at>54 A 60100200 OSREDNJA KNJ UNICA PRIIviukSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 91 (10.003) TRST, torek. 3«. aprila 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarm «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi POTEM KO JE KD POTRDILA, DA SE SAMA NE BO POGAJALA S TERORISTI AMNESTY INTERNATIONAL BO POSREDOVALA DA BI PREDSEDNIKU KD MORU REŠILI ŽIVLJENJE Pobudo je mednarodna organizacija sprožila v dogovoru z Morovimi svojci in sodelavci Pomoč ponudila tudi «Caritas internationalis» - Dvomi o izvedljivosti poskusa posredovanja I ,RlM — «Amnesty intcrnational«, mednarodna organizacija, ki je •"U prejela Nobelovo nagrado za mir in ki sc že vrsto let prizadeva w k#rist političnih jetnikov vsega sveta, bo skušala navezati stike z rp-^vimi ugrabitelji in izvesti skrajni poskus, da bi predsedniku KD sili življenje. Ne gre za spontano pobudo voditeljev te mednarodne ganizaeijg pač pa za logičen razvoj sklepa nedeljske seje demo-8canskih voditeljev,, ki so po eni strani potrdili Unijo, po kateri ne !)re biti pogajanj med državo ali KD in teroristi, po drogi pa po-da je treba storiti vse, kar je mogoče storiti, da bi Mora ]***•. Dokument demokrščanskih voditeljev je izzvenel kot poziv ne-aterim mednarodnim organizacijam, naj skušajo posredovati v ime-u človečanskih načel. J samih krogih «Amncsty interna-dftv ■ So PolrdiU, da je bilo posrc-j, a"j« Ponujeno na poziv ljudi, ki Hu>a* « M,,ru ali njegovi družini«, Ulem ko v demokrščanskih kro-, Po eni strani pozdravljajo to .. ^0, no ili-mri nn vutriiiibin (lil Oitna Vr.*10 tlrugi pa 7iltl'iuie'i°. li0 a KD pri tem nobene vloge. Ta-n)j ?° la primer demantirali, da bi ifn 1 *er za zdravstvo Tina Anselmi Stra\na*<>g0’ da vzdržuie stike med stv • ’ Morovo družino in «Amne-(./..‘Ptemational«. Govorice so se 2ari'l-'1*e’ P°lem k° Je ministrica v wanHh urah kar štirikrat obiskala cove svojce v njihovem stanovali • Poluraclno sporočilo KD pravi, Je Tina Anselmi prijateljica Mo-2a ,e.7ene in da jo je kot taka v dara dned večkrat obiskala, ven-ys , demanti ni povsem prepričljiv, kakor je jasno, da so v teku mrzlični poskusi posredovanja in da je pri tem neposredno zainteresirana Morova družina, katere člane so v zadnjih urah obiskali ne samo Tina Anselmi, ampak tudi podtajnik v notranjem ministrstvu Lettie-ri, zunanji minister Forlani in drugi vidni funkcionarji. Svoje posredovanje je ponudila tudi «Caritas interoationalis, vendar ta pobuda ni bila vnaprej dogovorjena. Predstavniki te organizacije so izrazili pripravljenost da storijo vse, kar je v njihovi moči, vendar so po drugi strani pojasnili, da jih ni nihče zaprosil za posredovanje. Bolj konkretna se zdi pobuda sAmnesty International«; v tej zvezi velja zabeležiti, da je tajnica italijanske sekcije te mednarodne organizacije, Anna Maria BUFAL1NI NA SEJI CENTRALNEGA KOMITEJA • •• KPI ni več v opoziciji in bo ustrezno ravnala V boju proti terorizmu morajo vsi odpreti oči Polemičen poseg Libertinija - Danes zaključek Paolo Bufulini tii^1 " »Zavedati se moramo, da vlacir? VeE v opoziciji in da smo v gocjj,-1 Večini: temu moramo prila-biSt 1 naše politično obnašanje«, je faijtli° Poročila, ki ga je sen. Bu-Kpi Pl'et>ral centralnemu komiteju čer ’. se b0 zaključil danes zve-ro oj«, zaseda v vzdušju, na kate-iijih ltn° vplivajo tudi vesti o zad-tilj ,f°skusih, da bi Aldu Moru re-gujVlJenje. hvgij, ,ni je v svojem poročilu po-itaiijZ^ ,ora, ki je spoznal, da je ja sf?Saa demokracija tri desetleten) r,P. a> ker je hodila samo po Pila °®1, Sele sedaj, ko je KPI vsto-ja gj. vladno večino, se lahko Itali-t,1'Užb(?l'leni v s°dobno demokratično Pa e.!,1 111 .stx>Pi na novo pot. Seveda det, u. n* spoznala cela KD. Še je i I 11 r) S ii i /-» nnt*n/lni v j^.1 nasprotuje narodni enotnosti P°treLU Za demokracijo in zato je Prihod--'. da se levičarske sile na litij" nPk volitvah okrepijo. Bufa-v°li|nPa J« tudi poudaril, da mora da ua. kampanja potekati v kar se ^.iene^^ju: lij« 'V^ ’ se teroristi besno zaganjajo talij”', zaradi tega, ker postaja I-"oviT Končno «država vseh državlja- °dločii ^Govoriti jim je treba z Vsak°tla' Tako ni razumela, na pri- 197i Se je strategija napetosti P« ■ začela razvijati predvsem Kai fJni.levici. fod !Jmtor°j storiti sedaj? «Naš na-je: a m’lijone oči in lahko opazu- PraVo Ja^'t' mora zločince, izvesti Vofni;,1 Politično ofenzivo proti zago-OW,‘m nasilja«. Poudari v adne večine je Bufalini Vana , ninenje, da je bila obliko-ha j . Pravilen način in je nje-P« ri^nost »nadobudna«. Vlado treba »proviati, spodbujati in ji pomagati«, da bo opravljala svojo dolžnost. Prejšnja Andreottijeva vlada ni padla zaradi zgrešenih programov, pač pa zato, ker jih ni bila sposobna uresničiti. Sedaj je na dobri poti, vendar se bo morala še bolj kot prej oslanjati na večino v parlamentu. Pozitivno oceno je Bufalini izrekel o doseženih uspehih, kot je zakon o splavu in drugi zakoni, ki odpravljajo nevarnost ostrih polemičnih referendumov. Vlado je Bufalini še opozoril na glavne točke programa, ki ga bo morala uresničiti: gospodarsko načrtovanje s posebnim poudarkom na kemijsko industrijo, zakon o pobudah v kmetiistvu, zaposlovanje mladine, reorganizacija gospodarstva z državno soudeležbo. Kritično mnenie je izrekel o eni sami točki: Andreottijeva vlada nima prave in družbeno pravične davčne politike. Očitno postaja, da je Bufalini nalašč v svojem 42 tipkanih strani dolgem poročilu odprl kopico problemov in se tudi samokritično lotil nekaterih aspektov pretekle politike KPI, ker je želja vodstva partije, da bi se člani centralnega komiteja odkrito razgovorili o vsem tem. Tako MINO FUCCILLO (Nadaljevanje na tadnji strani) Mašini, sinoči odpotovala z letalom v London, kjer je osrednji sedež «Amnesty». Pač pa je zanikal vsakršno posredovanje mednarodnega Rdečega križa predsednik CRI Angelo Savini Nicci. Pri vsem tem ostaja seveda od prto vprašanje, kako bo mogoče izvesti tako posredovanje, ali bodo teroristi na to pristali, in — najbolj boleče vprašanje — ali je Moro sploh še živ. Dejstvo, da niso brigadisti priložili zadnjemu, šestemu sporočilu, nobenega Morovega rokopisa, je še povečalo splošno zaskrbljenost. Istočasno pa je šesto sporočilo povečalo psihozo v vsej državi, saj sile javnega reda prejemajo na desetine sporičilo o domnevnem odkritju trupla, ah pa o domnevni osvobiditvi. Podobno sporočilo je na primer mobiliziralo karabinjerje, policijo in finančno stražo iz Reggio Calabrie, ki so po anonimnem telefonskem pozivu prerešetali obširno področje, kjer naj bi bilo skrivališče ugrabiteljev in Morov «zapor». Podobni akciji so policija in karabinjerji izvedli včeraj na otoku Elba in na hribovitem področju blizu Spoleta. V vseh treh primerih na niso našli ničesar, V tem okviru naj zabeležimo še anonimno telefonsko sporočilo, ki je prišlo ob 22.15 na rimsko redakcijo «Unita»: neznanec je sporočil, da je bil «služabnik države in multinacio-nalnih družb Aldo Moro justiciran« ter da bo kmalu sledil letak, ki pa ga ni bilo. Telefonski pogovor je bil I>osnet na magnetofonski trak, ki so ga izročili policiji. Preiskovalci so sicer soglasno mnenja, da ni sporočilo verodostojno, tudi zaradi izrazoslovja, ki ga je uporabil neznanec. Carterjeva zaskrbljenost zaradi Morovc ugrabitve RIM — Andreotti je včeraj sprejel ameriškega veleposlanika Gardner-ja. ki mu je izročil poslanico predsednika Carterja, šef Bele hiše v njej izraža zaprepadenost zaradi Mo-rove ugrabitve ter popolno podporo ZDA v boju proti terorizmu. Iz New Yorka Pa poročajo, da je generalni tajnik OZN Kurt Waldheim obnovil svoj poziv v prid osvoboditve Alda Mora. VVASHINGTON - C:an tajništva KPI Giorgio Napolilano, ki se že dva tedna mudi v ZDA. kamor so ga povabile nekatere univerze, je v ameriškem glavnem mestu predaval o politiki italijanske partije članom ustanove za raziskovanje zunanje politike «John Hopkins University» ter univerze iz Georgetovvna. Scheei v Tokiu TOKIO — Treba je združiti sile industrijsko najmočnejših držav sveta za premagovanje sedanjih gospodarskih težav: o tem sta soglašala ministrski predsednik Japonske Takeo Fukuda in zahodno-nemški predsednik Walter Scheei. ki se od nedelje mudi na uradnem obisku v Tokiu. Poudarek je bil tudi na sodelovanju med ZRN in Japonsko na področju energije, vštevši miroljubno uporabo jedr- ske energije. Scheela spremljajo, poleg žene, tudi zunanji minister Genscher in številni funkcionarji Genscher se je s predstavniki japonske vlade pogovarjal tudi o problemih boja proti mednarodnemu terorizmu, še posebno, ko pa kaže, da obstajajo med japonskimi in zahodnonemškimi terorističnimi organizacijami trdne vezi. Zvečer je bil Scheei gost cesarja Hirohita na slavnostnem kosilu, na katerem so prvič točili tudi »sake«, značilno japonsko žgano pijačo, ki je protokol uradnih obiskov dosiej ni dovoljeval. BEOGRAD — Predsedstvo Socialistične zveze Jugoslavije je na včerajšnji seji podprlo dve kandidaturi za vodilne funkcionarje v federaciji. Dragoslav Markovič, sedanji predsednik predsedstva Srbije, kandidira za predsednika jugoslovanske skupščine. Tajnik v izvršnem komiteju ZKJ Todo Kurtovič pa za predsednika zvezne konference Socialistične zveze. MOSKVA — Tajnik poljske delavske partije Edward Gierek je prispel na prijateljski obisk v SZ, kjer se bo pogovarjal s tajnikom KP SZ Brežnjevom. V NEDELJO V NABITO POLNEM CELOVŠKEM MESTNEM GLEDALIŠČU Koroški Slovenci proslavili v Celovcu 70-letnico Slovenske prosvetne zveze Štiri ure dolg spored je dokazal bogato kulturno ustvarjanje Slovencev na Koroškem - Podelitev Drabosnjakovih priznanj Pogled na polno dvorano celovškega gledališča (foto Edi šelhaus) NiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiimiiHiimiiniiMMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiimNiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin SREČANJE S PREDSEDNIKOM JUGOSLOVANSKE SKUPŠČINE K1R0M GLIGOROVOM Obisk zunanjepolitične komisije italijanskega parlamenta v SFRJ Velik poudarek vlogi Jugoslavije in neuvrščenih pri reševanju aktualnih mednarodnih problemov - Razširiti sodelovanje v pozitivnem vzdušju, ki so ga ustvarili osimski sporazumi (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov je sprejel včeraj delegacijo zunanjepolitičnih odborov italijanskega parlamenta, ki ju na uradnem obisku v Jugoslaviji vodita predsednika zunanjepolitičnih odborov v senatu in poslanski zbornici Italo Viglianesi in Carlo Russo. V pogovorih so sodelovali vsi člani italijanske delegacije. Visoki predstavniki vseh parlamentarnih skupin strank demokratične večine, kot pravi sporočilo, ki ga objavlja Tanjug, je bilo izraženo obojestransko zadovoljstvo nad doseženo visoko stopnjo odnosov med prijateljskima sosednjima državama, zlasti po podpisu osimskih sporazumov. Na razgovorili so ocenili, da je v obeh državah široka politična pripravljenost in interes za hitro u-resničevanje osimskih sporazumov. Soglasna je bila ocena, da ti sporazumi ne pomenijo samo pozitivnega zaključka ene faze jugoslovansko - italijanskih odnosov, temveč tudi odpiranje novega procesa razširjanja vsestranskega plodnega sodelovanja v interesu narodov obeh niiminiiiiniiiiuiiiiiMiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiriuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Delo za ponovno vzpostavitev prometa Delovne ekipe so z ogromnim železniškim žerjavom dvignile drugo lokomotivo ekspresnega vlaka Lec-ce - Milan, ki je s svojo gmoto 120 ton obranil ostalo kompozicijo, medtem ko je prvo lokomotivo br-zec «freccia della laguna« razpolovil. Začetni zaprepadenosti ob straho- mm viti nesreči sledijo sedaj pomisleki o vzrokih in morebitni krivdi. Usad bi najbrž lahko predvideli, če pomislimo, da je območje ob dežju plazovito, da se ni do sedaj nič poskrbelo za ponovno vzpostavitev hi-drogeološkega ravnotežja. Že dva dni je silovito deževalo med Bologno in Firencami, obstajala je res- nična nevarnost zemeljskih usadov, strojevodje pa niso dobili nobenega ukaza naj zmanjšajo hitrost. Brzec «freccia della laguna« naj bi po prt vih ugotovitvah trčil v iztirjeno lokomotivo ekspresnega vlaka s hitrostjo 140 km na uro. Na sliki (Tel. ANSA): lokomotivo brzca Lecce - Milan so žc dvignili. držav in v širšem evropskem in mednarodnem interesu. Pozitivno so ocenili tudi zelo u-godno vzdušje, ki je značilno za razvejano in tesno sodelovanje in stike med organizacijami, družbenopolitičnimi skupnostmi in prebivalstvom na obmejnih območjih, zlasti med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in socialistično republiko Slovenijo, kar prispeva k nadaljnjemu medsebojnemu zbliževanju, razumevanju in prijateljstvu. Omenili so tudi možne korake, s katerimi bi se ti stiki še izboljšali. Predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov je italijanski delegaciji izrekel podporo in solidarnost jugoslovanske skupščine in javnosti z demokratičnimi silami Italije v o-brambi institucij republike. Italijanski parlamentarci, nadaljuje sporočilo, so se posebej zanimali za rezultate srečanj predsednika Tita z visokimi tujimi državniki. Pri tem so opozorili na pomen in pozornost, ki so jo ta srečanja vzbudila v mednarodni javnosti. Gligorov je na prošnjo italijanskih poslancev in senatorjev spregovoril tudi o jugoslovanskih pogledih na prihodnost mednarodnih odnosov in sodelovanja v Sredozemlju, srednji Evropi in na Balkanu ter se dotaknil aktualnih problemov razvoja ekonomskih odnosov Jugoslavije s tujino. Pri tem so posebej spregovorili o vsebini tekočih pogajanj med Jugoslavijo in izvršno komisijo EGS o sklenitvi novega sporazuma. Pred srečanjem z Gligorom je i-mela italijanska parlamentarna delegacija tudi prve pogovore z delegacijo jugoslovanske skupščine, ki jo je vodil predsednik zunanjepolitičnega odbora Mihajlo Javorški. Ti razgovori so bili namenjeni aktualnim razmeram v svetu in žgočim mednarodnim problemom. Kakor poroča Tanjug, so bile v središču pogovorov teme s področja evropske varnosti in sodelovanja, beograjski sestanek KEVS, vprašanja razorožitve in bližnje posebno zasedanje generalne skupščine združenih narodov o tem. Dotaknili so se tudi politike neuvrščenosti ter položaja in vloge neuvrščenih držav v mednarodnih odnosih. Poslanec Carlo Russo, ki predseduje zunanjepolitičnemu odboru poslanske zbornice, je v uvodnem posegu med drugim naglasil, da v Italiji z največjo pozornostjo spremljajo akcije neuvrščenih držav in njihova prizadevanja za ohranitev miru v svetu. Pri tem je posebej opozoril na pomen Jugoslavije kot ene od vodilnih neuvrščenih držav in na pomen pobud predsednika Tita na mednarodnem področju. «Naš interes za Jugoslavijo se ne konča samo z dejstvom, da nam je soseda in prijateljska država. Visoko cenimo vlogo in pomen Jugoslavije v svetovni politiki in njena stalna prizadevanja za napredek in utrditev svetovnega miru,« je naglasil poslanec Russo, Potem ko je Carlo Russo orisal še nekatera italijanska stališča do žgočih mednarodnih vprašanj, jc spregovoril vodja jugoslovanskih parlamentarcev Mihajlo Javorški. Goste je seznanil z vsemi vidiki jugoslovanske zunanje politike in tekoče mednarodne dejavnosti. VLADO BARABAŠ Eno leto po aretaciji in brez procesa Časnikar Timermann v stanovanjskem priporu BUENOS AIRES - Policijski funkcionarji so včeraj pospremili argentinskega časnikarja Jacoba Timermanna od policijske postaje na njegovo stanovanje, kjer bo odslej v stanovanjskem pripo ru. Časnikarja so aretirali še pred enim letom ter ga obtožili »gospodarskega prevratništva«. vendar mu niso nikoli sodili, niti niso točneje opredelili obtožb proti njemu, Argentinske oblasti so očitno klonile pritisku svetovnega javnega mnenja, ki .je s številnimi peticijami zahtevalo osvoboditev časnikarja. V Buenos Airesu pričakujejo, da bodo Timermanna izgnali iz Argentine. CELOVEC — Celovško mestno gledališče je bilo v nedeljo v znamenju 70-letnice Slovenske prosvetne zveze, ki je tu s slavnostno prireditvijo praznovala veliko obletnico organiziranega kulturnega delovanja na Koroškem. V razprodani dvorani pred navdušenim občinstvom je v skoraj štiri ure trajajočem slavnostnem programu nastopilo več kot 500 prosvetašev, od najmanjših pionirjev do starost slovenskega prosvetnega dela, ki so v pevskih in tamburaških zborih, instrumentalnih ansamblih, folklornih skupinah in kot recitatorji in likovni umetniki v 48 točkah predstavili bogato kulturno ustvarjanje Slovencev na Koroškem. «Poglavitni pomen dela slovenske prosvetne zveze in, kakor se je prej imenovala, Slovenske krščansko -socialne zveze za Koroško, je bil brez dvoma ves čas njenega obstoja vse do danes v narodnobudnem in narodnoobrambnem značaju, saj je le prečestokrat morala nadomeščati vsekakor pa nujno dopolnjevati več kot skromno predšolsko in še zlasti šolsko vzgojo v materinskem jeziku. Brez dela in prizadevanja naših krajevnili prosvetnih društev in njihove centrale, Slovenske prosvetne zveze, bi brez dvoma le še bolj napredovala načrtna asimilacija našega človeka in ponekod čisto zamrla naša beseda.« Tako je ocenil pomen in delo Slovenske prosvetne zveze slavnostni govornik, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Franci Zwitter. »Največja zasluga današnje jubi-lantke pa je brez dvoma ta, da je kljub težkim udarcem in kljub številnim načrtnim poskusom cepitve in razdvojitve naše narodne skupnosti tudi v najtežjih časih branila in ohranila kulturno enotnost in povezanost s slovensko narodno celoto«, je nadaljeval in v svojem slavnostnem govoru spomnil na številne o-bletnice iz težke zgodovine Slovencev na Koroškem. Ravno v teli dneh ie namreč minilo 36 let cd onega strašnega dogodka, ko so nacistični rablji izseljevali naše ljudi iz Podjune. Roža in Zilje. Pred 40 leti je na posledicah, ki jih je zadobil v gestapovskem priooru. umrl nekda-nii predsednik SPZ in dolgoletni poslanec župnik Vinko Poljanec. Pred 35 leti je v borbi oroti fašistom padel član ožjega odbora SPZ narodni heroj Franc Pasterk - Lenart. V istem letu so nacisti na Dunaju obglavili 13 antifašistov iz Sel. Obrir-skega in Železne Kaple. Spričo 40 procesov proti slovenskim mladincem in aktivistom je o-pozoril, da gre pri njihovih dejanjih, tako kot prj puntarskih kmetih in partizanskih borcih, za izrazit kulturni boj, kajti, kot pravi Cankar: boj za osvobojenje ljudstva je kulturen boj — in kdor ta boj obrekuje, kdor mu podstavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva, je sovražnik kulture. S kulturne manifestacije je nato apeliral na državnega predsednika in merodajne dejavnike, da ukinejo vse kazenske postopke proti slovenskim aktivistom. Ko je predsednik Slovenske prosvetne zveze, Valentin Polanšek, o-tvoril slavnostno prireditev, so se na okusno oblikovanem vrtljivem o-dru zvrstili prosvetaši z vsega dvojezičnega ozemlja in v 48 točkah • IIIIIIIIIIIVUtllllllllllllllllltllllHIHIIIIIIIIIIIIIIMIIMIMIMIIUUlUllllltlllllllllllltlltlltMlllllllllltlllllltllMIMIIII V OKVIRU TRIDNEVNEGA OBISKA NA BLIŽNJEM VZHODU JValdheim v Izraelu Po razgovorih z libanonskimi državniki in Arafatom bo skušal izbojevati od Begina takojšnji in popoln umik izraelskih čet iz zasedenega južnega Libanona TEL /VIV — Včeraj je dopotoval na Bližnji vzhod glavni tajnik OZN VValdheim, da bi spodbudil Begina k naglejšemu umiku izraelskih čet z libanonskega juga in preveril razmestitev «modrih čelad«. V Bejrutu se je razgovarjal z libanonskimi državniki in Arafatom, nakar je dospel v Izrael, kjer ostane še danes, jutri obišče južni Libanon, nato pa se vrne v Evropo. VValdheimova posredniška vloga je na moč nehvaležna. Libanonski zunanji in obenem obrambni minister Butros mu je med sprejemom na bejrutskem letališču ponazoril, da njegova vlada zahteva takojšnji izraelski umik, le tako bo lahko čimprej prišlo do vzpostavitve suverene državne oblasti nad vsem libanonskim ozemljem. NValdheim je na poznejših uradnih razgovorih z državnim poglavarjem Sarkisom, predsednikom vlade Hossom in vrhovnim poveljnikom vojaških sil Kuryjem, ki se jih je seveda udeležil tudi Butros, obljubil posredovanje v tem smislu ter napovedal skorajšnji prihod nadaljnjih 1.500 «modrih čelad« pa tudi, da bo od varnostnega sveta izprosil povečanje njihovega kontingenta, ki je bil, kot znano, določen na 4.000 enot (doslej jih je dopotova- lo na libanonski jug le nekaj nad polovico). FTedsednik republike Sarkis je zahteval, naj mirovna sila OZN raztegne svoje nadzorstvo poleg na območju Tira, kjer ni Izraelcev, tudi na ozemlje severno od reke Lita-ni, kjer so nastanjeni Palestinci in kamor nočejo sirske »zelene čelade«, ki so razmeščene vzdolž reke Za-hrani. Nasprotno hoče palestinsko o-svobodilno gibanje, da »modre čelade« zasedejo zgolj območja, ki jih zapuščajo izraelske sile, nasprotujejo nadzorstvu OZN nad mostom čez reko I.itani vzdolž ceste med Sidonom in Tirom, kakor tudi usidran ju opazovalcev OZN v gradu - utrdbi Berufort (od koder je razgled nad vso dolino Litani in od koder morejo lagodno obstreljevati izraelsko ozemlje), pač pa nimajo nič proti temu, da se »modrim čeladam« pridruži regiment libanonske redne vojske. PLO trdi. da urejajo palestinsko navzočnost v Libanonu kairski sporazumi iz 1. 1969 in da bodo popravki k tem sporazumom mogoči le na osnovi neposrednih pogajanj med bejrutsko vlado in vodstvom palestinskega odporništva, vendar po (Nadaljevanje na zadnji strani) predstavili svoje kulturno ustvarjanje, ki je tokrat bilo predvsem v znamenju pesmi, tega najbolj tradicionalnega izražanja ljudske kulture, na Koroškem pa tudi nacionalne zavesti in pripadnosti, kot je poudaril slavnostni govornik, cd narodne pesmi preko folklornih plesov in instrumentalnih nastopov do borbene partizanske pesmi, od solistov preko kvartetov do mogočnega skupnega mešanega zbora. Ob koncu so se zvrstili nastopi, ki predstavljajo pravo kulturno gibanje, saj so v njih sodelovali od pionirjev do naj-starejših pripadnikov vseli socialnih slojev slovenskega prebivalstva na Koroškem in tako manifestirali, da narod, ki kulturno ustvarja in živi, ne bo umrl. (Sindok) Pred koncertom v celovškem gledališču je bila dopoldne v avli Slo-venici slavnostna seja. na kateri je Slovenska prosvetna zveza podelila svojim najbolj aktivnim članom Dra-bosnjekova priznanja, vsem včlanjenim kulturnim in prosvetnim društvom pa male spominske plakete, velike spominske plakete so ob tej priložnosti prvih podelili tudi republiški konferenci SZDL Slovenije zvezi kulturno - prosvetnih društev Slovenije ter kulturni skupnosti Slovenije, Predsednik slovenske prosvet- POZDRAV KOROŠKI SPZ Zaradi slabih vremenskih razmer delegacija SPZ iz Italije ni mogla biti navzoča na proslavi v Celovcu. Objavljamo vsekakor pozdrav predsednika SPZ Klavdija Palčiča koroškim rojakom. Dragi rojaki! Težave, s katerimi se spopadate danes na Koroškem, kot narodnostna skupnost in kot posamezniki, vzbujajo v nas, Slovencih v Italiji mešanico občutkov: po eni strani ogorčenost in začudenje, kot ob nepričakovanem udarcu, po drogi pa odpor in gnev do dobro znanih teženj, ki bi vas hotele kot narod emarginirati in Izbrisati. Te težnje niso pa prav nič nepričakovane, kajti proti njim smo se morali Slovenci vseskozi boriti. Zle slutnje za tak razvoj dogodkov pri vas so rastle vzporedno s popuščanjem avstrijske družbe tistim, ki so žc prizadejali toliko gorja Avstriji in celi Evropi. Ogorčenost je toliko bolj živa in občutena ob sedemdesetletnici vaše Prosvetne zveze. Prav bi bilo, da bi mogla o-srednja slovenska kulturna organizacija na Koroškem po vsem svojem trdem in vztrajnem delu. skozi tako različna zgodovinska obdobja, praznovati ta svoj jubilej v vzdušju prijateljstva in sožitja z večinskim narodom. Evropska kultura, raven humanosti v njej, je postavljena v hudo protislovje s stanjem na Koroškem. Želeli bi, da bi ta kultura tolerantnosti, spoštovanja, sožitja bila prenešena v konkretne napore za praktično uveljavljanje pravičnih odnosov med ljudmi in skupnostmi tudi na Koroškem. Ob sedemdesetletnici je koroška slovenska prosvetna zveza še vedno izraz trdoživosti Slovencev na severnem robu našega narodnostnega prostora, je izraz volje, da se koroški Slovenci dokopljete do vseh tistih pravic, ki vam jih vizija sodobne demokratične zavesti priznava. Uverjeni smo, da jih boste s svojo borbenostjo, s solidarnostjo vsega slovenskega naroda in matične države ter vseh demokratično čutečih ljudi tudi dosegli. ne zveze Valentin Polanšek pa je ob tej priložnosti koroško slovensko kulturno delovanje predstavil kot vsem odprt humanizem, hkrati pa kot kulturo, ki kljub vsej svoji humanistični odprtosti že dolga desetletja deluje v neprijaznih, nesosed-skih in nekulturnih okoliščinah. Delegacija ZKJ odpotovala v Madrid BEOGRAD — Delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo vodi tajnik v izvršnem komiteju Aleksan-dar Grličkov, je včeraj odpotovala na kongres Komunistične partije Španije. Pred odhodom je Grličko-va v Bugojnu sprejel predsednik Tito. WASHINGTON — Odposlanstvo italijanske CISL, v katerem sta tajnika Macario in Carniti je prispelo na o-bisk v ZDA, kjer bo gost močnega sindikata AFL-CIO. V ČETRTEK ODLOČILNA SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA v Se vedno negotovost glede izida: odobritev proračuna ali komisar Ghersijeva pobuda za skupno proslavo osvoboditve v Rižarni pred težavami v odnosih s tržaško občino? MOLOTOVKE PROTI KOMISARIATU Edina krajevna izvoljena uprava, ki pri nas še ni odobrila svojega proračuna, je ostala tržaška pokrajina. Pokrajinski svet se je pretekli -etek razšel v zgodnjih jutranjih u-■ah v enaki negotovosti glede izida ;roračunskega glasovanja, kot je vladala v četrtek zvečer ob začetku seje. Odločitev je bila odložena la pojutrišnjem, ko naj bi stranke zavzele dokončno stališče, po notranjih in medsebojnih posvetovanjih, o katerih pa ni posebnih vesti, saj se izvajajo zelo diskretno. Številčnega razmerja med svetovalskimi skupinami ni mogoče spremeniti, ne glede na zakonske roke, ki jih resnici na ljubo ne spoštuje niti državna oblast, pa se čas za izglasovanje proračuna, da bi ne prišlo do razpusta pokrajinskega sveta in imenovanja prefektur-nega komisarja, z vsakim dnem krajša. Po njegovi dejavnosti sodeč, levičarski pokrajinski odbor ni vr gel puške v koruzo, niti glede u-pravnega niti glede političnega delovanja. Še na zadnji seji sveta je predsednik Ghersi napovedal pobudo pokrajine za prireditev slovesne manifestacije ob obletnici osvoboditve, ki naj bi zavzela še poseben pomen v težkem trenutku, ki ga preživlja republika, ki je izšla iz odporništva. Priredili naj bi jo skupaj s tr žaško občino in naj bi na proslavi v Rižarni 24. t.m. spregovorili pred stavniki pokrajine, občine, sindika tov, Slovenec in predstavnik vlade, baje minister za zdravstvo Tina An-selmi, ki se bo v istih dneh mudila v naši deželi. Zdi se pa, da so na strani občine nastale neke težave. kar samo še bolj priča o vzburjenosti političnega ozračja, ki ga običajno prinaša bližanje volilne kampanje. Kljub temu, da so stiki med drža vami nujno potrebni, so med znanstvenimi delavci Furlanije-Julijske krajine še toliko pomembnejši, saj lahko zelo pomagajo ohraniti obe narodnostni skupnosti, italijanske v Sloveniji in slovenske v Ita liji, so ugotovili ob začetku pogovorov, Omeniti še velja, da se bo sodelovanje nadaljevalo, saj so za jesen že predvideni ljubljanski dne vi v Trstu in takrat bo skupno delo potekalo že bolj med posa meznimi oddelki univerz, (j.p.) Danes glasovanje o zakonu o gorskih skupnostih Deželna skupščina bo danes nadaljevala z razpravo o treh zakonskih osnutkih, ki so jih predložili deželni odbor, svetovalska skupina KPI in svetovalska skupi- na PSI, s katerimi se spreminja in dopolnjuje deželni zakon štev. 29 ki predvideva razvoj gorskih predelov, še posebej pa gorskih skupnosti. Današnja seja bo že peta, ki jo bo skupščina posvetila tem vprašanjem. Danes bo na vrsti proučitev popravkov, med temi tudi tistih, ki so jih predložile stran ke levice in SSk, s katerimi se zahteva, da bi deželni odbor končno odobril statut KGS. Po predvidevanju bi se moralo glasovati o zakonskem osnutku že danes, jutri pa bo razprava o zakonskem predlogu, ki predvideva ustanovitev družinskih posvetovalnic. • Drevi ob 20. uri se bo, na sedežu na Stari istrski cesti 43, sestala rajonska konzulta za Sv. Soboto - Naselje sv. Sergija. Obravnavali bodo e-kološki in zdravstveni položaj v rajonu in stanje na šolah. CIKLUS SREČANJ O JEZIKOVNEM POUKU TRŽAŠKE SKUPINE MCE V četrtek «Didaktika jezika v sedanji šolski stvarnosti» Predavanje bo popoldne na sedežu krožka «G. Sulvemini> v Ul. Mazzini Plodno sodelovanje med tržaško in ljubljansko filozofsko fakulteto Predstavniki tržaške in ljubljanske filozofske fakultete so v okviru tržaškega tedna pričeli znanstveno posvetovanje. Zbralo se je 27 znanstvenikov s tržaške univerze in okoli 200 predstavnikov ljubljanske in mariborske. Zajeli bodo 9 tematskih področij od zgodovine, književnosti, jezika in kulture do obveščanja. Posvetovanje bo trajalo do jutri. Srečanje je plod sporazuma, ki sta ga pred mesecem sklenili univerzi in sodi med pomembne korake pri uresničevanju tistega dela osimskih sporazumov, ki omenjajo sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu. Tržaška skupina MCE (Movimen-to di Cooperazione Educativa) priredi v naslednjih aneh ciklus srečanj o jezikovnem pouku in jezi-kovni vzgoji. Na tedenskih srečanjih naj bi v obliki uvodnih referatov in skupinskega dela poglobili načelna teoretična jezikovna vprašanja in pa probleme, s katerimi se šolniki srečujejo v konkretni tržaški situaciji diglosije (rabe narečja in zbornega jezika) in dvojezičnosti. V zadnjem času je bila posveče na velika pozornost vprašanjem jezikovne vzgoje, tako v mednarodnem merilu in posebej v Italiji in v Sloveniji: množijo se razprave, simpoziji, študije, ki se s tem ukvarjajo, in tudi skupine MCE že vrsto let eksperimentirajo nove prijeme, iščejo novih poti in poglabljajo svoja teoretična izhodišča. Jezik, kot sredstvo s katerim človek komunicira v družbi in s katerim na drugi strani ureja in raz členjuje svoje misli in izkušnje, je namreč poglavitno orodje osebnega in družbenega razvoja; šola pa danes največkrat tega orodja ni sposobna nuditi v polni obliki ravno PO IZGLASOVANJU V POSLANSKI ZBORNIC! KRITIKA ZŽI-UDI ZAKONU 0 PREKINITVI NOSEČNOSTI Obveza nadaljevati napere in poziv vsem ženskam k čimveiji enotnosti Po izglasovanju zakona o prekinitvi nosečnosti v poslanski zbornici je tržaška Zveza žena Italije (UDI) izdala tiskovno sporočilo, v katerem obžaluje, da so vanj vnesli omejevalna amandmaja, ki pogojujeta svobodno izbiro žensk z mnenjem domnevnega očeta in Pa staršev pri mladoletnicah. Ohranilo se je s tem nadzorstvo mož nad ženskami, kar predstavlja Po mnenju ZŽI temelj žen-skega zatiranja. Popolno samostojnost si bodo morale zato ženske še priboriti, čeprav odobreno besedilo priznava samoodločbo polnoletnim noseč-nicam. Najbližja priložnost za nadaljevanje borbe je razprava v senatu, kjer so še sile, ki bi rade zakon pokopale. Po dokončni odobritvi bo treba uporabiti ta zakonski instrument po tam, kar predstavlja: odpravo pojmovanja splava kot krivde in odpra vo skrivnega splava. Premagati bo tudi treba ovire, ki jih predstavljajo omejitve v samem zakonu, odpor zdravstvenih struktur in nekaterih zdravnikov. Sporočilo se zaključuje s pozivom na enotnost vseh žensk, predvsem mater mladoletnih nosečnic, ki naj pomagajo zagotoviti svobodno izbiro hčera. • V petek, 21. aprila, ob 18. uri bo Zveza žensk Italije priredila v dvorani Pastore v Ul. S. Spiridione 7 predavanje «Pričevanja», na katerem bo govor o doprinosu ženske v odporniškem gibanju. PRI OBELISKU Samo mestni park ali tudi kamping? Bodočnost kampinga pri Obelisku, i stoji na občinskem zemljišču in a regulacijski načrt uvršča med elena področja, varianta storitev, i jo je sprejela občinska uprava julija lani, pa "a namenja mestnemu iarku, so obravnavali na srečanju, j sta ga imela občinska odbornika a ekonomat Sai in urbanistiko De ,uca s predstavnikoma tržaškega lampeggio club Dominicinijem in ^gliarijem. Odbornika sta poudarila, da je mo-•ala občina urkladitj različne zahteve, prebivalstva po eni in taborje-ija po drugi. Nadalje sta poudarila, la je treba tej obstoječi in dobro or- ganizirani strukturi omogočiti, da se preseli drugam, saj je treba upoštevati tudi interese tistih, ki se o-dločijo za to zvrst letovanja predvsem iz finančnih razlogov. Predstavnika tržaškega kluba sta izrazila pomisleke predvsem glede tega, da se ne bi moglo uskladiti teh dveh namenov, saj je področje zelo obsežno. Odbornika sta zagotovila, da bosta te zahteve posredovala tako županu kot občinskemu odboru v pričakovanju dokončne odločitve o uporabi celotnega področja. Sestanek na Rotondi za določitev programa o ljudskem prazniku Jutri, 19. aprila, ob 20. uri bo na sedežu rajonske konzulte za Sjv. Ivan, Lon.jer in Katinaro sestanek odbornikov športnih in prosvetnih društev, ki delujejo v tem okraju, na katerem se bodo domenili o pro gramu ljudskega praznika, ki bo 25. aprila. Vabljeni so tudi starši in študenti vseh šol s tega mestnega predela. • Po mestnih ulicah se nadaljuje te. meljito čiščenje, ki ga opravlja smetarska služba. Zato da se lahko dela nemoteno odvijajo bosta jutri od 14. do 18. ure prepovedana vožnja in parkiranje po Ul. Sterpeto, na odseku Ul. dei Porta, med Ul. Conti in Ul. Rossetti, na Ul. dei Leo. Na Ul. Pa-scoli pa, in sicer na odseku med Ul, Conti in Ul. Rossetti, pa bo samo prepovedano parkirati na obeh straneh ulice. tistim otrokom, ki jih selekcija zaradi njihovega socialnega izvora najbolj ogroža in potiska na rob družbenega dogajanja. V šoli pogostokrat zanemarjamo, če že ne odkrito zavračamo, jezikovne in življenjske izkušnje, ki si jih otrok pridobi v svojem okolju, v šoli naj večkrat ne upoštevamo vseh komunikacijskih sredstev oz. sistemov (verbanih in tudi neverbalnih), vseh vrst jezika in kodov, ki so v družbi prisotni in so torej vsi otroku potrebni, da se lahko zavestno va njo vključi. Šola večkrat nudi in zahteva od otroka eno samo komunikacijsko sredstvo (verbalno s posebnim poudarkom na pisani besedi) in en sam kod (to je posebni model - rekli bi lahko šolski - literarnega - zbornega jezika), šola malokdaj razvija neverbalne komunikacijske sposobnosti in upošteva prisotnost narečij in drugih vrst jezika; šola večinskega naroda redkokdaj upošteva prisotnost jezika narodnostnih manjšinskih skupin, s katerim vendar otroci tako ali drugače pridejo v stik. Danes se v vse večji meri kaže nevarnost take jezikovne politike, saj kvarno vpliva na »razvoj celotne človekove osebnosti, od otroške dobe do odraslih let. na možnosti pravilne socializacije, na u-ravnovešenost čustvenih odnosov, na zorenje intelektualnih zanimanj in sposobnosti vključevanja in sodelovanja v družbenem življenju. (...) Spodbujanje jezikovnih sposobnosti mora izhajati iz jezikovnega in kulturnega zaledja otroka, družine, okolja: ne zato, da bi u čenča priklenili na to zaledje, temveč da bi nasprotno postopoma o-bogatili in razširili jezikovni zaklad otroka. Otrok mora dojeti časovno in prostorsko, zemljepisno, družbeno in zgodovinsko raznolikost jezikovnega bogastva članov iste družbe: razumevanje in vred notenje take raznolikosti je prvi korak na poti k temu. da se bo otrok naučil v njej živeti, ne da bi ji podlegel in ne da bi .je zavrnil in poteptal*. (Odlomek smo povzeli po "desetih tezah za demokratično jezikovno vzgojo”, ki so bile sprejete leta 1975 na rimskem simpo ziju o "zbornih organih in kultur ni ter demokratični obnovi šole"). Če so osnovni teoretični pogledi in cilji jasni, pa .je v praksi največkrat zelo težko ubrati pravilno pot, upoštevati posebni položaj o-trok in okolja, oceniti specifične potrebe razvoja učenca in družbe nega življenja v kraju v katerem šola deluje. S tem ciklusom sre čanj si torej tržaška skupina MCE želi spodbuditi teoretično in načelno razmišljanje in izmenjavo mnenj in izkušenj šolnikov v našem mestu. • Deželni odbor je sklenil podeliti prvi prispevek v znesku 75 milijonov lir trgovinskim zbornicam iz Trsta. Gorice in Vidma za postavitev deželnih paviljonov na velesejmih izven Italije. Goriška trgovinska zbornica jih bo postavila na ljubljanskem in zagrebškem velesejmu, tržaška na dunajskem in gi.škem, videmska pa na celovškem in mttnehenskem velesejmu. • V petek, 21. april«, ob 20. uri bo na sedežu krožka «Che Guevara* v Ul. Madonnina 19 govoril prof. Igna-zio Delogu o današnji stvarnosti v Španiji. Sledila bo diskusija. Obvestilo izletnikom v Budimpešto Naše naročnike in čitalelje, ki potujejo v Budimpešto, obveščamo, da lahko dvignejo svoje potne liste v torek, 18., in v sredo, 19. t.m., pri vratarju v Ul. Mon-tecchi, 6, in sicer med 8. in 12. ter med 15.30 in 18.30. Avtobusi bodo v petek, 21. a-prila, odpeljali po naslednjem voznem redu: Avtobus št. 1 tb 7. uri izpred tribunala v Trstu. , Avtobus št. 2 ob 7. uri izpred tribunala v Trstu. Avtobus št. 3 ob 7. uri s Proseka (avtobusna postaja). Avtobus št. 4 ob 7. uri z Opčin (Prosvetni dom). Avtobus št. 5 ob v. 15 iz Sesljana (avtobusna postaja), ob 6.30 iz Nabrežine (avtobusna postaja), od 6.45 iz Križa (avtobusna postaja) in ob 7. uri s Proseka (avtobusna postaja). Izletnike prosimo, da so na zbornem mestu nekaj minut pred odhodom. Primorski dnevnik Prireditelji še posebej vabijo k sodelovanju slovenske šolnike, saj je njihova prisotnost nujno potrebna za pravilno tolmačenje tržaške jezikovne in šolske stvarnosti. Prvo srečanje bo v četrtek, 20. t.m., ob 16. uri na sedežu krožka «G. Salvemirri* v Ul. Mazzini 44; posvečeno bo temi «Didaktika jezika v sedanji šolski stvarnosti*. m.i. Nova določila za upokojene« Pokrajinski sedež INAM obvešča upokojence, ki uživajo starostne (Vo) in invalidne (Io) pokojnine ter pokojnine po umrlih svojcih (So), da je podaljšal rok veljave zavarovalnih izkaznic do 30.4.1980. Tem upokojencem ne bo treba podaljšati izkaznic vsako leto.. Zdravniško oskrbo bodo imeli zagotov ljeno le, če imajo zavarovalno izkaznico, ki je veljavna do 30.4.1978. Drugi upokojenci pa bodo morali podališati svoje zavarovalne izkaznice iz leta v leto. Tržaška črna kronika je zabeležila v nedeljo ponoči nov primer terorističnega izzivanja, ki postaja v zadnjem času vse pogostejši pojav tudi za naše mesto. Po napadih na sedeže demokratičnih strank in organizacij ter na domove vidnih političnih predstavnikov, so si neznani zlikovci tokrat izbrali za tarčo napada policijski sedež. Pro ti komisariatu javne varnosti za območje Stare mitnice, to ,je v Ul. Rigufti 4, so namreč odvrgli tri molotovke ter izginili v noč. Do atentata je prišlo okrog 23.30. Ulica je bila tedaj prazna in nihče ni videl, od kod so prišli zlikovci in koliko jih je bilo. Tričetrlitrske steklenice z gorivom so odvrgli na pločnik pred vhodna vrata komisariata, eno pa skozi šipo nad vrati (na sliki razbita šipa). Dve molotovki sta eksplodirali ter povzročili požar, ki je precej poškodoval vhodne prostore, a so ga na srečo kmalu ukrotili. Policija je takoj uvedla preiskavo, ki še ni privedla do konkretnih rezultatov. # Drevi ob 19.30 bo v konferenčni dvorani Ljudskega muzeja prirodoslovne zgodovine, v Ul. Ciamician 2, docent geološkega inštituta tržaške univerze, Fabio Forti, predaval o apnenčastih in dolomitskih skalah. Predavanje bodo spremljali diapozitivi. Nova knjiga o mamilih Drevi ob 18. uri bo v veliki dvorani liceja Dante Alighieri, v Ul. Giustiniano 3, predstavitev knjige prof. Vittorina Andreolija '-Mamila in šola: predlog o vzgoji*. Delo je izšlo pod pokroviteljstvom italijanskih hranilnic. PO USKLAJENI AKCUI POLICIJE IN KARABINJERJEV Štirje mladeniči za zapahi zaradi roparskega napada Prijeli so domnevna roparja in njuna sodelavca ter odkrili večji del roparskega plena Mlademu Mariu Bortonu, ki so ga v soboto priprli v zvezi s preiskavo o roparskem napadu na u-radnika ,ki je prenašal plače u-službencev podjetja Smolars, so se v nedeljo in včeraj pridružili v zaporu še trije mladeniči, ki naj bi bili vpleteni v predrzno roparsko akcijo. Usklajena preiskava agentov javne varnosti in karabinjerjev je tako v sorazmerno kratkem času privedla do skoro popolne osvetlitve zadeve Smolars — poleg identifikacije domnevnih roparjev in njihovih pomočnikov je namreč preiskovalcem uspelo odkriti tudi dobršen del plena. Policija je po vztrajnem in potrpežljivem zbiranju drobnih indicov sestavila mozaik, ki je pokazal na nekatera imena. Poleg Bortona naj bi se napada udeležil še 21-letni Fulvio Lombardo iz Istrske ulice 50, ki je prav tako kot Bortone že znan policiji in pri katerem so odkrili 18 milijonov lir — del denarja, ki je bil namenjen uslužbencem Smolarsa. V roparski podvig naj bi bil vpleten še 20-letni Denis Taddeo iz Ul. Molino a Vento 80. Mladenič, ki doslej še ni imel opravka s pravico, je zaposlen pri podjetju Smolars in sta se ga zato roparja po-služila kot bazista. Četrti človek te afere je 20-letni Aldo Iurincic iz Ul. Vittoria 3, katerega vloga še ni popolnoma jasna, vendar ga dolžijo, da je nudil kritje pri podvigu. Iurincica so premestili v zapor včeraj. Preiskava se kljub temu še ni zaključila. Preiskovalci bodo morali namreč ugotoviti, ali sta bila Lombardo in Bortone vpletena v še kakšen rop. V skrivnost zavit poskus ugrabitve Tržaški preiskovalni organi se še niso izrekli glede poskusa u-grabitve 52-letnega Petra Djerasi-moviča, po rodu iz Beograda ’ in živečega v Frankfurtu. Moškega sta skušali v soboto ugrabiti v bližini hotela Excelsior v Trstu njegova 45-letna žena Emina Dje-rasimovič in 22-letna hči Sonja s pomočjo 21-letnega Zagrebčana Darka Oziniča, pri katerih so našli pištolo brez nabojev, lisice ter več uspavalnih sredstev, s katerimi naj bi ga omamili in nato potisnili v avtomobil. Ta namera pa se jim ni posrečila zaradi prihoda agen tov letečega oddelka, ki jih je neki očividec takoj poklical, misleč, da gre za prepir. O razlogih tega poskusa ugrabitve je več bolj ali manj fantastičnih ugibanj, vse pa kaže, da gre enostavno za družinske zadeve. Zenski, ki sta tudi dalj časa živeli v Nemčiji, sta hoteli prepričati Djerasinvmca, proti kateremu je bil pred leti izdan v Jugoslaviji zaporni nalog zaradi prekrška gospodarskega značaja, da bi se vrnil domov, češ da je bil zaporni nalog preklican. Ker ni šlo zlepa, sta skušali zgrda. Neuspešne ugrabitelje sedaj zaslišujejo, medtem ko sc je Djerasimovič vrnil v Frankfurt. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SLOVENSKI KLUB priredita danes, 18. aprila, ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20/II GIB, IZRAZ IN TIŠINA V ENAJSTIH PANTOMIMAH ki jih bo predstavil v Ljubljani živeči kubanski gledališki umetnik ANDRES VALDEZ Zaradi omejenega števila sedežev svetuje vodstvo SK svojim članom, da pridejo pravočasno. Q1 GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1977 78 Deveti abonmajski koncert V petek, 21. aprila 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu PEVSKI ZBOR «JOŽA VLAHOVIČ* iz Zagreba Dirigent: EMIL COSSETTO Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice. Ul. R. Manna 29, tel. 418-605 in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ALEKSEJ ARBU7.0V IRKUTSKA ZGODBA drama v dveh delih Prevod MILE KLOPČIČ Scena in kostumi EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija JANEZ MEJAČ Asistent režije .BORIS KOBAL Režija MARIO URŠIČ V soboto, 22. t.m., ob 20.30 — abonma red F — sindikalni. MRI POGREB ŽRTVE ŽELEZNIŠKE NESREČE Razna obvestila Združenje staršev slovenske šole v Križu vabi na predavanje fotografa Marja Magajne o potovanju Po Irski. Predavanje bo ob ajrfmljavi diapozitivov v prostorih osnpvne šole Albert Sirk v četrtek, 20. t.m., ob 20.30. Vljudno vabljeni! Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi člane in nečlane na prijateljski pogovor s slikarjem Jožetom Cesarjem «0 zakulisju v umetnosti*, ki bo jutri,. 19. aprila 1978, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje. Zaželena je diskusija. Odbor. ŠK Kras in PD Rdeča zvezda organizirata v okviru občinske proslave osvoboditve dne 25. t.m. množični ne. tekmovalni pohod okrog spomenikov NOB v zgoniški občini. Zbirališče ob 14. uri na igrišču v Zgoniku. Informacije in vpisovanje na ZSSDI. tel. 76304, in pri Nadji Škabar od 16. do 18. ure, tel. 227359. Včeraj-danes Danes, TOREK, 18. aprila KONRAD Sonce vzide ob 5.14 in zatone ob 18.54 — Dolžina dneva 13.30 — Luna vzide ob 13.54 in zatone ob 2.48. Jutri, SREDA, 19. aprila EMA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12,7 stopinje, najnižja 6,9, ob 13. uri 12,5 stopinje, zračni tlak 1015,9 mb ustaljen, vlaga 51-odstotna, nebo 5 desetink pooblačeno, padlo je 0,7 mm dežja, veter zahodnik jugozahodnik 12 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 17. aprila 1978 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 12 oseb. RODILI SO SE: Michele Potleca, Karin Duplancic, Manuela Bertini, Lu. ca Paulissich, Dennis Leo, Alessandro De Vita. Luca Urdih, Andrea Omari. UMRLI SO: 62-letni Guerrino Per-sig, 85-letna Amabile Delfrate vd. To-masin, 49-letni Bruno Coslovich, 64-letni Marcello Agostini, 66-letna Em-ma Mauretti por. Cacciatori, 84-letna Letizia Castellani vd. Bergamas, 67-letni Antonio Zacci, 89-letna Anna Bensi, 80-letni Paolo Cultrera, 78-letna Anna Schmidt vd. Orli, 58-letni Fran-cesco Oliva, 79-letna Maria Cernigoi vd. Vitale. Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče gostuje danes, 18. t.m., ob 19.30 v Rušah, jutri, 19. t.m., ob 16. uri in 19.30 ter v četrtek, 20. t.m., in v petek, 21. t.m., ob 19.30 v Mariboru s predstavo O. Župančiča «Veronika De-seniška. VERDI Drevi ob 20. uri tretja ponovitev Verdijeve opere »Luisa Miller*. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni, kjer sprejemajo tudi rezervacijo abonmajev za simfonično sezono, ki se bo začela 5. maja. AVDITORIJ Revija slnvito a tcatro*: danes, v torek, ob 20.30 bo Stalno gledališče iz Bočna predstavilo Mrozekov «Un caso fortunato*. I. predstava: v veljavi so abonenti s fiksnimi turnusi in s prostimi kuponi v prodaji pri osrednji blagajni Pasaže Frotti. ROSSETTI Danes, v torek, ob 20.30 «La broc-ca rotta* Heinricha von Kleista. Režija: Giorgio Pressburger, Predstava v abonmaju: kupon št. 7.. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti. Jutri malo pred 9. uro bo na pokopališču pri Sv. Ani pogreb Carmele Guadagnan por. Becci, ki se .je smrtno ponesrečila pri stra hoviti železniški katastrofi med Bologno in Firencami (o tem obširneje poročamo na zadnjj strani). Pri nesreči sta se lažje ponesrečila tudi 55-letna Ludmilla Urbani por. Mauri iz Ul. Sinico 66 in njen 27 letni sin Loris. Njuno stanje se je včeraj vidno izboljšalo. SPD TABOR OPČINE SEKCIJA VZPI OPČINE VZPI-ANPI TRST V Prosvetnem domu na Opčinah od 21. do 30. aprila 1978 NIKOLI VEČ razstava pisem in dokumentov iz koncentracijskih taborišč in iz ujetništva Odprtje v petek, 21. t.m., ob 20. uri. Sodelujejo recitatorji in MPZ Tabor. Kino Ariston Pregled kubanskega filma-17.30 — 19.45 — 22.00 «Giron». Režij® Manuel Herreza. Mignon 16.00—22.15 «Generazione P10-teus. Julie Christie. Barvni zna11' stvenofantastični film. Nazionale 15.30 «Guerre stellari*-Mark Hamill. Barvni film. Grattacielo 17.00-22.10 «Incontri ra»‘ vicinati del terzo tipo*. Richai® Dreyfuss, Teri Garr. Excclsior 16.30 «Mele marcie*. Barv*" film. Prepovedan mladini pod i"’, letom. Fcnice 16.30 «Scherzi da prete*. L*111 Toffolo, Pippo Franco. Prepoved®9 mladini pod 14. letom. Barvni fM"1, Eden 17.00 «Giganti d’acciaio». vni film. Ritz 17.30-22.15 «Giulia». Jane F0"' da, Vanessa Redgrave, Maximil>*® Schell. Barvni film. Cristalio Danes zaprto, Filodrammatico 16.00—22.00 «L insazi®' bile*. Prepovedan mladini pod 1®'; letom. Barvni film. Aurora 16.15 »Calamo*. Valeria ricone in Lino Capolicchio. PreP5' j vedan mladini pod 18. letom. g I Capitni 15.30—22.00 «In una notte P'^ na di pioggia*. Giancarlo GianniP1, Moderno 15.00—22.00 «Quello stran® cane di papš*. Walt Disney. Ideale Danes zaprto. Vittorio Veneto Danes zaprto. Astra 16.30 »Future world». Pet*9 Fonda, Yul Brinner. Barvni fiW-Radio Danes zaprto. Volta Danes zaprto. Namesto cvetja na grob Marii®j Debellija daruje Angel Turk 20.000 1® s za poimenovanje osnovne šole pri * r Jakobu po Josipu Ribičiču. Ob smrti drage matere BOŽENE izrekajo Bojanu Brezigarju in ceni delovni tovariši Primorski® dnevnika, nameščenci in tiskarji ^® ložništva tiskarskega tiska iskre"® občuteno sožalje. SPD Igo Grudeij in ŠD Sokol izrek® ta globoko sožalje Bojanu Brezigari9 in svojcem ob izgubi drage nia"’*' Ob bridki izgubi očeta Alberta Vremca izrekajo Berti Vremec isk*'e' no sožalje kolegice in kolegi ča*"' karskega oddelka Radia Trst A. Openski cerkveni pevski zbor izfe'i® globoko sožalje svoji članici Albefl Vremec ob težki izgubi očeta Alberta’ Za vedno nas je zapustila naša draga BOŽENA BREZIGAR roj. MEDIČ K zadnji poti jo bomo spremili danes, 18. aprila, ob 15. uri iz nabrežinske cerkve na domače pokopališče. Žalujoči: mož Danilo, sin Bojan z družino, brata Miloš in Stanko ter drugi sorodniki Nabrežina, Ljubljana, Vancouver, 18. aprila 1978 Dne 16. aprila nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona MARIJA D0UA vd. REBULA Pogreb bo danes, 18. t.m.. ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v zgoniško cerkev. Žalostno vest sporočajo: hči Justa z možem Darkom Obadom, vnuk Bogdan, vnukinji Barbara in Nadja z možem Frankom Zgonik, 18. aprila 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo) DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225141, Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sl jan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Gojenci pouka v harmoniki iz Nabrežine se iskreno zahvaljujemo naši učiteljici prof. Dorini Kante za ves trud pri delu z nami. Dne 17. t.m. nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi ALBERT VREMEC Pogreb bo jutri, 19. aprila, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v župno cerkev na Opčinah. Žalostno vest sporočajo: žena Angela, hčere Olimpija, Adrijana in Berta, sin Rinald, zeta, snaha, vnuki, sestri Mila in Natalija ter drugi sorodniki Posebna zahvala za vso nego dr. Poldiniju in dr. Miliču. Opčine, 18. aprila 1978 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu starosti za vedno zapustila naša draga sestra in teta MARIJA KOŠUTA vd. TRETJAK Pogreb bo jutri, 19. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči: bratje z družinami, nečaki In nečakinje ter drugo sorodstvo Sv. Križ, Trst, 18. aprila 1978 n V NEDELJO V LJUDSKEM DOMU V KRIŽU Amaterski oder «Prosek Kontovel» poskrbel za veliko zabave in smeha Mladi prosvelarji so uprizorili igro «Trije Iic'k.i» J. Štoke, ki jo je režiral S. Raztresen člani amaterskega odra presvet društva «Prosek - Kootovel* v nedeljo na povabilo PD »Ves a>> gostovali v Križu z veseloigro dveh dejanjih »Trije tički*, ki L Je naP'sal Jaka Štoka Še pred m so se prizadevni prosvelarji P odstavili občinstvu po raznih kra i j. tržaškega ozemlja in povsod 1 velik uspeh in odobravanje. wramo reči, da ie bilo tako tudi nedeljo v kriškem Ljudskem do U’ sa.i je občinstvo z veliko po ,r'1°stj° sledilo izvajanju amater-nkltl igralcev in se ob njihovi igri j Srca nasmejalo. Seveda je bila Ki'a podana v narečju, kar je še tl stopnjevalo pristni ljudski hu-b,?r, na odru. tisti humor, ki je ' Stoki svojstven in zaradi kate ...fa ie nJegova dela uprizarjalo umo na tem mestu y kratkih obrisih podali vsebino. vaško gostilno priromajo eden za “digim krojač, urar in piskrovez, .* naročijo prijaznemu gostilničar-S* pijače in jedače. Ta jim po-treže z golažem in klobasami, pa Pristnim domačim vinom, ki je ,!° vsem trem gostom v dober tek. ra gostilni se je nato do poznega azlegala pesem in sam gospodar “»pU nekaj kozarcev in pomagal Poru»i (ja se UVeljavi. Ura je bila ® Pozna in treba je bilo plačati, u so se začele težave, kajti go-r_Je niso imeli v žepu niti beliča. -° je gospodarja zelo poparil.) in ,e j'h je hotel prijaviti žandariem, -°, ^ se domenili, da mu bo kro-Fjl skrojil nove hlače, urar popra i Pokvarjeno budilko, piskrovez pa Pnce, Vendar pijanost je tudi na Pravila svoje, tako da so šle uslu-”e treh mojstrov po vodi. vse sku Pa se je končalo s pretepom, katerem ga .je skupil gostilničar. roka pravice je dolga in se ii e da uiti. Policija je tri sleparje akoj prjje|a jn ye s0 pil j DrPd sod 'kom, da bi odgovarjali za svoj k*očin». pa kljub vsemu, ali je je (š1 'n piti zločin? S tem argumen-?°fP so se trije obtoženci zagovor “l ', a vseeno bi jo pošteno skupili. Qa ne bi gostilničarjeva žena Špela S P D T prireja v četrtek, 20. aprila, PREDVAJANJE DIAPOZITIVOV 2 GORSKO TEMATIKO jh so jih posneli člani SPDT. Obenem bodo tudi nagradili s spo-"rinsku kolajno vse tiste, ki so ^•delovali pri izvedbi 12. ZŠI. družabnost bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Franči-ska 20) ob 20.30. prepoznala v krojaču svojega bra Iranca iz Gorice, ki ga že toliko let ni videla. Skratka, vse se je sreč no končalo, seveda ob vsakovrstnih dovtipih in smesnicah, ki so občin stvo nadvse zabavale. Moramo reči, da so člani amaterskega odra s Proseka in Kontovela prav mojstrsko podali svoje vloge in v svoji predstavi, ki jo je režiral Stane Raztresen, zelo uspeli. Nastopili pa so Darko Rupel, Katja Daneu, Klavdij Cibic, Diego Starc, Robert Daneu, Egon Štoka, Drago Gerlanc in Bruno Sosič, ne smemo pa pozabdi niti šepetalk Erike Sosič in Ilonke Sedmak, pa vseh tistih, ki so pripomogli, da je predstava «Trije tički* tako lepo u-spela. (mč) Zanimivo predavanj« psihologinj« pri Domju V četrtek, 13. aprila, je bilo na osnovni šoli s Celodnevnim poukom pri Domju predavanje psihopedago-ginje Miličeve. Psihopedagoginja je vodila okroglo mizo, na kateri so sodelovali učitelj in veliko število staršev otrok, ki obiskujejo celodnevni šoli pri Domju in v Ricmanjih. Miličeva je prisotne seznanila s problematiko, ki zadeva vse šolske komponente ter odgovarjala na vprašanja, ki se nanašajo na vzgojo o-troka sploh in na delo, kj ga morajo starši in učitelji opraviti z o-__________________troki. (mam) Z OBČNEGA ZBORA ZADRUGE DOLGA KRONA Ugodne možnosti za začetek ivinorejske dejavnosti SPDT prireja v torek, 25. aprila, AVTOBUSNI IZLET V ISTRO z ogledom Buzeta, Motovuna, Grožnjana, Pazina in znamenitega Pazinskega polotoka. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) danes, v sredo in v četrtek ob uradnih urah. Zl Izvoljen nov upravni odbor V Dolini je bil v soboto redni občni zbor članov živinorejske zadruge Dolga krona. Predsedniško poročilo je podal Josip Sancin, ki je po udaril otežkočeno delovanje, ki je včasih privedlo do nezadovoljstva članov. Sedaj pa so razne birokrat ske zapletijaje v glavnem premostili, tako da je deželni inšpektorat za kmetijstvo obljubil prispevek v viši ni 60 odst. proračuna. V proračunu so vpisani najnujnejši stroški za gradnjo vodovoda, električne centra le, za nakup zemljišča za hlev, za gradnjo večjega hleva in za ograditev prostora. Proračun, ki vsebuje stroške za nad 120 milijonov lir, so člani soglasno sprejeli. Družba SIOT bo zadrugi podarila okrog 2.500 metrov mreže za ograjo, odbor pa se bo pozanimal pri Ustanovi za industrijsko cono (EZIT) za nakup cementnih drogov na, zapečenem gradbišču pri Orehu. V diskusijo so posegli nekateri člani, ki so obravnavali probleme v zvezi z delovanjem zadruge. Križ mančič je v svojem posegu podčrtal korist živinorejskih zadrug, saj se na ta način v večji meri izkoristijo jusarska zemljišča in edino z združenimi močmi se lahko doseže u-pravljanje hleva s takim številom glav živine, da je posel donosen; .l"u‘»»iiHili,„llllllllllllllll„l,ll„l„l„„„nni................................ VESTI s KOPRSKEGA končno pa je to pot ohranitve naše zemlje, kajti nihče ne bo razlastil zemlje, ki služi širši kmetijski in živinorejski dejavnosti. V imenu občinske uprave je pri nesel 1 ozdrave odbornik Ota, ki je prisotne seznanil, da je občina prejela posojilo za popravilo ceste do hleva (10 odst. tega gre v breme občini); pričakujejo še odgovor na prošnjo za deželni prispevek za na mestitev električne in vodovodne napeljave. Član nadzornega odbora Pečenik je prebral poročilo in dal razrešnico staremu odboru, nakar so izvolili nov upravni odbor, ki bo v veljavi za dve leti. Z OBČNEGA ZBORA POSOJILNICE V SOVODHJAH ZADOVOLJIV USPEH POSLOVANJA: LANI VLOGE PRESEGLE MILIJARDO 'Gospodarska ustanova slavi letos 70-letnico delovanja ■ Pogoji za boljše poslovanje v povezovanju z deželno zvezo ljudskih posojilnic SINOČI V GORICI Nadaljevanje razprave o občinskem proračunu Demokristjani se zavzemajo za razlaščanje v Štandrežu Na sinočnji seji goriškega občinskega sveta so nadaljevali z razpravo o letošnjem občinskem proračunu. V trenutku, ko poročamo, še ni znano ali bodo razpravo zaključili na tej seji ali bo za odobritev proračuna potrebna še ena. Po govorih fašista Coane in liberalca Fornasira, ki sta potegnila iz pozabe oguljene desničarske teze, je demokristjan Moruzzi v svojem posegu obžaloval, da štandreš- Komisija za doraičajočo mladino pr! SKGZ razpisuje letovanje v Zgornjih Gorjah (planine) in v Savudriji (morje) za otroke od 8. do 14. leta v času od 24. julija do 7. avgusta 1978 in na Vranskem, za otroke od 13. do 15. leta v času od 17. d0 31. avgusta 1978. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Ulici Malta vsak dan, od 10. do 12. ure, do četrtka, 20. aprila. ki kmetje nočejo prodati zemlje za gradnjo tovarn. Bil je mnenja, da je treba v tem trenutku na področju med Sta nd režem in Sovodnjami graditi tovarne, ni pa pomislil na gospodarske potrebe domačih kmetovalcev. Drevi v Krminu gledališka predstava V terminskem mestnem gledališču bo drevi ob 20.45 tretja gledališka abonmajske predstava v priredbi tamkajšnjega krožka ARCI. Na sporedu je nastop «Gruppo leatrale del melograno» iz Firenc, ki bo izvajal recital naivne glasbe in mediteranske pantomime. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Tavasani. Kor-zo ltalia 10, tel. 2576. Razprava o novi organiziranosti Gospodarske zbornice Slovenije Potreba po celovitejši politiki maloobmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo MY Kopru se je sestal medobčinski v. l. r Gospodarske zbornice Slove-Je za obalno-kraško področje. V tw*^u razPrave so bile pobude o 1 organiziranosti ^ novi Slovenije. Menili so, naj Gospodarske _______ nili so, naj ,Se. temeljne organizacije v pri združevale v splošna zdru-SriJ* *n gospodarske zbornice na o-to Vl| delegatskega sistema, ker bi sni ? usklajevanje posebnih, °snih in skupnih interesov. V taka “fenja bi se vključevale tudi ne-'Podarske organizacije. ^ a območje oblano-kraških občin not 0 najprimerneje organizirati e-sev^a ®>spodarsko zbornico, kar pa „ eoa ne hi rvvrraniln zaDreti vrata hio u- ne bi pomenilo zapreti obi-v 'tnim pobudam za širše med kuilnsko združevanje, saj to narečij,’. tUC" Potreba po celovitejši po-soh Maloobmejnega gospodarskega boa l anJa z Kalijo. O vseh teh polo v - nai *** ^ izrekl0 združeno dete^ lavni razpravi, ki pravkar po- * * * dnevu železničarjev so se na Morskem zvrstile razne priredi- tve. Tako so v Divači organizirali proslavo, na kateri so podelili priznanja 24 delavcem. Krajevna skupnost Divača pa je izdala posebno številko krajevnega glasila, v kateri so objavljeni prispevki na temo «naš železničarski kraj*. V prostorih di-vaške postaje so tudi odprli razstavo o zgodovini primorskih prog. ZAKLJUČEK SEMINARJA SZDL V PORTOROŽU V Portorožu se je končal tridnevni seminar za predsednike in sekretarje medobčinskih konferenc SZDL v organizaciji republiške konference SZDL. Na seminarju so pregledali delo organizacije v zadnjem razdob ju in se dogovorili o novih akcijah. Sodeloval je tudi sekretar CK Zveze komunistov Slovenije Franc Šetinc, ki je nakazal nekaj glavnih nalog SZDL pri uresničevanju sklepov o-smega kongresa Zveze komunistov Slovenije, medtem ko je Mitja Ribičič govoril o rezultatu beograjske konference o evropski varnosti in sodelovanju ter o nekaterih aktualnih zunanjepolitičnih problemih. Sestanek o problemu vaške lipe v Maekoljah Na osnovi prošnje domačinov, da se možnost ohranitve stare vaške lipe dobro prouči, je občinska u-prava ponovno sklicala javni sestanek v nedeljo pri omenjenem drevesu. Na prejšnjem srečanju v Mačko-ljah so se namreč prisotni v glavnem strinjali z odstranitvijo stare lipe, ki ograža varnost mimoidočih. Tako so se v nedeljo zbrali občinski upravitelji, vaščani in izvedenca dr. Vladimir Vremec, ravnatelj pri oddelku za javne nasade pri tržaški občini in dr. Bruno Millo, ravnatelj pri tržaški opazovalnici za rastlinske bolezni. Oba sta opravila natan čen pregled o stanju drevesa in potrdila, da je lipo načela gniloba in številni hrošči. Če bi hoteli lipo o-hraniti, bi jo bilo treba podpreti s primernim ogrodnjem. Občinski odbor bo na današnji seji vzel v pretres poročilo izvedencev. Drevi ob 20.30 bo javni sestanek v mačkoljanski občinski hiši, kjer naj bi se upravitelji in vaščani dokončno odločili o usodi tega zgodovinskega drevesa, (vi) Koristno predavanje v šoli «S. Kosovcb Dr. Musek iz Ljubljane je ob veliki prisotnosti staršev minuli petek predavala v prostorih enotne srednje šole Srečko Kosovel o spolni vzgoji šolske mladine. Predavateljica je zelo poljudno posegla v splošno problematiko tega občutenega vprašanja, s katerim se je šola žal doslej vse premalo ukvarjala. Predavanju, ki je bilo zelo zanimivo in poučno, so vsi prisotni pazljivo sledili. Naslednjega dne sta predavateljica in njen soprog dr. Musek o isti temi predavala tudi dijakinjam in diiakom šole. Pobuda Združenja staršev, ki je Organiziralo predavanje, je hvale vredna. Upati je, da ne bo ostala osamljena, marveč da bodo taka in podobna predavanja še sledila, saj koristijo tako staršem kot dijakom. Če ti je center mesta pretesen obišči naš novi MARCHI G0MMA MARKET - Ul. Baiamonti 56/13 racionalno urejen prostor za nakup, izven mestnega prometa, z velikim parkiriščem ter z veliko izbiro proizvodov: za družino, dom in prosti čas tore| ARKET ULICA BAIAMONTI 56/13 Polnoštevilna udeležba na nedeljskem občnem zboru Kmečko delav-ske posojilnice v Sovodnjah, ki letos slavi pomemben jubilej, 70-letnico delovanja, je dokaz, da je ta ustanova postala nepogrešljiv element socialnega in gospodarskega življenja v občini. Kljub jubileju, pa je bil 'nedeljski občni zbor iz razit« delovnega značaja, brez dolgih govorov, zakusk in podobnih zunanjih manifestacij, ki so sicer postale že nekaka obveznost. »Praznovali l>omo čez pet let, ko bomo proslavili 75-Ietmico», je pojasnil predsednik upravnega odbora posojilnice, Jožef češčut, ter zaželel, da bi se takrat srečali v še Večjem številu in da bi se lahko pohvalili še z večjim uspehom poslovanja. Glede uspeha je treba takoj pri pomniti, da tudi letos ni izostal, kljub slabšanju gospodarskih in družbenih pogojev. Hranilne vloge so v letu 1977 prvič prerasle milijardo lir, kar je prav gotovo pomemben uspeli, ki sovpada ravno s 70 letnico dejavnosti posojilnice. Pred pregledom posameznih vej poslovanja, se je Češčut na kratko spomnil tistih, zdaj že pokojnih občanov, ki so v letu 1908 postavili temelje, na katerih je rasla in se razvijala posojilnica. «Smelo lahko trdimo, da je posojilnica ves čas ostala zvesta idealom zadružništva, to je medsebojni pomoči,: zvesta ideji, ki so .jo imeli ustanovitelji pred 70 leti*, ie dejal predsednik upravnega odbora. Ob upoštevanju tega načela, ki se mu tudi v najtežjih gospodarskih in političnih trenutkih ni izneverila, je posojilnica marsikoga rešila gospodarskega poloma, številnim občanom pa nudila gospodarsko pomoč v stiski. Glede gospodarjenja v lanskem letu, velja ugotovitev, da kljub objektivno neugodnim gospodarskim razmeram, nj bilo bistveno drugačno od poslovanja prejšnjih let. Hranilne vloge so porasle za 23 odstotkov \ter dosegle ob koncu leta znesek 1.003.167.453 lir. V teku leta je bilo 512 milijonov lir vlog, dvigov pa 325 milijonov lir. Nekoliko ugodnejša je bilanca posojil, čeprav na tem področju še vedno ni zadovoljivega razmerja in ostaja preveč neizkoriščenega razpoložljivega denarja. Vsota posojil je od predlanskih 249 milijonov poskočila na 282 milijonov, kar pa je z razpoložljivo maso denarja še zmeraj premalo. V letu 1977 je posojilnica izdala članom 148 milijonov poso jil, vrnjenih pa je bilo 115 milijo nov. Zaradi postopnega nižanja o-brestne mere pri bankah, je poso jilnica tudi lani precejšnja sredstva nalagala v nakup vrednostnih papirjev. Glede gospodarskega po slovanja velja omeniti, da so se precej povišali upravni stroški, predvsem v zvezi z osebnimi do hodki, bilo pa je tudi nekaj izdat kot za nakup računskih strojev, ki so nujno potrebni za sodobno poslovanje. Kljub vsemu izkazuje zaključni račun 31.12.1977. 6.if>23.523 lir dobička, ki ga bodo takole po razdelili: 3.311.763 lir v redni re zervni sklad. 1.655.880 v izredni rezervni sklad in prav toliko v dobrodelne namene. Kljub zadovoljivemu uspehu poslovanju, pa stoji sovoden.jska posojilnica danes pred pomembnimi odločitvami, ki jih je nedeljski ob čni zbor pravzaprav že razrešil. Do zdaj .je bila ta gospodarska usta nova popolnoma samostojna. Vse večji obseg poslovanja, kakor tudi spremenjeni načini kreditnega po slovanja pa ne dovoljujejo, da bi še naprej vztrajali pri tej izolaciji ampak narekujejo širše povezovanje. Občnega zbora se je udeležil tudi predstavnik deželne zveze ljud skih hranilnic in posojilnic in pred sednik openske hranilnice inž. So sič, ki je pojasnil prednosti, ki bi jih sovoden.jska posojilnica pridobila z včlanjenjem v to organizacijo ter s pristopom k vsedržavnemu jamstvenemu fondu pri ustanovi ICREA. Ugodnosti, ki so neprimer no večje od finančnega bremena, ki bi ga morala posojilnica prevzeti. Občni zbor je oba predloga, po daljši diskusiji, soglasno odobril. Soglasno pa je tudi sprejel sklep, da se upravni odbor pooblasti, da po uvidevnosti lahko izda tudi po sojila večja od 10 milijonov lir. Do zdaj .je namreč veljalo, da si posamezniki niso mogli sposoditi zneskov preko te vsote. V kratkem bodo tudi v sovodenj ski posojilnici začeli poslovati s te kočimi računi. Upravni odbor upa, da bo ta novi način poslovanja pri pomogel, da se bodo občani še v večji meri posluževali ugodnosti, ki jih nudi domača ustanova. Bilo bi namreč nesmiselno, da bi hranilne vloge, ki so jih posojilnici zaupali domačini nalagali v drugih krajih. «Denar naj ostane doma*, to je načelo, ki ga bodo skušali tudi v pri liodnje še bolj uveljaviti. Je mogoče v Gorici prirediti razstavo Franca Kavčiča? Občinski svetovalec Marko Wal-tritsch je včeraj goriškemu županu poslal interpelacijo, v kateri izraža mnenje, da bi morala goriška občina prevzeti pobudo, da se v Gorico iz Ljubljane prenese antološka razstava goriškega slikarja Franca Kavčiča ki je v tem času ob 150-letni-ci slikarjev’ smrti, odprta v ljubljanski Narodni galeriii. V Gorici smo že imeli več podobnih razstav go-riških mojstrov, potrebno bj bilo prirediti tudi to, predno se dela, ki so razstavljena v Ljubljani, spet porazgubijo in se vrnejo zasebnim lastnikom ali muzejem v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in Madžarski. V Ljubljani bo razstava odprta do srede prihodnjega maja. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. ...................................................................N V NEDELJO DOPOLDNE V ROMJANU V OBČINI R0NKE Z odprtjem dvojezične knjižnice priznan obstoj naše skupnosti Pozdravne besede župana Umberta Blasuttija in Lilijane Vižintin - Navzoči predstavniki javnega in manjšinskega kulturno-prosvetnega življenja - Koncert zborov Delavska skupščina danes v ladjedelnici ! V tržiški ladjedelnici bo danes ob uri skupščina vsega delavstva. Razpravljali bodo o sporazumu, ki so ga z Intersindom dosegli sindikati in v katerem so rešena notranja vprašanja ladjedelnic. V kraju Romjan v občini Ronke so v nedeljo dopoldne uradno odprli prvo dvojezično knjižnico v naši deželi. Gre za dogodek, ki je pomemben s stališča slovenskih narodnostnih interesov (priznanje obstoja naše skupnosti v tem predelu in zahteve o njeni zaščiti) kakor tudi s stališča širših kulturnih potreb, ki jih hočejo napredne občinske uprave zadovoljevati v okviru te knjižnice kakor tudi večnamenskega javnega kulturnega središča. Dogodek bi lahko ocenili kot sestavni del procesa kulturnega osveščanja, ki je neločljiv spremljevalec razvoja demokratične zavesti ter človekove emancipacije. Na uradni otvoritvi ,so bili ..navzoči številni predstavniki slovenskega javnega in kulturno-prosvetnega delovanja, senatorka Jelka Gerbec, župan občine Doberdob Andrej Jarc, predsednik teritorialnega odbora SKGZ Mirko Primožič, tajnik SPZ Marko Waltritsch, predstavnica SSk Marija Ferletič, član pokrajinskega tajništva KPI Ivan Bratina, tajnik prosvetnega društva «Jezero» iz Doberdoba Karel Černič ter pred- ..... Z nedeljskega pohoda prijateljstva sednik katoliškega društva »Hrast* Romano Lavrenčič, ravnatelj knjižnice France Bevk iz Nove Gorice Jan Zoltan ter senator Silvano Ba-cicchi in deželni svetovalec Spar-taco Zorzenon. Številnemu občinstvu kraja Romjan je Rinaldo Rizzi, aktivni javni delavec na področju kulture, najprej predstavil župana občine Ronke Umberta Blasuttija, ki je v obširnem govoru opisal razloge za odprtje knjižnice. Odprtje knjižnice ni samo kulturna storitev, ampak je tudi sredstvo za kulturno rast in za razvoj narodnostne skupnosti, ki na tem prostoru živi. V tej funkciji je bila sestavljena republiška ustava, prav tako pa so bile tudi naši deželi zaupane naloge za razvoj kulturne tvornosti. Medtem ko je normativni del za pospeševanje kulturnih dejavnosti zelo točno izdelan, pa dežela v praksi teh ciljev ne uresničuje zaradi pomanjkanja ustreznih inštrumentov in denarnih sredstev. Te vrzeli hoče odpraviti krajevna uprava. Župan Blasutti je nato govoril o ustanovih določilih, ki se nanašajo na premagovanje ovir gospodarskega in družbenega značaja, ki dejansko omejujejo svobodo in enakost državljanov, kar z drugimi besedami pomeni, da je potrebno odstranjevati ovire, ki slovenski skupnosti preprečujejo rabo jezika v javnosti. Pravilnost takšne razlage je potrjena s členom šest ustave o zaščiti jezikovnih manjšin. Ustanovitev knjižnice v Ronkah predstavlja obvezen poseg občinske uprave v smislu uveljavljanja ustavnega določila, veljavnega za celotno manjšino. Blasutti je med drugim omenil tudi italijanske izseljence, ki so po evropskih državah pravcate manjšine in glede katerih bo potrebno izdelati ustrezno politiko. Po pozdravu župana Andreja Jarca, ki je pohvalil razumevanje občine Ronke za potrebe našega življa, ter izrazil upanje, da bosta knjižnica in večnamensko javno kulturno središče pomagala oblikovati in utrjevati narodno zavest naših ljudi v Laškem, je v imenu na Tržiškem živečih Slovencev spregovorila Lilijana Vižintin, ena izmed najaktivnejših pri odpiranju knjižnice. Rekla je, da je bila z odprtjem knjižnice naša skupnost u-radno priznana. Veliko vero polagajo v odprtje večnamenskega središča ter izražajo upanje, da bi prosvetno društvo »Srečko Kosovel* čimprej dobilo ustrezne prostore. Za sedaj bo tudi knjižnica slu žila njegovim potrebam. Vižintino-va je napovedala tečaj slovenske ga jezika za odrasle in za osnovnošolce. Prizadevali si bodo odpreti otroški vrtec in osnovno šoip v Ronkah. Vižintinova je ob koncu dejala, da bodo o naših potrebah in problemih informirali večinski narod .kateremu pripada poglavitna dolžnost, da jih uresniči. Ravnatelj novogoriške knjižnice Jan Zoltan je v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da je knjižnica žarišče, iz katere rastejo dejavnosti ki pomagajo uresničevati človeka, ki si ga želimo. S tem namenom so pomagali knjižnici z darilom in z željo, da bi uspešno delovala. V bližnji šolski zgradbi so nato priredili krajši koncert, na katerem je pod vodstvom Pavline Komel zapel moški pevski zbor »Srečko Kosove!*. Nastopil je tudi otroški pevski zbor, ki ga vodi učiteljica Caruana. iiiiiiiininiiiiiiiinnMiiiiiHiiniMiiiiiiiniiiniMniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimniniiiiHiitiiiiHiiiiiiiniiMiiiiiiHniiimiiiiiimiiiiiiiin V NEDELJO JE BIL TRETJI POHOD PRIJATELJSTVA Več kot tri tisoč mladih po ulicah sosednih mest Gorice in Nove Gorice Udeleženci so bili iz raznih krajev naše dežele, Ve-neta in Slovenije ■ Sodelovali so tudi zamejski mladinci Nad tri tisoč mladih udeležencev in njihovih spremljevalcev se je v nedeljo udeležilo tretjega pohoda prijateljstva po goriških in novogoriških ulicah. V glavnem je šlo za tekače, kajti mladi, posebno še najmlajši, menijo, da je važno, da na takem pohodu tečeš in prideš na cilj čimprej. Mnogi pa so se že v začetku »pohoda* s tekom .upehali, ker jih je pot vodila navzgor po Raštelu in rebi na goriški grad. Na prehodu v Gabrijelovi ulici, ki so ga izrecno za to priložnost odprli, so jih z novogoriško godbo pričakali tudi predsednik občinske skupščine Nova Gorica Jože šušmelj in goriški župan Pasquale De Simone s številnimi sodelavci. Udeleženci so nato šli po ulicah Nove Gorice do Solkana, vrnili so se na italijansko ozemlje po solkanskem bloku in šli do cilja v zavod San Luigi, kjer so vsi dobili spominsko kolajno, na kateri so vrisani motivi obeh mest (Pacassijev vodnjak na Travniku in Rusjanov spomenik v Novi Gorici) in seveda poln krožnik paštašute. Mnogi udeleženci so tu ostali več ur popoldne. Iz novogoriškega področja je prišlo nad 700 udeležencev, v glavnem so ti zastopali razne šole. Najštevilnejša jugoslovanska skupina je bila ona osnovne šole Šempeter s 76 udeleženci. Več je seveda bilo udeležencev z italijanske strani, prišle so tudi skupine iz Veneta poleg onih iz naše dežele. Zastopano so bile tildi štev'‘ne slo venske zamejske skupine in sicer Dijaškega doma, športnega združenja Dom, društva Naš prapor iz Pevme, fotoodseka Oton Župančič iz Štandreža, šole iz Podgore, Sole iz Ulice Croce in iz drugih krajev. Najštevilnejša skupina iz Italije je bila iz uršulinskega zavoda s kar 155 udeleženkami. Na svečanosti v zavodu San Luigi so podelili nagrade in pokale 4^ skupinam, ki so sodelovale z več kot 25 udeleženci. Praznik je v celoti uspel, uspeh bi bil še večji, če bi bilo vreme boljše. Izvedeli smo, da nameravajo nekatera društva prirediti v kratkem tudi podoben kolesarski izlet prijateljstva po cestah Gorice in Nove Gorice. Številni posegi v diskiisro na shodu KPI-ZKN o Osimu Na sobotnem srečanju obmejnih komunistov o izvajanju osimskih sporazumov v palači Attems so, poleg poročevalcev, spregovorili še goriški župan Pasquale De Simone, ki je prikazal prizadevanja goriške in novogoriške občine v preteklosti, da pride do sožitja ob meji to da se skupno rešijo številna odprta vprašanja ter direktor združenja gori-ških trgovcev, ki je poudaril važno vlogo, ki so jo imeli in imajo goriški trgovci v razvijanju prijateljskih odnosov ob meji. Spregovoril je tudi predstavnik socialistične stranke Marko Wal-tritsch, ki je poudaril važnost, ki jo imajo taka srečanja za reševanje teh vprašanj to da je bil o njih govor tudi na oktobrskem podobnem simpoziju PSI v Gorici. Dotaknil se je tudi vprašanj medsebojnega razumevanja in dejal, da bi-morali na široko širiti slovenski jezik med tukajšnjim italijanskim prebivalstvom. Predsednik teritorialnega odbora SKGZ za Goriško dr. Mirko Primožič pa je dejal, da si slovenska narodnostna skupnost pričakuje od izvajanja osimskih sporazumov dokončno rešitev svojih zahtev, v prvi vrsti enakovrednega reševanja problemov v vsej deželi. Poudaril je tudi važnost, ki jo imajo demokratične stranke pri reševanju slovenskih vprašanj. O vprašanjih obrtništva je spregovoril predsednik zveze obrtnikov cav. Sacchetti, zatem pa je deželni tajnik KPI posl. Antonino Cuffaro o-brazložil stališče Komunistične partije Italije v problematiki izvajanja osimskega sporazuma na vseh področjih delovanja. Shod, ki je dva dni pritegnil pozornost tukajšnjih političnih in gospodarskih krogov, sta zaključila pozno zvečer pokrajinski tajnik Tul-lio Paiza in sekretar novogoriške Zveze komunistov Slovenije tog. Tomaž Beltram. ‘Kino (rorica N VERDI 17.15—22.00 »Io & Annie*. W. Alien in D. Keaton. CORSO 17.06-22.00 «La bella addor-mentata nel bosco* - W. Disney. Izven programa »II mio amico Be-niamino*. MODERNISSIMO 17.80- 22.00 »Scene di caccia in Bassa Baviera*. M. Sperr in A. IVinkler. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-22.00 »Pelle ca Ida*. R. Helen in M. Benvenuti. Prepove dan mladini pod 18, letom. VITTORIA Zaprto. NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA Primorje zopet odpovedalo v napadu Vseeno pa so Prosečani v Buttriu osvojili dragoceno točko Buttrio — Primorje 0:0 BUTTRIO: Tami, Lavaroru, Co-lautti, Bibalo, Segalo, Tontoni, Sa-bot (v 71. min. Puntin), Mestroni, Di Lena, Lavaroni, Fontanini. PRIMORJE: Štoka, G. Husu, Pe-ri, Angeleri. Šuligoj, Tomizza, Franch, Barnaba, Montenesi. Borto-lotti, W. Husu (v 69. min. Vascotto). Primorje je v nedeljo v Butriu osvojilo dragoceno točko, vendar položaj proseške ekipe ostaja še vedno zaskrbljujoč, saj so «rdeče-rumeni* pstali zasidrani na predpredzadnjem mestu lestvice. Tekma v Buttriu se je začela z rahlo premočjo domačinov, ki so takoj izsilili dva kota. Po tem pa so terensko premoč prevzeli gostje, ki so s kombinirano igro na sredini Kljub porazu v 27. kolu nogometnega prvenstva 1. AL si je ekipa Manzanese zagotovila prestop v promocijsko ligo. Manzanese je doma nepričakovano izgubil z Rankami, vendar tega spodrsljaja ni nihče od zasledovalcev znal izkoristiti in še posebno Ponziana, ki je bila na drugem mestu. Tržačani so namreč doma s klasičnim izidom klonili S. Can-zianu in tako so Ponziano dohitele kar štiri ekipe, ki sedaj zaostajajo osem točk za Man-zanesejem. Stanje na zgornjem delu lestvice je zato zapleteno, saj kar pet ekip upa na drugo mesto. Te ekipe so. poleg Ponziane, še S. Canzian. ki je prav v nedeljo presenetil Tržačane; Portuale. hi je glacDco premagal Pro Romans; Stock, ki je remiziral z Muggesana: in A-quileia, ki je igrala neodločeno brez gola proti Torriani. Če torej na zgornjem delu lestvice ni se povsem jasno, katera ekipa bo zasedla drugo mesto, na spodnjem delu lestvice ostaja še vedno odprto vprašanje, kateri ekipi bosta morali s Pro Romansom v 2. AL. Z nedeljsko zmago v Miljah se je enajsterica Coma praktično rešila iz tega položaja in tako imamo sedaj Mosso. Pretiš in Fortitudo, ki imajo točko več od Primorja, ki pa ima tri točke prednosti nad predzadnjo uvrščeno Torriana. Prosečani, ki so v nedeljo iztržili v Buttriu zlata vredno točko, vseeno niso popravili svojega položaja na lestvici predvsem zato, ker se je spopad med Pierisom in Mosso končal brez zmagovalca, potem ko je ekipa Pierisa po prvem polčasu vodila že z 2:0. IZIDI 27. KOLA Manzanese - Ronchi Pieris - Mossa Stock - Muggesana Buttrio - Primorje? Ponziana S. Canzian Fortitudo - Corno Torriana - Aquileia Pro Romans - Portuale 0:2 2:2 1:1 0:1» 0:2 0:1 0:0 0:3 LESTVICA Manzanese 40; Portuale. A-puileia, Ponziana, Stock in S. Canzian 32; Ronchi 28; Muggesana. Buttrio in Corno 27; Mossa, Pieris in Fortitudo 24; Primor.je 23; Torriana in Pro Roman:; 8. PRIHODNJE KOLO (23.4.) Corno - Pro Romans, Buttrio - Mossa, Ronchi - Primorje, Pieris - Stock Torriana -S. Canzian. Ponziana - Fortitudo, Muggesana Manzanese, Portuale - Aquileia. B R. grišča ustvarili nekaj lepih prodor-tih akcij. Kazalo je, da Primorje z ahkoto nadzoruje nasprotnika, saj io ga Prosečani dobesedno nadigra- i. Vendar še enkrat je prišla na lan sterilnost napadalcev Primorja, ti je v tem prvenstvu postala skoraj ironična, kar je razburilo številne »roseške navijače, ki so se zbrali o-irog igrišča v Buttriu. Kljub pri-isku in premoči Primorja se je prvi x>lčas končal brez gola. V d.p. se v začetku stanje v bi-itvu ni mnogo spremenilo. Primorje ie diktiralo svoj tempo igre. Sredi-la igrišča pa je začela nekoliko še-jati in zato je trener Giovannini za-nenjai W. Husuja z Vascottom. Tu ji obramba ni bila tako zanesljiva n solidna kot v prvem delu in to so seveda izkoristili domačini. Na sre io pa jim je pot do zadetka prepredi tokrat zanesljivi Štoka, ki je z Ivema res izrednima posegoma re til svoja vrata. Njegov kolega Tami ja res ni imel izrednega dela, kajti /saka prodoma akcija Primorja se 1. — 1. Trata no X 2. Seleitie di Jcsulo 2. — L Čamp David 1 2. Pralormo X 3. — 1. Telesio 2 2. Orgoglio X 4. — L Angiulo 2 2. Guapparia 1 5. — 1. Paxos X 2. Veco 1 6. — 1. Loving Prince X 2. Sydny S id 2 KVOTE 12 — 3.907.686 lir H — 287.900 lir 1« — 27.700 lir je izjalovila ob črti kazenskega prostora domačinov. Napadalci Primorja so še enkrat potrdili svojo sterilnost in tako se je tekma končala brez zadetka. Položaj Primorja tudi po tem izidu ostaja problematičen. Do konca prvenstva manjkajo le tri tekme in če Primorje računa na rešitev, je skrajni čas, da trener Giovannini reši problem napada. Res pa je, da Giovannini nima mnogo napadalcev, ki bi jih Primorje potrebovalo, to so napadalci, vendar tudi vztrajati na postavi, ki ne zna priti do gola, to se nam zdi škodljivo za Primorje. Delati spremembe ob koncu prvenstva je seveda težko, vendar v nedeljo v Buttriu smo videli, da tako ni mogoče naprej, kajti ne Montenesi in ne Franch, ki sta igrala v napadu nista nikoli resnejše ogrožala vratarja domačinov. B. R. ODBOJKA 1. ITALIJANSKA LIGA Altura le uspela Italijansko odbojkarsko prvenstvo lige A-l se je končalo. Državni naslov tokrat odhaja v Catanio, saj je imel Paoletti matematično zagotovljeno prvo mestp tri kola pred koncem. Če je bilo na vrhu lestvice že vse dokaj jasno, pa ne moremo reči za začelje. Tržaški CUS je bij zdavnaj obsojen na nazadovanje, poleg Tržačanov pa še ekipa Parme Za tretjega zastopnika pa je padla končna odločitev v Trstu v neposrednem srečanju med Alturo in Dermatrophine iz Padove. Zrna gali so Tržačani po izredno ogorčenem in izenačenem boju. ki je trajal pet setov. V prihodnjem letu bodo igrali v A-2 ligi; CUS iz Trsta. Parma in Dermatrophine iz Padove. Med šesterko iz Padove in Milanom Gonzaga je bila minimalna razlika, saj imata oba po 18 točk, toda Nannini in tovariši so zmagali enako setov in enega manj izgubili. Nazadovanje Dermatrophi-na predstavlja presenečenje, saj je bil v prvem delu prvenstva izredno dober, toda poraz v Trstu z Alturo je bil kar sedmi zaporedni in najhujšega ni bilo mogoče preprečiti. Dober uspeh je dosegla tudi Altura, ker po že dobro znanih razpletih pred pričetkom prvenstva res ni bilo mogoče doseči kaj več. U-pati je le, da je ta lekcija odgovorne odbojkarske delavce v našem mestu nekaj naučila. S peščico odbojkarjev je bilo utopistično pričakovati, da bi imeli kar dve ekipi med najboljšimi v državi, še dobro, da bomo imeli tudi v bodoče enega zastopnika, ker je bilo tudi to v veliki nevarnosti. iiiMiiiiiHiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniimuuifiiiiiiiiuiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiain KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Goričani uspešni v gosteh Tržaški Hurlingham izgubil doma z močnim Chinamartinijem GIS — Pagnossin 85:106 (42:46) GIS: Di Tella 6, Johnson 18. Rossi 10, Tallone 8, Errico 10, Scoda-volpe 8, Pepe 3, Abate 4, Holcomb 18, Rosa. PAGNOSSIN: Savio 18, Garrett 34, Soro 4, Ardessi 24, Laing 10, Antonucci 2, Bruni 14, Paoletti, Tu rello. Flebus. SODNIKA: Bottari in Guglielmo iz Messine. PM: GIS 11:15, Pagnossin 20:34. PON: Errico (37). Pagnossin .je proti zadnjeuvršče-nemu moštvu GIS odnesel predvideni točki. Goričani so imeli nekaj težav le y prvem polčasu, v drugem pa so se razigrali in kaj kmalu spravili na kolena nasprotnika. Velik del publike je celo zapustil igrišče pred koncem ter kričal svoji ekipi: «B liga! B liga!» In res ne vidimo, kako bi se lahko neapeljska ekipa izognila izpadu. Naj omenimo še najboljše v goriških vrstah: to so bili Garrett, Ardessi, Savio in Bruni. Pri domačinih so vsi razočarali. Chinamartini Hurlingham 70:76 HURLINGHAM: De Vries 24 (6:8), Patemo 13 (1:3), Baiguera 16, Oeser 10 (2:3). Meneghel 4, Zorzenon, Jacuzzo, Forza 2, Scoli-ni I (1:3), Ritossa, CHINAMARTINI: Valenti, Pinto. Bmmatti 19 (4:5), Benatti 5 (3:4), Fioretti 6, Marietta 7 (1:1) Gro-chowalsky 16 (4:5), Arucci, Denton 19 (1:1), Rizzi 4. SODNIKA: Pinto in Teofili iz Rima. PM: Hurlingham 10:17, Chinamartini 13:16. Chinamartini in Hurlingham prav gptevo nista razočarala več kot tri tisoč ljubiteljev košarke, ki so se zbrali v tržaški športni palači. Tekma je bila namreč vse do zaključka izredno napeta in na dokai visoki tehnični ravni. Tržačani so zaigrali mnogo bolje kot proti ekipi GIS, naleteli pa so na odličnega nasprotnika. Predvsem bi tokrat omenili dobro obrambo obeh ekip, medtem ko so bili napadi večkrat predolgi. Preidimo na posameznike: v tržaški ekipi sta zadovoljila Baiguera in De Vries, Paterno pa le v obrambi, kjer .je pokazal velik napredek, medtem ko je v napadu povsem zatajil: med Turin-čani pa bi posebej omenili vetera na Brumattija. KVALIFIKACIJE A SKUPINA IZIDI 8. KOLA Hurlingham - Chinamartini 70:76 Pintino* - Emerson 86:78 GIS - Pagnossin 85:106 Alco - Scavolini 103:97 LESTVICA Chinamartini 12; Scavolini, Alco. Pintinox 10; Pagnossin, Emerson 8: Hurlingham 4; GIS 2. PRIHODNJE KOLO (19.4.1 Pagnossin - Alco, Hurlingham -Emerson, Scavolini - Pinlinox, Chinamartini - GIS. B SKUPINA IZIDI 8. KOLA Mecap Mobiam 101 92 Brili - Vidal 113:78 Canon Eldorado 75; 73 Fernct Tonic - Joil.v 98:85 LESTVICA Fernet Tonic 14; Brili. Mecap 12; Canon 10: Jolly 6; Vidal. Eldorado 4; Mobiam 2. PRIHODNJE KOLO (19.4.) Eldorado ■ Brili, Mobiam Canon, Vida! Fernet Tonic, Jollyco-lombani • Mecap. «PLAYOFF» OD 1. DO 4. MESTA Gabetti - Sinudync 83:73 Mobilgirgi - Althca 80:68 OD 5. DO 8. MESTA Perugina - Cinzaiio 78:72 Xerox - Sapori 115:105 V prihodnjem kolu (19.4.) bodo odigrali povratne tekme. Marko ATLETIKA Veliša Mugoša je umrl Samo dan po svojem 47. rojstnem dnevu je nenadoma umrl Veliša Mugoša, eno največjih imen jugoslovanske altetike. Doma je bil iz Titograda. Zablestel pa je kot član Crvene zvezde iz Beograda. Bil je dolgo let najboljši jugoslovanski srednjeprogaš. Večkratni jugoslovanski in balkanski prvak je bil tudi evropski rekorder v teku na 2 milji, bil je tudi finalist na EP 1934 v Bertiu in OI 1956 v Melbournu v teku na 1500 m. Kot prvi Jugoslovan je pretekel 5000 m V 1. ITALIJANSKI NOGOMETNI LIGI GNEČA NA DNU LESTVICE Juventus igral neodločeno v Bologni - Milan razočaral Tri kola pred koncem italijanskega nogometnega prvenstva A lige i-ma lanski prvak Juventus še naprej tri točke prednosti pred Torinom. Lanski prvaki so gostovali v Bologni in izbojevali točko. Oba zadetka so dosegli v prvem polčasu in potem se izid ni več spremenil. Na koncu sta bili obe enajsterici zadovoljni. Po ne preveč lepem srečanju je Torino premagal Lazio z golom Moz-zinija in s tem zmanjšal zaostanek pred mestnimi tekmeci za eno točko. Na tretjem mestu je sedaj L.R. Vicema, ki je tudi slavil minimalno zmago z ekipo Genoe, ki se ne more rešiti nevarnega repa lestvice. Za še eno letošnje bridko razočaranje so poskrbeli Rivera in tovariši. Sredi Milana jih je namreč premagala Atalanta z zadetkom Ta-vole samo sedem minut pred koncem. Vsekakor pa je potrebno orne- — ■J' * «4 Im: Borov košarkar K. Ražem niti, da je bil kapetan Rivera daleč najboljši mož pri Milanu, toda tokrat ni dobil soigralca, ki bi znal izkoristiti njegove številne predlož-ke. Napoli in Fiorentina sta se razšla brez zmagovalca. Izbojevana točka Fiorentine pa je neprecenljive vrednosti v boju za obstanek v tej konkurenci. Varovanci trenerja Chiappelle so še naprej na predzadnjem mestu lestvice. Vse je kazalo, da bo Foggia pri-pravila veliko presenečenje. Potem pod 14 minutami (13’58’’8). Po kon-i ko so gostje povedli z 1:0, je Peru-čani športni karieri je bil profesor \ gia pokazala svoje sposobnosti in in obenem je bil ugleden atletski delavec in dolgo časa tudi predsednik atletske zveze Srbije. je v nadaljevanju kar trikrat premagala vratarja gostov Grassija. Praznih rok se je vrnil tudi Inter iz Pescare. Zmaga domačinov je povsem zaslužena, ki še naprej o-stajajo zadnji na lestvici. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da je na začelju razpredelnice velika izenačenost. Tekma med Romo in Verono se igra jutri. «PROPAGANDA» Derbi Bom Breg — Bor 28:59 (15:33) BREG: Boris Slavec, Vodopivec 3 (1:3), Adrijan Slavec 2 (0:2), Robert Žerjal 2, Bavčar 4, Maver 5 (1:4), Boris Žerjal 2, Pregare, Peter Žerjal 2, Klabjan 8 (2:3). BOR: Bembi, Tavčar 2, Volk 17 (l:3f), Bertocchi 4, Vecchiet, Rudes, Paoli, Bradassi 36 (2:5), Počkaj, Caharija. SODNIK: Brusadin (Trst). PROSTI METI: Breg 4:12; Bor 3:8. V zadnjem kolu tega prvenstva je Boi- v soboto v Dolini po predvidevanju premagal Brežane, ki so se sicer nasprotniku požrtvovalno upirali, a so bili brez moči predvsem pri lovljenju: odbitih žog, pri čemer je bil Darko Bradassi neprekosljiv. Poleg Bradassija je izredno dobro igral tudi Pavel Volk, Borovci so tako v tem prvenstvu osvojili tretje mesto, medtem ko so Brežani ostali praznih rok na repu razpredelnice. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kljub porazu zadovoljili Borovci so doma izgubili z vodečim Interjem 1904 le za štiri točke - Tekma je bila na splošno dokaj lepa Bor — Inter 1904 77:81 (40:41) BOR: Vatovec 20 (6:6), Žerjal 10, Klobas 18 (4:7), Ražem 14 (2:2), Race 7 (1:2), Kneipp 6 (2:2). Ger man 2. Trevisan, Udovič. Oblak. INTER, 1904: Micol 3'(1:2), Mo-schioni 13 (1:2), Pascon 21 (5:6), Parigi 31 (7:10), Kozmann 9 (9:15), D’Andrea, Salvador 2, Colognatti, Pittini, Vusio. SODNIKA: Festini in Tommasi (oba iz Trsta). PM: Bor 15:19, Inter 190* 23:35. PON: Vatovec (34), Žerjal (37), German (39); Parigi (40). V soboto v Dolini borovcem ni uspel drugi podvig v tem prvenstvu, to je, da bi premagali še eno vodečo neterko. Inter 1904. Po zelo dobrem začetku, ko so «plavi» zadevali nasprotnikov koš kot za stavo (7 na 7 iz razdalje), so naši nekoliko popustili in tedaj je Inter 1904 z boljšo organizirano igro najprej dohitel domačine in nato tudi prevzel vodstvo. Srečanje .je tako postalo vseskozi zelo napeto, izenačeno, na trenutke razburljivo in na splošno dokaj dopadljivo. -Številni gledalci so tako zopet prišli na svoj račun. Zmagal je torej zasluženo Inter 1904, ki je bil v ključnih trenutkih IIIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIMimilllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllll lili MII II MIHI MIIMIIMIIIfUlMMIlllllllllllllll V PRVI JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI LIGI Ljubljanski Olimpiji točka Izbojevala jo je doma proti Dinamu - Presenetljiva Trepča Po 26. kolu 1. jugoslovanske nogometne zvezne lige je beogra.jski Partizan spet povečal prednost na dve točki pred velikim mestnim tekmecem Crveno zvezdo. Beograjčani so že v soboto premagali Budučnost z 1:0, toda s prikazano igro niso zadovoljili, ker se je tudi tokrat pokazalo, da so «čmo-beli» v krizi. Vrsta Crvene zvezde pa se je morala v Osijeku zakovoljiti z remijem in domačini, ki so novinci v tej konkurenci igrajo zadnje čase res odlično. Za senzacijo kola je tokrat poskrbela Trepča, ki je zmagala v Novem Sadu. Ligaš iz Kosovske Mitroviče je sicer še ostal na zadnjem mestu, vendar pa zdaj ni več tako odpisan, kot je kazalo še pred tednom, Trepča .je s tem tudi izbojevala prvo zmago v gosteh. Brez zmage na tujem ostajajo sedaj samo še Budučnost, Čelik in Olimpija. Značilnost tega kola je bila izvrstna bera točk moštev iz dna lestvice. Olimpija je s tradicionalno neugodnim nasprotnikom Dinamom iz Zagreba dobila točko, kar je glede na njen položaj na lestvici uspeh. Po- niiiiiuiiiMiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiitiiiuniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmtiiiimiiiiiMMiiiimiiiMiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiin MEDNARODNI TURNIR V DOLINI Puljčani osvojili prvo mesto Turnir je odlično uspel - Poletovci presenetili - Naši peti V nedeljo se je v dolinski telovadnici zaključil «1. mednarodni šahovski turnir doline Glinščice*, ki ga je priredilo ŠD Breg pod pokroviteljstvom dolinske občine in s sodelovanjem Tržaške šahovske akademije, šahovskega krožka Costalun-ga in ŠD Polet. Turnirja se je udeležilo 20 ekip, ki so bile po svoji moči porazdeljene v tri jakostne skupine. Turnir je bil brzopotezni s pol ure na igralca in je bil ustrojen po švicarskem sistemu na devet kol. Prva štiri kola so odigrali v nedeljo, 2. aprila, zadnjih pet, ki so seveda odločala o končni lestvici, pa to nedeljo. Takoj moramo povedati, da je turnir zelo dobro uspel, saj je bila obe nedelji dolinska telovadnica polna šahistov in simpatizerjev kraljevske igre. Uspeh turnirja pa potrjuje predvsem dejstvo, da se je te šahovske manifestacije udeležilo poleg ekip iz Tržaškega, tudi mnogo šahistov iz Furlanije, slovenske Primorske in Hrvatske. V najmočnejši, A skupini, je zasluženo prvo mesto osvojila ekipa iz Pulj v postavi: trije bratje Kuz-manovič, Butkovič (rezerve Dimitri-jevič in Franješevič). Ti šahisti so prikazali najbolj zrelo igro, v odločilnem srečanju pa so s 3:1 premagali prvo ekipo Tržaške šahovske a-kadetnije, ki je nato pristala na drugem mestu absolutne lestvice. Puljčani so remizirali samo eno ekipno srečanje, in sicer s Poletom, vse ostale pa so osvojili. Igralci iz Pulja so tudi osvojili največ posameznih točk ter tako dokazali, da so res najmočnejši. Drugo mesto je s kar dvema ekipnima porazoma osvojila prva ekipa AST TŠA v postavi Rupeni, Oli-votto, Battisti, Madžarič (rezerva Bortolin). Ta ekipa je po prvi tekmovalni nedelji vodila na skupni lestvici, vendar pa je nato izgubila srečanje s prvouvrščeno ekipo ter še nato z odlično ekipo Poleta, ki je osvojila tretje mesto. Poletovci so nastopili s postavo: Filipovič, Bajc, Fabjan, Sosič (rezerva Pertot). Ta ekipa je remizirala srečanje s Pulo ter celo premagala drugouvrščeno, vendar pa je žal izgubila s Costaiungo A (!) ter z ekipo iz Tržiča. Brez teh spodrsljajev bi ji drugo mesto ne moglo uiti. četrto mesto v A skupini je osvojila ekipa iz Tržiča, peto pa ekipa Primorske- ga dnevnika, ki je tokrat popustila na vsej črti. Le kako si lahko razlagamo skoraj neverjetne poraze proti ekipam, ki vsekakor niso nezadržne? V B kategoriji je prvo mesto zasluženo osvojila prva ekipa Brega v postavi: Goliani, Vecchiet, Lostuz-zi, Garano rezerva Ule). Sledi ji ekipa Sežane, Vodnjana, Nove Gorice ter še ostale. V C kategoriji, v kateri lahko nastopajo samo tisti igralci, ki nimajo šahovske kategorije, torej predvsem začetniki ali tisti, ki se s šahom u-kvarjajo le rekreacijsko, je prvo mesto osvojila tretja ekipa Tržaške šahovske akademije (AST - TŠA) v postavi Wunderlich, Paiusco, De-ghenghi, Scagliotti. SKUPNE LESTVICE ' (v oklepaju so posamezni izidi) KATEGORIJA A 1. Pula 8,5 (30,5) 2. AST - TŠA 7 (27) 3. Polet 6.5 (24) 4. Monfalcone 6 (21,5) 5. Primorski dnevnik 4,5 (17) Koper 4,5 (15,5) KATEGORIJA B Breg A 5,5 (22) Sežana 5, (17) Vodnjan 4,5 (20,3) Nova Gorica 4,5 (20) Costalunga A 4,5 (18) Kontovel 4 (17.5) AST - TŠO nano 3,5 (16) KATEGORIJA C 1. AST TŠA ratti 4,5 (19) 2. Costaluga ragazzi 4 (14) 3. Amici degli scacehi 3,5 (17) 4. Nuovo circolo Udinese 3 (14) 5. Breg B 3 (13) 6. Costalunga B 3 (12,5) 7. Breg C 0,5 (5) Pokale, plakete in kolajne so prispevale naslednje ustanove, tvrdke in posamezniki: občina Dolina, vladni komisar, Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Odborništvo za šport pri tržaški občini, Banca an toniana di Padova e Trieste, Fiat tržaška podružnica, občina Milje, športno društvo Breg, deželni odbori ZSŠDI, Cassa di Risparmio di Trieste, Tržaška pokrajina, ENAL, Grandi motori, Tržaška letoviščarska u-stanova, tvrdka Bruno Parovel. Med nagrajevanjem , je v imenu dolinske občinske uprave spregovoril Podžupan Marino Pečenik, ki je med drugim dejal, da je uspeh tega mednarodnega turnirja sad dobre organizacije in navdušenja šahistov, ki so na tem nastopili. Najboljše e-kipe pa je nagradil dolinski župan Edvin Švab. Nadalje so bili s pokalom še nagrajeni najboljši šahisti na posameznih deskah. Rezultati so sledeči: Na 1. deski; L Franko Rupeni (AST - TŠA) 6.5 točk na 9 Na 2. deski: 1. N. Kuzmanovič (Pula) 8,5 točk na 9 Na 3. deskli: 1. Butkovič (Pula) 8,5 točk na 9 Na 4. deskli: 1. Tulite Mocchi (Costalunga) 6,5 točk na 9 Nadalje je bil kot najstarejši igralec na turnirju nagrajen s sliko Ivan Sluga (65 let). Turnir sta odlično vodila Giuliano Žiberna in Valerio Machor. DUŠKO Prisppvajtp za DIJAŠKO MATICO vedli so gostje in Olimpija je izenačila šele pet minut pred koncem. Po izenačenju so domači zapravili izredno priložnost za zmago. Prepričljivo zmago je izbojevala Rijeka. Ekipa Slobode doma kraljuje, pa ji v gosteh ne gre preveč dobro. Pomembno zmago je s Tuzlanci izbojeval Radnički. Romatiki iz Beograda so vzdržali samo prvi polčas. Potem so jim domačini Sarajeva nasuli kar pet golov. Gol več so videli tudi v Zagrebu. Zagreb je vodil že s 3:1, toda potem je Hajduk, spravil srečanje v ravnotežje. Izkupiček sta si razdelila tudi Bo-rac in Čelik. KOLESARSTVO PARIZ ROUBAIN Franeesco Moser premočno prvi ROUBAIX — Italijanski kolesar Franeesco Moser, ki je sicer tudi svetovni prvak, je zmagal na tradicionalni klasični dirki Pariz - Rou-baix. To je bila šesta zmaga Italijanov na tej izredno težki in naporni dirki. Zadnji uspeh j? pobral Gi-mondi pred dvanajstimi leti. Moser je bil tokrat resnično nezadržen. Na cilj .je prevozil sam s prednostjo 1’40 pred neposrednimi zasledovalci. Do končne odločitve je prišlo 21 kilometrov pred koncem, ko je Moser sprožil še zadnji nezadržni napad. Kljubski tovariš De Vleaminck, Raas in Maertens so si lahko samo porazdelili naslednja mesta ker je kasneje zmagovale svojo prednost stalno večal. Za Moserja je to prav gotovo letošnji največji uspeh. Že sedaj pa lahko rečemo, da slej ko prej ne bo zadnji. KONČNI VRSTNI RED 1. Moser (It.), ki je prevozil 263 km v 7.12’24" 2. De Vlaemick (Bel.) po 1’40” 3. Raas (Niz.) 4. Maertens (Bel.) 5. Van den Haute (Bel.) 4’11” 6. Kuiper (Niz.) 4 26” BOKS BALKANSKE IGRI1 Mladi Jugoslovani osvojili deset kolajn SLAVONSKI BROD - Na 4. balkanskem prvenstvu v boksu za mladince do 19. leta so bili najuspešnejši tekmovalci iz Bolgarije in Jugoslavije. Domačini so osvojili 10 kolajn (4 zlate, 4 srebrne in 3 bronaste), prav toliko odličij so izbojevali tudi Bolgari. srečanja prisebnejši, medtem ko so borovci nekajkrat metali iz ugod nih položajev in seveda zgrešili. V tako izenačenem srečanju je bila namreč vsaka majhna napaka u-sodna. Če dodamo še. da so splavi* v zadnjih minutah igrali brez Vatovca in Žerjala, potem je jasno, da je Inter 1904 to prednost spretno izkoristil in tudi zmagal. Kljub porazu pa je na dlani, da so borovci v soboto odigrali eno boljših tekem v tem prvenstvu in da so s prikazano igro povsem zadovoljili. Sicer še vedno nekaj «škri pa» v obrambi in tudi napad ni najbolje organiziran, a z dvema treningoma na teden kaj več od naših fantov bi bilo težko priča kovati. V sobotnem srečanju je bil v Bo rovih vrstah boljši Valter Vatovec. (bi) ROKOMET L ITALIJANSKA LIGA Cividin zmagal v Rimu Rokometaši tržaškega Cividina so premagali Firs sredi Rima. toda precej težje, kot je bilo pričakovati. Po prvem polčasu so gostje vo dilj s štirimi točkami razlike ki so se na koncu srečanja skrčile na dve. Precej lažjo pot do zmage pa je imel vodeči Volani. IZIDI 8. POVRATNEKA KOLA Forze Arm. Nepet Roma 20:13 Firs Roma - Cividin Trst 17:19 Loacker - Čampo del Re 20:17 Acciaier. Tacca - Fippi Rimini 16:15 Mercury - Forst Bressanone 20:27 Rapida - Royal Belge 15:14 Firemze - Volani Rovereto 10:23 LESTVICA Volani 39; Cividin 36; Ro.val Bel ge 29; Fippi Rimini 27: Mercury Bologna, Forst Bressanone 24: Ra pida Rimini 23; Firs Rim. Acciaie-rie Tacca 22; Forze Armate 13; Čampo del Re Tcramo, Loacker Bolzano 12; Firenze Club 8: Nepet Rim 4. KOŠARKA PO ZADNJIH NEUSPEHIH Trener Benvenuti zapustil Pagnossin Dosedanji trener goriškega Pa-gnossina Gianfranco Benvenuti je zapustil ekipo. Ekipo bo odslej vodil Renato Bensa (odgovorni je bil za mladinske ekipe), kateremu bo ostal ob strani Dudi Krainer (le ta nima namreč še izkaznice trenerja za A ligo). O tem, da bi Benvenuti zapustil ekipo, se je v mestu govorilo že nekaj časa odkar je Pagnossin zabeležil slabe rezultate v kvalifikacijski skupini za vstop v A-l ligo. Večina goriških športnikov je namreč videla ta neuspeh prav v Benvenutiju ki naj bi ne znal pravilno voditi ekipe. V zadnjih dneh, in še posebno po nerazumljivem porazu v Brescii, so se skalili odnosi tudi med nekaterimi igralci in trenerjem, kateremu so očitali, da je izvedel nekaj napak v postavi. V goriških športnih krogih se sedaj sprašujejo, če bo zamenjava trenerja koristila ekipi v tolikšni meri, da bo spet igrala na nivoju, ki smo ga bili vajeni gledati v prvih tekmah letošnjega prvenstva, ko so Goričani predstavljali pravo presenečenje. Vsekakor bo naloga Bense in Krainerja zete težavna, saj so skoraj vsi igralci psihično utrujeni zaradi vseh polemik zadnjih dni. Bologna - Juventus X Vicenza - Genoa I Milan - Atalanta 2 Napoli - Fiorentina X Perugia - Foggia 1 Pescara - Inter 1 Ruma - Verona neod. Torino - Lazio 1 Bari - Taranto I Catanzaro - Lecce 1 Rimini - Varesc X Triestina - Piacenza 1 Lucchcsc - Teramo i KVOTE 12 - 11.904.800 lir 11 — 313.200 lir ITALIJANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA A LIGA IZIDI 27. KOLA Bologna - Juventus Ul j Vicenza - Genoa 1:0 Milan - Atalanta 0:1 Napoli - Fiorentina 0:0 Perugia - Foggia 3:1 ; Pescara - Inter 2:1 I Torino - Lazio 1:0 Roma - Verona: iutri. LESTVICA Juventus 39: Torino 36; Vicen** 35: Milan 34' Inter 31: Napoli, rugia 28; Atalanta 27; Verona 25'- j Roma 23, Genoa, Lazio, Bologo® 22; Foggia 21; Fiorentina 20; Pe' scara 17. PRIHODNJE KOLO (23.4.) Atalanta - Foggia, Fiorentina ‘ Torino, Genoa - Bologna, Inter * Roma, Juventus - Pescara, Lazio ' Perugia, Napol: - Vicenza, Vet0- j na - Milan. B LIGA Posnetek * nedeljskega mednarodnega šahovskega turnirja r Dolini IZIDI 30. KOLA Ascoli - Cesena Bari - Taranto Brescia - Sambenedettese Catanzaro • Lecce Cremonese - ModCna Monza Cagliari Palermo - Avellino Pistoiese - Ternana Rimini - Varese Sampdoria - Como 1:1 2:0 0:1 3:1 3:0 0:0 4:1 2:1 1:1 1:1 LESTVICA Ascoli 48: Catanzaro 35: Palet’ mo, Monza, Ternana, Bari, Lečo«' Avellino 32; Taranto 31; Samoti ria, Sambenedettese. Brescia 30: Cagliari, Varese 29: Rimini 28; & sena 27; Cremonese 25; Como 24; Pistoiese 22; Modena 20. PRIHODNJE KOLO (23.4.) Ascoli - Bari. Taranto - Brescie- j Cesena Cremonese, Catanzaro ' j Monza, Como - Palermo. Cagliari -Pistoiese, Lecce - Rimini, Teroan8 - Sambenedettese, Modena - SateP' ; doria, Avellino - Varese. C LIGA IZIDI 30. KOLA Audace - Seregno 0:0 Biellese - Trento 1:2 Bolzano - S. Angelo Lod. 2:1 Juniorcasale - Pergocrema 1:1 Lecco - Udinese 1:2 Mantova - Novara 1:0 Omegna - Pro Vercclli 2:0 ► Padova - Treviso 1:2 ProPatria - Alessandria 0:1 Triestina - Piacenza 1:0 LESTVICA Udinese 47; Juniorcasale 43; P>®' cenza 39; Mantova 36; Novara 24- j Treviso 32; Triestina, Biellese 30: j Trento, Pergocrema 29; AlesS«n' drla, Lecco 28; S. Angelo Lod.. P*' dbva. Bolzano 27; Omegna 26; I Patria 25: Pro Vercelli 23: Aud*’ ce 21; Seregno 13. PRIHODNJE KOLO (23.4.) Novara - Audace. Pergocrema ’ Biellese, Pro Vercelli Bolzano, A' lessandria - Juniorcasale, S Ange' lo Lod. - Lecco. Padova - Mant®' va, Udinese - Omegna, Trento ' Pro Patria, Piacenza - Treviso, S®; regno - Triestina. |||lUlllUlOllll■■llUlumunuHn^lllln■llllllllllll,l|l JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA 1. ZVEZNA LIGA IZIDI 26. KOLA Radnički - Sloboda 1:0 Rijeka - Velež - 2:0 , | Borac - Čelik 1:1 Partizan - Budučnost 1:0 Zagreb - Hajduk 3:3 Olimpija - Dinamo 1:1 Sarajevo - Beograd 5:0 Osijek - C. zvezda 0:0 Vojvodina - Trepča 0:1 LESTVICA Partizan 41; C. zvezda 39; Hfi' duk 33; Dinamo 30; Sloboda, RijO' ; ka 27; Velež 26: Sarajevo 25: Vol' vodina, Osijek 23; Borac, Zagrc^ Radnički, Beograd, Čelik 22; OIM1' ‘ pija, Budučnost 21; Trepča 20. j PRIHODNJE KOLO (23.4.) Vojvodina - Radnički. Trepča - ^ sijek, C. zvezda Sarajevo, Be®" grad - Olimpija, Dinamo - ZagreU Hajduk - Partizan, Budučnost B°' rac, Čelik - Rijeka. Velež - Sl®" boda. 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 25. KOLA Radnik - Crvenka Jedinstvo (Bi) - Rudar (Ljl Proleter • Jedinstvo (Br) Leotar - Maribor Vrbas • Fanios Tskra - Varteks Željezmčar - Kikinria Dinamo - Rudar (V) Novi Sad - BSK 1:0 ?:1 2:0 3:0 0:0 1:1, 2:0 0:0 1:0 LESTVICA Žcljezničar 34; Proleter, Iskt® 29; Dinamo. Maribor, Kikinda 2»! Novi Sad. Leotar 27: Jedinst'’® (Bi), Vrbas 25; Rudar (Lj) Radnik, Crvenka, Rudar (V) 23; Famos 22; Varteks 20; BSK 1®* Jedinstvo (Br) 17. SLOVENSKA LIGA IZIDI 17. KOLA Mercator - Celje Vozila - Drava Ilirija (Lj) - Železničar Obala Zasavje Gorenjska - Mura Slovan - Unior Šmartno pre lož-prosto LESTVICA Mercator 28; Mura 24; šniartn®-Slovan 20: Obala 17; Vozila. Železničar, Celje 16; Ilirija (Lj) Zasavje, Drava 13; Unior 9; G°' renjska 5. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET V C LICI Po tekmi veselje v vrstah Triestine Mitri strelec odločilnega gola - Tržaški vratar najboljši mož na igrišču Piacenza 1:0 Hstlna TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi, Ana- Mitri, Pezzopane, Salvadori, ,are's (Marcelini), Politti, Dri, /p?aa- Trainini. tri. .OENZA: Ferioli, Manuzza, Masi Zanotti, Landini, De Ros-do /p vesa' Gritti, Česati, Vignan-oii^nzoni), Alessandrini. w?LEC: Mitri v 36- min. Lanzetti (Viterbo). v^PAI^EV: 5.500. KOTI; 6:4. liir k koncu tekme je vratar Barto-biel Ste^e* na sred>no igrišča in o-trtaiu6 sv°je soigralce. Veselje med S*lm’ nogometaši je bilo neiz-j.^0, skoraj pretirano. Trikratni telim °v žvi?-g Pa je pomenil konec nen k’ katero so Tržačani igrali v Snoi em strahu, da jim ne bo u-Don,?j?hrariiti zmage, ki se jim je itiin * 8 1)0 zadetku Mitrija v 36. 'tekme. Po zmagovitem zadetku Taer 8 paškega nogometaša so se brf^nijevi varovanci brezglavo cj mjl z vsemi razpoložljivimi igral-inestina se je prostovoljno za- prla v svoj kazenski prostor, gostje pa so kljub očitni nezainteresiranosti pritisnili in bili večkrat nevarni. Piacenza bi gotovo izenačila, če bi se Bartolini ne zoperstavil s serijo odličnih posegov. Tržaški vratar je bil najboljši mož na igrišču, najboljše letošnje srečanje pa je odigral tudi Pezzopane, ki je odlično zaustavil izbranega strelca Piacenze Cesatija. Kljub dobri igri posameznikov pa je domača obramba vseeno zagrešila vrsto neverjetnih napak, ki bi bile kmalu usodne. Srečanje je bilo večji del zelo nezanimivo, saj so gostje napadali sicer duhovito in dovršeno, toda počasi in le v presledkih. Piacenza je za razred boljša ekipa od Triestine in bi si neodločen izid vsekakor zaslužila, borbenost in prizadevnost domačih nogometašev, česar gostje zaradi ugodnega položaja na lestvici niso pokazali, pa sta bili tokrat odločilni. To pa dokazuje, da je Triestina kljub izredno poprečni igri še vedno «živa» ekipa. A. K. NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Gaja z zmago nad ekipo Edite Adriatica poskrbela za največje presenečenje kola Primorec «obsodil» Edero na izpad - Koristna točka za Zarjo - Breg poraza ni zaslužil - Možnosti Juventine za obstanek v ligi so se okrepile Edile Adriatica — Gaja 0:1 (0:0) EDILE ADRIATICA: Toppan, Cer-vignani, Legiša (Vouk), Zucca, Zacchinia, Paoli, Russian, Ribezzo, Smrekar, Vascotto, Pascon, Fonda. GAJA: Olivieri, Olenik, Zippo, Ri-smondo, Botti, Vrše, Kalc, Zuzich, Branko Grgič,1 Bolcich. STRELEC: v 35. min. d.p. Branko Grgič. SODNIK: Alprinci iz Trsta. GLEDALCEV: okoli 250 OPOMBA: v d.p. je bil zaradi dveh rumenih kartonov izključen Rismondo. Če smo prejšnji teden pisali, da je Gaja na domačih tleh nepričakovano izgubila, je tokrat presenetljivo spet zmagala na račun ekipe E-dile Adriatica, ki trenutno zaseda prvo mesto lestvice. Torej še enkrat lahko potrdimo, da Gaja proti močnim ekipam preseneti, saj je že prej ista usoda doletela ekipo Cam-panell, vprašanje pa je, če bo v nedeljo na Padričah doletela ista u-soda tudi Libertas. Pa povrnimo se k tekmi, ki ni bila zanimiva. Domačini so igrali v napadu brez jasnih idej, Gaja pa je igrala za točko, torej obrambno igro. V prvem polčasu smo bili priča raztrgani igri na obeh straneh, domačini so takoj pritisnili na Oli-vierija, toda brez nevarnih akcij in s tem se je polčas končal brez gola. Tudi v nadaljevanju se igra ni bistveno spremenila, Edile Adriatica '"""""iKntnmMiiim,,......................................................................................................... nogomet V 3. AMATERSKI LIGI Mladost je poslala Ederi v mrežo pol ducata golov G. Ferfolja je v zadnjih treh tekmah dal kar 6 golov Prepričljiva zmaga Vesne - Kras nezasluženo ob točko 6dera - Mladost 2:6 (0:4) jJ^ADOST: S. Ferfolja, Faccio, jjj °T> E. Ferfolja, Bettini, Mariz-lia S' Eerfolja, Rusin, G. Ferfo-Arwdon' Ferletič. 2 v £L£I za Mladost: G. Ferfolja Ti a. erf°lja 2, Nardon 2. k Uai v desetem povratnem kolu ba aaisterica Mladosti iz Doberdo-na Unesla celoten izkupiček in to nte/a<“un goriške Edere, ki spada Ta ■ s!a^še ekipe tega prvenstva. taje,že Peta zaporedna zmaga Do-tiiih Cev' v zadnjih petih srečata n^0 dali dvajset g°l°v, prejeli ^llari P°tr.iuje dejstvo, da ima 6a a°®t zelo dober napad, obrambi! ta Precej peša. Tudi tokrat sta bta Gabrijel in Karel Ferfolja naj-av^Pešna, tudi Nardon je potrdil ta ?i spretnost v napadu in bil stre-0dveh zadetkov. *aj ■ • m* sami ni dosti povedati, ra .IZ|d 6:2 že sam pove vse. Ede-vj|j Prejšnjo nedeljo v gosteh sla-pa .zrnago nad Foglianom, tokrat jj i Popolnoma popustila, saj bi 10V “ta Doberdobci dali ducat go-jL . jj -*1 Polčas je bil enosmeren, na-,antje ....................... h® , itiM- (<*e» štirikrat. Domačini so tudi' ^leg sreče na lastni strani H0 s°dnika, ki je večkrat neumest-Z^g^stavljal igro. Tudi tokrat je ta® a a v prvem polčasu zelo dota igrišča, kjer so bili Ru- Odlta -ardon in Evgen Ferfolja res gai ,n‘\ sredini igrišča pa je poma-i?kf, V.Pahor, ki je večkrat spretno napadalne priložnosti. Ka>i polčas je bil nekoliko dru-■ ■ en: m skušali dati 6Va';M‘uJe so si ustvarili približno JSet odličnih priložnosti, a so tta""’ Doberdobci so ---------- golov, prišla pa je na dan tarren<1st> zato so bili nekoliko negi ni Pri zaključku akcij. Domači-W 0 sPretno napadali in večkrat b0 sPravili v hudo zagato obram-ki se ni najbolje odre-l a' Pomačini so skrajšali razliko tani tmetrovk°. pred koncem sre-gol Ja Pa še zasluženo dali drugi Cev ^re'ec obeh golov Doberdob-drugem polčasu je bil Karel yl0|ja. je _naslednjem kolu bodo naši fant-stvni5,grali pred domačim občin-dokai- ',n to Proti Poggiu, ki je z Ce v nj0 (ežavo odpravil Sovodenj koijk Prvem delu prvenstva so nč-* 2-1° Pezasluženo slavili Lahi in to Prilld’ Zat() imajo Doberdobci sedaj tajnost, da se za ta poraz pri-1110 oddolžijo. ^Peria SA - Vesna 0:4 (0:2) j. HSNA: Favento, Tence B., Be-(R'';krem, Pribaz, Vecchio, Guštin Ca TS18nan), Pipan, Germani, Zuc-EcDr?ustJa- Pinvi« RlA SA: Micor, Gregoratti, •chiaU’ Eregara, Bisel, Sardo, Pita m ’ De Bosichi, Zuttion, Buz- STd n'a- Ch^1 BELCI: v 31. min. p.p. Vee 2o. ' .v T, min. d.p. Tence B., v Vnin- Rustja, v 37. min. Pipan. ka?a| a je v nedeljo v Žavljah do-sperjp oV tekmi proti enajsterici E-«]n 'e ^A’ kakšne so bile njene re 3, ...te^Posti ob začetku prvenstva v ateaterske lige. Ekipi, ki jih je Prarp;etnem delu prvenstva gladko to v8?.a'a na domačih tleh s 3:0, spremenilo in Tence je v 7. min. drugič zatresel mrežo domačinov. Kljub temu, da Križani niso igrali najbolje, so vseskozi nadzirali igro in ustvarili še nekaj zrelih priložnosti. Rustja je v 25. min. poskrbel, po podaji Zucche I., za tretji gol. Le tri minute kasneje pa je Vesna svojo premoč potrdila z močnim strelom Russignana, ki je v drugem polčasu zamenjal Guština. Domačini so odtlej opustili vse upe na morebitno delitev točk in za končni izid je v 37. min. poskrbel Pipan. Za Vesno je bila’to-predvsem lekcija nogometa, ki ga je treba 'igrati že od vsega začetka, ne pa sedaj, ko se prvenstvo nagiba h koncu. M. K. Kras — Giarlzzole 0:1 KRAS: Bogateč, Šegina, Rebula, Škabar, Trampuž, Blažina, žužič, Ljubo Milič, Purič, Miloš Milič. GIARIZZOLE: Altin, Bertocchi, Galletti, Cattonar, Tedeschi, Padu-lano, Perossa, Zacchigna, Boteri, Umek, Papagna. STRELEC: v 5. min. p.p. Papagna. Po enotedenskem premoru je Kras v nedeljo zopet stopil na igrišče in se pomeril v prvenstveni tekmi z ekipo Giarizzol, ki vodi na lestvici tretje amaterske lige. Ta ekipa je prišla v goste h Krasu s trdnim namenom, da odnese celoten izkupiček (po treh zaporednih remijih). To ji je tudi uspelo, a njena zmaga ni povsem zaslužena. Domača ekipa je stopila na igrišče le v desetih, med katerimi sta igrala dva vratarja. Za ta neljubi dogodek lahko iščemo vzroke v nekaterih igralcih, ki so bili tokrat nerazpoloženi ali pa poškodovani. Giarizzole so prišle v vodstvo takoj na začetku srečanja s Papagno, ki je lepo izkoristil podajo desnega krila in z lepim strelom poslal žogo v mrežo. V 28. min. je imel Kras na razpolago prosti strel (nekaj metrov izven kazenskega prostora). Streljal je specialist za proste strele Miloš Milič, a mu je vratar z izvrstno parado odbil žogo v kot. Malo zatem so gostje povedli, a se je lep strel srednjega napadalca odbil od vratnice. V začetku drugega polčasa bi kma lu prišlo do izenačenja, ko je Purič z glavo dvignil žogo le za las mi mo vrat. Čeprav je Kras igral v desetih se to ni poznalo na igrišču Kras je gospodaril na sredini igrišča in se je dobro upiral nasprotniku, ki ni predvajal prav lepega nogometa. Rezultat, ki sta ga ekipi dosegli na igrišču vsekakor ni pravičen. Ekipa Krasa bi vsekakor zaslužilo kaj več, vsaj remi. Na koncu pa moramo še posebno pohvaliti brata Miliča za požtrvovalno in borbeno igro, ki sta jo predvajala še posebno na sredini igrišča. Ne smemo pa pozabiti na vse ostale. S. Z. 8ole Križani tokrat zadali kar štiri VRSTNI RED NA CILJU: 1. Giacomini (Serande De Nadli -Treviso), ki je 138 km dolgo progo prevozil v 3 urah 15 minut s povprečno hitrostjo 42,462 km na uro 2. Bedendo (CUS Vigini) zaost. 10” 3. Polo (Forestale Rim) 4. David (Stefanutti) 5. Dante (CUS Vigini) * » « Med kolesarji veterani sta člana lonjerske Adrie Cerasari in Marušič nastopila na 27 km dolgi progi na kronometer za dvojice pri Trevisu. Lonjerska kolesarja sta se na skupni lestvici Uvrstila na odlično sedmo mesto, medtem ko sta v svoji kategoriji zasedla drugo mesto za klubom Cobart. Vrstni red na cilju te dirke je bil naslednji: GS De Zen, ki ie rabil za 27 km dolgo progo 36’20” 2. GS Juventina 36’42” 3. GS Zip 37’07” 4. Piccolo šport 37’33” 5. GS Barbariga 37'40” 6. GS Cobart 37 42” 7. KK Adria 38’03” 8. GS Bar Quintavalle 38'20” Nastopilo je 29 ekip, najboljša pa je progo prevozila s poprečno hitrostjo, ki je presegala 45 km na uro. R. Pečar tal) nna * je že v uvodnih minu briča^na'a v napad v trdnem preko da odnese domov vsaj toč-tata 5 . min. prvega polčasa je je ri^elja) Vecchio, vendar se mu branj? .no ^perstavil Micor in u-Oi s Orodno nevarno žogo. Križata so fe naPrei vztrajali, obenem Orw tudi domačinom sistematično lahkn PQt do gola, tako da so lagau srednji napadalci Vesne za-Eno ; naPad z vrsto uporabnih žog. kori.mted teh je v 31. min. p.p. iz-Stan’ prav Vecchio. se v drugem polčasu ni KOLESARSTVO NA DIRKI PRI TREVISU Veterani Adrie sedmi Preko petdeset kolesarjev, v glavnem iz Veneta, se je v nedeljo udeležilo amaterske dirke v San Gior giu della Richinvelda, na kateri sta nastopila tudi predstavnika lonjer-skega kluba Adria Petelin in Godnič. Dirka se je odvijala na 138 km dolgi krožni progi in ni bila preveč selektivna, čeprav je bilo precej o-strih ovinkov in krajših vzponov. Tako je v končnem naletu zmagal nekdanji svetovni prvak Gianni Giacomini, kateremu je le v zaključnem delu uspelo, da si je nabral neka, sekund prednosti in pustil vse osta le za sabo ter se sam predstavil na cilju. - | Kljub porazu v Aiellu, so se možnosti Juventine za obstanek v ligi še bolj okrepile, saj je od njenih neposrednih nasprotnikov za obstanek zmagal le Moraro, ki je s čistim 3:0 premagal Mariano. Isonzo je doma remiziral z Malisano, Sa-grado pa je pred domačim občinstvom klonil Villessam z 1:3. Tri kola pred koncem imajo Jtandrežci kar 4 točke prednosti pred Isonzom, ki je trenutno predpredzadnji na lestvici. V nedeljo pa bo ekipa iz Špe-tra ob Soči igrala z neposrednim nasprotnikom: Sagradom. Remi med tema ekipama bi v bistvu obe pokopal in bi drugo leto igrali v nižji ligi. V nedeljo bodo Štandrežci ponovno gostovali. Tokrat proti ekipi iz Terza. ki je na 4. mestu lestvice. Ker ta ekipa nima nobenih možnosti za napredovanje je pričakovati, da bodo Marsonovi varovanci lahko iztržili remi, ki bi odpravil vse nevarnosti nazadovanja. Na vrhu lestvice kaže, da je Lucinico skoraj nedosegljiv. Kkipa ima namreč 3 točke prednosti pred Ralo. Ločniški igralci -i ne bodo smeli spati na lovorikah v naslednjih dveh tekmah (doma proti Fiumicel-lu, v gosteh proti Juvenlini), saj se bodo v zadnjem kolu srečali prav z Ralo. REZULTATI 27. KOLA Fiumicello - Terzo 1:1 Torre - Itala 1:2 Staranzano - Lucinico 1:2 Aiello - Juventina 1:0 Sagrado - Villesse 1:3 Isonzo - Malisana 1:1 San Marco - Ruda 3:2 Moraro - Mariano 3:0 NARAŠČAJNIKI Piedimonte - Juventina 2:1 Breg - S. Sergio 2:3 KADETI Primorec - Edile Adriatica 0:2 KONJSKI ŠPORT Perujski jockey Šoto je padel s konja med nekim tekmovanjem in se ubil. LESTVICA Lucinico 43, Itala 40, Torre 34, Terzo 32, Staranzano, Fiu-micello, San Marco 29, Ruda 28, Malisana, Villesse 27, Aiel-lo 23, Juventina 22, Moraro 20, Isonzo 18, Sagrado 17, Mariano 14. PARI PRIHODNJEGA KOLA Malisana - Moraro; Aiello -Itala; . Terzo - Juventina; Torre - Staranzano’ San Marco -Villesse: Sagrado - Isonzo: Lucinico - Fiumicello; Mariano -Ruda. Rudi Pavšič prostora. Ni bilo vsega konec, ko je sodnik še izključil Rismonda in tako so morali gajevci igrati z igralcem manj, domačini so zadeli še prečko, toda gola ni bilo, saj so tudi domačini naleteli na solidnega vratarja Olivierija. Zmaga Gaje ni bila povsem zaslužena, toda potrebovala je točke in važen je bil predvsem rezultat, kajti to moramo poudariti, tokrat nista igrala ne Visintin ne Viviani. d.gr. Primorec — Edera 4:1 (2:0) PRIMOREC: Pavatič (v 30. min. d.p. Maglica), Husu, Štoka (v 25. min. d.p. Romeo Malalan), Čuk, Mauro Kralj n., Angel Milkovič, Edvin Kralj, Možina, Marko Kralj, Boris Kralj, Mauro Kralj I. EDERA: Carbonare, Denič, Baz-zanese, De Marchi, Pagnut, Gia-drossi, Bolo, Petagna, Vattovani, Prelessi, Bones. STRELCI: v 3. min. p.p. Marko Kralj, v 44. min. Možina, v 20. min. je izvedla pritisk, toda zanesljivi Olivieri in tovariši so bili vedno na pravem mestu. V 35. minuti pa sreča za Gajo: branilec domačih je nerodno preusmeril žogo v kazenskem prostoru naravnost na noge Branka Grgiča, ta je silovito streljal v vrata vratarja Toppana in ga premagal. V poslednjih minutah je postala igra dramatična. Domačini so končali tekmo v napadu, Gaja pa je le odbijala žoge iz kazenskega iiiiMiiiiiiiiiirtuiiiiiiiiiitiiidiiimiiiiiiiiiiMiimiitiiimiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiniMiiiiiiiii NAMIZNI TENIS NA DEŽELNEM PRVENSTVU Več zelo dobrih uvrstitev Krasa Osvojil je štiri prva, dve drugi in šest tretjih mest Na nedeljskem deželnem namiznoteniškem prvenstvu v Tržiču so nastopile vse Krasove igralke in igralci, ki trenirajo pod vodstvom trenerja Mihe Derganca. Skupni obračun je nadvse pozitiven, saj so «be-lo-rdeče» osvojile kar 4 deželne naslove, 2 drugi in 6 tretjih mest. Največje zanimanje je vsekakor vladalo za absolutno kategorijo, kjer se ie v ženski konkurenci po pričakovanjih najbolj izkazala Sonja Milič, ki je za zeleno mizo jasno dokazala, da je najboljša. Največ preglavic je imela v polfinalu s klubsko soigralko Blažinovo (ki sicer do potankosti pozna njen koncept igre), katera je celo osvojila prvi set. V finalnem spopadu pa je Miličeva gladko odpravila Eccardijevo s 3:0 (8, 12, 13). Tretje mesto sta osvojili krasovki Blažina in Vesnaver, katera je skupno z Žigonovo ponovno nastopila po dolgi neaktivnosti in je kljub pomanjkanju treninga dokazala, da sodi v ožji krog najboljših. V tekmovanju ženskih dvojic je gladko zmagal Krasov «prvoligaški» par Blažina - Milič, ki je v finalu premagal par Eccardi - Starc (Juha) z 2:0 (14, 16). Na 3. mestu zasledimo spet dve slovenski dvojici, in sicer Rebula - V. Doljak in Vesnaver - Žigon. V mešanih čvojicah pa je slavila Vesnaverjeva skupno s Cipollatom, drugo mesto pa sta zasedla Rebula - d.p. Boris Kralj, v 36. min. Petagna in v 42. min. Boris Kralj. SODNIK: Devetak iz Gorice. GLEDALCEV: približno 150. Primorec je z visokim rezultatom zasluženo premagal šibko Edero. Čeprav je skoraj vso tekmo i-gral z desetimi igralci, mu ni nasprotnik nudil nobenih preglavic. Že v 3. minuti so namreč Trebenci povedli s prisebnim Markom Kraljem, ki je z glavo preusmeril podajo iz kota. V 14. min. je sodnik povsem upravičeno izključil Angela Milkoviča zaradi nešportnega obnašanja. Čeprav z desetimi igralci so Trebenci stalno napadali in si tudi pošteno zapravljali ugodne priložnosti. Gostje pa so svoje napade končali že izven kazenskega prostora Treben-cev. Za podvojitev je bilo treba čakati vse do 44. minute, ko je Možina s strelom naravnost iz kota premagal nasprotnikovega vratarja. V drugem polčasu je bila slika enaka. Trebenci so z lahkoto nadzorovali goste in so svojo premoč u- miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiMitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMuiiiiiiiuiiiiii KOŠARKA V l MOŠKI DIVIZIJI veljavili z golom Borisa Kralja v 20. min. V 25. min. je trener Primorca zamenjal Štoko z Romeom Malalanom, ki je zelo uspešno opravil svoj krstni nastop v drugi amaterski ligi. V 36. min. je gostom v enem izmed redkih napadov uspelo znižati rezultat. V 42. min. pa je Boris Kralj spet povišal rezultat na tri gole prednosti. Izid zgovorno govori v prid domačinom, ki bi lahko (kljub igralcu manj) tudi višje zmagali, a ugodne Verjetno odločilen korak ekipe Poleta Po zmagi nad Juventusom ima lepo možnost za uvrstitev v finalni del prvenstva Juventus 79:64 Pertot, ki sta v polfinalu izločila favorizirano dvojico Eccardi - Košuta. Med tretjekategomicami (jakostna skupina 3/3 in slabši) je presenetljivo zmagala vedno zanesljivejša Vesna Doljak, ki je najprej premagala svojo večno tekmico Vettoraz-zo, v finalu pa je nadigrala tudi Cergol (Julia) z 2:1. Tudi Puričeva je s tretjim mestom povsem zadovoljila. V mladinski konkurenci sta zablesteli sestri Vesna in Sonja Doljak. Predvsem je prijetno presenetila naraščajnica Sonja, ki je celo izločila Sedmakovo in je le za las podlegla starejši sestri (1:2), tako da se je morala zadovoljiti s sicer odličnim tretjim mestom. Vesna Doljak pa je v četrtfinalu prvič v svoji karieri premagala odlično R. Starc, v finalnem srečanju z drugo-kategornico Eccardi pa ni odigrala podrejene vloge, saj je v obeh nizih celo vodila do desetice. Drugo mesto predstavlja vsekakor velik uspeh za obetajočo Krasovo igralko. Med mladinci je nastopil tudi Jan Bitežnik, ki je tesno izgubil s kvo-tiranim Gabrovcem (20:22, 20:22, potem ko je v prvem nizu že vodil z 20:16). Med tretjekategorniki pa je Bitežnik naletel na Cecchmija, ki je bil za mladega krasovca nepremagljiva Qvira. -bs- Polet (32:20) POLET: Ferluga 11 (1:2), Danev 16, Berdon, Piccini, Benčina 4 (0:5), Sosič (k) 6, Vitez 40 (14:20), Ker-pan, Škabar 2. SODNIKA: Pittana in Scuderi. Poletovci so v nedeljo napravili verjetno odločilni korak proti zmagi v svoji skupini prvenstva 1. košarkarske divizije. Na Opčinah so namreč z veliko lahkoto premagali peterko Juventusa, ki je doslej edina premagala Polet v prvem delu prvenstva. Juventus je trenutno v veliki krizi, ‘ako da je bila naloga Opencev v tem srečanju veliko lažja od predvidenega. Polet si je takoj priigral veliko prednost (20:10 v 13. minuti in 30:16 v 18. minuti prvega polčasa), nakar je z mirno in skorajda «uspavalno» igro brez težav u-spel to prednost tudi držati. Nasprotniki so se le dvakrat v drugem polčasu relativno nevarno približali na samih 8 točk, takrat pa so poletovci «pritisnili» spet «na plin* in z nezgrešljivim strelcem Borisom Vitezom spet pridobili 15 točk prednosti, ki so jih obdržali do konca. Poleg Viteza sta pri Poletu zelo dobro in preudarno igrala Pavel Ferluga, ki se je tokrat izkazal tudi kot strelec, in Evgen Danev, ki je zelo točno zadeval iz srednje razdalje. S to zmago je sedaj Polet prvi na lestvici in zadostujeta mu še dve zmagi na domačem igrišču proti ne prav nepremagljivima e-kipama Don Bosca in Grandi Mo-tori, zato da doseže uvrstitev v finalni del letošnjega prvenstva, kar bi gotovo pomenilo zelo lep uspeh za openske mladince. Sergij Tavčar NARAŠČAJNIKI Bor — Servolana 77:66 (34:33) BOR: Škerl, Pregare, Merku 9 (1:5), Don, Gerdol, Švara 13 (3:3), Pečar 16 (2:5), Vassallo 17 (5:17), Lokar 20 (4:5), Kosovel 2. PM: 15:35. PON: Filipaz 30, Villa 32, Catta-ruzzi 36 in Stulle 40, vsi Servolana. SODNIKA: Scuderi in Mayergre-go iz Trsta. Po večletnem nastopanju v tej kategoriji je borovcem uspelo premagati Servolano in to z dokaj zanesljivim rezultatom, ki jasno priča o razmerju moči med tekmo. Slovenski fantje so za to še bolj zaslužni, če upoštevamo, da niso trenirali kar celih deset dni. To se je opazilo v začetku, ko so Škedenjci prišli v vodstvo (20:10 v 9. minuti) in so «plavi» igrali precej lagodno. Tedaj so reagirali z veliko borbenostjo in nadoknadili zamujeno ter zaključili polčas z minimalne prednostjo. V drugi polovici tekme so naši fantje igrali še agresivneje: izvedli so zelo napadalno consko obrambo, ki je praktično onemogočila nasprotniku met od daleč, v napadu pa so s pametno igro zanesljivo polnili koš. Italijansko moštvo si je neprestano nabiralo osebne napake, tako da so morali kar štirje igralci Sarvolane na klop zaradi petih osebnih prekrškov. Kar se tiče posameznikov lahko rečemo, da so Merku, Pečar, Švara, Vassallo in Lokar vsi enako zaslužni za to zmago, vendar je treba omeniti izredno delo Pečarja v obrambi v drugem polčasu in odlično tekmo Vassalla, ki je praktično popravil večino zgrešenih metov svojih tovarišev. fp SABA - Polet 63:51 (43:23) POLET: Hrovatin 5 (1:3), Malalan, Sosič, Vremec 16, Leniša 10, Taučer, D. Kralj, Kalc 20 (6:12), T. Kralj. SODNIK: Del Conte. Poletovi naraščajniki so v soboto spet izgubili, tokrat proti peterki Sabe, ki bi jo sicer ob zbranejši igri in s prisotnostjo centra Marka Pisanija lahko premagali. Poletovci so tokrat igrah zelo slabo, kot se je žal večkrat zgodilo letos prav proti ekipam, ki so bile premagljive: razočaral je mladi center Pavel Kalc, ki je bil zelo netočen v napadu ter počasen in nezbran v o-brambi; naj navedemo s tem v zvezi le en podatek: Saba je vodila že z več kot 20 točkami razlike, ko se je Kalc prebudil v zadnjih minutah tekme: v treh minutah je dal 11 točk (!) in je tako uspelo Poletu krepo ublažiti poraz. Drugače so tudi ostali poletovci precej odpovedali, z izjemo Andreja Vremca, ki je bil zelo prizadeven v napadu, čeprav je tudi on krepko «spal» v obrambi. Tekma sama je bila popolnoma brez zgodovine, saj si je Saba takoj priigrala veliko prednost, predvsem po zaslugi odličnega meta od zunaj, tako da je bil drugi polčas v glavnem sama formalnost. Sergij Tavčar KADETI Halsider — Breg 125:59 (71:27) BREG: Meneghetti 10 (2:3), De-bernardi 2, Barut 19 (3:6), Male 4, Pertot 10 (2:7), Ferluga, Slavec 10, Labiani 2, Pasinato. SODNIK: Leoni iz Trsta. PM: Breg 7:16. PON: Barut (33). V predzadnjem kolu prvenstva kadetov so Brežani v gosteh po predvidevanju visoko izgubili s premočnim Italsidrom, ki se poteguje za prvo mesto. Naši zastopniki so zadovoljili le v zadnjih minutah tekme, ko so z agresivno obrambo preprečili nasprotniku, da kar tri minute ni dosegel niti koša. SMUČANJE Pri Leccu se je smrtno ponesrečil eden najbolj obetajočih mladih italijanskih smučarjev Roberto Bur-rini. 19-letni smučar je izgubil življenje v avtomobilski nesreči. SAARBROCKEN — Znana nemška avtomobilista Dieter Scholl in Hanno Menne, sta se smrtno ponesrečila na «Posarskem rallyju». Med hitrostno preizkušnjo sta s hitrostjo 140 km na uro zavozila s ceste. Oba sta kmalu potem izdihnila. V Buenos Airesu je umrl argentinski avtomobilski dirkač Begiere, ki se je pred dvema tednoma težko poškodoval v nesreči med nekim tekmovanjem v argentinski prestolnici. ROKOMET LJUBLJANA — V jugoslovanski zvezni ligi je v slovenskem derbiju Aero Celje premagal Kolinsko Slovan z rezultatom 31:29 (17:14). Aero Celje je trenutno na odličnem sedmem mestu z 21 točkami, ekipa Kolinska Slovan pa predzadnja z 12 točkami. Na lestvici vodi sarajevski Želje-zničar s 25 točkami pred Partizanom, ki ima dve točki manj. VIAREGGIO - Italijan Franco Zurlo bo v sredo v športni dvorani v Viareggiu branil evropski boksarski naslov v petelinji teži proti Špancu Eguii. Srečanje se bo odvijalo na 15 krogov s pričetkom okoli 22.10. Dvoboj Zurlo Eguia bo prenašala tudi italijanska televizija v okviru oddaje «športna sreda*. SLAVONSKI BROD - Na 14. balkanskem boksarskem prvenstvu za mladince do 19. leta so se Jugoslovani izredno dobro izkazali, saj so odnesli štiri zlate kolajne, tri srebrne in tri bronaste. Izidi 27. kola nogometnega prvenstva 2. AL so spremenili lice zgornjega dela lestvice in so tri kola pred koncem celo postavili v dvom končnega zmagovalca, saj imamo v razdalji treh točk sedaj kar šest ekip. Za največje presenečenje je tokrat poskrbela Gaja (sicer ni prvič presenetila), ki je v gosteh nepričakovano premagala voditelja lestvice Ed. Adriatico. Tega spodrsljaja pa ni izkoristil Libertas, ki je igral proti Campanellam neodločeno in tako je Libertas na drugem mestu dohitela Opicina, ki je v Dolini s pičlim izidom premagala Rosandro. Kot pričakovano je do zmage prišla tudi Aurisina na račun Flaminia in s tem so tudi Na-brežinci v skupini ekip, ki se borijo za napredovanje, med katerimi je tudi Costalunga, ki je po treh zaporednih remijih s pičli golom premagala Breg. Kljub porazu so Brežani ohranili svoje mesto na lestvici, saj moramo upoštevati, da so «pla-t‘> v sredo igrali zaostalo tekmo in z golom Samca premagali Edero. Dobro se je v nedeljo odrezala tudi Zarja, ki je v gosteh proti Zaulam iztržila dragoceno točko in tako imajo Bazov-ci skupno z Brežani tri točke prednosti pred Op. Supercaffe, ki je proti S. Marcu slavila tretjo zaporedno zmago. S tem ponovnim uspejhom Openci še vedno upajo na rešitev, čeprav bo njihova naloga dokaj naporna in po vsej verjetnosti bo prav openska ekipa tretji kandidat za izpad. V nedeljo smo namreč izvedeli tudi za i-me druge ekipe, ki (poleg Flaminia) zapušča- 2. AL: to je Edera. katero je v nedeljo gladko premagal Primorec in s tem so Trebenci dali še zadnji udarec Tržačanom, ki bodo prihodnjo sezona morali igrati v prvenstvu 3. AL. IZIDI 27. KOLA Libertas - Campanelle 2:2 Rosandra - Opicina 1:2 Ed. Adriatica - Gaja 0:1 Aurisina - Flaminio 1:0 Costalunga - Breg 1:0 Primorec - Edera 4:1 Op. Supercaffe - S. Marco 2:1 Zaule - Zarja 0:0 LESTVICA Ed. Adriatica 36, Libertas in Opicina 35, Campanelle, Aurisina in Costalunga 33, Zaule in Primorec 29. S. Marco 26, Rosandra in Gaja 25, Breg in Zarja 24, Op. Supercaffž 21, E-dera 16, Flaminio 8. PRIHODNJE KOLO (23. 4.) Edera - Zaule Aurisina - Opicina Campanelle - Flaminio Rosandra - Ed. Adriatica Op. Supercaffe - Breg Costalunga - Primorec Gaja - Libertas Zarja - S. Marco B. R. Costa’unga — Breg 1:0 BREG: Ghersinich, Sovič, Poro-pat, Klun, Dagri (Kodela), Melon, Samec, Bržan, Bonazza, Mikuš in Strnad. COSTALUNGA: Seppini, Coloni, Plet, Tulliani, Macor, Milcenich, Si-rotich, Chiodini, Bussi, Palcini m Gangi. Na igrišču v Naselju sv. Sergija Brežani res nimajo sreče, saj so prav na tem igrišču «plavi» največkrat potegnili krajši konec in to se je zgodilo tudi v* srečanju s Co-stalungo, ki je bila v tem prvenstvu vedno med vodečimi na lestvici. Domačini so na splošno predvajali učinkovito igro, z dobrimi zaključki, manj blesteča pa je bila igra Brega, ki se je kljub odsotnosti dobrega režiserja Križmana boril zagrizeno in bi si zaslužil ize-i načenje, saj je v odločilnih trenut-i kih, ko je predvajal največji pritisk, ostal z igralcem manj zaradi poškodbe Rodele, ki je v drugem polčasu zamenjal Dagrija. Domačini so pokazali nekaj lepih kombinacij, ki so jih zaključili z ostrimi streh. Predvsem so imeli dobre napadalce, ki so doslej spravili v zagato vse najboljše postave z vrha lestvice. Do zadetka Costalunge je prišlo sredi prvega polčasa, ko je Sirotich izkoristil zmedo v Bregovi obrambi in ukanil Ghersinicha. «Plavi» so po prejetem golu skušah reagirati, vendar je pazljiva obramba domačinov s precejšnjo lahkoto obvladala Bregove konice. Po odmoru se igra ni bistveno spremenila, zadnjih dvajset minut pa so Brežani skušali z vsemi silami priti do remija, vendar neuspešno. Plavim se je poznalo, da imajo v nogah tekmo, ki so jo igrali sredi tedna. Ta poraz je poslabšal Bregov položaj na lestvici, upoštevajoč dejstvo, da je Opicina Supercaffe v tem kolu zmagala. Prihodnjo nedeljo bo bistvene važnosti spopad med Bregom in Openci za obstanek v ligi. Bregu bi torej zadostovala točka in upamo, da jo bodo naši zastopniki izborih. Jolo priložnosti so Trebenci (predvsem zaradi netočnosti) vse zapravili. BRUNO KRIŽMANČIČ Zaule — Zarja 0:0 ZAULE: Pauschč, Orfano, Lego vich, Righer, Fonda, Cociancich. Cauferi, Bologna, Puntin, Miho, Be-laz, Cortese, Stefancich, Dugulin. ZARJA: Puzzer, Cuccari (v 13. min. Darko Grgič), Ivo Grgič, Sa mese, Stojan Križmančič. Marc Lu-pddi, Terčon, Metlika, Bidussi, Ra-žem, Cecchi. SODNIK: Štubelj iz Trsta. Pred tednom dni je Zarja odigrala svojo najboljšo tekmo v tem prvenstvu in smo jo. zaradi tega pohvalili. Toda ob nedeljski tekmi bi bilo bolje govoriti o ping pongu kot o nogometu. Dejstvo, da Bazovci niso smeh zgubiti ne opravičuje ta ko slabe igre. Da ne bi grajali samo zarjanov lahko povemo, da so tudi Žaveljci nastopili z razdiralno igro Ekipama se je pridružil še nezrel sodnik in s tem so bili dani vsi pogoji za slabo igro. Po začetnem žvižgu je izgledalo, da bomo gledah zanimivo srečanje, saj je imela Zarja v prvih minutah nekaj zrelih priložnosti. Toda kmalu se je Cuccari poškodoval in je moral zapustiti igrišče. Zarja je posta la tako bolj plaha in se ni preveč odpirala. Tako je tekma izgubila na zanimivosti. Na obeh straneh je bilo preveč zgrešenih žog, preveč poigravanja in živčnosti. Tudi sodnik je veliko grešil. V drugem polčasu se igra ni spremenila, razen v zadnjih minutah, ko so zarjani potisnili domačine v obrambo in izgubili več zrelih priložnosti, ki so se končale mimo vrat. Na koncu tekme so se nekateri navijači potolažili z mislijo, da je točka le točka. Big Juventina 1:0 Aiello (0:0) AIELLO: Marcuzzi, Pinos, Bertos-si, Lugnan, Bonaldo, Vrech, Petto-vello, Maran, Del Fabbro, Troian, Costa. JUVENTINA: Spessot, Tavčar, Nanut, Zin, čevdek, Lorenzon, Mar-vin (Tomažič), Russo, Tabaj, Radi-kon, Gomišček. 12 Plesničar. SODNIK: Grili iz Trsta. STRELEC: Costa v 45. min. d.p. Juventina je v nedeljo igrala predvsem zato, da bi iz Aiella odšla s točko, kar bi ji tudi uspelo, če bi domačini ne prišli do zadetka prav v 90. minuti. Srečanje se je odvijalo pretežno na sredini igrišča, tako da smo bili priča le redkim napadalnim akcijam. Brez dvoma je nedeljski poraz prehuda kazen za štandrežce, ki so prav v adnjih tekmah pokazali, da igrajo znatno bolje kot v prvem delu prvenstva in to še posebno v obrambi, ki je bila pri Juventini najbolj ranljiva točka. V napadu pa sta Radikon in Gomišček pokazala, da znata biti večkrat nevarna. Skratka, lahko rečemo, da smo v zadnjih tekmah videli pri Štandrež-cih videli dopadljivo igro. Bip PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM Štirideset kandidatov za ekipo «azzurrov» RIM — Za SP v Argentini so bili sklicani sledeči italijanski nogometaši: Enrico Albertosi, Giancarlo Antogno-ni, Salvatore Bagni, Mauro Bellugi, Romeo Benetti, Aldo Bet, Roberto Bettega, Ivano Bordon, Antonio Ca-brini, Nazzareno Canuti, Fabio Ca-pello, Franco Causio, Fulvio Collo-vati, Paolo Conti, Antonello Cuccu-reddu, Agostino Di Bartolomei, Gia-cinto Facchetti, Pietro Fanna, Gio-vanni Galh, Claudio Gentile, Fran-cesco Graziani, Aldo Maldera, Lio-nello Manfredoma, Francesco Mo-rini, Roberto Mozzini, Walter No-vellino, Gabriele Oriali, Eraldo Pec-ci, Livio Pin, Roberto Pruzzo, Paoli-no Pulici, Paolo Rossi, Claudio Sala, Patrizio Sala, Sergio Santarini, Giuseppe Savoldi, Gaetano Scirea, Marco Tardelli, Renato Zaccarehi, Di-no Zoff. ODBOJKA ŽENSKA C LIGA Breg - Gcbridoni 0:3 1. MOŠKA DIVIZIJA ASFJR - 01ympia 1:3 2. MOŠKA DIVIZIJA AGI - Dom 3:2 Delovanje ZSŠDI Odbojkarski revival '78 Drevi bodo na sporedu naslednje tekme prvega kola odbojkarskega rekreacijskega tekmovanja Revival 1978: Kasta — Nebojsega ob 20. uri r.a Opčinah Kras — ZTT ob 20.30 v Zgoniku Jamaha — Breg A ob 21.15 v Dolini Breg B — Klapa ob 21.15 na Opčinah Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 7948 38 79 58 23 7814 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotno 29.000 lir. Letno naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 cADITs - DZS • 61000 L|ubila'11 Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 ijjj 13.000 lir. Finančno-upravnl 600. legalni 600, osmrtnice 2» sožal|a 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besed’ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlani|e-Jull|sf' krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih d*z v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 18. aprila 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I M Član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEO PROCES PROTI €ZGODOVINSKIM VODITELJEM» RR V TURINU «Rdeči brigadistb obtožujejo državna i telesa sodelovanja s Sognovimi pučisti Dokazno gradivo naj bi bilo v listinah, ki so jih odnesli iz milanskega CRD, a so jim jih zaplenili karabinjerji * Polemike glede zaslišanja sodnika Sossija TURIN — Pred tukajšnjo poroto se je včeraj nadaljeval proces proti 15 »rdečim brigadistom*. Slo je za 21. obravnavo, ki se je odvijala v izredno napetem vzdušju zaradi razboritega vedenja obtožencev. Začelo se je s posegom javnega tožilca dr. Moschelle, ki je zahteval čimprejšnjo izsleditev »superpri če» Silvana Girotta; vnovično zaslišanje "meniha z brzostrelko* naj bi namreč osvetlilo številne nejasne poglede na delovanje teroristične organizacije. Tožilec je nato zahteval izdatnejša varnostna jamstva za priče, ki bodo morebiti poklicane na soočenje z obtoženci (v petek so ti grobo ozmerjali in grozili nekemu iOtarju, brž ko se je približal »kletki*), nazadnje pa še, naj sodniki in odvetniški zbor zaslišijo kar na domu genovskega magistrata Maria Sossija. ki so ga RB svoj čas ugrabile in mu »sodile*. Prizadeti si je namreč pri smučanju zlomil nogo in kaže, da ne more v Turin. Tedaj je skočil pokonci brigadist Semeria: »Zaslišanju Sossija hočemo prisostvovati tudi mi, radi bi mu postavili nekaj vprašanj. Nikar tudi ne pozabite, da je Sossi dal privleči v sodno dvorano umirajočega Sangionettija.* Njegovi zahtevi sta se pridružila odvetnika Avonto in Guiso, ki je podvomil o zdravniškem potrdilu, po katerem genovski sodnik ne more zapustiti postelje kar dva meseca. »Sossi je da jal javne izjave, zato naj se tudi njegovo zasliševanje izvrši javno,* je pris -avil Guiso in zatrdil, da bi vprašanja obtožencev sodniku utegnila koristiti nadaljnjemu razvoju razprave. Sodni zbor se o zadevi vsekakor ni izrekel. Na vrsti je bila zatem nemalo pričakovana priča: bivši veleposlanik in član liberalne stranke Ed-gardo Sogno, ki se je moral predlanskim zagovarjati pred sodniki pod obtožbo sodelovanja pri poskusu desničarskega državnega udara •MIHI lili lllllllllllllltllllllllltlllllltllltllllllHItllllllHIIIIIIMItlltlllllllllltlltlllllltlltimHlltllimitlfHtimillllll ŠE NED0K0NČNI OBRAČUN ŽELEZNIŠKE NESREČE Štiriinštirideset žrtev in nad sto ranjenih oseb Pogrešajo še nekatere potnike • Medtem pa so odstranili kompoziciji s proge BOLOGNA — Delovne ekipe že lezničarjev in gasilcev se v izred no slabih vremenskih pogojih neu momo trudijo, da bi ponovno stekel promet na železniški progi Bo-logna-Firence, ki ga je prekinila strahovita nesreča, ko sta v soboto trčila zaradi zemeljskega usa da brzec «freccia detla laguna* in ekspresni vlak Lecce-Milan. Do sedaj so s proge odpeljali obe kompoziciji razen enega voza, ki so ga pritrdili z jeklenimi vrvmi, in vagonov, ki so zgrmeli s. proge. Gasilci se trudijo prav s temi deli kompozicije. Dosedanji poizkusi z osem tonskimi hidravličnimi "'kleščami* so se izjalovili, gasilci bodo morali dobesedno razžagati vagone na kose, da jih bodo lahko z žerjavi dvignili. Pri vsem tem obstaja še sum. da je pod prevrnjenimi vozovi še kaka žrtev, širijo se namreč neuradne vesti, da pogrešajo še nekaj oseb, ki jih ni niti med preživelimi in niti med žrtvami. Ob tem se .je treba spomniti tragičnega obračuna sobotne nesreče-štiriinštirideset mrtvih in nad sto lažje in težje ranjenih oseb. V mrtvašnici bolonjskega zavoda za sodno medicino pa so ostali deli trupel, ki jih proučujejo izvedenci. Morda je v teh posmrtnih o-Stankih odgovor o vesteh, da pogrešajo še nekatere potnike. Končni odgovor bo mogoč šele čez nekaj dni, ko bodo dvignili vse železniške vozove. Že v sredo bo no vsej verjetnosti stekel železniški promet na enem tiru, čez nekaj dni pa bodo vzpostavili tudi drugega. Sodstvo je medtem imenovalo ekipo izvedencev, ki bo ugotovila vzroke strahovite nesreče in more bitne krivce. Prelahko bi bilo ori-pisati vse zgolj naključju, čeorav po prvih vesteh vse potrjuje to domnevo, kriva ie predvsem zgrešena politika varstva okolja, ki povzroča rušenje hidrogeološkega ravnotežja, (voc) Titovo sožalje svojcem žrtev železniške nesreče BEOGRAD — Predsednik Tito .je poslal predsedniku republike Italije Giovanniju Leone ju brzojavko, ki pravi: »Globoko me je pretresla vest o nudi železniški nesreči na progi Bologna-Firence, v kateri jc veliko ljudi izgubilo življenje. V imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu pošiljam vam in italijanskemu narodu, posebej pa družinam žrtev izraze najiskrenejšega sožalja.* Dajan jc potrdil stališče Beginove vlade, po katerem se bodo izraelske čete popolnoma umaknile iz južnega Libanona šele, ko se bb tam zbrala vsa predvidena mirovna sila OZN. oziroma, ko bodo »modre čelade* res dokazale ,da nameravajo preprečiti palestinskim gverilcem povratek na libanonski jug. Telaviv-ske oblasti torej še vedno ne zaupajo v učinkovitost «modrih čelad*. Glavni tajnik CZN se danes ponovno sestane z Dajanom pa tudi predsednikom vlade Beginom. V zasedeni Cisjordanijj so medtem izbruhnile nove študentske demonstracije proti izraelskemu okupatorju, sicer iz solidarnosti z arabskimi političnimi jetniki v telavivskih zaporih. V Nablusu je mladina obmetaval' s kamenjem izraelsko policijo. Nemiri so bili tudi v Je-ninu. Kairski dnevnik «A1 Ahram* pa piše, da utegnejo ZDA tudi drastično nastopiti, če se Begin, ne postavi kmalu na popustljivejše stališče do Palestincev. List pripominja, da bi utegnila vvashingtonska uprava »zrušiti Beginovo vlado*, predsednika pa nadomestiti z Weizmanom, da le premakne z mrtvega tira izraelsko -egiptovska pogajanja za izhod iz bližr'e vzhodne krize. Z druge strani poroča telavivski «Maariv», da bo ameriški potujoči veleposlanik A-therton še ta teden verjetno nadaUe-val posredniško poslanstvo med Tel Avivom in Kairom, (dg) avgusta 1974 (skupaj z drugimi 10 zarotniki). Prevratniki naj bi prisilili predsednika republike Leone-pa, da razpusti parlament in imenuje začasno zasilno vlado, ki bi ji predsedoval nekdanji republika nec in tedaj vodja reakcionarnega gibanja Europa Nuova Pacciardi (vlado bi sicer sestavljali visoki častniki). V okviru «novega reda* naj bi odpravili sedanje ter ustanovili enoten delavski sindikat, odprli koncentracijska taborišča (za protifa-šiste in demokrate sploh), med drugim pa uvedli izredna sodišča po vzoru fašističnih tribunalov. Puči-ste, ki so navezovali stike z višjimi vojaškimi krogi (za to naj bi skrbel Luigi Cavallo) je baje neposredno finansiral ravno Sogno. Le-ta se je javil sodnikom kot pravni zastopnik milanskega »centra demokratičnega odpora* (»cen-tro di resistenza democratica*), kamor so svojega dne vdrli »rdeči brigadisti* ter odnesli vrsto dokumentov. šilo naj bi za dokazno gradivo o povezavi med omenjenim centiom in pučisti oz. sodnikom in bivšim šefom kabineta pravosodnega ministra Zagarija Alfonsom Be rio d’Argentine, predsednikom republike Leone jem, raznimi vladnimi osebnostmi, visokimi častniki idr. Obtoženec Franceschini je zahteval, da Sogno pojasni te odnose, predsednik sodišča pa je zahtevo zavrnil, češ da ni v zvezi s procesom, nakar je brigadistovo tezo o-svojil sam javni tožilec s pripombo, da je treba omenjene listine javno prebrati v sodni dvorani. Njegovemu zgledu je sledil ves odvetniški zbor, a predsednik jo je po krajšem posvetu znova zavrnil. Tedaj se je oglasil Renato Curcio, ki je obrazložil vsebino dokumentov in ozmerjal sodnike z nacisti, zaradi česar ga je dr. Barbaro dal odvesti iz dvorane. Nazadnje je predsednik le klonil in pristal, da se dokumentacija, ki so jo karabinjerji zasegli Curciu in Franceschiniju ob njuni aretaciji v Pinerolu, vključi v sodne akte in da se javno prebere ter odredil, da se Sogno ponovno pokliče na zasliševanje prav v tej zveži. Predsednik je nato določil, da se pozove Silvano Girotto na zasliševanje 4. maja (če ga bodo seveda medtem našli), glede sodnika Sos-sija pa odredil, naj zdravniški izvedenec ugotovi njegovo dejansko stanje in o tem poroča na prihodnji obravnavi 3. maja. (dg) Agostinho Neto v Sovjetski zvezi MOSKVA — Sovjetska televizije je med svoja poročila vključila filmski posnetek s črnomorske o bale, kjer Se angolski državnik Agostinho Neto pogovarja s pionirji. Neto ie videti povsem čil in zdrav. Komentator sovjetske televizije je dejal, da se Neto nahaja v SZ «na zasebnih počitnicah*. S tem so demantirali vesti iz, zahodnih virov, češ da bi Neto bil hudo bolan, ali celo mrtev. E UJS d ligi MBS Razdejanje v Pattiju po potresu 8. stopnje po Mercallijevi lestvici, ki je v nedeljo prizadel mesinsko pokrajino (Telefoto ANSA) iiiiiiiii?iMiiiMiiiiiuiiiiiiiiiMHiHinnMiimniiiiHiiiiTinmi!miiiiiniiiimiimuiiiiiimiimiiiiiiniiimiiMiiiimimitiiiiiiimiiimiirtiimimiiMiiiMiiiimiimiinmiiii P0 PRVIH PREGLEDIH NA PRIZADETEM OBMOČJU Nedeljski siloviti potres na Siciliji povzročil ogromno materialno škodo Štirje umrli zaradi kapi, enega pa je na begu podrl avto - Nad 1400 oseb brez stanovanja, krajevne oblasti so jim priskrbele zasilna bivališča MESINA - V noči od sobote n? nedeljo je potres osme stopnje po Mercallijevi lestvici prizadel mesinsko pokrajino, občutili pa so ga na vsej Siciliji. Sunek je povzročil pravo paniko med prebivalstvom, ki je bežalo iz hiš na varno. Trije mrtvi zaradi srčne, eden pa zaradi možganske kapi, ter oseba, ki jo je na begu povozil avto, je obračun nepo, srednjih žrtev potresa. Poročajo tudi o številnih ranjencih, ki so se na begu potolkli, ali pa jih je .oplazil omet, njihovo stanje pa ni zaskrbljujoče. Včerajšnji dan je potekal v obračunavanju škode, Iti jo je povzročil potres na obalnem območju ob Tirenskem morju mesinske {»krajine. Gasilci od nedelje neumorno delajo, da bi porušili vse poškodovane zidove in objekte, ki predstavljajo nevarnost za mimoidoče. Položaj je najhujši na območju od Pattija do San’Agate di Militello. V Pattiju je nad 60 odstotkov hiš poškodovanih, med njimi tudi občinska palača, bolnišnica, dom za onemogle in katedrala iz leta 1200. Do sedaj so v tem mestecu pregledali 000 poškodovanih hiš, včeraj pa so se v njem sestali župani prizadetih občin ,ki so zahtevali, naj dežela čimprej določi finančna sredstva za prve poseže. V Pattiju je na primer ostalo brez strehe 700 oseb, v drugih občinah ni položaj dosti boljši, saj je vsaj 50 odstotkov stanovanj (W1MIHI((llllHIIHHHIIII((l(lllllllllllllll(lll*llltllllllllll(l(llllllllllllllllll*lllllll(llllllllllllllll(lllllll(tlllllllllllUI*llll(llllllllllllll((IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUIIIIIIItlll(llllll Zahodnonemški policisti z bliskovito akcijo osvobodili ugrabljenega kneza • Waldheim v Izraelu (Nadaljevanje s 1. strani) dokončnem umiKU vseh Izraelcev z libanonskega juga. To je povedal VValdheimu sam A-rafat na pogovorih v zahodnem bejrutskem predmestju pod nadzorstvom libanonsko - progresističnih oz. palestinskih enot. Pripomnil je, da namerava PLO tvorno sodelovati z OZN pri nadzorovanju izraelskega umika, kajti Palestincem je na tem, da pride do čimprejšnje pomiritve. VValdheim je zvečer dospel v Tel Aviv, kjer se je takoj sestal z zunanjim ministrom Dajanom in novim načelnikom vomega štaba Evtanom. poškodovanih tako, da je brez stanovanja nad 1400 oseb. Oblasti so za sedaj namestile brezdomce v javnih zgradbah in hotelih. Trenutno ni večjih problemov, pojavili se bodo šele kasneje, saj je večina poškodovanih hiš stara in bi se popravila ne izplačala. V Pattiju pa so zaskrbljeni zaradi evakuacije bolnišnice, saj je tako ostalo brez bolniške oskrbe območje, ki ima nad 100 tisoč prebivalcev. Resnici na ljubo ima ta kraj tudi novo bolnišnico, a je niso še dokončali, čeprav so gradbena dela pričeli že pred dvajsetimi leti. Od nedelje do včeraj so na Siciliji zabeležili nad petdeset sunkov, epicenter vseh je bil v bližini Li-parskega otočja 60 kilometrov od Mesine. Po mnenju ravnatelja geofizikalnega zavoda mesinske univerze prof. Giurlanda je pojav tektonske narave, ko se plasti zemeljske skorje umirjajo; izključil je možnost, da bi bil potres vulkanskega izvora, čeprav se epicenter nahaja na vulkanskem območju. Vsekakor bodo lahko čez nekaj dni ugotovili točno dinamiko potresa in izračunali globino epicentra, ko bodo dobili podatke iz raznih italijanskih in tujih geofizikalnih zavodov, saj so seizmografi mesinskega zavoda odpovedali zaradi jakosti sunka. To pa dokazuje, da bi lahko potres povzročil v Mesini pravo katastrofo, če je ne bi po razdejanju leta 1308 obnovili s protipotresnimi normami. Kljub temu je 200 tisoč ljudi iz Mesine raje prebilo noč v avtomobilih in na prostem, kot da bi ostali v stanovanjih. Podobno je bilo tudi v Palermu ir. v drugih krajih Sicilije. Že nad mesec dni se zemeljske plasti na območju med Sicilijo in Kalabrijo tresejo, epicentra sta bila izmenično v Jonskem in Tiren-skeni morju, do nedeljskega sunka so seizmični pojav občutili predvsem v Kalabriji, kjer je bilo tudi nekaj materialne škode. Liparski e-picenter pa je po navadi močnejši saj je to območje po mnenju izve dencev eno izmed najbolj kritičnih v Italiji. Zadnja leta doživljamo torej obču ten porast potresnih pojavov, v nedeljo so na primer zabeležili tudi potres v Kosovu, ki je bil 4,9 stopnje po Richterjevi lestvici. Sprijazniti se moramo s tem dejstvom, saj je napovedovanje potresov še nemogoče, edino jamstvo so protipotresne gradnje na območjih seizmične dejavnosti. Mesina je v nedeljo dokazala, da je to najboljši sistem, saj vemo, na katerih območjih obstaja nevarnost pred potresi, treba je le uskladiti gradbene metode s protipotresnimi normami, (voc) zavzel za čim širše sodelovanje in dogovarjanje z vsegrškim socialističnim gibanjem Andreasa Pa-pandreua. Na kongresu so navzoči številni gostje in predstavniki drugih KP, med drugimi tudi predstavniki italijanske partije in ZKJ. • CK KPI (Nadaljevanje s’ L* strani) ni manjkalo polemičnih posegov. Lu-cio Libertini je na primer zavrnil Bufalinijevo negativno analizo »delavskega in študentskega vrenja v letu '68, katerega ideje še živijo med tehniki, izobraženci, delavci in dijaki*. Če bi ne bilo kontestacije izpred desetih let, bi verjetno levica ne napredovala v sedemdesetih letih v tolikšni meri, da je lahko danes že del vladne večine. In še opozorilo drugim članom CK KPI: «Če bi se odrekli ter politiki ali omilili našo angažiranost, bi se spremenila celotna naša usmeritev, ki bi zabredla v močvirja zmernosti*. Libertinijevo opozorilo bo očitno predmet nadaljnjih razprav in raz-čiščenja stališč, verjetno še danes zvečer. RIM — Na povabilo ENI je včeraj dopotoval v Rim romunski minister za kemijsko industrijo Justin Rogos, ki si bo med štiridnevnim obiskom ogledal obrate ENI in Montedisona ter milanski vele sejem. PRAGA — V češkoslovaškem glavnem mestu se je pričel kongres svetovne sindikalne zveze (FSM), katerega se tokrat ne udeležuje CGIL, keT je izstopila iz prosovjetske sindikalne centrale. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.30. 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Glasbena kronika; 9.30 Naši nepoznani znanci; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Oddaja za otroški vrtec; 10.15 Koncert sredi jutra; 10.35 Pisma Marie Isabellc Marenzi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 «Pomladni dam, roman v nadalj.; 14.30 Motivi iz filmov in revij; 15.35 Top lestvica; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Simfonični koncert; 17.35 Glasbena panorama; 18.05 Pravorečje; 18.20 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30[ 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 18.30. 19.30 Poročila: 7.00 'Glasba za dobro jutro; 8.32 Zbori in baleti iz oper; 9.00 Glasbeni svet; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiar-di; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Skladbe za pihalne inštrumente; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba vo željah; 14.00 Kino danes; 14.10 Popevke; 14.33 Poje Duško Jara-maz; 14.45 Popevke; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.40 Glasbeni vrogram; 16.05 Polk orkester Tul-lio Freddolini: 16.20 Glasbeni trenutek; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.33 Crash; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock partv; 21.00 Ob devetih zvečer...; 21.32 Komorna glasba; 22.00 Resna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.00 , 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 in 10.35 Radijski pogovori; 12.05 in 13.30 Vi in jaz 78; 14.05 Glasbeni program; 14.30 Glasba in poezije; 15.05 Prvi Nip: 17.10 Radijska igra; 18.00 Love mušic; 18.35 Programi pristopanja: 19.35 Govorimo o glasbi; 20.30 Kulturna oddaja; 21.05 Jazzovska glasba; 21.35 Resna glasba; 22.00 Glasbena kombinacija; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 10.00, i1.30, 12.30, 13.30, 15.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Jutranje razvedrilo; 8.45 Glasbene novosti; 9.32 »Primer Mauriziusi>, radijska nadalj.; 10.12 Pogovori s poslušalci; 11.36 Vzgoina oddaja; 12.45 Popevke; 13.40 Zabavna oddaja; 15.00 in 16.37 Tukaj Radio 2; 17.55 Italijanski pevci; 18.55 Ko govorimo o jazzu; 19.50 Prijetno poslušanje; 21.10 Radijska igra; 22,45 Glasbeni program. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00. 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-troci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični na otki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali, 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.0' V korak z mladimi: 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Narava in človJk; 16.00 «Vrtiliak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Obisk naših solistov...; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 Jugoslovanska glasba; ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna oddaj8 13.00 Filo diretto Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v P38' lamentu 17.00 Ob petih s... SANDROM MAZZOLO 17.CS HEIDI, risanka v nadalj. «Pozdrav iz kočije*, 31. ef 17.30 Doma ob osmi uri Družinska terapija 17.45 VLAKEC: Pravljice, pesmice in igr>c( 18.00 Argumenti Filmski studio: Pogovori ( filmu «Ko mesto spi* v ^ žiji Fritza Langa 18.30 Dnevnik 1 - KRONIKE 19.05 Programi pristopanja 19.20 IZGUBLJENO OTOČJE: »Besna gora*, TV film 19.45 Almanah, Vremenska sli*8 20.00 DNEVNIK 20.40 Anfo Čehov: UTVA, 2. del 21.45 Italijanska kultura med f8’ šizmom Filmske premiere Ob koncu DNEVNIK, Dn*s v parlamentu in Vremena*8 slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI, 13.30 Kako so živeli prvotni IJ" dje, vzgojna oddaja Program za mladino: 17.00 BARBAPAPA', risanke 17.10 Mladih trideset minut 18.00 Otroštvo danes .. 18.25 Iz parlamenta in DnevO1* 2 * ŠPORT 18.45 Dober večer s... Superul! in Atlas Ufo Robot Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik ■ ODPRTI STUDI0 20.40 RING '78 - Srečanje s pr° tagonisti Vzhoda in Zahod« Victor Avanasiev 21.30 ONI DRUGI HOLLYWOOP' «L'uomo caffelatte*. film Kino jutri Ob koncu Dnevnik 2 - Z.w NJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.30 - 10.30 - 14.30 TV V ŠOU 16.05 Šolska TV 17.15 Glasba Dred kamero 17.45 OBZORNIK 17.55 Pisani svet: O lesu 18.30 Pletenine za naše najmlaj*8 18.35 Jugoslovanska trimska ^‘c vizija 19.25 Prvi trije 19.30 DNEVNIK 20.U0 Mednarodna obzorja 20.55 M. Dombvovvska: NOČI IN DNEVI 21.50 DNEVNIK 22.05 Veliki mojster, baletna daja Koper 19.30 ODPRTA MEJA 20.00 Otroški kotiček 20.15 ODPRTI PROSTOR 20.30 DNEVNIK 20.45 Aktualna tema 21.20 ZGODBE THOMASA HAB' DYJA- Konec nekega sP° mina 22.10 Turistični dokumentarec 22.25 Narodna glasba: Pregled folklore Zagreb 17.45 Pisani svet 19.05 Kulturni pregled 19.30 DNEVNIK 20.55 MORILEC, film 22.40 DNEVNIK ŠVICA 18.10 Program za mladino 19.25 Dokumentarec 20.30 DNEVNIK 20.45 KOZOROGOVI UMORI. BONN — Včeraj zgodaj zjutraj je troje nezakrinkanih, vendar do zob o-boroženih moških ugrabilo hesemske-ga kneza Maurizia, vendar ga je policija pol ure pozneje osvobodila in prijela zločince. Gre za švicarske državljane Giorgia Chiaba in brata Petra in Ferdinanda Fueglistallerja. Med ruvanjem z njimi si je žrtev zlomila nekaj reber. Zgodilo se je na Mauriziovem ve leposestvu v Eutinu (dežela Schles- wig - Holstein). Dvoje mož je razbilo šipo na oknu, vdrlo v knezovo spalnico, žrtev temeljito zvezalo in jo pod grožnjo revolverja strpalo v avto, kjer je čakal tretji bandit. Knez je bil toliko priseben, da je med hojo do vozila držal roke kvišku, kar je skozi okno opazila hišna vzgojiteljica in nemudoma obvestila policiste. Ti so brž zaprli vse ceste okoli posestva in brez težav stopili na prste ugrabiteljem. Maurizio je sin Filipa hesenske-ga in savojske kneginje Mafalde, ki je umrla v nacističnem koncentracijskem taborišču v Buchenwal-du. L. 1941 se je oženil s kneginjo Tatjano Zu Sayin Wittgenstein-Berle-burg, od katere se je deset let pozneje ločil, a se 1. 1975 z njo zopet poročil. Na sliki (ANSA - UPI) ugrabljeni takoj po osvoboditvi s policisti. Kongres «notranjc» grške KP ATENE — V Atenah se je začel kongres tako imenovane »notranje* grške komunistične partije, katere tajnik Dracopulos je v svojem poročilu podčrtal, da je pri spevek komunistov neobhodno po treben za razvoj demokracije in socialne pravičnosti v Grčiji. Dra-copulos je sicer omilil polemiko z »zunanjo* in prosovjetsko usmerjeno KP, vendar je poudaril linijo neodvisnosti nartije, ki bi jo lahko označili kot evrokomunistič-no. Tajnik grške KP je med drugim poudaril nujnost boja proti težnjam, premikanja na desno, ki so zasi-j drane v sedanji večini in o kate rih jasno pričajo načrti o povrat-: ku Grčije v vojaške organizme NATO, na drugi strani pa se je > e ENTE NAZIONALE PER L/ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo 10. aprila 1978 v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo, začenši s 1. julijem 1978, vnovčljive pri običajnih poverjenih blagajnah spodaj navedene obveznice: Naslov posojila Serija štev. «Europa» 6% 1965-1980 (Volta); 6% 1966-1986 II. emisija (Ferraris): 6% 1968-1988 II. emisija (Fermi): 6% 1969-1989 II. emisija (Ohm): 7% 1972-1992 II. emisija (Watt): 9% 1974-1994: 2 - 13 - 17 - 27 - 39- 44 - 49 -58 - 82 - 83 2 - 38 - 59 - 64 - 80 44 - 53 - 69 - 79 - 123 - 130 - 139 10 - 90 - 105 - 118 - 124 - 129 - 146 22 - 47 - 62 - 68 - 79 - 117 - 124 -128 - 251 - 267 - 270 55 - 76 - 100 Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo 1. januarja 1979 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.