje. — 19.00 Poglavje iz sociologije (dr. A. Gosar). — 19.30 Iz zgodovine filozofije (univ. nrof. dr. Veber). — 20.00 Fantovska ura. — 20.30 Fantje na vasi. — 2100 Samospevi gdč. Mire Gnusov*. — 21.30 Snmo-jievi g. Drago Burgerja. — 2-V00 Ca« poročila. — 22.16 TamburaSki sekstet. Nedelja, 4. decembra: 0.00 Versko predavanj* — 0.30 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv Petra v Ljubljani - 10.00 O fiziki zemeljske atmosfere (dr. Franc CadeŽ). — 10.30 šahovska ur« (dr. Milan Vidmar). -1100 Salonski kvintet. - 12 00 Ca«, poročila, plošče po želji poslušalstva. — I5.ir> Feminizem in krščanska načela (dr. Peleasa). — 15 45 Dvospevi. Izvajata gdč. Korenčnnova in Vida Ku-dolfova. — 16.15 Plošče. 1630 Zadeva Kaiser, veseloigra (St. Jakobski gled. oder). — 20.00 Operetni večer. Sodelujejo gdč. Majdičevn, g. Jelačin in orkester Triglav. - 21.20 Jazz orkester jOdeon*. — 22.00 Cas. poročila. - 22.15 Plošče (Slovenska glasba). DrugI programi t Sobota. 3. decembra: Leipzig: 20.10 Pester večer. — Bari: 20.30 Ope-retna glasba. — Kiinigsberg: 20.00 Slavnostna otvoritev božičnega sejma. — Zagreb: 20 00 Jugoslovanski večer. 21.15 Radio orkester. 22.45 Plesna glasba. — Breslnn: 21.10 Baletna glnsba. — Milano-20.45 Luna. park, opereta — Barcelona: 22 30 Instrumentalni koncert. — l.ondon Region. 22 00 KI-gar-jev slavnostni koncert. — Sluttgart: 20 00 Slavnostna otvoritev božičnega sejma berlinskih umetnikov. — To u Ion se: 21.00 »Veronika«, opereta — Hukarešt: 20 00 Radio orkester. - Suisse Komande-20.35 Simfonični konrert. — Berlin: 20.00 Slavnostna otvoritev božičnega sejma. — Belgrad - 20 25 Pester večer. - Rim: 20.45 Koncert godbe na pihala — Beroiniinster: 20.30 Appenzelski večer — I an genberg: 20.00 Pester večer. - Praga: 22.15 Koncert gledališkega orkestra. — Dunaj: 20.15 Komedija. 22.15 Večerni koncert. — Miinrhen: 21 00 Padlo orkester. — Budapest: 20.15 Zborovni konrert ciganska glasba in poljudne ogrske pesmi — Varšava: 22.05 Chopinove skladbe. — Pariz- 1znani starki, ki jo je srečala na kolodvoru. Starka je v gneči izgubila denarnico ali je bila morebiti okradena in ni vedela, kaj bi počela. Miss Davves ji je kupila železniški listek. Starka si je naj>isala njen naslov in nekaj dni pozneje hvaležno poslala po pošti dolg v znesku 10 šilingov. Miss Davves je davno pozabila na ta dogodek, a ta mesec je nepričakovano prejela obvestilo od notarja, da je umrla ta in ta gospa in ji zapustila tri tisoč funtov šterlin-gov (do 800.000 Din) »v zahvalo za izkazano pozornost, ker ni nikoli srečala bolj plemenitega srca.. .< Ničeva slava Nemški dnevniki poročajo o zabavnem dogodku • Hitlerjem. Ta se je odpeljal na zborovanje v Stuttgart, a z napačnim vlakom in doepel v mesto za dve url prezgodaj. Tu je sklenil porabiti prosti čas za ogled novega kraja, poklical je zato pred kolodvorom avtoizvo&Čka in mu naročil, naj Ka vozi po mestu. »Dobro,« je odgovoril Šofer, >a ; inuim čas samo do 10 dopoldne. Takrat bo prišel : t vlakom naš cveliki Adolf> in ga moram na vsak ; načiu videti.« Počaščeni Hitler se je nasmehnil: J »Že pravi Tudi jaz moram biti ob tem času na kolodvoru pri sprejemu.« Ob tričetrt na deset sta se vrnila na kolodvor. »Hvala.c je rekel Hitler, >vi ste izvrsten vodnik. Žal mi je, da si nisva utegnila ogledati vojni muzej. Koliko moram pla-I čati?« — >14 mark 00 pfenigov.« — Hitler je dal Šoferju 30 mark: »Le vzemite vee! Zaslužili ste uapitnlno.« — dofor je začudeno gledal. Se nikoli ni dobU tako visoke napitnine. Zaslužil je pač dvakrat več, kakor je pričakoval. Zopet je sprožil motor in rekel nepoznanemu bogatašu: »Veete kaj, gospod, le pojdiva v muzeji Saj me prav za prav ta Hitler nič ne zanima. Naj se gre solit...« V stratosfero! Znani belgijski fizik. Max Cosvns, ki je spremljal Piccarda na zadnjem poletu v stratosfero, pripravlja novo napravo za visoke regije, ki bo predvsem služila za raziskovanje kozmičnih žarkov in hkrati pridobila novi višinski rekord. Slika: V beli halji Cosyns. zraven njega de Muyter, znani belgijski izdelovalec balonov, ki se je že čestekrat proslavil pri balonih Cordon-Bennotove balonske tekme. Bolniška blagajna za živali V Berlinu je pričela poslovati bolniška blagajna za pse. mačke in ptice. Mestni živinozdravniki so namreč doslej pomagali samo lastnikom konj, krav in koz. Poslej pa bo plačal sleherni lastnik manjših živali mesečno 80 pfenigov v blagajno. Za to pristojbino bo lahko nosil tudi kanarčke in papige k strokovnjaku, a zdravila bo naročal pri poljubnem lekarnarju na račun blagajne. Bolniška blagajna za živali ima velik uspeh in se stalno prijavljajo novi člani. »Ali se to spodobi, Smrdokavs. da prideš tak na parado! Gumbov vendar nisi očistil! lin edini gumb se ti sveti — pa še ta s svojo odsotnostjo!« * »Vi torej trdite, da niste prekoračili dovoljene brzine. Morete to dokazati?« »O lahko, gospod sodnik! Bil sem na poti v davčni urad ...« Od prodajalca do generalnega guvernerja. Za novega generalnega guvernerja irske svobodne države, ki bo zastopal na Irskem angleško krono, je zdaj imenovan 07 letni Donal Buckley. To imenovanje ni zanimivo le zato, ker izvira Budkley iz prav neznatnih razmer (bil je navaden prodajalec), marveč tudi zato, ker je Buckley fanatičen nasprotnik Angležev in je leta 15)16 odločno nastopal za svobodo Irske, Za Irsko je potemtakem to imenovanje dragocene v rodnosti. Gregorij Zinoviev umrl Ooopodar angleškega fanta. V teh dneh nove grozeče krize angleškega funta 6e obračajo na dennmika Montaguejn Normana ne le oči vse Anglije, marveč svetovnih gospodarstvenikov. Moniague Norman na poti v svojo banko. Francoska generalna delavska zveza (Syndicat general du travail) je po dolgih pripravah uresničila svoj najdragocenejši načrt. V začetku novembra je otvorila v Parizu delavsko visoko šolo, ki bo nudila izobrazbo samo strokovnim delavcem. Za zdaj ima šola samo eno fakulteto in sicer za narodno gospodarstvo in socialno znanost. Hazen tega bodo poslušali študenti pravna in finančna predavanja, filozofijo, zgodovino umetnosti in književnosti. Seminarske vaje se bodo bavile predvsem z ustrojem sodobne težke industrije in tehničnim pogojem dela. Zveza je tudi otvorila po vseh večjih industrijskih središčih posebne »delavske srednje šole« (lyc6es de travail), ki bodo pripravljale za pariško visoko šolo one slušatelje, ki niso bili deležni zadostne ljudskošolske izobrazbe. Plemeniti pisatelj Priljubljeni angleški pisatelj Chris Massy. prijatelj H. VVellsa in Galsworthyja, živi stalno v za-nikarnem londonskem prenočišč«. Septembra je objavil nov roman »Plavajoči svetilnik«, ki je imel velik uspeh. Tudi njegove starejše knjige vedno doživijo nove izdaje. Massy stanuje v brlogu, da bi mogel revežem oddati ves zasluženi denar. Ko je zadnji teden prejel 120 funtov šlerlingov od nekega založnika, je takoj plačal šolnino za mladega brezposelnega, ki hrepeni jx> izobrazbi. Zdaj piše Massy novo knjigo, da bo poslal v dober zavod enajstletno dekletce, popolno siroto, ki zdaj razna-ša dnevnike. To so njegovi znanci iz prenočišča. Pisatelj, ki je že 52 let star, je zadovoljen s svojim življenjem hn pravi, da s podporami samo vrača dolg. Med najrevnejšimi sjiozna namreč ljudi, ki jjotem postanejo junaki njegovih romanov. Krakatau oživel. Ognjenik Krakatau (v Nizozemski Indiji) na isto-imenem otoku v Sundajeki cesti je znova ožiivel. Tekom 12 ur je nad 300 krat bruhnil. Vulkanska masa se je poganjala v zrak nad 800 metrov visoko. Zanimanje za slovnico Nova slovnica književne francoščine, ki jo je založila pariška akademija znanosti, je naletela na številne ugovore pri strokovnjakih. Knjigarnarji pač niso mislili, da bo vzbudila ta knjiga toliko zanimanja. A na njih začudenje se stalno oglaša vedno več kupcev. Akademija prejema dnevno toliko pisem s pripombami in popravki, da jih sploh ne morejo avtorji slovnice pravočasno prečitati in odgovarjati nanje. Novi rut zemljepis »Temps« poroča, da je odredilo prosvetno ministrstvo, da se morajo spremeniti vsi ruski zemljepisni podatki, ki so jih doslej rabili pri pouku v vseh francoskih šolah. Vsa predvojna zemljepisna imena bodo torej nadomeščena v novih učbenikih s sedanjimi sovjetskimi lz neznatnih razmer je zrasel, pa se po ruski revoluciji povzpel med vodilne osebnosti komunistične svetovne internaciooale, a končno — kakor toliko njegovih »oborcev — umrl skoraj nepoznan kot neznaten uradnik. Grigorij Zmovjev je bil star komaj 40 let. ko se je poslovil od sveta. V prejšnjih desetletjih je pripadal k osebnostim ruskega socialističnega gibanja in bil eden nsjvdanejSih učencev in pomagačev Leninovih v prvi ruski revoluciji leta 1006 Dve Wi kesneje je bil že voljen kot odposlanec ruske socialnode-Inokratske stranke v osrednji komite stranke v Londonu. Tu je ostal San do konca. Iz Švice, kamor Je bil Sel s svojim mojstrom Leninom, »e je 1917. leta povrnil v Rusijo in bil tu v marcu 1918 izvoljen za predsednika petrograjskega aovjeta. V tej zapadnoevropaki delavski centrali rdeče Rusije je bil Zinovjev odločilna osebnost, ki je vezala tretjo komunistično hiternacionalo v močno celota Lrta 1919 je bil Zinovjev izvoljen za predsednika te internacionale io dolgo vrsto let igral vodilno vlogo v Rusiji. V zapadni Evropi je znan Zmovjerv predveem po dveh dogodkih: Prvič, ko je nastopil osebno na zborovanju neodvisne eocialnodemokratake stranke v Halle v oktobru 19QO, kjer se je izkazal kot prvovrstni demagog, a drugič po objavi tako zva-nega Zinovjcveg* pisma tik pred volitvami v angleški parlament leta 1924. Danes je splošno znano, da je bila to spretna potvorba moskovskih krogov. ki »o hoteli angleško delavsko stranico politično diakredKirati; zakaj to pismo je namitravalo os nekako zvezo med Moskvo in laburisti... Močan politični konflikt, ki je nastaJ v letih 1025—1927 med močnimi Leninovimi nasledniki, hi ki se je končal s Stalinovo zmago. wl potisnil v ozadje le Trookega m Kamen jeva. marveč tudi Zinovjeva. Ko pa je tega Stalin kazemfeo prestavil v provinco, se je v družbi s Kamenjevim podvrgel v odprtem pismu Stalinovi diktaturi in bil znova sprejet v stranko, toda kake politične vloge nI poslej več igral, marveč je svoje življenje končaval v neznatni uradniški službi. Z Zinovjevom je umrl eden najspretnejših članov stare Leninove bojne garde... Raziskovalec tuberkuloze umrl. S^etovnoznani raziskovalec tuberkuloze, profesor Much iz Hamburga, je v starosti 52 let povsem nenadno radi slabosti srca umrl. Bil je prečestokrat imenovan v Calmettovi aferi, zakaj zmerom je zavzemal odločno odklonilno stališče proti njemu. Ime si je med drugim pridobil z odvzotjem strupa pii kavi ia morluu. Šport Ii delovanja JASO. Na zadnjem izrednem občnem zboru JASO, ki ga je vodil predseduik Iskra, «o se obravnavale sledeče točke. Takoj ob otvoritvi občnega zbora se je predsednik v lepih zahvalnih besedah spomnil našega prvega častnega predsednika, pok. univ. prof. dr. Jesenka iu pozval prisotne, da mu zakličejo Slava«. Nato je v kratkih besedah razvil program in opisal delovanje odborov, ki ga je članstvo soglasno odobrilo. Na sporedu je bilo tudi sprejetje novih pravil, ker se je organizacija povsem osvojila in nastopa sedaj kot samostojen klub. V smislu zakona o univerzah, je spopolnila svoje ime v Jugoslovanska akademska smučarska organizacija (JASO). Po vročih debatah so bila nova pravila sprejeta in občni zbor s tem zaključen. Nadalje se je na odborovih sejah razpravljalo o udeležbi naših akade"i>kov na mednarodnih akademskih smuških tekmah v St. Morltzu v fcvici. Ker imamo v naših vrstah priznane mednarodne tekmovalce, ki -o našo državo že v^feus.t zastopali v inozemstvu, se lahko z gotovostjo nadejamo častnega uspeha. Seveda pa brez gmotnih I »od por naše javnosti ne bomo mogli izvršiti te težke naloge; zato prosimo, da javnost podpira našo težnje in nas po možnosti čimbolj podpre. Tudi na zagrebški univerzi se je na inicijative ljubljanske organizacije ustanovila »lična smučarska organizacija, ki naj tudi med zagrebškimi tovariši po-sj>ešuje ta lepi sj>ort in vodi do Čim lepših uspehov. i,,.*i• -••*«», * ••.'. '■'.V- li , fr- ' v- " 1 ■ • " i-—-* Potrta neizmerne žalosti sporočava pretresljivo vest, da nama je umrla v četrtek ob lt. 15, v 70. letu starosti in spravljena z Bogom, najina dobra, nad vse ljubljena in zlata soproga, mati in teta, gospa Ivana Debetjak Rešeno zemskega trpljenja jo bomo spremili na poslednji poti v soboto ob 16 izpred hiše žalosti Gradišče št. 14 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v Ljubljani, Skofji Loki in Radovljici. V Ljubljani, dne 2. decembra 1932. Anton, inkasant tovarne za klej v p., Vojteh, učitelj, sinova ter ostalo sorodstvo. Naznanita Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani priredi v ponedeljek dne 5. decembra običajni vsakoletni Miklavžev večer v Društvenem domu v Karunovi ulici 14. Ob ti za mladino, ob 8 zvečer z.a odrasle. Darila se sprejemajo v ponedeljek od 8 zjutraj dalje v društvu. — Odbor. Šentjakobsko prosvetno društvo vabi na Mi- | klavžev večer, ki bo v ponedeljek 5. decembra ob j 7 zvečer v telovadnici osnovne šole na Grabnu. Vstop prost. Darila naj se prineso v |>onedeljek od a_5 zvečer v telovadnico, šentjakobčani in urugi, pridite! . Krekova družina Sv. Peter, Ljubljana priredi dne 4. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih Sv. Petra cesta 82, veseloigro »Babilon«. Predpro-daja vstopnic se vrši istotam v nedtdjo, dne 4. t m. od 10—12 ure dopoldne ter pred predstavo od . do 8 zvečer. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Mo-te pri Ljubljani. V ponedeljek dne .V dec. 1932 prispe sv. Miklavž z vsem svojim velikim spremstvom v Ljudski dom. kjer bo obdaroval pridne otroke. Svoj prihod je napovedal za 'A8 zvečer. Slomškovo društvo pri Sv. Kriiu pri RoRiiiki Slatini vprizori v nedeljo dno 4. dec. t. 1. ob treh l.•'*:■> "..v,. «.•?< vrv*? •,>.- Na Bledu se prodaja iz proste roke: Blejsko jezero, grajska kopelj, Rikli, Park-Hotel, Hotel Europa, kavarna »Kasino«, poštno poslopje, Ribič, gospodarska poslopja blejske in savske pristave, obrežne, stavbne, gozdne in druge parcele, čolnarske, kopališke in ribiške pravice. Pojasnila daje Ivan Kenda, ter podružnica Zadružne gospodarske banke na Bledu. Sv. Miklavž pride! Za malo denarja velika Izbira lepih daril. Topli Cosy-copatki v modernih barvah, razni modeli. Ženski čevlji, solidna izdelava, usnjeni podplat, črni ali rjavi; druga oblika in v barvah Din 95'-. Moški galošl, samo znane svetovne znamke, prima kvaliteta. D. Snežni čevlji, dokler trata zaloga. Druga vrsta Din 6V—, celi iz gume t ovratnikom samo Din 98' —. D. 55"- Ženski domači čevlji iz velblodske dlake podplati izklobučevlne in usnja.zelo topli mofcki Din 65 —, vel. 31— 35 samo Din 33 — D. Ženski topli črni »ukneni čevlji, usnjeni podplati, ali z lokom obšitl, samo Din 110'-. HUMANIK ■asBBnmanaBeaiiiianmaaas LJUBLJANA. Dunajska c 1 a (Petovla) MARIBOR, Gosposka ul. 17 CELJE, Aleksandrova c. t PUH - PERJE R MIKLAUC LJUBLJANA Ugodna prilika Odda se takoj dobro vpeljana trgovina na prometnem kraju blizu centra v Ljubljani. — Kje, se izve v upravi ,.Slovenca" pod št. 17231. Lorna Doone Roman is Exmoora 93 Odposlanca državnega sodišča bi bila rada še ostala pri nas, toda naredniku ae je zelo mudilo s pošiljatvijo poročila, pa sta čez štiri dni odrinila na pot, z navrhano košaro jestvin, ki jima jih je Anka skrbno pripravila in zavila v papir. Ker nisem mogel vedeti, kako dolgo nam bo sodišče Lorno zadrževalo, sem se neki dan odpravil v VValchett, kjer je prebivala Benita. Doonov se nisem bal, kajti odkar sem jim s topom preklal močna hrastova vrata pri vhodu, so bili v strahu pred menoj; menda so tudi menili, da se me krogla ne prime, ker sem vkljub svoji plečafosti in visokosti ostal v zadnji bitki nepoškodovan. Spoloma sem v mislili prevračal in sukal Lor-nino zadevo na ves strani. Marsikaj, kar mi je bilo prej neumljivega, mi je sedaj postalo jasno. Zdaj se mi n. pr. ni nič več čudno zdelo, da je bil sir Ensor tako ravnodušen glede Lornine poroke z navadnim svobodnikom, kajti bila je hči njegovega smrtnega sovražnika. Bržkone so jo Dooni zalo ugrabili in vzgojili, da bi si pozneje z zakonsko zvezo prilastili njeno premoženje. I.orna mi je zaupala, da so ji vsiljevali razne snubce, dokler ni Karver Doone, očaran od njene lepote, vseh izpodrinil. Prisiliti je pa v zakon seveda niso mogli, ker bi potem izgubili pravico do njene imovine, kar se je moralo pred sodiščem obravnavati. Ko sem dospel do koče na obrežju, sem moral dolgo časa trkali na vrata, da se mi je skozi luknjico od ključavnice odzval glas in so se mi odprla. »Jaz sem oni dečeko, ki ste ga videli prj sesalki tedai, ko se vam je polomila kočija pri Dulvcrlonu.c sem se predstavil, ^obetali ste ml. da me boste obiskali v Oareu.t »Oni ljubki dečko lepe bele polti? Dobro se ga še spominjam. Kolikokrat sem ga želela zopet videti.< S temi besedami mi je odprla duri. Toda ko me je zagledala, je prestrašeno odskočila, kajti dečko je poslal knr prevelik zanjo. »Saj ni mogoče, da bi bili res vi oni dečko? Comu me hočete slepiti?< »Ali se še Sfiominjate, da sem vam moral tako dolgo črpali vodo, da se je časa ohlapila: Jaz sem v resnici oni dečko in vam jirinašam novice o vaši mali gojenki.< »Vstopi tedaj, dečko, je odvrnila in me izpra-šujoče gledala s svojimi temnimi očmi. Od tedaj se je precej zredila, toda vkljub temu sem še prepoznal njene nežne poteze. Nekaj časa sva se molče gledala, toda nič več nisva bila v dvomu. Gospa Menita Odam, tako jc bilo sedaj Italijanki ime, mi je postregla z jedačo in pijačo in mi sedla nalo za mizo nasproti. Omenil sem ji na kratko najino nekdanje snidenje in nesrečno noč z.a onim dnevom, na kar mi je pričela ona vsa iz sebe od jeze in maščevalnosti jiripovedovati malone isto, kar mi je prej pravil Stickles, samo nekoliko podrobneje in obširneje. »Kaj mislite, ali bi danes prepoz.nali ono deklico, ki se je medtem razvila v zalo mladenko? sem jo vprašal. »0 gotovo bi prepoznala to krasno črno zenico. Uboga sirota I Torej je v resnici še živa?' »Da. živa je in zdaj je krasna mlada dama. Dovolite mi, da nocoj prenočim pri vas, gospa Benita, Jutri pn odrineva skupaj v Oare, kjer .jo boste lahko videli.« Bcnito je bilo silno strah pred nevarnim poto- vanjem, toda opogumil sem jo, da je naposled le privolila, da pojde z menoj. Takoj nato sem krenil v VVatchett, da bi najel tamkaj voz za drugo jutro. Ilkratu sem sklenil poiskati grob Lornine matere, grofice Dugnl. Voz sem res kmalu dobil, loda groba mi ni mogel nihče pokazali. Grof Dugal ni nikoli sani stanoval v \Vat-chettskem gradiču, ki ga je podedoval, temveč ga je prepustil v najem nekim daljnim sorodnikom. Izropanje in smrt mlade grofice je seveda zbudilo veliko razburjenje v onem okolišu, toda neki ljudje so namenoma razširili v svet govorico, da je bila oropana gos|in bogata tujka, ki je iz zdravstvenih oz.irov dopotovala na angleško obalo. Njeni strežaji so po napadu neznano kam izginili, bodisi da so jih podkupili najemniki graščine, ali pa iz strahu. Potemtakem so položili odlično damo z otrokom vred v skromen grob hrez napisa. Noben nagrobnik ni pričal o njenem odličnem rodu, nobena solza se ni potočila za njo na tujem pokopališču. Ljudje, ki sem v VVatchetlu nanje naletel, so me poznali še iz časov mojih rokoborb, pa jim je : bilo več do lega, da so ogledovali in občudovali velikega, krepkega Johna Ridda. kakor pa, da bi mi pokazali neznani grob. Navdušeno so me sprejemali, me vlačili od krčme do krčme, kjer sem moral venomer napivati slavni Somereetski grofiji, da sem se vkljub goščenju in čaščenju pošteno utrudil. Brez uspeha sem se vrn'I k Beniti, ki mi je morala natančno opisati morilo, kjer so nesrečno grofico pokopali. Nemirno sem prespal noč in se zarana ponovno odpravil v \Vnlchett na pokopa-lišče. V oddaljenem kolu sem našel majhno s Iravo lioraslo gomilo, pod katero je morala počivati pozabljena grofica. Neobsekan kamen z začetnicama L. 1)., ki ju je bila izdolbla neumetniška roka, ji je bil edini nagrobni spomenik. Odkrhnil sem vejico z vrbe žaloetlnke, ki je rasla ob njenem grobu, in se vrnil z njo nazaj v Benitino krčmo. Takoj po zajtrku smo, kakor smo se bili dogovorili. krenili na pot. Sedeli smo trije na enem sedežu, jaz, voznik in Benita, ki je držala v nnročju svoje najmlajše dete. Za njene ostale otroke je obetala skrbeti doma voznikova žena. Brez kakršnekoli nezgode smo se prepeljali preko barja in dospeli še pred mrakom v Plover Barrovvs. Kakor po naključju nama je prva prišla naproti Lorna sama. Oblečena je, bila v ohlapno, belo letno oblačilo in krasni lasje so ji v temnih valeh padali niz. pleča. Veselo je pritekla k vozu. toda ko je zagledala Benito, je nenadoma obstala in jo začudeno gledala. Nekdanja strežnica jo je mahoma prepoznala: »0 le oči, te oči!< Tako je vzkliknila in skočila z voza. J.orna jo je še nadalje dvomeče gledala, toda ko je Benita izpregovorila nekaj italijanskih besed, se je Lorni hipoma zasvitalo. »Nita, Nila. ie vzkliknila in ihteč objela svojo nekdanjo služkinjo. Po tem snidenju je bilo Lornino odlično jioko-lenje nes|iorno dokazano. Ogrlico sino sicer jmi An-kini modrosti izgubili, toda imel sem Lornin veliki zaročni prstan z grbom divje mačke, ki ga je Benita takoj jirepoznala, kajti to je bil grb grofov T/Orneov. Lornin oče je bil pravi plemič, loda njena mati je izhajala še iz mnogo starejšega in glasovitejšega rodu. Bila je v prvi liniji potomka velikašev I,or- neov, ki so nekaterikrat kljubovali samim škotskim kraljem. Zaradi prepirov In bojev v rodnem krogu so polagoma prišli ob premoženje. Dooni so hili po materi v sorodu z grofom I.orneom in so imeli z njim nekakšno fevdno, Ikzv. »presličnot solaslninsko pravico Tri minute Vedno drugačen biti kot vsi drugi! Pri vseh še tako različnih reklamnih sredstvih je Ireba pazit1, da vsebujeio nekaj, kar jih razlikuje od reklamnih sredstev drugih tvrdk. To se pravi, značaj reklamnih sredstev gotove tvrdke naj ostane vedno eden in isti. Kako se lahko različno reši. Ta tvrdka se n. pr. poslužuie vedno ene in iste značilne pisave, tako da se gledalec že pri pogledu na pisavo spomni na tvrdko, druga pa krasi svoja reklamna sredstva s tako ekstravagantnim okusom, da je la zanjo karakterističen. Pogostokrat uporabljajo znamenje tvrdke, zaščitno znamko ali pa stalno reklamno lormulo. Kako močno se lahko to ali ono znamenje vtisne v spomin, nam pričajo simboli svetovnih religij: križ in po umesec. Da pa ni n-eba dolgo čakati, da si jih zapomnimo, če le zadostno opozarjamo nanje, dokazujeta n. pr. znamen'e Rdečega križa ali pa mrtvaška etiketa lekarnarjev. Tvrdka, ki hoče dodati svojim reklamnim sredstvom tako nespremenljivo oznako, se mora odločiti za: 1. likovno znamko, 2. besedno znamko, 3. za sestavo obeh ali pa za 4 stalno reklamno frazo. Če je mogoče, mora oznaka že sama povedati nekaj o tvrdki, ki jo zastopa, slično kakor da sklepati exlibris, kakšen je ljubitelj knjig. S psihološkimi temelji besedne znamke se je izčrpno bavil Lysinski. Pri besedni znamki n. pr. Kohler-Sekt je reklamni svetovalec hote! doseči, da bi konzument pri sektu mislil na Kohlerja. Vprašan e je, ali se doseže ta namen prej - tem, da se naiprei imenuje znamka in potem šele predmet ali obratno. Pri raziskavanih se je dognalo, da je ta zadn;a oblika: naiprej predmet in potem znam -a za 25% boljša od prve. Učinkoviteje je tedaj, če imamo napis: Elegantna dam-tka konfekcija N. N., manj učinkovito pa,če imamo napis: N. N., elegantna damsku konfekcija. Nadaljua rnziskavarija Lysinskega obravnavajo vpliv števila zlogov, jezikovne oblike in so lelovunje štev la zlogov in jezikovne oblike. Pri raziskavanju vpliva števila zlogov se je izkazalo, da večzložne besedne znamke neugodno vplivajo. Tako so enozložne hisedne znamke dobile 63 4%. dvoaložne 50"0%, tro-zložne pa 47"4%. (Jlede jezikovne oblike se ie izkazalo, da so učinkovitejša od fantazijskih imen. kakor milo Galon, besedna imena, kakor liker Goldenring. Opaža se, da so fanta zijska imena vseskoz neugodna, čim večje je število zlogov, la pa so besedna imena glede učinkovanja neodvisna od števila zlogov. Pač na nobenem iiodročju reklame ni ping'jat tako viden kakor na področju oznake. Te-in>'l no načelo: Vedno drugačen biti kot vsi Kratka poročila • reklami. Uhajajoča ob četrtkih ali petkih. drugi! je pozabljeno. Celo najbolj ugledne tvrdke se često ne morejo povzpeli preko več ali manj prikritega posnemanja že obstoječe oznake. Vzrok je temu dejstvo, da so mnogim tvrdkam še vedno ideal lastne reklame rek amna sredstva konkurence. Če nastopi n. pr. gotova tvrdka z novo reklamno obliko, se kaj rado pripeti, da se večina tvrdk njene vrste potrudi, da z dotično novo reklamno obliko tudi one same čimprej nastopijo. Zelo učinkoviti so ozki navpični inserati, ki gredo čez celo stran od zgoraj navzdol. Čeprav je njihov učinek s pravilno opremo — bel tisk na črnem ozadju — presenetljiv in' popolnoma obvlada stran, se jih vendarle' redko poslužujejo, pač radi tega, ker so premalo znani! Reklama hoče prepričati ljudi o izvrstnosti blaga, o nujnosti nabave in ugodnosti ponudbe. Ce se da vse to izvršiti ustno je mogoče dvome takoj na mestu pregnati, zmoto raziasn ti in taki j sk:eniti kupčije. Direktno, udno občevame je za reklamo naiboljše sredstvo, blago priporočiti in ga prodati, posebno če je bila ustnemu občevanju poprei pripravljena pot z mseruti v dnevnikih Dve skupini ljudi prihaiata v poštev: proda-jalci(ke), potn ki in zastopn ki. ki so si izbrali mnogo težii del ustne reklame. Na'oga je pri obeh skupinah ista: pro lajati. Ker zastopaio potniki in zastopniki tvrdko napram odjemalcem, je tej mnogo do tega, da jo dostojno zastopajo. Zato pazi že pri nastavlj mu na marsikatere vnanje in n itrame lastnosti So tvrdke. ki si dajo iz o niti ob rno vpra-šalno polo z vprašanji, kakor so taie: Ali uživate alkoholne pijače? Ali kadite cigarete? Ali stanujete pri starših, sorodnikih ali znancih ? Ali imate neplačane račune ? Ker zunanjost proda ialca(ke) ze;o vplivu na odjema ce se zahteva od i rodajalca(ke) pri meren bon-ton, soriiozen nastop, vijuden, lepo zveneč organ. Mnogo večje tvrdke imajo pred lisatie z:i svoje uslužbence posebne obieke Pri Wertheimu v Berlinu mora nasiti m iško in žensko osobje črne obleke, h katerim ne smejo nositi ne pisanih kraval ne svetlih čevljev. Tud ne smejo u -iti na-kitja. Le v poletnih m secih od maja do septembra sme nositi žensko osobje izjemoma svetle bluze. Postrežba odjemalcev zahteva od proda ialcev(k) veliko takta Težko e spričo mnogih vprašanj prodaje najti vedno pravo pot, zato je personalno vprašanje v vseh trgovinah še vedno nerešeno. Tov rnarjem se ne godi s potn.ki prav nič boljše. Posestva Realitetna pisarna Ljubljana, Wolfova 1 — posreduje pri nakupu in prodaji posestev, hiš, lokalov, parcel, pri najetju in oddaji stanovanj. Največja izbera, cene najugodnejše. (p) Več stavbnih parcel pri kolodvoru Vižmarje naprodaj. — Pojasnila se dobe: Vižmarje 100. (p) Štiristanovanjska vila novo zgrajena, 3 minute od tramvaja, naprodaj. V is,ti ie vodovod, elektrika kanalizacija ter v d\eh stanovanjih kopalnica. Vila ;e obdana z velikim vrtom. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št 16.463. (p) Kupci posestev, hiš itd.I Ako kupujete kako posestvo, hišo, trgovino v kranjskem, loškem ali radovljiškem okraju, obrnite se name. Imam naprodaj mnogo hiš v mestu in izven mesta, kakor tudi v okolici Škofje Loke. V bližini Kranja je takoj naprodaj kmečko posestvo za rejo 4 govedi, in to z vsem ali brez inventarja. Cena nizka! Naslov v upravi »Slovenca« št. 17.212. (p) Večje posestvo prikladno za vinograd in sadjarstvo, v lepem in dobrem kraju, z odgovarjajočimi stavbnimi in go-podarskimi poslopji, se kupi. Obširne ponudbe upravo »Slovenca« pod št. 17.204. (p) Vilo rentabilno, na lepem kraju v Ljubljani, prodam ali zamenjam za manjšo eno-stanovanjsko in hranilno vlogo mestne hranilnice do 300.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 17.255. (p) Polovico parcele (525 m5) v bližini nove cerkve v Šiški prodam v svrho skupnega zidanja. Naslov v upravi »Slovenca« št. 17.261. (p) eSstoil MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Dtn 1"—; ženitovanj*ki oglasi Din 2—. Naiinanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakof pri naročilu.'— Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Sv. Miklavž! Vse kar potrebuješ za tvoie malčke in odrasle, dobiš najceneje pri F. M. Schmatt, Ljubljana Pred Škofijo 2 Lingarjeva 4 Vsako soboto tu nedeljo nudim domače koline. - Priznan > dobra i kuhinja in prist.ia vina. Postrežnica do 40 letna — se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« št. 17.263. (b) Vzgojiteljica dece | mlada, ki govori perfekt-no nemško, se išče k 2 Nizke cene! Sobe za za- , otrokoma punčka 7 fan. kijucene družbe. Pripo- l(jk 4 ,eta fUr> 0ferte je roča se restavracija »Ze- ..... bal«, Rudnik, Ljubljana Dolenjska cesta. (h) poslati s sliko na naslov: Albert Herzl, Beograd, Strahiniča Bana 38. (b) Mesto organista Službe iščejo Hlapec « ie razpisano na Dobrni, Stanovanje prosto, me- priden, pošten, nekadilec, sečna plača 300 Din in vajen kmetskega dela — zavarovalnina. Prošnje ie ..-e s,užbo Grem za ma_ vložiti na župni urad Do- . . brna. Nastop službe ta- 1° Naslov v uPravl koj. (b) »Slovenca« št. 17.126. (a) Šivilja za vse gre šivat na dom Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.241. (a) mm\ Krojaškega vajenca iz železničarske družine sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 17.230. (v) Stanovanja \ Stanovanje v I. nadstropju, soba, kuhinja, shramba, vodovod, elektrika, se odda s 1. I. 1933 v Rožni dolini cesta VIII št. 22. (č) Špecerijska trgovina in mlekarna, dobro ido-ča, v sredi mesta, zelo pripravna za dve gospodični, se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17.210. (p) Trisobno stanovanje s kopalnico oddam proti nizki najemnini. Tyrševa (Dunajska) cesta 99. (čl Stanovanje visokopritlično, z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami oddam za 550 Din. — Mariborska ulica 24, blizu Stadiona. (čl Enosobno stanovanje takoj oddam v najem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 17.205. (č Viožne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komanditni družbi M. Jankole. Ljubliana, Selenburgova ul. 6/11. Telefon 30-52. (d) Vrednostne papirje vseh vrst. tu- in inozemske. obveznice, založnice, srečke in hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupujemo in prodajamo M. Jankole komanditna družba. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. Tele fon 30-52 (d) t Nenadoma nas je danes zapustila naša zlata, nenadomestljiva mati oziroma soproga, stara mati in sestra, gospa MARIJA HORVAT roj. Sicherl Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo 4. decembra ob 16 iz hiše žalosti na pokopališče na Viču. Rožna dolina, dne 2. decembra 1932. ŽALUJOČI OSTALL Prazno sobo oddam. Cena zmerna. — Staretova 31. (s Prazno sobo oddam na Mirju v Ver stovškovi ulici št. 3 mirni in solidni osebi. Cena nizka. (si Tvornice kvasa javite cene za preprodajo. F. Klakočar, Kar-lovec, Hrvatsko. (r) Kupimo Zlato (staro zlatninol kupujemo M Jankole. komanditna družba. Ljubliana. Šelenburgova 6/11. Telefon št. 30-52 Ikl Za vsako— od črnolaske blondinke POUDREdcBEAU ima za vsako polt primerno nlanso barve. Člsl fin, se dobro prijemlje kože — tak je Poudre de Beautč Gibbs! Koža poslane mehka kol baržun. lepa sveža in mlada — to je učinek pudra Gibbs! Ia bosan. suhe slive 10 kg 65 Din, češpljeva marmelada 10 kg 70 Din franko naročnik, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Miklavževo, angelske in krampusove obleke prodam ali posodim. — Naslov v upravi Slovenca« št. 17.262. (1) Odpadke od žage dobro osušene in kratko žagane, prodaja v vsaki množini Ivan Šiška, Metelkova ulica 4. (1) ROKAVICE damske in moške od 13 Din dalje: NOGAVICE damske, od 7, 8, 8.50 Din dalje; NOGAVICE moške, od 4. 4.50, 6 Din dalje; NOGAVICE otroške, od 4 Din dalje; ROKAVICE otroške, od 12 Din dalje. Velika izbira zimskega perila po najnižjih cenah. M. SUŠNIK, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma). Hijacinte in tulpe (gomolje), nudimo po nizki ceni. Sever & Komp., Ljubliana, Gosposvetska cesta 5. (I) Bukova drua in I a Tpbouellshi premor po dnevni ceni dostavlja na dom I. Kic, ml. Sv. Petra cesta št. 87. Damski klobuki že od 60 Din naprej v največji izbiri vedno zadnje novosti samo v modnem salonu »La Fcmme Chic« Anica Puhek, Selenburgova 6/1. (t) Franc K a j ž a r, gostilna Ratete - Planica -e priporoča za obisk vsem smučarjem za božične praznike. — Postrežba točna Cene zmerne. 0vesinhoni7o kopit« naicenel* Drl irrdk A VOLK. LJUBLJANA Veletrgovina r tiioa. Reilie.t mi a M Prvovrstni koruzni ln č nkvantfn zdrob po najnižjih cenah pri Pavel Bertoncell valjčni mlin D o m i a I « 'furia očesa najboljše sredstvo proti ur jim očesom GLAVEN ie masi »obite v lekarnah. Hfcfc erijah ali naravn ost la vornice in glavnega skla-di«ča n. HRNJAH eharnar - »MAH Vnruite m potvorb Širile »Slovenca«! Staro železo cink, baker in druge kovine kupuje po najvišjih cenah Fr. Stupica, želez-nina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. Istotam se proda dobro ohranjen pisalni stroj. (1) Kupim konja zdravega, dobrega, urnega vozača, visokega 15 do 16 pesti, starega 4 do 6 let. Naslov: Ivan Ku-ralt, valjčni mlin, Dom- žale. (k) Dne 5. decembra 1932 ob 15 popoldne se bo vr šila v Kolodvorski ulici št. 6 dražba trg. pulta, steklene in lesene omare, tricikla ter raznega peciva. Kupci vabljeni, (o) OBLEKO PERILO manufakturo kupite najceneje pri Krošelju na Šmartinski cesti (pri železniškem mostu), Ljubljana. (c) [■ima Klavirji, pianini prvovrstnih inozemskih znamk, tudi na obroke, od 11.000 Din naprei nudi »Muzika« — Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. (g) m Konfekcija — moda! Naiceneiši nakup Anton Presker Sv Petra cesta št 14. Llubliana fl) Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in (topniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržafc Ig pri LjublianL Te dni: Creile de ctiine Ostanki ......... Din 28/— Ia. umetna svila......Din 40.— Din 48,— Čista svila .... 8 ... , Din 95.— Robci V KARTONIH DUCATI Beli ........ Din 46,— 69,— Beli ažur ....... Din 58.— 82.— Pisani , ......Din 50.— 70.— Pisani ažur......Din 62.— 88.— VELIKA IZBIRA ROBCEV IZ ČISTEGA PLATNA Šifnni NASE PREIZKUŠENE VRSTE Lepa Vida.............Din 14.— Ljubljanska srajca......Din 17.— Za Dilame BARHENTI Rožasti........Din 17.— Gladki .......Din 17,— Črtasti .......Din 17.50 20,— lai smuk Loden.......Din 90^- 110.— Sukno.......Din 180,— 205,— Deftin ......Din 50,— SOUUHN Ljubliana, mestni trg št. 10 Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cečc Izdajatelj: Ivan Rakovem Urednik: Frane Krem žar. Hrastnik, 1. decembra. Včeraj popoldne se je hrastniška rudniška ne-»reča dopolnila Veličasten pogreb vseh fiesterih pokojnih rudarjev, kakoi ga podobnega sploh ni še videl niti Hrastnik niti sosedni rudarski revirji, se je v popoldanskih urah izvršil v najlepšem redu ter pod globokim vtisom žalosti vse okolice. Na zadnji poti iz Hrastnika na Dol je spremilo nesrečne žrtve skupaj okrog liOOO ljudi iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Laškega, Hude jame, Rajhenburga, v prvi vrsti rudarjev iz teh krajev, pa tudi veliko drugih, ki so z rudarji vred prav tako bridko občutili vso težo grozne nesreče, ki se je zgodila. Ruzen tega se je okrog pokopališča na Dolu zbralo ob času pogreba okrog 2000 ljudi, več sto ljudi pa je stalo ob vsej cesti, po kateri se je pomikal žalostni sprevod pogrebcev. Ob zadnji poti pokojnih rudarjev se je zbralo tedaj čez 8000 ljudi — takega splošnega sočustvovanja v resnici še ni bil videl Hrastnik! Globoka potrtost se je vlegla nad doliuo. Vsi obrati TPD so počivali, v Hrastniku je zavladal čuden, bridek in strahoten mir, skrivnostna tišina. Ljudje so hodili po cestah kakor sence; skoraj še-petaje, v pritajenih solzah so si pripovedovali o pokojnih. Vsi so jih imeli radi, vsi so jim bili tovariši v življenju in trpljenju. V hišah, kjer so ležali pokojni, so se danes ves dan vrstile dolge vrste kropivcev, ki so prihajali iz vse doline ter iz soseščine. Zapuščene vdove in matere so se skoraj izčrpale od obupnega joka, od obilnih solza. Na bornih posteljah, v teh malih, skromnih rudarskih sobicah so ležali njihovi možje, očetje, sinovi — njihovo zadnje bogastvo na tem svetu...! Ljudje so sicer prihajali k njim, cela naročja rož in cvetja so jim prinašali, zagrnili so jih skoraj s tovariško ljubeznijo — toda kdo naj sploh s kako stvarjo na zemlji nndoinesti bridko izgubo krušnega očeta, moža, sina?! Tisoči tovarišev se zbirajo Iz oddaljenejših krajev so prišli posamezni pogrebci in manjša zastopstva že dopoldne v Hrastnik, v prvih popoldanskih urah pa so dobesedno oživela vsa pota in steze, ki vodijo v dolino. Iz Trbovelj in Zagorja so se kakor reka prelivale množice rudarjev v hrastniško dolino Iz vse doline so se zbirali domačini, s popoldanskim vlakom so se pripeljali pogrebci iz Ljubljane in drugod. Iz Ljubljane se je pripeljalo vrhovno vodstvo TPD z vodilnimi uradniki; vsi ravnatelji TPD iz sosednih revirjev, obrato-vodje posameznih obratov, številno uradništvo, pod-uradništvo, vsi nadzorniki, nadpazuiki, pazniki; delavca in rudarja pa vsaj iz Hrastnika ni manjkalo pri pogrebu menda niti enega. Od steklarne v Hrastniku so prišli višji uradniki, Kemična tovarna je bila zastopana; iz Laškega je prišel k pogrebu zastopnik glavarstva, iz Ljubljane zastopnik rudarskega glavarstva. Vsa ta množica pogrebcev se je zbrala okrog rudniške čakalnice, kamor so takoj po treh popoldne začeli prinašati posamezne krste s pokojniki z njihovih domov. Kmalu so prišli pred čakalnico gg. duhovniki trboveljski župnik Gaiperič s kaplanom Kcrbnnom in katehetoin Rntejem, dolski žup-rtik Gorjup in kaplan Breznik ter hrastniški vikar Žalar. Točno ob pol štirih so se začeli obredi. G. župnik Gorjup iz Dola je blagoslovil krste, potem pa je g. vikar ?Inlar spregovoril sledeče tople in v srce segajoče poslovilne besede: Zadnje slovo Poslovilne besede g. vikarja Žalarja Prijatelji moji! Praznik je danes po domovini. To je dan, ko zastave veselo plapolajo in nam govorijo o naši lepi očetnjavi. To je dan, ko se drugod prirejajo domovinske proslave in manifestacije. Toda nam v Hrastniku je današnji praznik dan žalosti in gorja, nam je dan veselja spremenjen v dan bridkosti in solza. Ko bi naj naša srca pela o domovini, pa nam jih stiska in moči bridka bol za sinovi naše domovine, za sinovi naše bedne doline. Ob zastavah domovine plapolajo tudi zastave črne, naše srčne bolečine. O solnčni svit neba, v tvojem žaru se danes na naših licih solza lesketa! ln gledam vas, ki v tisočih ste zbrani, od blizu in daleč iz delavskih krajev ste k nam prišli, da bi z nami bridkost in žalost delili in se z nami vred solzili. Stojijo tiho stroji, grobni mir vlada v jami, v črni globini. Potihnil je kolesja šum, sirene piS. Oj črne jame ve, ki hranite v sebi bogastvo in težak črni kruh naše doline, kako neizmerno žalost in bridkost ste nam prizadejale. Onim, ki ste jim dajale zaslužek in kruh, ste vzele življenje. Onim, ki ste jim pokladale toliko krvavih žuljev na roke, toliko potnih srag na čelo, ste dale za plačilo smrt, grozno, strašno smrt. Pred dnevoma, kako smo trepetali, ko srno pred rovom stali in vedeli, da se borijo očetje in sinovi, naši prijatelji in znanci v jami z ognjem, s plini, polnimi smrtnega strupa za življenje svoje, za dih in utrip srca. Oj dolina naša, tvoja zemlja je s potnimi sragami rudarjev naših prepojena, toda v teh dnevih je bilo od naše žalosti in solza preobilo namočena. Kako je danes tužno v Tebi, kolonija! Na tvojih tleh, pred nami tukaj krst šest stoji in v njih ledenomrzlih, otrplih šest trupel rudarjev leži. V šestih družinah so se odprli potoki solza, v šestih domovih so nastala središča gorja. Vi otroci nedolžni, ki ste ostali sirote brez očeta, mi vsi jokamo zaradi vas in vaših očetov; jokamo z vami, ve delavske žene, uboge vdove, ki ste izgubile svoje može, ki ste toliko solz ob njihovih mrtvaških posteljah pretile, oj tudi nas srca bolijo in se z vami žalostimo. In ve matere in očetje, ki ste kakor Mati božja, svojega Sina mrtvega v naročje sklenili, o vemo. da vam je bridki meč bolečin vaša srca pre-sunil. Ze poje zvon, ki vas je vsaki dan vabil in klical v hišo Boga, kateri za trpljenje večno srečo in življenje nesmrtno da. Ob njegovem zvoku zapuščate našo dolino in vas bomo mi spremili v vaš novi dom, ki bo mrzel in hladan. Tam si boste odpočili od vašega trpljenja, tam boste čakali novega vstajenja. Vašim dušam, ki so tako naglo zapustile nas iu bedni svet, - naj bo milostni sodnik naš križani brat, Kristus z Golgota — Sveti naj vam večna luč — počivajte v mirul Nato se je od pokojnih poslovil v imenu II. rudarske skupine okrožni načelnik g. Pliberiek Frane iz Trbovelj. Združeni pevski zbori pa so pod vodstvom g. Al. Podlognrja zapeli žalostinki »Človek glej...« in »Ob delavskem grobu!« Miklavž izbira krasna darila pri LEGAT Liubliana, Miklošičeva cesta št. 28 V skupni grob Deset minut pred četrto se je sprevod začel razvijati izpred rudniške čakalnice. Vso rudniške sirene obenem so obupno zajokale ... Takoj za križem so se razvrstili gasilci iu šolarji iz Hrastnika in Dola in druge organizacije, steklarji z godbo, delavstvo kemične tovarne in zastopniki raznih društev, za njimi pa dolga veriga rudarjev z malimi jamskimi svetilkami. Najbližje pred krsto so šli rudarji r obrata Ojstro, kjer se je nesreča pripetila, med njimi tudi gg. Krameršek in Višner, ki sta se o priliki nesreče v zadnjem hipu še rešila. Tretji rešeni, g. Zaje, od plinskega omamljenja še ni toliko okreval, da bi se bil mogel tudi udeležiti pogreba. leži še vodno v rudniški bolnišnici. V žalostnem sprevodu so korakali pogrebci po štirje in štirje. Žalne koračnice so igrale tri delavske godbe, dve iz Hrastnika in ona iz Trbovelj. Razne delavske strokovne in podj>orne organizacije so bile zastopane z 10 zastavami. Posamezne krste so nosili rudarji, vencev in šopkov je bilo čez 100. Najprej so nesli krsto pokojnega Drnozga, potem Jazbinška. Arhaca, Babiča, Skomška. fiprajcerja. Za vsako krsto se je razvrstilo sorodstvo, za vsemi krstami pa je korakalo najprej glavno vodstvo TPD iz Ljubljane ter razni zastopniki oblasti, izmed katerih smo važnejše omenili že spredaj. Pred Delavskim domom se je sprevod za hip ustavil ter se je lam poslovil od pokojnikov predsednik Delavskega doma g. Malovrh. Do Dola se je sprevod pomikal skoraj dve uri. Okrog pokopališča je bilo zbranih na tisoče ljudi ter so domači dolski gasilci komaj mogli vzdrževati potreben red. Trda noč je že bila, ko so prvi pogrebci prišli na Dol. Iz teme so se čudovito tajin-stveno lesketale male jamske svetilke rudarjev, ki so v dolgi verigi korakali počasi po cesli proti pokopališču. Ob vsej cesti, ki se je po njej pomikal pogreb, so bile prižgane električne svetilke; tudi na hišna okna so ljudje postavili sveče ter jih ob času pogreba prižgali pokojnikom v večni mir! Krste s pokojniki so najprej odnesli v farno cerkev na Dolu, kjer so jih blagoslovili. Nato so krste odnesli na novo pokopališče, kjer jim je bila pripravljena skupna jama, nad katero bo TPD postavila svojim rudarjem-žrtvam skupen spomenik. Po končanih zadnjih pogrebnih obredih se je od pokojnikov poslovil trboveljski župnik g. Gnijtarii. Govoril je tudi centralni tajnik Zveze rudarjev v Jugoslaviji g. Arh Jurij iz Zagorja. Združeni pevski zbori so zapeli še žalostinki »Zadnje slovo« in »Vigred«. nazadnje pa je zaigrala žalostinko še rudniška godba. Med petjem in igranjem žalostink se je nad grobom poklonilo vseh 10 zastav. S tem je bilo zadnje dejanje strahovite hrastniške rudniške nesreče dopolnjeno. Porcelan čisti... čistilka Vim bleščeče sijajno! Iz čiste in lepe porcelanaste posode diši jed mnogo prijetnejše! In to omogoči VIM. VIM odstrani hitro in lahko vse ostanke in sledove jedil, ker vsebuje milo. Poleg tega ne pušča VIM nikoli prask, marveč čisti temeljito in pazljivo. VIM v 3 12 -»» C1STILKA VIM ČISTI VSE i Francoski poslanik v Ljubljani Za svojce Kakor smo že poročali, je mestna občina ljubljanska določila za svojce hrastniških žrtev prvo pomoč t>000 Din. Dalje je dala po 6000 Din še banovina in SKJ. Primerno podporo bo svojcem izplačala tudi TPD. Darove pa zbira tudi uprava »Slovenca« ter župni urad v Trbovljah, kamor naj se prispevki pošiljajo. Preiskava še traja Medtem pa se preiskava o nesreči nadaljuje. V Hrastniku se še vedno mudi od rudarskega okrajnega glavarstva g. inž. Cihelka, ki zaslišuje priče in izvedence. Našo včerajšnjo vest o zaslišanju g. inž. Pertota kot strojnega referenta dopolnjujemo v toliko, da je imenovani podal svoje izjave o slučaju zastopniku rudarskega glavarstva le kot strojni izvedenec. Kot dopolnilo k dosedanjim poročilom navajamo tudi še, da izražajo rudarji v Hrastniku in tudi po ostalih revirjih željo, da bi vodstvo TPD prirejalo od časa do časa po revirjih primerne tečaje o nujni pomoči v slučajih podobnih temu zadnjemu. Izkazalo se je namreč, da bi se bil morda rešil izmed omamljenih še kdo, ko bi bil znal po možnosti ovirati delovanje plinov. Pripovedujejo, da sta rudarja Višner in Babič ki sta delata blizu skupaj, tudi skupaj bežala iz rova. Tudi sta med begom klicala drug drugega. Ko ni več mogel leči, se je Višner zgrudil v jarek, kjer je v vodi namočil suknjič ter si ga tiščal pred usta. Vsrkaval je na ta način vsaj nekoliko manj strupen plin ter so ga pozneje prav zaradi tega z eno in pol urnim umetnim dihanjem mogli vendarle obuditi k življenju. Višner je za delovanje plina in za pravilno obrambo pred njim imel dragocene izkušnje iz zadnje vojne. Babič pa je bil še mlad rudar, v vojni še ni bil, za delovanje plinov sploh ni vedel, zato se tudi pred njimi branili ni znal pravilno — v kolikor se namreč v podobnih okoliščinah sploh more kdo braniti pred strašnim morečim plinom. Višner pripoveduje, da je Babiča klical k sebi in da mu je nameraval ponuditi rokav od svojega suknjiča, namočenega v vodo, skozi katerega bi potem tudi on vsrkaval manj strupen plin. Toda Babič je v rovu zaostal, obležal v jarku, kjer so ga našli ležati na ustih. Naj bi ta tako strašna in v posledicah tako bridka nesreča res pripomogla k potrebni nujni vzgoji samoobrambe v rovih za vse slučaje nesreč. Vsaj v toliko naj bi bila hrastniška nesreča poučna in koristna za rudarje in TPD. Novi lonetični poiskusi UNIV. PROF. DR. VEBRA V RADIU. V sredo, dne 7. decembra t. 1. se začno novi fonetični poizkusi univ. prol. dr. Vebra. Kakor znano so se vršili taki poizkusi z velikim uspehom PTi občinstvu in z dragocenimi znanstvenimi izsledki že lani v studiu naše postaje. Letošnji poizkusi bodo nadaljevanje lanskih s to razliko, da se bodo letos vršili v fizikalnem institutu naše univerze in da se bodo od ondod prenašali. Vršili se bodo le enkrat za širše občinstvo in njega sodelovanje, in sicer redno vsako sredo od 18.15 do 19. G. univ. prof. dr. Fr. Veber in ž njim Radio Ljubljana se obračata s tem na vse tiste, ki so pri teh poskusih že lani sodelovali, pa tudi na vsakogar, ki bi letos hotel redno in resno sodelovati. Vsakdo naj, prosita, svojo pripravljenost za sodelovanje blagovoli takoj javiti po dopisnici in doda svoj natančni naslov. Povdarjata pa, da naj «e javijo samo taki sodelovalci, ki se bodo poskusov remično udeleževali, da ae bo lahko vodita točna evidenca. Vsakemu udeležencu bo poslal seminar za eksperimentalno psihologijo Ava formularja, na katerih naj beleži ugotovljena opazovanju. Kdor formularja ne bi prejel, naj si ga blagovoli sčrtati po vzorcu, ki da obiavha v i»ok 49. fteviiki revija 'Radio Francoski poslanik na našem dvoru Paul-Emile Naggiar bo par dni gost Ljubljane in Slovencev. Par mesecev šele se nahaja v naši državi in že je vtisnil ]>ečat svoje osebnosti na odnošaje med obema prijateljitkima državama in že se čuti povsod njegova roka, kjerkoli se udejstvujeta francoska in naša kultura v skupnem delovanju za medsebojno spoznavanje. Takoj ob svojem prihodu v našo kraljevino je poslal svoj pozdrav našim planinam in našemu ljudstvu, ki je tako široko odprlo svoje srce za sj>rejem vseh zakladov duha, ki jih je v dolgih stoletjih nakopičila francoska kultura. Na narodni praznik francoske republike Je smatral za jx>trebno, da v posebni [»oslanici pozdravi tudi Slovence in mi smo že takrat rekli, da mu te ljubeznive geste ne bomo (»ozabili. Cez poletje je bival med nami, občudoval sam tiste gore, ki jih je poveličeval in vezal stike 6 Slovenci, ki jih je prej pozdravljal. Ne v enem in ne v drugem se ni zmotil. Kot novinec, kakor se je izrazil sam ob svojem prihodu v našo domovino, se je naselil med nami, ki so mu prilike bile znane samo iz knjig in iz debelih aktov francoskega zunanjega ministrstva, kjer 3e je šolal za važne diplomatične misije, katere mu bo njegova domovina j>overila tekom ka-rijere, ki se obeta sijajna, sodeč po njegovih sfio-9obnostih in po njegovi mladosti. Danes ni več novinec, prehodil je vso našo državo, prekrižaril jo je v vseh smereh, jx>iskal prijatelje od severa do juga, danes prihaja kot poznavatelj naših narodnih vrlin in tudi nedostatkov našega značaja. Znani so mu naši kulturni zakladi, vse naše nade, vse naše ambicije. Znan mu je celo že naš jezik, ki se ga je s pristno francosko temeljitostjo začel učiti takoj po svojem imenovanju za francoskega poslanika med nami. Kamorkoli so ga zanesla njegova službena potovanja, se je spoštljivo klanjal narodnim tradicijam in narodni kulturi in kot čarobno palico vžgal plamen ljubezni tudi do velikega naroda, ki ga tako dostojanstveno zastopa in ki je postal velik samo zato, ker je spoštoval vse ono. kar so skozi stoletja zgodovine ustvarili in skupaj nauosili velikani francoskega duha. Gospoda j>oslanika ob priliki njegovega obiska od srca pozdravljamo v imenu tistega velikega dela Slovencev, ki tvori krog naših čitateljev. In ko bo obiskoval žarišča francoske kulture v naši prestolnici in v podeželju, jih bo našel povsod, našel jih bo v velikem številu, ki tiho, brez Suma. brez želje po priznanju, nesebično iz same čiste ljubezni do francoskega naroda in njegovih duševnih vrlin, širijo, ustvarjajoči pozitivni duh francoske kulture med našim ljudstvom. Zvestobi! za zvestobo! Več mu Slovenci dati ne moremo, manj pa ne tnaramol Pa saj mu bo v |>odrobnostih razodel naše razpoloženje drugi neutrudljivi francoski sejalec med nami, naš dragi francoski komu* v Ljubljani, zvesti sotrudnik Paul-Emila Nagpmra mod Slovenci. Dobrodošel! Program slavnosti ob priliki obiska g. ministra V««(t:iara. franroskega poslanika v Belgradu in desrtletnic« francoskega instituta v Ljubljani dne 3. in 1. decembra: Sobota. 3. decembra: 7.27: Prihod g. ministra, ki se bo pripeljal s Simplon-ekspressom in nasta-j nil v hotelu Union. — Sobota dopoldne: Oficielni j obiski. — 12.15: Polaganje venca pred spomenikom ; Ilirije. — 13.00: Intimno kosilo pri g. banu. — 15.15: Obisk otroškega vrtca pri francoskih frančiškanskih misijonskih sestrah. — 16.00: Obisk raznih kulturnih ustanov. — 17.00: Zakuska na francoskem konzulatu. — 20.00: Slavnostna predstava v oj>eri: »Manon«. Nedelja, 4. decembra: Ob 9.15 bo g. minister obiskal Cercle Franca is v Kranju, ki tudi praznuj* desetletnico obstoja, in bo razdelil knjižne nagrade i med dijake: — 11.30: Recepcija v Francoskem institutu v Narodnem domu. Govori in izročitev od-i likovanj. — 13.00: Banket, ki ga priredi ljubljen j »ka občina. — 15.00: Polaganje venca na grob g. i Frana Detele, prvega knjižničarja Francoskega instituta. — 17.00: Čajanka Francoskega instituta v Narodnem domu. — 19.30: Intimna večerja na I francoskem konzulatu. — 21.30: Odhod g. ministra ' v Belgrad. Odločba apetacijskega sodišča v Ljubljani Ljubljana, 2. dec. Višje deželno kot apelacijsko sodišče v Ljubljani je v kazenski stvari zoper P i k o n a Antona zaradi prestopka po čl. 19 zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi o ugovoru obdolženca Pikona zoper obtožnico državnega tožilca v Ljubljani z dne 15. oktobra 1932, opr. št. Kt 676-32, s katero je bil obtožen radi prestopka po cit. členu, po zaslišanju viš, drž. tožilca v seji odločilo: Obtožba se ne dopušča in se kazensko postopanje po § 208-1, 4. k. p., ustavi. Obrazložitev: Obtožnica očita obdolžencu, da je nosil zeleno kravato in trdi, da je s tem hotel vršiti propagando, naj se obstoječi pravni red nadomesti z drugim pravnim redom. Za to trditev pa v dokaznem gradivu ni nobene podlage. Ne more se namreč pripisovati obdolžencu, da je nasprotnik obstoječega pravnega reda, ki temelji na načelu svobodne zasebne lastnine, ' " Ljubljana«. Poskusi bodo enaki lanskim z razliko, da se bo zdaj vršila najnatančnejša kontrola, da st dobi pravo znanstveno gradivo. Polovica vsakega poskusa bo v temi, polovica v svetlobi in se naj bi tudi udeleženec doma ravnal po tem. Sicer pa ostane kakor lani, zlasti je treba to povdariti glede tajnosti, ki je za vsakogar strogo zajamčena. Želimo, da bi ta poziv našel mnogo, mnogo odziva, ker je delo, ki bo iz tega izSlo. edinstveno in neprecenljiv* vrednosti. Mogel pa bi biti podan tudi dejanski stan po čl. 4 cit. zakona, če bi obstojala podlaga za sum da je obdolženec nosil k ravato v nameri, povzro-čiti nerazpoloženje zoper zakone, državne naprave, uredbe in naredbe oblastev ali zoper politični red v državi. Za omenjono namero pa postopanje obdolženca ne daje osnovsnega suma, t. j. dokazan ni subjektivni dejanski stan tega člena, ko obtožnica sama topogledno ne more navesti ničesar pozitivnega. Jesenice Brezplačen premog. KID bo slaroupokojencprn in delavcem z nizko plačo in mnogoštevilnimi, nepreskrbljenimi otroci, podelila po (30 kg premoga Nakaznice za ta brezplačni premog se delijo po obratih, staroupokojenci jih pn dobe pri blagajni računskega oddelka KID. Premog na te nakaznice se bo oddajal Se 7. in 9. decembra. Prijave la rekrutni spisek. V nedeljo 4. decembra ob 13 se imajo zglasiti v občinski pisarni v svrho sestnve vojnega rekrutnega spiska vsi mladeniči, rojeni 1. 1913. Seboj naj prineso vse potrebne listine, kakor družinski list, vojaške knjižice starejših bratov i. dr. kol je že bilo svoječasno razglašeno KHor nn more prsti sam, ga morajo prijaviti svojci. Navzoč bo ukrajni vojni roferent. Ljubljanske vesti: Pred Miklavževimi Takole smo spet kar na lepem tik pred pragom Miklavževega dne in nova skrb, težja od mnogih drugih, nam sega v srce. Vprašujoče zro v nas mlade oči, z neštetimi vprašanji nas obsipajo — a malo nas je, ki ne bi bili v zadregi za odgovor... Pa si pomagamo, kakor si vemo in znamo. Niso iznajdljivi v raznih majhnih lažeh in izgovorih samo otroci; vsa mizerija in razrvanost dni, katerim smo na milost in nemilost predani, je naučila lagati, potvarjati in prikrivati resnico tudi odrasle. Pred izložbami trgovin z otroškimi igračami in drugimi dobrotami tega sveta se kar tare mladega rodu. Toliko vsega, česar ne moremo dati, bi radi od nas... »Mama, pa še onole veliko punčko bi rada!« je pocukala šestletna deklica za rokav ženo, na katere izžetem obrazu so mrko zrcali vse njeno bedno življenje. Saj bi se najraje zasmejala, glasno zasmejala, grenko zasmejala nad neizpolnjivo hčerkino željo _ ampak takale otroška srca so kakor cvet, ki jih prvi hladen dih zamori. Ne, kar takole ji vendar ne more praviti, da si bo še tisto malo, kar bo za Miklavža žrtvovala, morala pristrndatl od ust.. In se je izognila odgovoru z besedami, ki so poceni, ki nič ne povedo, nič ne obljubijo, ranijo pa tudi ne: >Ce boš zelo, zelo pridna, pa ti tudi to punčko prinesel« »Bom!« je sveto obljubila deklica in v mislih že ribala prelepo punčko v naročju ... Mati pa je na tihem čuvstvovala: Nikoli ti ne prinese onele punčke, sirota moja, nikoli ti je ne prinese — pa če bi v pridnosti samega božjega angelčka posekala! Grenko, pregrenko bo razočaranje na Miklavžev dan... Dekletce v lepi gosposki obleki je obstalo tik revne deklice in prav tako, kakor trenutek poprej ona, pocukalo svojo mamo za rokav: Kai bo danes 7 Drama: Ob 15: »Gospa Ingerc. Dijaška prelistava po globoko znižanih cenah. Izven. — Ob CO: »Kar hočete«. Izven. Znižane cene. Opera: »Manon«. Ob 10-letnlci francoskega instituta. Izven. Kino Kodeljevo: Ob 8: »Veličanstvo ljubezen', »Ljubljanski velesejein< irt »Buffalo Bili«. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy dediči., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta štev. 20. h © V spomin t dr. Fr. Sedeju. Jutri, v nedeljo, ae bo ob 11.30 v ljubljanski stolnici brala 6v. maša za goriškega nadškofa Fr. Sedeja v spomin na obletnico njegove smrti. Slovenci, pokažimo z veliko udeležbo, da spoštujemo svoje velike može, ki niso trpeli samo za pravice Cerkve, temveč tudi za pravice slovenskega naroda. © Proslava državnega praznika. Z lojalnimi patriotičnimi čuvstvi je Ljubljana praznovala 1. december in štirinajsto obletnico državnega zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mesto je bilo v zastavah. Na predvečer praznika je oddal top z Grada več strelov. V stolnici je bil na praznik slo-vtsni »Te Deum«, ki ga je zapel knezoškof gosp. dr. Rožman. Cerkveni slovesnosti je prisostvovala velika množica občinstva, med katerimi so bili vsi domači dostojanstveniki, častniški zbor z di-vizijonarjem na čelu, konzularni zbor, zastopniki organizacij in korporacij. Pred cerkvijo je stala častna vojaška četa z godbo. Po cerkveni slovesnosti je vojaštvo korakalo z godbo na čelu po glavnih ulicah. Zvečer je napravilo vojaštvo po mestnih ulicah obhod z godbo in bakljado. — Vsakoletni časnikarski koncert na ta dan je imel tudi letos popoln in sijajen uspeh. Vse vstopnice so bile razprodane že v predprodaji. Koncerta so se udeležili prav vsi ljubljanski dostojanstveniki in najodličnejše občinstvo, zastopani pa so bili vsi 6tanovi. Koncert je uspel tako moralično, kakor tudi umetniško. Po koncertu se je vršila zabava, pri kateri je bila zanimiva tekma z novo igro »jo-io«. S sijajnim uspehom svojega koncerta so čas-aikarji prav zadovoljni, saj vidijo v tem priznanje občinstva svojemu delu. Miklavžev teden Razno manufakturno blago in ostanke vseh vrst blaga po izredno nizkih cenah nudi trgovina Anton Sctiuster, Ljubljana Meslni trg 25 © Someščani! Dne 3. in 4. t. m. obišče Ljubljano poslanik francoske republike v Belgradu. Mestna občina bo ob tej priliki razobesila na svojih poslopjih zastave. Vabim someščane, da razobesijo na vseh hišah državne zastave. — Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc, 1. r. © Nabiralna akcija pod naslovom »Delavec za delavca« je oficielna prireditev. Nabiralci bodo imeli osebne legitimacije in bodo pobirali dne 3. in 4. decembra 1932 darila v denarju le proti vročitvi kuponov. Darujte! © Skioptično predavanje, n Indiji. V nedeljo zvečer ob 8 bo velika misijonska prireditev v Unio-nu, pri kateri bo predaval odhajajoči misijonar g. Viktor Sedej D. J. Svoje predavanje bo pojasnjeval z zanimivimi skioptičnimi slikami iz Indije. Tudi ostali spored je zelo pester. Čuli bomo izvirne indijske pesmi v sadri, hindi in nepalskem jeziku. Za prireditev vlada že sedaj veliko zanimanje, zato pohitite s pravočasnim nakupom vstopnic. Sedeži po G in 4 Din, stojišča po 2 Din, spored z razlago indijskih pesmi po 1 Din 6e dobe v trgovini gdč. Vere Uemčeve, Poljanska cesta 13, in pri vratarju jezuitske reaidence, Zrinjskega cesta 9, poleg cerkve sv. Jožefa. Preplačila in darila za bengalske misi-jone se istotam hvaležno sprejemajo. Dežniki, nogavice najprimernejša darila za Miklavža Vidmar, Pred Škofijo 19 © Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Priljubljeno igro »Stric v Toplicah«, ki je radi drugih prireditev morala biti že dvakrat preložena, bo uprizorilo jutri zvečer rokodelsko društvo. Igra je v spretnih rokah g. režiserja Janko Novaka in igral-Jkega osebja Rokodelskega doma. Vsak, kdor se '.anima za napredek društva in razvoj dramatične umetnosti, naj pohiti jutri zvečer v Rokodelski dom. 1'redprndaja vstopnic je danes od 6—8 zvečer in jutri od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskegn ulica 12. Pričetek je ob pol 8 zvečer. © Koroška narodna pesem bo imela svoj koncert v soboto 10. decembra v veliki unionski dvorani. Štirje naši zbori s Koroške, zastopana bo po njih Zilska dolina, Rož in Podjuna, pridejo pri- »Mama, pa onole punčko mi mora tudi prinesti!« i Materi te deklice pa se ni treba lagati, nI j treba ničesar prikrivati. Še vse večje, dragocenejšo reči, kot je na primer onale punčka v izložbi, ji j lahko kupi. In ji jo odgovorila kar tako, mimogrede, kakor da vso skupaj ni vredno ne dvoma i ne besede: i Saj ti jo tudi bo!« i Revna deklica je široko odprla oči. Ne, to pa I že ne gre, to pa nikakor ni v redu, da si kdo lasti, kar je že takorekoč njeno! In se je obrnila k gosposki deklici in ji skorajda nevljudno dejala: »Ti! To punčko je mama že meni obljubila, da veš!« Obe materi sta se spogledali. Prva se je nasmehnila prisiljeno, v zadregi, druga pa tako nekako pokroviteljsko-dobrohotno, zviška navzdol. Prvi je bilo pri srcu mučno in hudo, kakor da so pred vsem svetom razgalili njeno Inž, druge pa se je vse skupaj dojmilo kot posrečen otroški dovtip .. Hobo, se je vse treslo v njej, holio, takale sirota — delavka, kali? — bo kupovala hčerki reči, ki so namenjene pač samo otrokom dobro situiranih meščanov...?! Komično res! Pa je zmagalo v njej pomilovanje nad sebičnostjo in pokroviteljsko je pokimala sosedi, kakor bi ji hotela reči: »Saj se razumeva! Ne bojte se. ne bom ubogemu otroku razblinjala iluzij in mu grenila veselja! Nisem tako kruta...« In se je sklonila k svoji hčerki, ji nekaj mnogo obetajočega šepnila na uho, jo prijela za roko — in veselo sta šli dalje--- Tako so Miklavževe izložbe vsako leto in letos prav posebno pozorišče neenakih srečanj _ revščine in bogastva, oholosti in ponižnosti, žalosti in veselja. Ljudje, ki hodijo brezbrižno mimo. pač ne slutijo, koliko majhnih, skritih tragedij se dan za dnem odigrava tam. padcu. Radi tistega edinega zajca pod Drenfkovim vrhom se pač ne izplača ogrožati človeških življenji © Na hodniku si je zlomil nogo. Nenavadna nesreča se je pripetila včeraj zjutraj 47 letnemu zidarskemu delovodji Josipu Vrhovniku iz Jarš št. 53. Vrhovnik je šel zjutraj na delo po Korytko-vi ulici. Na hodniku pa mu je spodrselo ob drobnem kamenčku in Vrhovnik je padel ter si zlomil levo nogo v členku. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. © Še en nesrečen padec. S kolesa je padel in si poškodoval levo oko 23 letni delovodja Emil Malič iz Most Zadružna ulica 5. — Pri sekanju drv se je vsekala v levo roko kuharica Terezija Škoda v Štrekljevi ulici 7. Oba sta se zatekla v bolnišnico. © Slaščičarna Pelicon, Woliova ulica št. 14 priporoča najlepša in najcenejša Miklavževa da- Pri trpanfii v zobeh in glavi se navadno prlporoia MASAŽA sa maaalo Steklenica Din <4*-. Oglat reg poi S, Br. ?5.WM3 rila, kot bonbonjere, različne nastavke, živali in punčke iz čokolade — najfinejše čajno in de-sertno pecivo. © Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. Presker. Sv Petra cesta 14. © Ribana in jaegrovo perilo, damsko in moške* kupite najugodneje pri tvrdki Miloš Karmčnik, Stari trg 8. Maribor Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer Danes tretji dan predprodaje vstopnic , Unionu pred veliko dvorano. Zanimanje za to prireditev je zelo veliko, zato naj vsak pohiti, da si pravočasno preskrbi vstopnice. Predprodaja se vrši danes od 15—19. hodnjo soboto v Ljubljano ter nam zapojo svojo prekrasno, najmilejšo, pa tudi veselo in šegavo narodno pesem. 70 koroških pevcev bomo imeli ta večer v svoji sredi in dolžmost narodnega občinstva je, da si že danes rezervira soboto 10. decembra, za kateri večer velja parola: Vsi v Union na koncert koroške narodne pesmi I Vstopnice ima že v predprodaji Matična knjigarna. Cene od 8 do 30 dinarjev. PLETENINE ZA GOSPODE'TVR5EVAC.9 ZA DAME1 TyRŠEVAC.20 © Trgovine v nedeljo pred sv. Miklavžem, 4. decembra, bodo v Ljubljani dopoldne odprte. — Predsedstvo Združenja trgovcev. © Narodni muzej bo za brezplačen nedeljski poset odprt le še prihodnjo nedeljo (4. decembra) od 10 do 12. Ponovna otvoritev spomladi se bo pravočasno razglasila. 1'osetni red med tednom 'plačani obiski posameznikov, 5 Din od osebe, oziroma 2 Din za dijake in vojake od podčastnika navzdol, ter prosti poseti šol in korporacij) pa ostane tudi čez zimo neizpremenjen. © Lobanje na Vodnikovem trgu. Na Vodnikovem trgu so delavci včeraj dopoldne izkopali približno poldrug meler globok jarek od Vodnikovega spomenika v smeri proti Mahrovi hiši. Pod delavčevim krampom pa je naenkrat zaškripalo nekaj nenavadnega in začudeni delavec je spoznal, da je razbil človeško črepinjo ki je prišla tod v zemljo bogvekdaj. Delavci so nato izkopali še dve celi črepinji, ki sta najbrž moški Črepinji sta bili zelo razviti. Poleg teh treh črepinj so delavci od-kopali v jarku se nekaj ostankov človeških skeletov. Vse te kosti so delavci položili v vdolbino pri jarku, ki je pokrita z železnim pokrovom. Kakšne komisije ali strokovnega ogleda teh črepinj ni bilo včeraj nobenega. Lobanje so najbrž iz nekdanje samostanske grobnice. Kakor znano je bil na Vod-| nikovem trgu nekoč samostan, ki je bil pod cesarjem Jožefom II. razpuščen, pozneje pa je bila v tem poslopju ljubljanska gimnazija. Poslopje 6o po ■ potresu podrli. Ni izključeno, da izvirajo te črepi.nje morda iz kakšne gimnazijske zaloge učil, da so torej ostanki skeletov, ki so jih uporabljali pri pouku somatologije, pa so jih potem pozabili v kleti... Delavci so v jarek položili električni kabel, potem ga pa zasuli. Kmčtiču ali gospodu, vsem želodčke že poznaš vsakomur storiš po godu, Slamič, Slamič — ti pa znaš. □ Prvi december v Mariboru. Za državni praznik je bilo meslo Maribor zavito v zastave, l^poldne s« jo vršilo v stolnici zahvalno sv. opravilo, katerega je opravil pomožni škof dr. Tomažič ob asistenci. Udeležili so se cerkvene slovesnosti predstavniki civilnih in vojaških uradov z uradništvom, zastopniki mestne občine, šolstva itd. Dopoldne se je vršil »tek zedinjenja', o katerem poročamo ua drugem mestu. Zvečer pa je priredila Narodna odbrana v veliki unionski dvorani slavnosten večer, na katerem so nastopili Člani gledališča z recitacijami in pevskimi nastopi, mladinski pevski zbor Ferijalnega saveza in pevci od Sv. Marjete. Slavnostni govor je imel prof. Kenda. □ Akademija mariborskih bogodovrev. V proslavo Krekovega spomina je priredilo društvo mariborskih bogoslovcev »Slomšek« v Karlinovi dvorani akademijo, ki se je vršila v sredo zvečer ob obilni udeležbi. Navzoč je bil med drugimi po- . možni škof dr. Ivan Tomažič, Člani stolnega ka- i pitlja, številna mariborska duhovščina, mnogi odlični predstavniki javnega življenja, zlasti pa je bilo mnogo dijašike mladine. Spored akademije je bil zelo primerno in skrbno izbran ter je podal ponoven dokaz o globokem m vsestranskem duhovnem delu mariborskih bogoslovcev. Tako sta obe predavanji pokazali, da naš duhovniški naraščaj pravilno doumeva veličino in pomen Krekovih idej; bogoslovec Mlakar je v svojem predavanju govoril o Krekovi osebnosti, bogoslovec Skraban pa je razčlenjeval bistvo Kreka kot sociologa; obe predavanji sta bili zelo temeljito pripravljeni. Pozornost in odobravanje s« vzbujale tudi pevske in glasbene točke. Bogoslovca Pod-gornik in Videmšek se nista izkazala samo kot izvrstna dirigenta, ampak tudi kol dobra glasbenika ter sta z Verdijevo fantazijo iz Rigoleta dosegla lep uspeh; zlasti Podgornik je pravi virtuoz na violini. Zanimiva je bila tudi himna, posneta po »Chant Joeista«, ki jo je poleg drugih pesmi zapel pevsiki zbor bogoslovcev. □ Maratone« — zmagovalec. Tek zedinjenja. ki se vrši vsako leto na dan 1. decembra za Vah-tarjev pokal, je bil tudi letos predmet sprošne pozornosti v mariborski športni javnosti. Krasno zmago si je zopet priboril maratonski tekač štelan Grniovšek, ki je letos branil pokal. Progo 2200 m, ki je vodila od Ljudskega vrta po mariborskih ulicah k cilju na Trgu Svobode, je ob hudi konkurenci pretekel v času 5.46 v naskoku skoro 50 metrov. Sledil je kot drugi Štraub (Žel.), nato Pod-pečan (Žel.), Štrucl (Maraton), KetiS (Maraton), Gomelj (Maribor) in drugi. Startalo je vseh 30 tekmovalcev, štirje so med tekom izstopili. Na cilju je pričakovala tekače velika množica, ki je sprejela zmago Maratonca Grmovška s splošnim odobravanjem. □ Vračajo se. Že nekaj dni prihajajo čez mejo skupine Prekmurcev, ki so bili na sezonskem poljskem delu v Nemčiji. Prihajajo v gručah po 60—100 ljudi v posebnih vagonih. Do 15. decembra bodo letos sezonski delavci vsi zopet doma. Z zaslužkom so letos dokaj zadovoljni. Ugodna jesen je omogočila, da so ostali letos skoro me- Celie 0 »Umetnost in narava«, je naslov igri, ki jo vprizori Gledališka družina v soboto, dne 3. decembra ob 8 zvečer in v nedeljo, dne 4. decembra ob pol 4 popoldne v palači Ljudske posojilnice. 0 Miklavžev večer v dvorani Ljudske posojilnice bo v ponedeljek ob 5 popoldne in ne ob 4, to pa na splošno željo občinstva, ker se ob 3 popoldne vrši Miklavžev večer tudi pri čč. šolskih sestrah. Darila za obdarovanje sprejema Prosvetno tajništvo do ponedeljka opoldne, popoldne pa se bode oddajala v mali garderobi Ljudske posojilnice. /stopnice za Miklavžev večer se dobe v Prosvetnem tajništvu po 3 in 2 Din ter stojišča po 1 Din. Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel parno pekarno na Kralja Petra cesti 33 — preje Lopan-Mlakar. Potrudil se bcm, da bodo cenjeni odjemalci postreženi z najboljšim pecivom ter se tem potom najtopleje priporočam. ANDREJ SELŠEK. © Pri brakadi v tivolijskem gozdu in na Rožniku, katero so na dan državnega praznika napravili lovci, je obležalo, kakor čujemo, dvoje medvedov, pet volkov, 17 srn, 2 jelena, 87 zajcev, 14 lisic in še nebroj druge divjačine — poleg njih pa 3 penzijonisti, 6 brezposelnih, 5 starih mamic, na-birajočih drva in mah za jaslice, potem pa še 7 dečkov in dve deklici. — Kakor se je pozneje izkazalo, prvo ni res — drugo pa, hvala Bogu, tudi ne. Prvo zato ne, ker na vsem Rožniku baje živi samo en zajec; drugo bi pa prav lahko bilo res, ker so bila pota po Rožniku in proti Bellevue in Švicariji polna prazniških sprehajalcev, med katere so lovci pokali, menda iz dolgega časa. Da pa taki sprehodi niso prijetni, kjer ti vsepovsodi štrle puškine cevi nasproti, je umevno. Zato so se ljudje tudi umikali z ogrožene poti v varnejše kraje, in klicali svoje pse k sebi z edinega terena, ki je tem človeškim prijateljem še ostal, da se na njem lehko izpreletajo, kjer bi jih pa po našem več kot fevdalnem lovskem pravu lahko zadela bridka smrt. Toda jaga gor, jaga doli V tivolski gozd in na Rožnik lovec ne sodi in merodajna oblast naj kratkomalo na Um izprehodnem teritoriju, kjer obstoja eminentna nevarnost nesreč — vsako streljanje prepove. Prihodnjo nedeljo morda napravi gospoda lov tudi še na Gradu in drugi teden potem brakado v Zvezdi ali v Trubarjevem 0 Otroški vrtec okoliške deške šole priredi s pomočjo Podpornega društva za revne otroke v Gaberjih v nedeljo, dne 4. decembra ob 5 popoldne v telovadnici okoliške deške šole Miklavževo obdaritev. Eventualna darila za druge osebe se sprejemajo eno uro pred začetkom v telovadnici. 0 Umrla je včeraj zjutraj ob pol 5 gospa Radič Marija, učiteljica srbohrvaščine na mestni dekliški osnovni šoli v Celju. Blagi tovarišici in najboljši učiteljici ohranimo trajen spomin. 0 Premestitev v državni službi. Gosp. Žmuc Anton, dnvkar in tukajšnji taksni referent je premeščen na lastno prošnjo k davčni upravi v Kamnik. Gosp Kumer Viktor, davkar, je premeščen od davčne uprave Ribnica k tukajšnji davčni upravi. 0 Poročilo borze dela za tretjo dekado meseca novembra. Na novo je bilo prijavljenih 114 oseb, posredovanj je bilo izvršenih 101, v evidenci je ostalo 660. Delo je na raspolago: 1 mizarskemu pomočniku, 2 hlapcema, 4 kmečkim deklam, 4 natakaricam, 1 hotelski kuharici, 1 navadni kuharici in 5 služkinjam. 0 Izgube denarja. V sredo, ko je bil v Celju običajni Andrejev semenj, je bila izgubljena popoldne med 3 in 4 na Kralja Petra cesti manjša vsota denarja Istega dne okrog poldne je izgubil neki posestnik od Sv. Krištofa nad Laškim na Glavnem trgu večjo vsoto denarja. Pošteni najditelji naj izroče denar na predstojništvu mestne policije. 0 Tatvine koles. Na Andrejev sejem fe tudi precej cvetela tatvina kole«. V opoldanskih urah ie bilo nekemu posestniku iz Nove cerkve iz neke veže na Cankarjevi cesti ukradeno precej obrabljeno moško dvokolo, vredno približno 600 Din. — Na sejmišču ob Voglajni je bilo istega dne tudi sec dalje na poljskem dolu kakor lani; to ae seveda pozna pri zaslužku in ravnotaiko visok tečaj nemške marke, katero izmenjujejo na kolodvoru in v bankah. □ Maribor: Železničar 7:2. S lem visokim rezultatom so je končal dvoboj med najrevnejšima rivaloma mariborskega mesta na zelenem polju Maribor je nastopil v čisto izpremenjeni postavi, ki so je pa izkazala za dobro in koristuo. Polčas je končal z 4 2. □ V gledališču preiuijera. Jutri v nedeljo zvečer bo ob 20 prva letošnja vprizoritev Lehar je ve divne operete »Zemlja smehljaja«. Režijo vodi Rasberger, mesto Trbuhoviča nastopi Medven. □ Akademike in dijaške kongregacije bodo imele ta mesec skupuo sv. obhajilo mesto na prvo nedeljo dne 4. t. m., šele na dijaški praznik doe 8. decembra. — Takrat pa vsi člani vabljeni k najštevilnejši udeležbi. □ Kap na cesti. Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je zadela kap 43 letno Marijo Weiksler sredi Vetrinjske ulice. Pozvan je bil reševahii oddelek, ki jo je prepeljal v bolnišnico. □ Tujci v Mariboru. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru priglašenih 1615 tujcev, od tega 500 inozemcev. □ Ribje dobroto. Na dobro založenem ribjem trgu so se prodajale včeraj male 6ardele po 13, velike po 16, moli in kalamari po 28, tunina po 20, orarle 24, morski losos 18, danski filet po 28 in živi karpi po Din 14 za kg. □ Bogai plen. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah je bilo v temni noči na torek vlomljeno v trgovino Martina Treo. Nepridipravi so napravili bogat plen, .ker so odnesli manufakturnega blaga za 65.000 Din. Vendar je škoda delno zopel poravnana ker so del blaga dobili nazaj. Vlomilci vsega očividno niso mogli naenkrat odnesti, pa so skrili nekaj blaga v listnjaku, kjer ga je trgovčeva dekla slučajno našla. O Opasna latvina. Nagačevalcu Zieringerju je neki nepridiprav odnesel iz njegovega lokala kaseto, v kateri je bil poleg denarja spravljena tudi večja količina strihnina. Tatu pa so organi policije že izsledili ter zaprli. □ Otroke odlagajo. V bedi in stiski si mnogi pomagajo tako, da odlagajo svojo malo deco ter prepuščajo skrb zanjo usmiljenim ljudem. Včeraj je pripeljala od Sv. Marjete ob Pesnici na mariborsko občino dveletno gluhonemo sirotico neka ženska, kateri je pustil otroka že pred mesecem dni neznan moški. Mislila je, da bodo siroto sprejeli v Mladinski dom, kar pa so žaliboc morali odkloniti, pač pa so ji dali perila in oblekce za prezeblo dete. □ 4 leta za junaštvo s kolom. Pred malim senatom je bil včeraj obsojen posestniški sin Ivan Klemenčič iz Virkovja na 4 leta in dva meseca strogega zapora, ker je dne 36. septembra pri ko-žuhanju pri posestniku Polanarju udaril e kolom Marijo Čep ter ji stri lobanjo. Na posledicah udarca je poškodovana umrla nekaj dni nato. Poleg zapora pa je bil obsojen še na plačilo odškodnine in stroškov v znesku 4000 Din. v opoldanskih urah ukradeno nekemu pekovskemu vajencu iz Celja moško dvokolo, znamke »Peugeot«, črno pleskano, vredno okrog 400 Din. 0 Roparski napad. V 6redo okrog pol 10 zvečer je bil pri Voglajnski brvi napaden od dveh nepoznanih moških posestnik Pasarič Rok, iz okolice Sv. Jurija ob jui. žel. Neznana napadalca sta mu izmaknila listnico, v kateri je imel manjšo vsoto denarja. 0 Občni zbor SSK Celje se bo vršil 12. t. m. ob 8 zvečer v restavraciji hotela Evrope. Vlak zavozil v voz Ptuj, 1. decembra. Včeraj ob 23 se je dogodila na železniškem prelazu med Hajdino in Sv. Lovrencom na Dravskem polju nesreča, ki bi mogla postati usodepolna. Pripisovali je le srečnemu slučaju, da ni zahtevala človeških žrtev. Ob navedeni uri se je vračalo pet voznikov iz Rogatca, kamor so vozili čebulo. Ko so dospeli do omenjenega žgjezniškega prehoda, so bile zapornice odprle in voz je šel naprej. Komaj pa je bil prvi voz na železniškem tiru, je v istem trenutku prisopihal osebni vlak iz Maribora in zavozil naravnost v konja. Stroj ga je razmesaril na kose in odtrgal je tudi prednji del voza in ga razdrobil. Zadnji del voza, na katerem sta sedela .Janez Mikša in njegova hči, pa je vrglo v steber, kjer je obtičal. In to je oba rešilo gotove smrti. Ostala sta nepoškodovana Vsled udarca je še strojnik opazil nesrečo in vlak ustavil, da pregledajo, kaj se je zgodilo. Na progi so ležali kosi mesa usmrčene živali, umazano s krvjo. Sreča v nesreči je bila, da se je prvi del voza zaradi sunka odtrgal od zadnjega dela, na katerem sta sedela oče in hči, sicer bi bila oba ostala mrtva pod vlakom. Nepregledna nesreča bi bila nastala, ko bi voz le nekaj sekund prej prevozil železniški tir, drugi vozovi pa za njim. Kako je prišlo do nesreče, bo dognala šele sodna preiskava. Dejstvo pa je, da ob določenem času, to je ob 23, ko redno prihaja na tem mestu osebni vlak, zapornice niso bile zaprte, sicer bi se bili vozovi itak morali ustaviti. Da so pa vozniki prihod vlaka j>rcslišali, je pripisovati okolnosti, da je ležala ob ca6u nesreče gosta megla in se ni videlo nili pet korakov daleč. Končno je tudi ropo-lanje lastnih voz onemogočilo, da bi slišali prihajajoči vlak. Vsekakor je nesreča, prav za prav sreča v nesreči, povzročila precejšnje vznemirjenje med ljudstvom Voznik Mikša ima razen prestanega strahu občutno materijalno škodo. Dev. Marija v Po iu Umrla je od kapi zadela v petek zjutraj gospa, Terezija Tomšič, krščanska mati. Umrla je mati sedmih sinov in treh hčera. Rajnko bodo pogrešali reveži in pomoči potrebni. Nihče ui šel praznih rok od nje. Vsemogočni ji bodi plačnik. Pogreb bo v nedeljo, 4. dec. ob 1 popoldne. Žalujoči družini naše iskreno sožalje. Popravljamo. Vest, da je reduciran g. inž. Hcš. no odgovarja rcsnici .