št. 25 (1108)	Leto	XXII
NOVO MESTO, četrtek, ★★	24.	junija	1971
NOVO MESTO - Za danes dopoldne sklicuje republiSka konferenca SZDL sektorski posvet o konkretni pomoči in varstvu ostarelim občanom v novomeški, trebanjski, krški in obeh belokranjskih občinah.
BREGANA - Remontni zavod je v torek odprl nov servis za osebne avtomobile škoda, dat-sun in NSU. Od novega podjela si obeta koristi tudi brežiška občina, saj stoji na njenem ozemlju.
NOVO MESTO - Jutri bodo prišli predstavniki jugoslovanskih tekstilcev in konfekcionar-jev, ki se bodo pomerili v devetih športnih igrah in v tekmi za ,J^i ^as“. Tekmovalo bo več kot 1000 tekstilcev.
Šentjanž - v ponedeljek so začeli s pripravljalnimi deli za Batičev ^omenik Milanu Majcnu in Jančetu Mevžlju, ki ga bodo odkrili 24. oktobra. Spominsko hišo v Mumicah bodo začeli preurejati 28. junija, cesto skozi Senljanž pa asfaltirati 1. septembra.
KOČEVJE - Na nedeljska tekmovanju golobov-poštaijev od Postojne do Stare cerkve oziroma Kočevja je zmagal golob Franca Tuška iz Stare cerkve, ki je okoli 55 km dolgo pot preletel v eni uri in 9 minutah.
KRŠKO - Jutri zvečer bo v Leskovcu otvoritev obnovljenega ateljeja akademskega kiparja Vladimirja Stovička. Krčani so mu ga uredili za njegovo 75-let-nico. V krški galeriji bo naslednji dan odprta razstava Stovičkovih del.
SREČANJE
JUGOSLOVANSKIH
TEKSTILCEV
V soboto in nedelo, 26. in 27. junija, bo v Novem mestu IX. zborovanje tekstilcev in konfekcionaijev Jugoslavije, na katerem bo nastopilo blSu 800 ^ortnikov iz vseh jugoslovanskih tekstilnih podjetij. Nastopali bodo v malem nogometu, rokometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu, streljanju, šahu in nekaterih atletskih panogah. Poleg tega bodo na tekmovanju pevcev izbrali „prvi glas“ tekstilcev.
Ivan Molan čez prvo zapreko
Na dirkališču na Kajzerici v Zagrebu je bila v nedeljo, 20. junija, prva dirka za državno prvenstvo v ^ speedwayu; na kateri je nastopilo 17 tekmovalcev. Krčan Ivan Molan je z zanesljivo vožnjo osvojil vseh petnajst točk. V konkurenci članov se je prvič poskusil mladi Krčan Evald Babič in zbral 8 točk. Do konca tekmovanja ostanejo še štiri dirke. Dirkali bodo v Ljublj^, Svetoza-revu, Mariboru in v Kr^em.
V nadednjih dneh bo ddoma sončno s spremenljivo oblačnos^o in bo razmeroma toplo. Občasno so možne tudi manjše padavine.
Stane Kavčič, predsednik izvršnega sveta Slovenije, je prejšnji teden obiskal tri največja belokranjska podjela; tovarno BETI, črnomaljski BELT in semi^o Iskro. Na fotografiji je gost v ^remstvu dmžbeno-političnih delavcev črnomaljske občine, ko jim Franc Košir, direktor I^e, razkazuje tovarniška poslopja. (Foto: Ria Bačer)
Kavčič: Zaposliti 8
Belokranjcev!
Stane Kavčič, predsednik izvršnega sveta Slovenije, se je 17. junija mudil v Metliki, Črnomlju in Semiču — Obiskal je tudi Lokve, kjer bo 22. julija osrednja slovenska proslava ob 30-letnici vstaje
Predsednika slovenske vlade so v četrtek, 17. jimija, ob 9.30 pričakali pred poslopjem metliške BETI predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja Metlike in Črnomlja ter mu
izrekli prisrčno dobrodošlico.	„ ,	..
^	Kolona avtomobilov je nato kre-
Gost si je v spremstvu Leopolda	Lokev,	na	orizori^e	sloven-
Kreseta, predsednika Gospodarske	30-letmci	vstaje, ki
zbornice Slovenije in belokranjskega	22. julija, zatem pa so ^ po ne-
poslanca, najprej ogledal proizvod-	davno zgrajem asfaltm cesti peljdi v
njo v tovarni, zatem pa ga je direk-	Semič, kjer jih je	v tovarn konden-
tor Peter Vujčič seznanil z razvojno	Mtoijev sprejel	duektor Franc
potjo kolektiva in načrti za nadalj-	Košir. ,
njo krepitev podjetja. Iz Metlike se je tovariš Kavčič odpeljal v črnomaljsko podjetje COSMOS-BELT, kjer se je prav tako po ogledu tovarne zadi^ v pogovoru z generalnim direktorjem Janezom Zupančičem in njegovimi sodelavci. Predsednika so zanimali zlasti razvojni načrti podjetja in traktorji, ki jih bo BELT prihodnji mesec začel prodajati na domačem trgu za dinarje, prvi štirje pa so bili gostom že na ogled.
Sama usta so nas
Pripravo družbenega dogovora o štipendiranju, izobraževanju in zaposlovanju so v kočevski občini toplo pozdravili predstavniki vseh delovnih organizacij. Dogovor je predvideval, da bi se na leto zbralo za štipendije v občini okoU milijon din. S tem bi štipendirali 120 študentov in drugih. Vsak bi dobival predvidoma od 600 do 800 din štipendije mesečno.
„Toplo pozdravljeni" in na mnogih ravneh pohvaljeni predlog dogovora pa je naletel v praksi na povsem drugačen odmev: podpisali sta ga doslej le KOMUNALA in zdravstvo. Nismo se še izneverili navadi, da veliko govorimo, naredimo pa malo, oziroma da so naše besede eno, dejanja pa drugo.
^	P-^
Po ogledu tovarniških prostorov je bilo kosilo in krajši odmor, ob 17. uri pa so nadaljevali pogovore v sejni sobi Iskre, kjer je bil navzoč celoten družbeno-politični aktiv obeh belokranjskih občin.
Tu so razpravljali o možnostih za hitrejši napredek Bele krajine na vseh področjih. Predsednika črnomaljske in metliške občine inž. Martin Janžekovič in Ivan Žele sta raz-
grnila glavno občinsko problematiko, ki je v obeh občinah podobna. Gre za prizadevanje za hitrejšo gospodarsko rast, kakor tudi za gradnjo infrastrukturnih objektov, med katerimi so najbolj potrebni nov daljnovod, gradnja cest in vodovodov. Gosta so v razpravi seznanili tudi z žalostnimi razmerami socialne službe, s težavami zaradi izseljevanja v tujino in s stanjem kmetijstva. Po vtisih, ki si jih je predsednik Kavčič ta dan nabral, je svetoval predvsem eno: „Povečanje števila zaposlenih na približno 8000 v obeh občinah naj bi bilo v prihodnjih letih glavno težišče prizadevanj v Beli krajini.“ RIA BAČER
Gluhi za zahteve delavcev
šele drugi dan štrajka je dobila skupina 30 delavcev zahtevane odgovore o zadevah, zaradi katerih so prekinili delo
9. in 10. junija je 30 delavcev SGF ZIDAR Koče^e, ki grade blok za borce v Kočevju prddnilo delo. Delavci so 9. junija zaman zahtevali od vodstva podjela nekatera pojasnila v zvezi z osebnimi dohodki in o izgubi pri gradnji v Puli. Zato so o^li po pomoč najprej na občinsko skupščino, od tam pa so jih napotili na občinski sindikalni svet.
Kljub posredovanju sindikalnega sveta so dobili delavci zahtevana pojasnila šele 10. junija okrog 14. ure. Tako počasno reševanje nujnih zadev - saj je vsakemu jasno, da prekinitev dela vpliva na dohodek podjetja in na odnose znotraj kolektiva - meče zelo slabo luč na vodstvo podjetja.
Posebno je vredna kritike izjava tajnika podjetja, da „se nimata sindikat in občina kaj vmešavati v zadeve ZIDARJA" ter da „se on (se pravi tajnik Rade Lečić) s 30 idioti ne bo pogovarjal".
Žalostno in nedopustno je, da se kljub vsemu sklicevanju in priseganju na samoupravljanje pri nas lahko kaj takega dogaja. Posebno pa je žalostno in nedopustno, če daje neodgovorne in žaljive izjave v zvezi s člani kolektiva pravnik, tajnik podjetja, ki je običajno - zelo verjetno tudi v tem primeru - predstojnik oddelka, ki mu je zaupana skrb za vse zaposlene člane kolektiva.
Menimo, da je dolžnost organizacij znotraj podjetja, da same ali v sodelovanju z občinskimi činitelji najdejo krivce za tako neodgovoreii odnos do 30 članov njihovega kolektiva in jih tudi kaznujejo.
J. PRIMC
1
1941
1971
Danes in nikoli več v stari mežnariji z mrtvašnico, ki je bila toliko let zasilna šola. Na Jelševcu pri Trebelnem je dograjena nova montažna šola, ki jo bodo izročili namenu ob letošnjem trebanjskem občin^em prazniku 4. septembru. Šolo so gradili s pomočjo krajevnega samoprispevka in posojila republiške izobraževabie skupnosti. (Foto: M. Legan)
Osrednja proslava slovenskih pregnancev Brestanica — 4. julija
Krško se pripravlja na praznik
v nedeljo, 4. julija, bo v Brestanici pri Krškem osrednja proslava slovenskih pregnancev. V muzeju izgnancev, nekdanjem r^henburškem gradu,	bodo
odprli več novih razstavnih prostorov, tam pa se bo ob 11. uri dopoldne začela tudi proslava, na katero bo prišlo tokrat še posebno veliko nekdanjih pre-. gnancev. Slavje na gradu v Bre-; stanici bo tudi ena izmed ; osrednjih prireditev, ki jih letos : pripravlja krška občina za svoj praznik.
Dolenjci se še niso ogreli
Letalcem na IX. republiškem prvenstvu v jadralnem letalstvu, ki teče od prejšnjega petka v Prečni vreme ni naklonjeno. 20 letdcev, med njimi so tudi štirje Dolenjci, se je že trikrat spopadlo z neugodnim vremenom za jadranje. Le redkim je uspelo, da so se dokopali do točk. Zaenkrat so vsi štirje Dolenjci še brez izkupička.
£1[^DU
let
Po drugem tekmovalnem dnevu je vrstni red naslednji: 1. Peperko (Celje) 1.066 točk, 2. Štrukelj (Lesce) 1.025, 3. Leskovšek (Celje) 860, 4. Stopar (Ljubljana), 5. Pintar (Lesce) itd.
V torek popoldne so imeli letalci že tretji tekmovalni dan, vendar vreme tudi tokrat ni bilo na njihovi strani.
JADRALCI NA STARTU: v ospredju Marico Leskovšek v visokosposobnem tekmovalnem jadralnem letalu CIRUS, last celjskega aerokluba, ki najbolj resno računa z zm^o na letošnjem slovenskem prvenstvu. Na takem letalu je zmagal tudi svetovni prvak. (Foto: M. MoŠkon)
tedenski
mozaik
Ce bi hoteli imeti starega glasbenika, ampak res starega, potem bi se najbrž morali obrniti na arheološki muzej v Kairu, ki ima od minule sobote najstarejšo mumijo na svetu -star je 4500 let! Odkrili so jo južno od egiptovskega javnega mesta in ugotovili, da je bil to nekoč glasbenik z imenom Nefr. Mumija je menda čudovito ohranjena in znanstveniki upajo, da bodo odkrili nove podrobnosti v zvezi z balzamiranjem ... ampak kakšen instrument je igral stari glasbenik ...?
In ko smo že pri naj-(starejšem), naj dodamo še en rujj - namreč največja ženska na svetu, 2,49 metra visoka (več torej kot so visoki poprečni stropi v poprečnih sodobnih stanovanjih!), 24-letna Dolores Pillard Johnson iz Houstona (ZDA), je umrla. Umrla je zaradi tumorja, ki je menda povzročil tudi nenormalno rast... ni vse dobro, kar je naj...
Tisti, ki so se minuli teden mudili v Veliki Britaniji, so lahko prvič kupili škatljico cigaret, na kateri je napisano, da je tobak škodljiv za zdravje. Tobačna industrija na Otoku je namreč tako izpolnila željo (bolje rečeno: ukaz) svoje vlade, ki je zahtevala, da na škatlji-cah objavijo svarilo. Tekst sva-tila: „Svarilo vlade njenega veličanstva - kajenje lahko škoduje vašemu zdravju."... pa žepu tudi, saj velja zavitek cigaret tam skoraj 10 dinarjev..,.
Če bi radi milijon dolarjev, vam damo preprost nasvet: slikajte zakonca Burton (Elizabeth, 39 in Richarda, 45) in dovolite, da vam njuni čuvaji razbijejo obraz, potem pa jih tožite. Tako je storil ameriški fotoreporter Ron Galella, ki se mu je pripetilo nekaj takega že drugič. Prej so ga namreč pri slikanju premikastili osebni čuvarji Jackie Onassis. Obakrat je tožil - skupaj za okrog 2,5 milijona dolarjev - ni pa znano, če je kaj dobil... če drugega ne, pa popularnost...
Odtujevanje
Kdo bo upravljal bivšo zadružno lastnino? — Brez-sredstev je težko začeti — Še o združevanju kmetijskih organizacij
Zakaj bi ustanavljali nove kmetijske zadruge in spet začeli tam, kot pred 20 leti? Taka resna razmišljanja kmetov so lani podpisi vsi kolektivi kmetijskih organizacij. Nekateri so celo spodbujali kmete k takemu razmišljanju, da bi jih laže odvračali od ustanavljanja novih kmetij^ih organizacij.
Letos, od začetka razprav o nekaterih sedanjih kmetijskih
novem zakonu o združevanju kmetov, pa se mnenja spreminjajo. Nekateri kme^e so bolj navdušeni za ustanovitev nove kmetijske zadruge, češ da bo po novih predpisih res njihova. Precej kmetov pa resno razmišlja, kako bi si v sedanjih kmetijskih organizacijah zagotovili pravice, ki jim jih bo omogočil zakon. V nekaterih kmetijskih organizacijah že uvajajo samoupravljanje, v drugih pa predlagajo, naj v zakon o združevanju kmetov ne bi vnesli določil, da na željo kmetov morajo ustanoviti njihove organizacije združenega dela. Ce teh ne bi ustanovili, bi namreč poskušali nadaljevati po starem. Kolektivi nekaterih kmetijskih organizacij, ki menijo, da jim to ne bo uspelo niti se ne marajo prilagoditi novim predpisom, pa poskušajo ohraniti svoj položaj z združitvijo z drugimi gospodarskimi organizacijami.
Kako naj se odločijo kmetje?
V novih zadrugah, v katerih ne bi bilo ljudi s staro miselnostjo, bi res laže in hitreje uresničili samoupravljanje kot v
organizacijah. Začeti pa bi morah brez sredstev. S članskimi deleži ne bi mogH zbrati veliko. Od banke je težko dobiti kredit. Hranilno-kreditna služba ne bi mogla zbrati v kratkem času dovolj denaija, potrebnega za poslovanje. Ne bi imeli upravnih prostorov, skladišč ne kmetijskih strojev.
Sedanje kmetijske organizacije imajo te stvari, čeprav ne dovolj. Pridobile so jih z razvojem zadružništva, zato naj še naprej služijo enakemu namenu. Sicer so jih precej tudi odtujile, razpro^e. Ohraniti pa je treba vsaj to, kar je ostalo. Razmejiti bo treba, kaj služi le družbeni ali tako imenovani lastni proizvodnji kmetijskih organizacij in kaj zadružni, kmečki. Prva sredstva naj upravlja delovni kolektiv, druga
TELEGRAMI
NEW YORK - Generalni sekretar Združenih narodov U Tant je zbolel in zdravniki so mu priporočili pjopolen mir. To je včeraj poročil tiskovni predstavnik na sedežu svetovne organizacije. Vse obiske in sprejeme generalnega sekretarja so odložili za nedoločen čas.
Več kot 200 potnikov in 11 članov posadke velikan^ega reaktivnega potniškega letala boeing 747 je imelo veliko srečo na tokijskem letališču. Ko je namreč velikan zdrvel po vzletni stezi, da bi poletel proti Los Angelesu, ZDA, je počflo pet gum, zaradi česar je letalo začelo zanašati sem ter tja. Na si^o se je vse dobro končalo in potniki so odpotovali z drugim letalom, medtem ko je posebna komisija .takoj začela - na sliki — preiskovati vzroke nesreče. (Telefoto: UPI)
— Pomisli, kaj dela ta goska: z daljnogledom gleda v naše stanovanje!
.J
pa zadružniki, torej kme^e in tisti delavci, ki bodo neposredno zaposleni v zadružni organizaciji oziroma organizaciji kmetov.
Nekateri kolektivi kmetijskih organizacij pa se s tem menda ne strinjajo. Pred uveljavitvijo zakona o združevanju kmetov se želijo združiti z nekmetijskimi gospodarskimi organizacijami. Načelno ni nihče proti takemu združevanju. Kmetje pa upravičeno sprašujejo, kako bo po taki združitvi z njihovim zadružništvom in samoupravljanjem. Ali jim bo združena gospodarska organizacija priznala ustrezne pravice ali bo njihove zahteve zavrnila, češ da ne mara zadruge, temveč le kooperante. Bivše zadružno premoženje, ki ga dobi z združitvijo, bo seveda obdržala.
Pred združitvami je veliko obljub. Kmetje pa imajo tudi veliko izkušenj, kako jih nekateri ne izpolnjujejo. Zato so upravičeno zade^ljeni. Jih bodo pokušali izigrati še zadnji trenutek pred sprejetem zakona in odtujiti še več premoženja, ki je zrastlo iz zadružne dejavnosti?
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Odkar smo pred meseci začeli aktivno in na vseh ravneh pripravljati proces takratnih SPREMEMB ZVEZNE USTAVE je bila ta politična akcija pravzaprav vseskozi prisotna pri vsem notranje-poUtičnem dogajanju pri nas; potekala je javna razprava, ki jo je v vsej širini organizirala SZDL, potekale so neposredne priprave na vseh forumih, po skup-
tudi tako imenovani državni kapital, vsaj kolikor je v njem likvidnih sredstev. Iz sedanjih zakonskih predlogov ZIS (ki vsebujejo način omenjenega prenosa sredstev in obveznosti iz dosedanje pristojnosti federacije ter konstrukcijo oziroma način porabe teh sredstev za letošnje leto) lahko razberemo, da bodo samo letošnje obveznosti na račun
ščinskih ustavnih komisijah na zvezni ravni investicij v go^odarstvu izkazovale kar pre-
ter po republikah in pokrajinah in še in še. Tudi tekoča zakonodajna dejavnost se je že ^roti usmerjala proti rešitvam, ki jih nakazujejo dopolirijena ustavna določila — s tem, da se bo pozneje, ko bo zvezna ustava odprla republikam in medsebojnim odnosom nove pristojnosti oziroma dimenzije, morala v to še bolj poglobiti.
No, vsa ta obsežna politična akcija, ki je pri nas zbudila pozornost slehernega držav-yana, njen odmev pa je segel tudi prek meja Jugoslavije, se je v minulih dneh približala svojemu cilju: sredi prejšnjega tedna (minulo sredo) so poslanci slovenske skupščine soglasno podprli celotno besedilo tokratnih sprememb zvezne ustave - enako podporo so ustavni amandmaji dobiU tudi po drugih republikah in pokrajinah v državi - in prejšnji petek so na seji zbora narodov zvezne skupščine poslanci sprejeli DOKONČNO BESEDILO USTAVNIH SPREMEMB ter zakonski predlog za uresničevanje teh ustavnih sprememb oziroma dopolnil.
Od pomembnejših dogodkov pri nas v minulih dneh omenimo na tem mestu nekaj novih ukrepov ZIS, ki jih je ta zvezni organ že pripravil (in mora o njih sklepati samo še
cejšen primanjWjaj — da bo za izpolnitev teh obveznosti letos v celoti primanjkovalo kar 3257 milijonov dinarjev, saj toliko znaša razlika med dejanskimi sredstvi ukinjene ne-proračunske bilance ter njenimi obveznostmi samo za podroi^e gospodarstva. Dobršen del tega primanjkljaja bodo v prihodnje seveda morale kriti republike oziroma pokrajine (ki bodo v ta namen dobile v
dlldll
IV	«11«
ze cilj
pristojnost tudi določene vire sredstev iz dosedanje pristojnosti federacije), nekq
tičnega stanja v naši kmetijski proizvodnji ne bomo mogU reševati s povečanim uvozom živil - saj nam tega ne bo dovoljeval primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci — hkrati pa je menil, da bi občutno povišanje cen osnovnih pridelkov hudo ogrozilo sedanjo življenjsko raven vseh naših državljanov, še posebej pa delavcev z najnižjimi dohodki. Res pa je, da sedanje cene in akumulacija ne dajejo prave spodbude za kmetijsko proizvodnjo, katere stroški so se v zadnjem času občutno povečali. Zategadelj bi bilo neumestno zahtevati, naj breme splošne življenjske ravni naših ljudi nosi predvsem kmetijstvo — in o teh perečih vprašanjih lahko pričakujemo določene odločitve že kmalu, menda bo zvezni izvršni svet nekaj ukrepov v zvezi s tem pripravil že prihodnji teden.
Po besedah Marka Bulca lahko pričakujemo v zvezi s tem določeno ZVIŠANJE ZAGOTOVLJENIH CEN za nekatere kmetijske pridelke — denimo za pšenico, koruzo, sladkorno peso, oljarice, pa tudi za govedo in prašiče - razen tega pa lahko pričakujemo tudi ukrep, da bodo skrb za premije v kmetijski proizvodnji že letos prevzele republike in samoupravni skladi.
Po agencij^ih vesteh je mednarodna
VAVkFV/'--J'-/?	  J	*	J------   J
letošnjega primanjkljaja pa bo še krila fede- banka za obnovo in razvoj odobrila v minu-raeya.	Uh dneh Jugoslaviji več DOLARSKIH
C lan zveznega izvršnega sveta Marko Bulc POSOJIL katerih uporaba je s podpisom se je minulo nedeljo udeležil slovesnega zbo- ustreznih pogodb kajpak natančno dolo-rovanja v Lendavi ob tamkajšnjem občin- čena. Precejšnje posojilo (v znesku 45 mili-skem prazniku, pri tem pa je spregovoril tudi jonov dolarjev) je mednarodna banka odo-o naši KMETIJSKI PROBLEMATIKI -ter o brila za velik hidroenergetski objekt na ukrepih, ki jih zvezna vlada predvideva za Kosovem, večje posojilo (35 milijonov dolar-
Zc pripravil lUl muia u IIJUI arac^aii »aiiiu dc	.--j- ^ j ^	j
zvezna skupščina), denimo zakonske pred- rešitev teh vprašanj. Poudaril je, da kmetij- jev) je bilo odobreno za gradnjo m moderni-_	 :____I___ctun ni	ohravnavflti	loi'eno'od	OSta-	r.est	v Slovenili in MakedoniU, KI SO
loge o prenosu sredstev in obveznosti federacije iz dosedanje ZVEZNE NEPRORACUN-SKE BILANCE na republike in obe avtonomni pokrajini v državi. Kot je znano, je bil med predstavniki republik že dosežen dokončni sporazum o ukinitvi te neproračun-ske bilance, sredstva in obveznosti federacije za investicije v gospodarstvu pa bodo poslej odpadla na republike oziroma na pokrajini -hkrati s tem se namreč prenese na republike
stva ni mogoče obravnavati ločeno"od ostalih vrst gospodarstva — "med kmetijskimi problemi, ki že dalj časa terjajo določene rešitve, pa je na prvem mestu navedel vprašanje cen. Za določanje cen so pristojne — kot je znano — občine in republiški organi, medtem ko federacija določa predvsem zagotovljene cene in pa (vsaj doslej je to še določala) premije. Marko Bulc je ob tem izrazil prepričanje, da sedanjega precej kri-
tedenski zunanjepolitični pregled
zacijo cest v Sloveniji in Makedoniji, ki so vključene v del širšega jugoslovanskega programa za gradnjo in obnovo cestnega omrežja, tre^e posojilo (10 milijonov dolarjev) pa je bilo odobreno za gradnjo velikega sodobnega turističnega kompleksa Bernardin na območju Pirana in Portoroža. Prvo od omenjenih posojil ima odplačilni rok 30 let, slednji dve pa 25 let - vse tri po obrestni meri 7,25 %.
Objavljanje tajnih dokumentov o ameriškem angažiranju v Vietnamu, začetkih in nadaljevanju vojne v Indokini, je vzbudilo v Združenih drža\^ Amerike — skoraj nič manj po svetu — polemike izjemnih razsežnosti. Ko je elitni časnik The New York Times objavil prvo nadaljevanje tdi dokumentarnih sestavkov, so nekateri to označili kot odkritje stoletja in če so pri tem malce pretiravali, jih lahko vsaj razumemo, kajti v resnici gre za izjemno novinarsko storitev, nekaj, kar bo zanesljivo prišlo v zgodovino čas-nik^tva. Dejstvo, daje sodišče začasno prepovedalo objavljanje in kasneje zopet prel^calo svojo odločitev, je le še povečalo zanimanje za te materiale. Kajpak je še preuranjeno govoriti o podrobnostih — te lahko še pričakujemo - ki jih bodo objavili, toda dejstvo je, da tajna študija Pentagona vsebuje marsikatero ugotovitev, ki bo vrgla senco na marsikatero ugledno ime iz velike dežele onstran oceana. V teh dokumentih so prenekatere doslej bolj ali manj neznane podrobnosti, ki pričajo o razvoju ameriškega vmešavanja v Vietnamu in Indokini sploh. Čeprav nekateri trdijo, da v bistvu ne gre za odkritje povsem novih, marveč zgolj za smiselno urejeno in povezano gradivo že znanih dejstev, je ne^omo, da bo v njem marsUcaj takega, kar bo pretreslo javnost v Združenih državah. Toda nekatera znamenja vendarle dajejo motnost za domnevo, da tajni materiali niso povsem slučajno prišli v roke časnikarjem. Možno je sklepati, da jim jih je nekdo (di nekateri) izročil namenoma. Zakaj? Odgovor bi lahko bil preprost: zato, da hi iz tega skoval politični kapital zase in očrnil nasprotnike. Ob vsem nanu-eč ne smemo pozabiti na dejstvo, da se vendarle počasi bližajo naslednje predsedniške volitve in da bodo te po vsej verjetnosti doslej najbolj zagrizene, negotove in tipično perisko živahne. Jasno je, daje to za zdaj zgolj domneva, ki bi jo sicer laAiko podprli z nekaterimi dokazi — toda ravno tako tudi ovrgli z drugimi. Površnejšemu opazovalcu je informacija take. vrste zato le v dopolnilo, pripomoček za ponazoritev celotne, v tem trenutku zelo zapletene, ameriške notranjepolitične scene.
Ime Anatolij Fedosejev ni še pred nekaj dnevi pomenilo prav nič milijonom brdcev časnikov in TV gledalcem na Zahodu — zdaj pa je v središču pozornosti. Fedosejev — po nekaterih doslej znanih podatkih ugleden soi^et-ski znanstvenik, ki je odločilno sodeloval pri sovjetskih vesoljskih raziskavah in programih — je iz Pariza, kjer je bil član sovjetske delegacije na mednarod-
ni letali razstavi, pobegnil v London. Tam je zaprosil za azil in ga jasno tudi takoj dobil. V trenutku, ko to poročamo, še vedno ni povsem jasno, kaj je Fedosejev delal in kakšne odgo-vomosti je imel v sovjetskem vesoljskem programu. Poročila o tem si na^rotujejo: nekateri trdijo, da gre za znanstvenika prvega reda, drugi menijo, daje igral v Sovjet^i zvezi zgolj drugo vijolino v znanstvenem ansamblu. V vsakem primeru — čeprav seveda v prvem bolj — je njegov pobeg za Sovjetsko zvezo dokaj neprijetna z^eva. Prvič že zato, ker ima pobeg znanstvenika takoj politične posledice in drugič zato, ker Fedosejev vsekakor precej ve, kar lahko koristi njegovim bodočim go^odaijem (pri čemer omenjajo, da so to lahko tud’ Američani) m hkrati kajpak škoduje nekdanjim. Sovjetsl i veleposlanik v Londonu je interveniral pri britanskem zunanjem ministrstvu, delegacija, katere član je bil Fedosejev, pa ie morala na vrat na nos iz Pariza s posebnim letalom nazaj v Moskvo.
AFERA Z DOKUMENTI
V Adis Abebi se je začelo osmo zasedanje konference organizacije afriške enotnosti. Začetek je bil poudarjeno klavrn, kajti nmoge države so poslale tre^erazredne garniture, nekatere pa sp sestanek ^loh bojkotirale. Razlog je v predlaganem dialogu z belimi rasisti na afriškem skrajnem jugu. Medtem ko del afriških držav meni, da bi bilo koristno in smotrno pod določenimi pogoji začeti neke vrste pogajanja z rasisti in tako vsaj na nek način začeti razpravo o izboljšanju pogojev za črnce, ki živijo v „belih“ deželah Afrike, so nekateri odločno proti temu. To je tudi povzročilo razcep med državami članicami te organizacije. Kako bodo prišli do kompromisa in kdo bo moral popustiti več, kdo manj, bomo še videli.
TELEGRAMI
LA PAZ - V Boliviji se je ponesrečil poskus državnega udara, ki so ga pripravljale desničarske sile, da bi strmoglavile režim sedanjega predsednil^ Torresa.
MOSKVA - Vesoljska trojka se dobro počuti med kroženjem sovjetske vesoljske postaje. Doslej je postaja opravila ze več kot 1050 krogov okoli Zemlje.
KAIRO - Ugledni egiptovski časnikar in glavni urednik znanega časnika Al Ahram Hasanein Hejkal se je ^orazumel z britanskim časnikom The Sunday Telegraph, da bo začel v njem objavljati svoje spomine.
Skupina sodnikov ustavnega sodišča SR Slovenije, ki jo je vodil ^ V črnomaljski tovarni Cosmos-Belt modernizirajo proizvodnjo. Na predsednik dr. Vlaiimir Kj^c, je v ponedeljek, 21. junija, obiskala’ fotografiji vidimo del novo urejene barvarne, kjer izdelki krožijo po Novo mesto. Z zanimanjem so a o^edali proizvodnjo v Industriji tdcočem traku, k'odjetje ima še velike razvojne načrte, ki jih bodo motornih vozil v „Krid“. (Foto: Jože Splichal)	postopno uresničev^. (Foto: Ria Bačer)
Več kot 80 ljudi — od t^a predstavniki novomeške občine in slovenskih opekam — si je v soboto, 19. junija, ogledalo prenovljeno opekamo v Zalogu, ki so jo ta dan slavnostno izročili namenu. Na sUki: gostje si obedujejo tekoči trak s surovo opeko. (Foto: Ivan Zoran)
PRIHAJA ČAS PREIZKUŠNJE
Sito bo zdaj izločilo pleve
V	pogovoru s predsedniki občinskih skupščin je predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič poudaril, da stabilizacije nismo sposobni doseči drugače kot z nekaterimi omejitvami. Ce bo zaradi tega proizvodnja padla - naj pade čim manj. Že zdaj porabimo več, kot naredimo, torej ni več mogoče ugoditi zahtevam za novimi investicijami, ni več mogoče dopuščati inflacije na področju splošne potrošnje in osebnih dohodkov.
Ce bodo besede Staneta Kavčiča uresničene, potem lahko pričakujemo, da bo naš stabilizacijski program, za katerega smo v besedah vsi navdušeni, v dejanju pa ga ne uresničujemo, k uspel Zares pa bo potrebno, da se
bodo vsi obnašati tako, kot stabilizacijski program zahteva. Na srečo lahko zapišemo, da na Dolenjskem nimajć nepokritih investicij in da so tudi doslej dobro gospodarili. To dokazujejo tudi s številkami o proizvodnji, izvozu in skladih. Skratka: prav res veljajo besede načelnika za gospodarske in družbene dejavnosti novomeške občinske skupščine Marjana Simiča: „Gospodarstvo se je že doslej obnašalo tako -vscQ v večini primerov - kot da bi biti stabilizacijski ukrepi že lani v veljavi “
To pa je dovolj vetika spodbuda, da bo mogoče uresničiti tudi zdajšnje naloge, čeprav ne bodo lahke.
Kaj si lahko dolenjsko gospodarstvo obeta od ukrepov republiškega stabilizacijskega programa — Predvsem: oslon na lastne moči
Turistični
barometer
Prihajajo gospodarski časi, ki bodo resni kot malokdaj doslej. Ukrepi, ki jih obeta republiš^ program stabilizacije gospodarstva (o njem so razpravljali te dni), bodo neizprosni: zaprli se bodo nekateri bančni kanali, zaostrile se bodo zahteve glede plačevanja medsebojnih dolgov, investirati bo mogoče le s „suhim“ denaijem podjela ali banke, predvidena je mnogo ostrej^ kontrola službe družbenega knjigovodstva, podjetja bodo morala zagotoviti s samoupravnimi sporazumi predvidene osebne dohodke, v načrtu je celo nova revalorizacija (popravek vrednosti) osnovnih sredstev itd.
Očitno smo se dovolj dolgo igrali z ognjem, saj je naše gospodarstvo v tako resnem
NlAĆRTZDRAVSTVHNEiGA VARSTVA NA DOiLENJSKBM RAZGRNJEN:
Petletna naložba — boljše zdravje
V Novem mestu: dograditi bolnišnico in sezidati nov zdravstveni dom, nove zidave pa še v Črnonllju, Semiču in Straži — Denar po družbenem dogovoru: 0,5% od osebnih dohodkov, občine po 5 din na prebivalca
Zdravstvena služba dandanes sama ugotavlja, da ljudem še ne more, zagotoviti takšnega zdravstvenega varstva kot jim je bilo obljubljeno (in zagotovljeno) vsako leto ob prejemanju prispevnih stopenj. Šepa predvsem preventiva, ki jo ob pomanjkanju kadra in denaija še zdaj marsikje zavestno opuščajo. Seveda smo zaradi tega vsi proti plačevali davek: obolevaU več, kot je bilo potrebno, in tudi smrti bi bUo lahko manj. Ugotovitve ne veljajo samo za Dolenjsko, ampak malone za vso Slovenijo in tudi državo.
Medobčinski Zavod za zdravstveno varstvo v Novem mestu je pripravil načrt zdravstvenega varstva dolenjskih občin za obdobje 1971 do 1975. Kot so zapisali sestavljavci, je glavni namen tega srednjeročnega načrta: ugotoviti in odpraviti po-
Cene ponovno zadržane
Odlok o zadržanju cen za osnovna živila (meso, črni kruh, mleko) je podaljšal za 6 mesecev 17. junija svet za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje. Vendar se na podlagi samoupravnih sporazumov in pristanka republiškega Zavoda za cene ta živila kljub odloku lahko po-draže.
Svet je predlagal tudi, da naj bi pripravili spremembo odloka o evidentiranju cenikov za gostinske in obrtne storitve. Ta odlok naj bi bremenili tako, da bi se te storitve v nujnih in upravičenih primerih lahko podražile prej kot v 30 dneh od predložitve novih cen pristojnemu organu za cene, v ostalih pa naj bi ta rok podaljšali na 60 dni.
manjkljivosti ter razviti vrsto tistih oblik zdravstvenega varstva, ki so bile do zdaj opuščene ali premalo upoštevane pri delu zdravstvene službe.
Kajpak si razvoja zdravstvenega varstva ne moremo misliti brez kre-pit'/e zdravstvene službe, te pa spet ne brez ustreznih in opremljen^ prostorov (ordinacij itd.V Zato je potreba po novih prostorih v omenjenem načrtu zdravstvenega varstva za Dolenjsko še posebej poudarjena. Predvideno je, da bi v tem dbdobju dogradili drugo stopnjo izgradnje rološne bolnišnice v Novem mestu (Kar se že dela), sezidali nove prostore za novomeški zdravstveni dom in njegovo enoto v Črnomlju ter v njegovi postaji v Semiču in Straži opravili dograditve in predelave v zavodu za zdravstveno varstvo, lekarnah in zdraviliščih.
Za vsa ta dela je potrebno zbrati
35,900.000	din, zagotovljeno pa je šele 10.178.000 din, od tega največ za bolnišnico.
O	zbiranju preostalega denarja bi se morali dogovoriti. Ze petletni načrt razvoja zdravstvenega varstva predlaga, naj bi v prihodnje dobili nekaj denaija od osebnih dohodkov
položaju, da so potrebni sicer nepriljubljeni omejevalni ukrepi. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj si naše, dolenjsko gospodarstvg lahko obeta od vsega tega.
Eno je gotovo: bolj kot kdaj doslej se bo treba zanesti predvsem na lastne moči. V republiškem stabilizacijskem pro^amu ni predvidena pomoč manjšim podjetjem, kakršna imamo povečini na Dolenjskem. Razločno je namreč povedano, da bo republika pomagala le v takih primerih, ko bo v nevar-
po stopnji 0,5 odstotka, občinske skupščine pa naj bi prispevale letno po 5 din na prebivalca. Tako bi v petih letih zbrali približno
20,000.000 din, kar sicer še ne bi bilo dovolj za uresničitev načrta, kljub temu pa zadostno zagotovilo, da upi ne bodo šli po vodi.
O	kadrih bi kazalo spregovoriti v posebnem sestavku. Iz razvojnega načrta pa je razvidno, da bi v zdravstvenih zavodih, lekarnah in zdraviliščih na našem območju potrebovali že letos 84 novih delovnih moči.
Sejmišča
MALO KUPCEV
^4a sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 453 mlajših pujskov in
16	starejših od treh mesecev. Prodali so 236 mlajših - do 9 din za kilo žive teže in 12 starejših - do 8 din za kilo žive teže.
NOVO MESTO:
SLAB PROMET
Na ponedeljkovem sejmu so prodajali 234 prašičev do 12 tednov starosti in 28 starejših. Od 352 prašičev so jih prodali 268. Za mlajše so zahtevali 1?0 do 190 din^ev, za starejše pa 200 do 350 dinarjev. Promet ni bil kaj prida, cene so se v primerjavi s prejšnjimi tedni dvignile.
Sulfatke ne bo
Referendum v Celulozi
Kolektiv tovarne papirja v Krškem je minuli teden sprejel pomembno odločitev: delavci so se z glasovanjem opredelili za nadaljnji razvoj podjetja. Referen-^ dum je uspel.
Za razvojni načrt je glasovalo 80 odst. zaposlenih. Z referendumom so se delavci hkrati odpovedali zamisli o gradnji tovarne sulfatne celuloze, ker so analize trga pokazale, da program sulfatke ni mrejemljiv tako ^ede surovin, kakor tudi glede prodaje in financiranja te velike investicije.
Sprejeti načrt pa se prilagaja potrebam tržišča, ki zahteva predvsem boljšo kakovost izdelkov. Tudi možnosti za financiranje so v tem primeru veliko ugodnejše.
Ko bo novi program do kraja uresničen, bodo v krški tovarni papirja napravili še enkrat več papirja kot danes in za 125 odst. povečali proizvodnjo celuloze.
Papir iz Krškega bo poslej veliko kvalitetnejši, takšen, kakršnega danes tiskarne vedno bolj iščejo. To bo predvsem ilustracijski in premazni papir.
Tudi za uresničenje tega skromnejšega razvojnega načrta bodo potrebni precejšnji napori kolektiva. Zaposleni so se zavestno odločili za to, da utrdijo in izboljšajo proizvodnjo, ki jo že imajo, saj jim daje to več upanja za uspešno gospodarjenje.
nosti zaposlitev vei^ega števila ljudi.
C as	ustaljevanja gospo-
darstva, ki je pred nami, bo svojevrstno sito, ki naj bi izločilo pleve. Vse tiste delovne organizacije, ki slabo gospodarijo ali nim^o možnosti razvoja, bodo morMe nekaj ukreniti. Tako je bilo sicer svoj čas že rečeno, toda zdaj gre zares, saj bi nas nadaljevanje nebrzdanega početja lahko veliko stalo. Samo podatek, da se je v letošnjem prvem četrtletju promet v trgovini na drobno povečal za 41 odst., osebni dohodki za 25 odst. proračunski dohodki za 25 odst., investicije za 29. odst. (podatki veljajo za vso Jugoslavijo), zgovorno kažejo, kje smo. Te stopnje rasti so namreč daleč nad predvidenimi in so vse prej kot znak umiritve gospodarstva.	M.	L.
Juijevame prejšnjo soboto in nedeljo v Črnomlju je pokazalo, kako na Dolenjskem manjka turistično privlačnih prireditev. Prizadevni organizatorji so biU poplačani, saj je bil obisk nenavadno velik, bržkone pa je bila prireditev tudi finančno uspešna. Kaj več si ne bi mo^ želeti: taka prireditev lahko zares pomaga k turistični uveljavitvi Dolenjske.
Letos bo poleti spet na vrsti Dolenjsko poletje, veriga kulturnih, zabavnih in športnih prireditev v pomembnejših turističnih krajih. Velja pa opozoriti, da so najbolj obiskane tiste prireditve", ki kažejo folklorno značibiost naših krajev. Prav zato bi kazalo, da bi bil spored prireditev še bolj izpolnjen z nastopi folklornih skupin, tamburašev, s kvalitetnimi športnimi tekmami, ker to pomaga pri turistični propagandi Dolenjske in ima tudi neposreden finančni vpliv.
DO KONCA MAJA: 13.431 NOČITEV
Na Otočcu so v prvih petih mesecih letošnjega leta imeli več nočitev kot v enž^em obdobju lanskega leta. Lani je Otočec obiskalo 12.700 gostov, letos pa jih je bilo že 13.431. Pri domačih gostih je opaziti rahel padec, pri tujcih pa je obisk precej vi^i. Med gosti je še vedno največ turistov iz Zahodne Nemčije.
Kmetijski nasveti
Ko bo molzel stroj
Sodijo, da ima ta čas v Sloveniji približno 1000 kmetij lastne molzne stroje, te nadvse hvaležne pomočnike, ki namesto človeških rok opravljajo najteže opravilo v hlevu. Teh 1000 kmetij pa je šele neznaten del vseh kmetij in se z razvitimi deželami, kjer že 90 odst., pa tudi več krav, pomolzejo s strojem, niti primerjati ne moremo.
Podatek zgovorno pove, da smo še prav na začetku, čeravno so molzni stroj izumili že v prejšnjem stoletju. V taki živinoreji, kot smo jo imeli in jo še imamo, se strojno delo pač ne more razširiti, ker so kmetije majhne, v hlevih pa malo krav, ki preskrbujejo z mlekom predvsem kmetijo samo.
Pri strojni molži je treba več vedeti o tvorbi mleka, o ravnanju pri molženju, zelo pa. se zaostrijo tudi higienske zahteve. Glede tvorbe mleka naj povemo zlasti tole: znano je, da z masiranjem vimena spodbudimo kravo,.da „spusti“ mleko, To povzroči posebei} hormon z imenom oksitocin, ki deluje približno 6 do 7 minut, molža mora biti v tem času opravljena, sicer bo stroj delal „na prazno“. To moramo dosledno upoštevati, sicer se lahko zgodi, da živalim delamo škodo. Pri molži je razen tega potreben mir, sicer začne v živalih delovati drug hormon — adrenalin, ki zavira delovanje oksitocina, kar povzroči, da živali nočejo vač „dati“ mleka.
Strojna molža teija kar največjo čistočo. Postopek pri delu je zato malo daljši, saj si je treba najprej temeljito umiti roke, splakniti molzni stroj v hladni vodi, oprati vime, ga obrisati z brisačo, prve curke mleka izmolsti v posebno posodo, šele nato lahko nataknemo molzni stroj. Proti koncu molže še enkrat zmasiramo vime, da da vse mleko, nato pa seske razkužimo z natrijevim hipokloridom ali jodovo tinkturo.
Takoj ko je molža končana, moramo oprati tudi molzni strpj: najprej s čisto mlačno vodo, nato pa ga dalj časa peremo z raztopino detergenta, izplaknemo in posušimo. Mleko je treba čimprej ohladiti in prepeljati do kupcev oziroma do mlekarne.
Inž. M. L.
Mlajši in starejši o mladih
Kakšna je današnja mladina? Kaj misli o vsakdanjih problemih in o dogodkih, ki se dogajajo na naših ulicah? Zastavila sva nekaj vsakdanjih vprašanj in se napotila na potep po Novem mestu. Ustavila sva nekaj mladijvln jim zastavila ta vprašanja. Za mnenje o novomeški mladini pa sva vprašala tudi nekaj starejših. Odgovarjali so takole:
MARKO ŠVENT, dijak, 17 let
VPRAŠANJE: V kakšnem odnosu sta si po tvojem mnenju kultura in politika?
ODGOVOR; Kultura je brisača, v katero si politika briše svoje roke,
VPR: Kako bi prepre^Ul vojno na zemlji?
ODG: Vse generale bi spremenil -v klovne.
VPR: Kakšen naj bi bil jezik ljudi, da bi se med seboj razumeli, kadar gre za interese človeštva?
ODG: Enak esperantu ženske, kadar zapeljuje moškega.
VPR; Kaj misliš o zasebnem glar silu „Filter 58“?
ODG; To je .preveč abstraktna revija, po moje nesmiselna. Pesmi so preveč prazne in so napisane le zato, da so napisane. Po moje ta list ni za prodajo,
VPR: Kaj misliš o .članku, ki je objavljen v zadnji številki tega lista pod naslovom „Cenena kultura“?
ODG; ,Prav sladko sem se nasmejal
VPR: Na čigav račun?
ODG: Se ve, na račun pisca.
MILENA HREN, delavka 18 let
VPR; K^ je za vas kultura?
ODG; Ja, ne vem ...
VPR: Je potrebna?
ODG: Se ve, da je. Toda ni važno število prebranih knjig ali obiskanih kulturnih prireditev, ampak tisto, kar je lepega v življenju.
VPR: Poznate društvo „Bela kri-zantema“?
ODG: J a, slišala sem zanj .., K^ več pa ne vem povedati o njem.
VPR; Kaj bolj okarakterizira čas: politika ali kultura?
ODG: Jaz mislim, da bolj kultura.
VPR: Kako bi vi preprečili vojne?
ODG: Po moje je to nemogoče. Saj je še ni nihče.
WR: Ima delavec v podjetju možnost kulturnega udgstvovanja?
ODG; Mislim in čutim, da ima veliko možnosti. In delavska mladina to možnost tudi do neke mere izkorišča.
VPR: Se vi udejstvujete?
ODG: Ne!
BRANKO ŠERUGA, delavec, 22 let
VPR; Ste brali „Filter 58“? Ce ste, kaj mislite o iijem?
ODG: Sploh nisem bral.
VPR; Poznate KUD „Bela kri-zantema“?
ODG: Da, razmeroma je dobro, nekatere stvari bi lahko izpopolnili
VPR; Na primer:
ODG: Ne morem kritizirati nn-hov^a dela, ker nisem strokovnjak, mislim pa, da bi se morali bolj približati preprostemu človeku.
VPR; V čem je veličina slovenskega naroda?
ODG; V znanosti in kulturi.
VPR; Kaj mislite o religiji?
ODG; To je stvar posameznika.
VPR; Je po vašem mnenju religija odraz zaostalosti?
ODG: Po moje ni, čeprav nekateri mislijo, da je. In prepričan sem, da bom še dolgo takega mišljenja, kajti vera mi pomaga v življenju.
VPR: Ima po vaše duhovnik pravico organizirati izlete in razna športna tekmovanja?
ODG; Prav gotovo ima. Saj je človek tako kot ti ali jaz. Seve, da ima vse svoje meje.
NIKO URH, ekonomist, 45 let
VPR; Kako bi vi preprečili mladinski kriminal?
ODG: Preprečitev mladinskega kriminala je precej težavna stvar. Preprečiti se v bistvu ne da. Delna preprečitev pa je možna v preventivi, to se pravi, da je potrebna intenzivnejša vzgoja mladih in ne samo v besedah, temveč z zgledom in seveda s predšolsko, šolsko in po-šolsko vzgojo. Ta pa je zaenkrat pri nas nezadostna.
VPR; K^ mislite o amaterski dejavnosti mladih v Novem mestu?
ODG; Mladihska amaterska dejavnost je danes v našem mestu ^o-raj na psu. Ne bi znal {»vedati, iz kakšnega vzroka. Morda je temu kriva televizijska prešernost ali pa je še kakšen bolj utemeljen vzrok. Prav gotovo pa so tisti, ki so poklicani in plačani za to, da pritegnejo mladino h kulturni dejavnosti, premio delavni ali pa je ne znajo s pravimi posegi pritegniti v to dejavnost. Prepričan pa sem, da je v mladih veliko energije in ta energija bi prav veliko pomenila za slovenski narod, če bi jo mi starejši znali usmeriti.
VPR: Kjg mislite o odnosu med mladino in religijo?
ODG; Religija s je pravzaprav osebna stvar vsakega občana. Nikoli in nikdar ne bi obsodil tistega, ki
■	veruje, in ne ateista. Vsak dela po svojem prepričanju.
VPR: Ste brali list „Filter 58“ in k^ mislite o njem?
ODG: „Filter" je po moje do neke mere problematičen list. Žigosa marsikatere stvari utemeljeno, ne pa estetsko. Morda bi estetičnost in malo vi^i nivo pisanja in kontaktiranja s posameznimi problemi veliko bolj vplivala na tiste dejavnike, ki povzročajo nepravilnosti. Bral sem zadnjo številko in sem bil malo razočaran, kajti pričakoval sem več inteligentnosti od izdajatelja.
VPR; Kaj veste o društvu „Bela krizantema"?
ODG; To društvo je sicer na začetku, vendar so bili njegovi prvi nastopi - gledal sem dva - zelo pozitivni, in kar je bistveno, zelo ustvarjalni. Le z malo bolj umetniškim delom bo postalo to društvo učinkovito in tako, da bo lahko dalo občanom res lepe umetniško-kul-turne dosežke.
FRANC TRATAR, ekonomist analitik, 27 let (pri vojakih v N. m.)
VPR: Kakšen je odnos med vojakom in mladinci?
ODG: V teh 8 mesecih sem občutil zelo korekten odnos. Večkrat se pogovarjamo o različnih problemih, n^večkrat o problemu zabave (plesa). Je pa velik problem prostor, kjer naj bi se mladina izživljala.
VPR: V kakšnem smislu mislite „izživljanje”?
ODG; Mislim zabavno življenje novomeške mladine.
VPR: Kaj mislite o klubu?
ODG; Klub...? ^
VPR: Vi ste iz Celja, čutite kakšno razliko med novomeško in celjsko mladino?
ODG: Bistvene razlike ni. Tarejo jo isti problemi.
VPR: Ima vojak možnost, da si ogleda kulturne prireditve v Novem mestu?
ODG; Tu pa je precej težav: vojak ima izhod samo ob sobotah in nedeljah, s tem pa je vse povedano. Edina rešitev je povezava z vodilnimi starešinami, da bi organizirali oglede kulturnih prireditev za celoten garnizon.
VPR; Ali je religija odraz zaostalosti?
ODG; To je odvisno od posameznika, ker ni nujno, da je religija odraz neke zaostalosti ali ne inteligence. Po mojem mišljenju mladincu religija ni potrebna,
JOŽE REPŠE, prodajalec, 24 let
VPR; Kaj mislite o vprašanju cone A in cone B (Trst, Koper)?
ODG: Sem mnenja, da se to ne more več spreminjati, ker je bilo tako določeno že leta 1953,
VPR: Poznate pisatelja, novelista, pesnika Milana Puglja?
ODG: Ne, samo slišal sem za priimek.
VPR: V čem je veličina slovenskega naroda?
ODG: Vsekakor kultura.
VPR: Zakaj je Cankar v svetovnem merilu rnjglien?
ODG:. Ker je bil sin revne družine in je predvsem kritiziral nepravične ljudi. Veliko pa vpliva tudi to, da je sin majhnega naroda. Ce bi bil Rus ali pa Anglež, bi se prav gotovo prebil v sam vrh svetovne laijižev-nosti. Duh njegovega dela pa ne zaostaja za delom Tolstoja, Goetheja in drugih.
VPR; Vaše mnenje o KUD „Bela krizantema**?
ODG: Društvo je izredno dobro zasnovano, mislim, na trdnih temeljih.
VPR; Kaj je vzrok pasivnosti mladine?
ODG; Gre za to, da mladina nima pravega vodstva. Zdi se mi, da bi morala mladinska organizacija, mislim vodstvo, vsaj kar se kulture tiče, biti veliko, veliko močnejša. Vse preveč je skoncentrirano na plese in razne zabave, pri tem pa so pozabili, da so dojjre kulturne prireditve veliko več vredne.
VPR; Kako bi preprečili mladinski kriminal?
ODG: Skoraj ne najdem izhoda. Zavzeti bi se morali za večjo zaposlitev mladine in njeno preusmeritev. Mladina je vse bolj revolucionarna. Uničuje pa jo materialnost.
VPR: Z^aj se mladina na grob način (demonstracije) udejstvuje pri reševanju raznih problemov in ne na miren način?
ODG; Zato, ker od samega pisanja in govoričenja ni sadov. Treba je dejansko nekaj pokazati.
JOŽE KOVACiC, trgovec, 40 let
VPR: Vaše mnenje o novomeški mladini.
ODG: Zdi se mi, da je mladina premalo delavna, da premalo sodeluje pri raznih organizacijah. Temu pa je prav gotovo kriv kader, ki je postavljen zato, da usmerja mladino. S^ ga vendar plačujemo.
VPR: Kaj po vašemu krasi človeka: obleka, lage in obnašanje ali njegova duševnost?
ODG; ,Mislim, da niso lage in ši-rokfe hlače človek, ampak tisto, kar je v človeku samem. Prav gotovo pa bi morala tudi obleka kazati človekovo kulturnost.
\TR: Kakšen odnos ima mladina do vas kot prodajalca?
ODG; Prostaštva ni. Morda zato,
ker jim tega ne dovolim. Se pa zgodi, da so starejši včasih bolj prostaški kot mladi,
VPR; Kaj je vzrok prepadu med generacijama?
ODG; Krivi smo tako mi stari kot vi mladi, Ce se ne bomo oboji potrudili, bo razpoka med nami rasla,
VPR; Kako gledate na vpis mladine v partijo?
ODG; V večini se vpisujejo zato, da se pokažejo z rdečo knjižico, da so postali napredni V bisivu pa večina ni zrela za partijo. Po moje naj bi se sprejeli v partijo le tisti, ki so zreli zanjo in se udejstvujejo v družbenem življenju.
MILAN MARKEU, študent komparativne književnosti, 24 let
VPR; Poznaš pisatelja Milana Puglja?
ODG; Seveda ga poznam. Žalostno pa je, da ga ne poznajo Novo-meščanl To dobro vem, ker skoraj nobenega ne poznajo. Po moje bi morali bolje poznati vsaj tiste kulturne delavce, ki so živeh ali pa delali v Novem mestu.
VPR; Kaj misliš o novomeški mladini in njenem udejstvovanju v družbenem življenju?
ODG: Precej klavrno. Celotno družbeno življenje novomeška mladina spelje na plese in posedanje v kavarr^ in delikatesi Politično in kulturno pa je slabo angažirana.
VPR; Ali bereš „FUter 58“?
ODG; Berem. Mislim, da bi se dalo s tem glasilom nekaj narediti. Vrednost tega glasila je v tem,da je zraslo iz samo iniciative. Vse ostalo je precej prisiljeno. Hočejo le družbo razgibati Vendar jim je to uspelo le v negativnem smislu,
VPR: Poznaš KUD „Belo krizan-temo“ in „Oder mladih“?
ODG: Nekaj sem slišal, kaj več pa ne,
VPR: Bo mladinski klub rešil problem postopanja po mestu?
ODG; Ne, Saj ni osnovan za to,
VPR; Kaj misliš o vprašanju cone A in cone B?
ODG: To je že rešeno. Kdor pa hoče biti Slovenec, je lahko tudi izven naših meja,
DOMINIK GUTMAN, trgovec, 30 let
VPR: Kaj mislite o mladinski amaterski dejavnosti v Novem mestu?
ODG; Amaterska dejavnost v \| Novem mestu ni še taka, kakršna naj bi bila. Sedaj se ji odpirajo možnosti. Mislim, da se bo lahko razvijala posebno sedaj, ko se ustanavljajo kulturne dcupnostl
VPR: Kako bi preprečili mladinsko prestopništvo?
ODG: Edino z dejavnos^o, kajti edino delo lahko disciplinira mladino,
VPR: Ste brali „Filter 58“?
ODG: Sem. Za moj okus ta list ni za izdajo. Za kritiko je potrebno veliko znanja, V Filtru pa sem naletel na sama ogovarjanja od tistih, ki niso zmožni resnega dela, Ce ga danes ukinejo, prav gotovo ne bo nobene škode, kvečjemu korist.
I. Anonimni, dijak, 19 let
VPR; Kaj misliš o samoupravljanju na gimnaziji?
ODG: Sploh nič ne mislim,
VPR; Poznaš Milana Puglja?
ODG; Mislim, da ga poznam,
VPR; Morda veš, kaj je bil?
ODG: Ne, ne vem.
n. Anonimni, delavec, 45 let
VPR: *Kaj vam pomeni kultura?
ODG; Klobasa in pol litrčka metliške črnine.
Zadnja dva sta anonimna. Veliko veliko je bilo takih anonimnih odgovorov, Nekateri pa so odgovorili na n^ina vprašanja le z opravičilom: „Nimam časa“. Zanimivo pa je tudi to, da mladi niso hoteli (v večini) odgovaijati na vprašanja glede religije. Odgovorili so le: ,,Kjg bodo rekli starši, če odgovorim tako, kot mislim.“ Ta anketa je bila popolnoma slučajna. Vsi anketiranci so izbrani le po naključju.
Pripravila: MIRO GUTMAN TONI VOVKO
Anketa je bila izvršena v. Novem mestu 17. 3, 1971
,'it:
PRI DZS-4 BO KMALU IZŠLA
DROGA KNJIGA »DAJEIIMEGA LEKSIKOIIA SLOWHIJE
KNJIGA vrbuje nadrobne opise naslednjih občin: ČRNOMELJ - DOMŽALE - GROSUPLJE - KAMNIK - KOČEVJE - LJUBLJA-NA-BEŽIGRAD - LJUBUANA-MOSTE-POUE - LJUBUANA-ŠIŠKA - LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK - METLIKA - NOVO MESTO - RIBNICA - TREBNJE
V	posebnih poglavjih bo opisano mesto LJUBLJANA s posebnim ozirom na njeno upravnopolitično, prometno, kulturno in gospodarsko funkcijo v preteklosti in sedanjosti.
KNJIGI bo priloženih 7 preglednih zemljevidov občin v merilu 1:100.000 in večbarvni načrt Ljubljane po najnovejših podatkih.
DRUGA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE bo zajela okoli 2000 samostojnih naselij in obširen oris mesta Ljubljane. V primerjavi s prvo knjigo Krajevnega lekiskona Slovenije so opisi v dmgi knjigi bistveno dopolnjeni, ker zajemajo tudi ' zgodovino posameznih šol in vseh količkaj umetnostno pomembnih cerkva. Med opise naselij so uvrščena tudi tista, ki so bila med zadnjo vojno uničena in so sedaj opustela. Drugo knjigo sta - tako kot prvo - uredila dr. Roman Savnik in prof. France Planina.
DRUGA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE prinaša najprej opise občin po abecednem radu in nato v okviru vsake občine še opise posameznih krajev z nasednjimi podatki; nastanek in razvoj, glavne značilnosti reliefa, klime, vodovja, vegetacije, kratek vsebinski pregled naselitve, seznam naselij in gibanje prebivalstva v zadnjih sto letih, pregled celotnega gospodarstva po panogah, prometne zveze, turizem, kulturne ustanove, šole, kulturno-zgodovinski spomeniki, pomembni dornačini posameznega kraja itd.
DRUGA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE bo zanesljiv in nepogrešljiv informator občinam, upravnim organom, vodstvom političnih organizacij, gospodarskim podjetjem, kulturnim in znanstvenim ustanovam, šolam in vsem, ki kakorkoli sodelujejo v upravnem, političnem, gospodarskem in kulturnem življenju.
DRUGA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENUE bo imela okoli 700 strani velikega formata (21 x 29 cm), natisnjena bo na brezlesnem papiiju in vezana v polusnje. Cena za prednaročnike: 240 din. Ta znesek lahko naročniki poravnajo tudi v
*	10 mesečnili obrokih po 24 din. V prosti prodaji bo knjiga dražja. Knjiga je že v tisku in bo kmalu izšla. Sub^ripcijska cena velja do izida knjige.
Založba hkrati opozarja, da ima na zalogi še izvode PRVE KNJIGE KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE po ceni 120 din (polusnje). Pri nakupu obeh knjig imajo naročniki prav tako ugodnost 10*mesečnega obročnega odplačevanja.
NAROČILA SPREJEMAJO vse knjigarne v Sloveniji in zastopniki založbe. S priloženo naročilnico se lahko tudi neposredno naročite na knjigo pri upravi
DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, 6l(X)0 Ljubljana, Mestni trg 26
NAROČILNICA - D L
Obvezno naročam
DRUGO KNJIGO KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJI vezano v polusnje za ceno 240 din.
Naročam tudi
PRVO KNJIGO KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE vezano v polusnje za ceno 120 din.
Naročnino bom poravnal: - takoj
- v 10 mesečnih obrokih po din
Knjigo pošljite na naslov; - stalnega bivališča
- na kraj zaposlitve’^
Neustrezno, prosimo; prečrtajte!)
Kraj in datum;	Podpis;
>'f}t
BETON OSTANE BETON
najbolj primerna za INDUSTRIJSKE OBJEKTE, SKLADIŠČA, GOSPODARSKA POSLOPJA, DELAVNICE, GARAŽE IN HLEVE
— KONSTRUKCIJA BETONSKIH OKEN JE ENOSTAVNA IN FUNKCIONALNA
— NE KORODIRAJO KOT KOVINSKA IN NISO OBČUTLJIVA ZA VLAGO KOT LESENA
— UPORABNA ZA ENOJNE ZASTEKLITVE
— OKOVJE IZ VREMENSKO OBSTOJNE KVALITETNE MASE
— LAHKO VGRADLJIVA, ENOSTAVNA ZA ODPIRANJE
— CENEJŠA OD KLASIČNIH
Okna lahko kupite v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom ali pri podjetju INGRAD Celje. Zahtevajte prospekte od
CBLJB
To stran ste napisali sami! — To stran ste
NOVO VBEU KRAJINI!
V avtomobilskem servisu NOVOTEHNE V METLIKI je odslej tudi redna prodaja osebnih avtomobilov za področje Bele krajine.
Vselej imamo na zalogi avtomobile znamke:
ZASTAVA - FIAT
• ZASTAVA 1300 IN 1300 LUX
• ZASTAVA 1500 LUX
• PZ125 — 1500 ccm
• ZASTAVA 750 in 750 LUX
• VAZ 2101 (Fiat 124)
TOMOS - CITROEN
• AMI8
• AMI 8 break Za avtomobile Zastava-Fiat odobravamo potrošniške kredite v našem servisu v Metliki. Informacije o nakupu in kreditu dobite pri NOVOTEHNI v METLIKI, telefon: 77-197
Kaj pa mi more, če nočem!
Avtoprevoznik Ivan Longar bi mi moral 9. junija pripeljati z železniške postaje v Straži 25 vreč cementa. Cement sem kupil v trgovini MERCATOR na Dvoru. Voznik tovornjaka ZG 117-066 pa ni hotel pripeljati cementa na določeno mesto; pustil ga je pri Petru Lavriču, vendar je pred hišo iztovoril samo 20 vreč. Takoj sem osebno posredoval pri tovarišu Dušanu Možetu na Dvoru. Jože Plut iz Dolenjskih Toplic je vprašal prevoznika, zakaj mi ni pripeljal cementa. Odgovoril je: „Kaj mi pa more, če nočem!“ Menim, da takšno ravnanje omenjenega prevoznika ni pravilno in sem upravičeno užaljen.
SRETAN MADŽAREVIC
POZDRAV FANTOV IZ DOBOJA
Slovenski fantje, ki so pri vojakih v Doboju, nam pišejo, da ne morejo pozabiti na rojstni kraj, na prekrasno Dolenjsko, na dekleta, ki se jih tako radi spominjajo. Pravijo, da jim je najbolj prijetno v petek, ko dobijo v roke „Dolenjca" ker jim prinese veliko novic iz domačih krajev. Fantje Jože Zorko, Janez Švalj, Tone Zupančič, Jože Gošek, Jože Bučar, Franc Izlakar, Stanko Vrhovec, Branko Lovišček in Branko Kralj vsem znancem in bralcem „Dolenjskega lista“ pošiljajo lepe pozdrave.
HULIGANI PRIDNO ,4)ELAJ0“
Vse jim je odveč. Vsepovsod kažejo svojo korajžo in „kulturo". Avtobusna čakalnica v Ortneku je vedno nastlana z raznimi odpadki, med katerimi so tudi človeški. Počečkana je tudi Z raznimi neokusnimi pripombami. Tega smo že vajeni.
Zdaj pa so se spravili že na uničevanje klopi. Odtrgali so kos naslanjala in na ostanek napisali „Baraka za dre ..To je pa že preveč!
Huliganom so na poti tudi smerne in cestne table. Z obračanjem jim menjajo pomen. Vsaj delno bi ponočne junake i^nali, če bi bilo avtobusno postajališče osvetljeno. S tem bi tudi potnikom ustregli.
V. P.
Ortnek
Naš dolgoletni naročnik in dobri prijatelj Dolenjske, tovariš Jože Martinčič -iz Lensa v Severni Franciji, je prejšnji mesec slavil zlato poroko. Poslal nam je gornjo fotografijo in pripisal: „V najin dom, kjer stanujeva že 48 let, je prišel g. Andre Delelis, župan mesta Lens s celim odborom, da je odredil vse potrebno za n^ino zlato poroko. Vsi najini potomci so bili na tem lepem slavju, kjer ni manjkalo tudi šampanjca in šojricov. Od občine sem dobfl 200 novUi frankov darila, zapisana sva v jubilejni knjigi zlatih porok ..— Tovariš Martinčič, ki so ga, kot sam piše, „srce in noge zdaj kar prikovale na dom“, pošilja bratce in tovariše pozdrave vsem svojim znancem, prijateljem in rojakom v stari domovini — mi vsi pa mu jih vračamo s toplo željo: da bi še dolgo užival lepo jesen svojega bogatega življenja.
Še dva lepa prispevka za Jelko
Za Jelko Lavrič iz Žabje vasi, ki se zdaj zdravi v Nemčiji, smo medtem dobili še nekaj denarja: Jožefa Grad iz Kamnice pri Ljubljani je zbrala in prinesla Jelkini mami 440 dinarjev, ki so jih darovali: M. M. iz Dola pri Ljubljani 150 din, Julka Janež iz Dolskega 50.din, Bokal iz Dolskega 30 din, družina Zupančič iz Kamnice 40 din, darovalci iz Dolskega in iz Kamnice 160 din, Jožefa Grad 10 din.
Uprava Zdravstvenega doma v Novem mestu pa nas je pred kratkim obvestila, da je kolektiv Zobne
Prisrčna hvala 826 krvodajalcem
Star pregovor pravi, da ležita v enotnosti in organiziranosti moč in uspeh. To se je pokazalo tudi ob zadnji_ krvodajalski akciji v krški občini. Žal se iz poročil, ki sta bili objavljeni v DELU 16, junija in v Dolenjskem listu 17. junija, premalo vidi, da je v zadnji krvodajalski akciji kot eden izmed organizatorjev sodeloval tudi občinski sindikalni svet Krško.
Ne gre za to, da bi zdaj obveščali javnost, da je bil tudi občinski sindikalni svet poleg občinskega odbora Rdečega križa in koordinacijskega odbora za krvodajalstvo pri občinski konferenci SZDL soorganizator te plemenite akcije. Radi bi se predvsem pridružili javni zahvah vsem sindikalnim organizacijam in vsem
ŠE ENKRAT: „OB ROBU POPISA
V	ZAPOTOKU“
V	,,Dolenjskem listu“ je bil po končanem popisu prebivalstva (nekaj številk nazaj) objavljen članek pod gornjim naslovom, katerega vsebina ne ustreza dejstvom.
Navedbe prizadetega zdomca, da njegova družina ni bila zajeta s popisom, je bila enostranska, saj se je njegova žena po poroki odselila in ima že več let stalno bivališče v drugi občini.
Popisna komisija je v tem primeru, ki je bil tudi edini, ravnala v skladu z navodili za popis prebivalstva, zato očitek v gornjem članku ni bil upravičen. Zaradi povedanega se opravičuje:
PISEC
članom sindikatov, ki so darovali kri v tej lepi in človekoljubni akciji. V obeh omenjenih člankih te zahvale ni, čeprav bi to bilo docela normalno. Ni treba še posebej poudarjati, kolikšna je bila organiziranost in aktivnost sindikalnega sveta in prek njega sindikalnih organizacij v občini. Število 826 krvodajalcev o tem dovolj zgovorno priča. Zaradi tega se moramo javno zalivaliti vsem sindikalnim organizacijam in njihovim članom — krvodajalcem za veliko razumevanje in podporo! Po njihovi zaslugi je prvi del krvodajalske akcije v naši občini uspešno zaključen. Enaka hvala gre tudi članom predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ki so na seji predsedstva 26. maja prejeli zadolžitve v zvezi s krvodajalsko akcijo in jih nato tudi v celoti uresničili.
Vsem skupaj še enkrat: prisrčna hvala!
Za občinski sindikalni svet: EDO KOMOČAR
poliklinike iz Novega mesta brezplačno zdravil in popravil Jelki zobovje. Njihova dela so vredna 1000 dinarjev - kolektiv pa je sklenil, naj bo to darilo za Jelkino ozdravitev.
Vsem: prisrčna hvala! Doslej smo zbrali z nabiralno akcijo za Jelko že 72.473,33 din.
Dr. Hans Selzer, lastnik zasebne klinike za multiplo sklerozo v Sčhoenmuenzachu, nam je pred kratkim med drugim pisal, da so se Jelki motnje na vidu popravile, da govori bolj razumljivo in da se ji več ne zaletava, tako da zdaj že spet lahko normalno je in pije. Je živahna in se rada smeji, na kliniki pa tudi sicer pravijo, daje ljubezniva in mirna pacientka. Seveda pa moramo še počakati, da se bodo pokazali znaki izboljšanja težke bolezni.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
ZAHVALA
v imenu osnovne šole Ka^a Rupena Novo mesto in šolskega ^ortnega društva se iskreno zahva-Sujemo vodstvu in kolektivu tovarne zdravil , JCika“ za razumevanje in pomoč, ki so nam jo nudili ob športnih tekmovanjih. Večkrat bi se morali odreči različnim tekmovanjem izven Novega mesta in celo izven republike, če nam ne bi tako velikodušno priskt čiU na pomoč in nam za majlmo odškodnino uredili prevoz. Še enkrat prisčma hvala!
Kolektiv osnovne šole Katja Rupena in šolsko društvo v Novem mestu
# SVE2E USICKE,
# BOROVNICE
IN DRUGE GOZDNE SADE2E
TER ZDRAVILNA ZELISCA
ponudite
najbližji zbiralnici
Kmetijske zadruge »KRKA«
NOVO MESTO # Odkupujemo po 23elo ugodnih cenah.
Šolski center za kovinarsko stroko
NOVO MESTO, ULICA TALCEV 3
objavlja
redni vpis v poklicno šolo za šolsko leto 1971/72 za nasl^nje p>oklice:
— STROJNI KLJUČAVNIČAR, STAVBNI KLJUČAVNIČAR, STRUGAR, ORODJAR, REZKA-LEC, KLEPAR, AVTOMOBILSKI KLEPAR IN AVTOMEHANIK Vrijavi za sprejem (obrazec DZS 1,20, kolkovan z 1 din) je treba priložiti spričevalo o osnovni šoli in zdravniško spričev alo.
Prijave je potrebno vložiti do 25. 8. 1971.
Učenci, ki želijo stanovati v internatu, naj takoj vložijo prošnjo na Dijaški doni Majde Sile, Šmihel pri Novem mestu.
Uprava
KOMUNALNO PODJETJE »SNAGA«
LJUBLJANA, POVSETOVA 6
vabi k sodelovanju in sprejme
VEČ DELAVCEV za priučitev čiščenja oken
Zaželeni so mlaj'ši z odsluženim vojaškim rokom. Samsko stanovanje je zagotovljeno.
Prijave sprejema kadrovska služba podjetja.
kultura
in
izobra-
ževanje
100-letnica Okiškega
v Okiču nad Boštanjem pri Sevnici je bila v petek pred rojstno hišo pesnia in urednika Antona Umka slovesnost ob stoletnici njegove prezgodnje smrti. O življenjski poti te^ dolenjskega rojaka, njegovi poezyi ter njegovem urednikovaiyu je govoril Božo Račič-Kume, fci je pred 33 leti dal pobudo, da so pesniku na rojstni hisi postavili spominsko ploščo. Več o življenju in delu Antona l?mka bomo objavili to jesen v Dolenjskih razgledih.
M. L.
200.000 DIN ZA BLOK
Kaže, da bo stanovanjsko vprašanje brusniških učiteljev naposled le urejeno:	novomeška izobra-
ževalna skupnost je namreč za zidavo učiteljskega bloka v Brusnicah namenila 200.000 din. Računajo, da bodo začeli zidati najkasneje v prihodnjem letu. Za brusniške učitelje je to vsekakor razveseljiva novica, saj se jim obetajo vsaj primerna stanovanja.
ŠTOVIČKOVE PLAKETE
V soboto, 26. junija ob 18. uri, bodo v krški galeriU odprli razstavo plaket Vladimira Stovička. Umetnik, ki živi in dela v Leskovcu pri Krškem, bo pokazal javnosti izbor zanimivih plastik — plaket, po katerih je postal znan že pred dolgimi leti. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
SLAVJE SLOVENSKE PESMI
Šentvid pred praznikom
Pokrovitelj II. kulturnega tedna v Šentvidu je Josip Vidmar, predsednik SAZU
Dobro se še spominjamo lanske^ zmagoslavja pevskih zborov in julijskih kulturnih prireditev v lepem Šentvidu pri Stični, posvečenih 20^1etnici Slovenskega okteta. Prizadevni kult\imi in drugi javni delavci tega čudovitega koščka Dolenjske so že takrat obljubili, da bodo ,)cul-tume tedne“ ponavljali.
In že je pred nami ^red II. kulturnega tedna v Šentvidu: od 3. do 11. julija bo pod pokroviteljstvom Josipa Vidmaija, predsednika Slovenske akademije znanosti in lunet-nosti, vrsta prireditev in srečanj, ki vsa obljubljajo lepe užitke, plemenite napore več kot 600 pevcev iz 21 pevskih zborov na velikem ta-
PONATIS „UMETN0ST1“
Državna založba Slovenije pripravlja že drugo izdajo zanimive in obsežne knjižne zbirice „Umetnost v slikah“. Tudi v ponatisu bo „Umetnost** izšla v osemn^stih knjigah. To je sistematičen prikaz svetovne umetnosti, ki namesto teoretične razlage prepušča besedo sami umetnini. Zato so te knjige polne najrazličnejših reprodukc^ in fotografij umetnin, ki so nastlale tisočletja na vseh kontinentih. Za ponatis se je Državna založba odločila zato, ker je prva izdaja že razprodana. PrednaročniSca cena za vseh 18 knjig druge izdaje je 2700 din.
CERKLJE - Obnovo in dograditev osnovne šole bo prevzelo podjetje Pionir. Najeli bodo tudi posojilo za otroški vrtec, ki ga nameravajo urediti v sklopu šole. Tako bosta urejeni dve stvari na en mah.
boru pevskih zborov in še vrsto drugih kultiurnih dejanj. Spored bo v soboto, 3. julija zvečer, začel Slovenski oktet s koncertom v dvorani osnovne šole, ob kresovih in ognjemetu pa bodo nato odkrili spominsko ploščo znanemu slovenskemu zdravniku dr. Marku Gerbcu na njegovi rojstni hiši. V nedeljo, 4. julija, bo zbor internirancev in vojnih ujetnikov v Šentvidu, popoldne pa bodo peli solisti ljubljanske Opere v šoli. 7. julya zvečer bo koncert članov Društva glasbenih umetnikov Slovenije, v soboto, 10. julija zvečer, pa večer slovenske besede s člani* Mestnega gledališča iz Ljubljane.
Vrh -bo dragi kulturni teden dosegel v nedeljo, 11. julija, ko se bo dopoldne v dveh delih zvrstilo 21 pevskih zborov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Madžarske. S povorko zborov, narodnih noš, godb in domačinov bo slavje sklenjeno z zaključnim nastojKjm vseh pevcev in z govorom pokrovitelja.
Več bomo o prireditvah v Šentvidu poročali prihodnjič, že zdaj pa prenašamo vsem bralcem našega časnika prisrčno vabilo domačinov: obiščite prireditve v Šentvidu pri Stični, ^stoljubno boste sprejeti in zadovoljni na vsaki izmed pripravljenih prireditev!
Z lirično žensko noto
V Dolenjski ^eriji bo do 27. junija še odprta razstava akad. kiparke Vladke Stoviček iz Leskovca pri KrScem^ Umetnico predstavljamo s ponovitvijo nekaterih ocen, ki jih je na otvoritvi razstave o njej izrekla Milena Moškon, kustodinja Pokrajinskega muzeja iz Celja:
Vladka Stoviček: (bron, 1970)
Pred dežjem
,>lalo je takih pokrajin, ki bi se lahko ponašale s tem, da se pri njih nadaljuje kiparska umetnost po fa-miliami tradiciji! Še manj pa je takih rodov, kjer bi na težaško ustvarjalno pot popeljal oče — kipar svojo talentirano hčerko in poskrbel, da je svoje podedovane ustvarjalne sposobnosti povečala z znanjem, delovno zbranostjo, odkri-torsrčnostjo in voljo!
. ., Vladka Štovičkova se je lotila svojega kiparskega dela s posebno vnemo in z veseljem nad tem, kar je ustvarjala. O tem nas prepričujejo njena dosedanja dela, ki dajejo sicer slutiti očetove vzore — ne pa posnemanja njegove kiparske manire, za katero ni nikakor značilna lirična ženska nota, ki povsod dosledno premija	Vladkino	kreativnost.
Kiparkine	plastike	so namreč
poetično prefinjene, oblikovane prirodno, plastično, v vsej svoji materialni izraznosti, z neko določeno, prihološko pretehtano noto, zlasti v primeru, če gre za poudarek osebnosti, na prezentaciji kiparskega portreta v polni plastiki ali reliefu.
Zlasti ti portreti so lahko rezultat veščega združevanja prav za kiparko Štovičkovo značilnega likovnega talenta, pridobljenega akademskega znanja in delovnih izkušenj, ob katerih je vztrajno doraščala in zorela .. .
.... Kompozicijske rešitve Vladke Štovičkove niso slučajne. Pretehtane so, precizne, po^ravanje sence in svetlobe ima v sebi posebno žensko moč, pesniško in prozaično resy nobo, in kar je najvažnejše: svoj globlji notranji pomen.
Večer, posvečen skladatelju Kozini
RIBNICA - V soboto se bo začel z Donizettijevim „Don Pasqua-lom“ letošnji Ribniški festival.
BRESTANICA - Moški pevski zbor domače Svobode prireja v nedeljo ob 17. uri samostojen koncert na brestaniškem gradu v počastitev 30-letnice vstaje. Prisrčno vabljeni!
KOSTANJEVICA - V soboto, ob 19. uri zvečer, se bo v obnovljeni cerkvi kostanjeviškega kloštra predstavil CELJSKI KOMORNI MOŠKI ZBOR, ki bo pod vodstvom prof. Egona Kuneja pel popularni zborovski spored.
PIONIRSKA GLASILA - V avli Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je ves junij odprta razstava pionirskih ^asil, ki izhajajo v osnovnih šolah, izdajajo pa jih novinarski in literarni krožki učencev.
RAZGIBANO POLETJE - Dolenjsko poletje 71 v Trdinovi deklici pod Gorjanci gre dobro v klasje: do zdaj so bile že štiri kulturne prireditve (po dve v Novem mestu in po ena v Šmarjeških in Dolenjskih TopUcah), do konca junija pa bosta še dve. V soboto, 26. junija ob 20. uri, bo v novomeškem Domu kulture revija mladih pevcev, v nedeljo^, 27. junija ob 20. uri, pa bo amatersko gledališče iz Novega mesta uprizorilo v Dolenjskih Toplicah kome-
dijo „Mož svoje žene“. Do konca Dolenjskega poleta 71 — do 15. septembra - bo še okoli 15 kulturnih in zabavnih prireditev.
ZBOR KNJIŽNIČARJEV - Dolenjski knjižničarji, člani republiškega bibliotekarskega društva, se bodo udeležili redne skupščine Zveze društev bibUotekarjev Jugoslavije, ki bo od 15. do 18. septembra letos na Bledu.
KONCERT BREZ POSLUŠALCEV - Pred petkovo proslavo 254etnice glasbene šole je bil pred novomeškim Domom kulture koncert godbe na pihala. Poslušali so ga trije (prešteti) obiskovalči. Morda bi j^ bilo več, ko bi bilo boljše vreme, ki se je prav med koncertom skazilo.
ZNANSTVENA ŠTUDIJA - Dr. France Stele je napisal obsežnejšo znanstveno študijo k delu „Gotsko stensko slikarstvo na Slovenskem**. Študija tega znanega umetnostnega zgodovinaija bo izšla še letos.
NEPOGREŠLJIVA KNJIGA -Pri Državni založbi Slovenije bo kmalu izšla druga z^etna knjiga Krajevnega leksikona Slovenije. Za naše bralce bo knjiga zanimiva tudi zato, ker prinaša podrobne opise dolenjskih in belokranjskih občin (Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje, Grosuplje, Ribnica in Kočevje).
Glasbena šola Marjana Kozine v Novem mestu proslavila srebrni jubilej — Prisrčne čestitke za 25-letnico — Prireditev izraz bogate dejavnosti'
z večerom Kozinovft skladb je glasbena šola v Novem mestu 18. junija proslavila 25-letnico svojega delovanja. Pnreditev v Domu kulture je obiskalo veliko Novomeščanov in okoliših prebivalcev, predvsem starši, prijatelji in znanci učencev, poleg njfli pa tudi v imenu pdcroviteljice proslave občindce skupščine predstavniki ObS in družbeno-političnega življenja, prijatelji šole od blizu in daleč ter vsi tisti, ki jim je pri srcu razvoj ustanove, poimenovane po velikem Novomeščanu, skladatelju in akademiku Maijanu Kozini, umrlem pred petimi leti v rodnem Novem mestu.
Kočevje: preporod knjižnice
Delo bo uspešno, saj bo letos dobila še enkrat vec denarja — Oživljena potujoča knjižnica
Kočevska ljudska knjižnica ima' 14.200 knjig, po veljavnih merilih pa bi jih morala imeti toliko, kolikor je prebivalcev v občini, se pravi nekaj nad 17.000.
Letos bodo izločili izrabljene in zastarele knjige, ki jih imajo okoli 1500, dokupiti pa nameravajo okoli 700 slovenskih knjižnih novosti, 300 iz drugih jugoslovanskih in tujih literatur ter 500 domačih in tujih časopisov. Razen tega bodo dokupili še okoli 1500 dvojnic najbolj branih knjig, kijih knjižnica že ima.
Kočevska knjižnica bo tako v glavnem zadostila veljavnim merilom, ki jo uvrščajo v tretjo izmed šestih skupin, v katere so
razvrščene knjižnice. Do leta 1975 bo morala imeti knjižnica celo 1,5 knjige na prebivalca.
V novi sezoni 1971/72 bo knjižnica spet oživila potujočo knjižnico. Izposojevališča bodo v Strugah, Predgradu, Fari, Osilnici, Podpreski in Livoldu. Knjižnica bo uvedla tudi brezplačno izposojanje za učence osnovnih šol, dala vezati nekatere časopise itd. Vse to delo pa bo možno le zato, ker bo letos razpolagala z znatno več denarja kot lani. Tako so znašali lani dohodki knjižnice okoli 70.000 din, letos pa ji je kulturna skupnost namenila 150.000 din.
J. P.
Na celovečerni prireditvi so nastopili najboljši učenci sedanje in nekaj prejšnjih generacij glasbene šole, solisti, zbori in orkestri in predstavili številna dela, mnoga, ki jih je skladatelj posvetil mladini. Za konec so vsi nastopajoči pod vodstvom dirigenta Ernesta Jazbeca, sedanjega ravnatelja glasbene šole, izvedli Kekčevo pesem, ki jo je Kozina napisal za priljubljeni slovenski mladinski film o Kekcu, posnet po motivih znane Vandotove povesti.
Med izvajanjem skladb so člani Odra mladih predstavili dejavnost šole skozi 25 let. Tako so se obiskovalci tega prijetnega večera lahko seznanili z bogatim izobraževalnim delom ustanove, ki jo je Novemu mestu dala osvoboditev, in z velikim zanimanjem javnosti za to delo, brez katerega se šola prav gotovo ne bi razvila v tako umešno vzgojiteljico glasbenega naraščaja. Šolo, ki ^vi letos srebrni jubilej, so obiskovali med drugim številni danes priznani glasbeni delavci in člani orkestrov ter drugih pevskih in instrumentalnih skupin, ki delujejo na Dolenjskem.
Ko je šola pred 25 leti začela delati, je morala premagovati že prve težave. Le-te so njeno dejavnost ^remljale ves čas do danes, ko še vedno nima ustreznih prostorov. Skozi razvojna leta so jo vodili Slavko Strajnar, Stane Fink, Drago Šproc in Ernest Jazbec, ki je ravnatelj tudi v jubilejnem letu.
Glasbeni šoli so čestitale številne sorodne ustanove in posamezniki iz Slovenije in sosednjih republik z željo, da bi tudi v prihodnje tako uspešno delovala in da bi jo v dejavnosti vodil lik skladatelja Marjam Kozine, čigar ime si je privzela.
Kiparka Vladka Štoviček po otvoritvi razstave v Novem mestu (Foto: Stane Fabjančič)
r
Baletna šola pri novomeškem Zavodu za kulturno dejavnost se je spet predstavila javnosti: na celovečerni prireditvi prejšnji teden so otroci iz vrtcev in prvih razredov osnovne šole pokazali več plesov na glasbo starih mojstrov, kakor jih je na vajah vsak teden od začetka šolskega leta naučila koreografinja in vaditeljica Milica Buhova.
Kdor si je prireditev ogledal, je po koncu odšel iz dvorane Doma kulture prepričan, da noben dinar, porabljen za baletno vzgojo mladine, ni vržen stran, še več, najbrž je v ta namen odmerjenega še premalo denarja. Še pred letom ali morda kaj prej pa vsi niso bili takega mnenja, le spomnimo se! Prav pred začetkom šolskega leta, lu se je s to prireditvijo končalo, je nadaljevanje baletne vzgoje v Novem mestu viselo na nitki. Pristojiu, ki so imeli v rokah „škaqe in platno**, spet niso hoteli slišati o kakšni zunanji pomoči. Naposled je zavod sam poiskal s starši ^orazumno denarno rešitev.
Prav uspešno nadaljuje baletni pouk korake tudi v Beli krajiru. Kjer so se zlasti v Črnomlju navdušili za to, na našem območju povsem novo dejavnost. Kajpak je živo zanimanje tudi v drugih občinah in bodo, kot kaže, kaj kmalu sledili Novemu ^estu in Črnomlju.
F.S.Finžgar
STRIGI
Čuden mir mu je gledal z obraza in v tem miru so se ustnice neprestano rahlo krivile v smeh, ki se mu je natanko poznalo, da ni veselje, da je skrita poroga. Kljub temu je z oči bral očetovo voljo; vselej, še predenje oče ukazal, je že držal za delo. Oče - in samo on - je bral v tem smehu Mihoijevem in videl sinu v dušo. Toda izdal ga ni. Niti enkrat ni trenil z očmi, da bi ciknil na sina. Bol-težar pa se ni zavedal, kaj je z njim. Vino ga je razgrelo, pred godci je hodil in poskakoval s Štefanom na ^a'/i. ,JJa zdravje Lucije!“ je vabil in točil.
Da ni Šimen oznanil vozačem in 'jodcem nedelje, zapili bi bili in žara-jali nfdiljsko mašo.
Nf dwi;a na Podlogu je bila nemirno tiha. Kuharica in najete strežajke so sicf-r ćv’lalj na vse pretege, toda na dcrr.ače je leglo nekaj slovesnega in sljrivncstiiega. Sam oče je bil molčeč m se je, prej tiiko vzravnan, upognil.
Govoril ni nih('-e. Edino Štefa je vesela stikala no ku’ii.ijl, hodila v čumnato OKledo\at 'jore pogač, potic in cvrtja pa spet v zgornjo hišo pretipavat in ogledovat nove oblekico, ki ji je bila umerjen.', to^. nij.nlajši družici za sv.'itbo. Girpr,r je bil nepokojen. Kaj-kiat si je primeril suknjič, pokril klobuk, potipfJ rdečo žido za trakom, spet vse spravil in nato drgnil z nakre-dano krpo težko srebrno verigo. Ure so se mu vlekle v večnost. Brez spanca je pričakal jutra, ob katerem je spet vse oživelo. Progarji so zagodli, svatje so se vriskaje zb’.rali, ura odhoda k poroki je napočUa.
Tedaj, predenje sedel sin na voz, da se odpelje po nevesto, sta se sešla oče in Gašper v zgornji hiši. Nemo sta si gledala' v oči, dokJer ni sin padel na kolena in zaprosil:
„Oče> odpustice mi, če sem vas kdm razžalil. Blagoslovite me.“
Šimen ga je prekrižal prvič: „Bog naj te blagoslovi, ki te bo, če ga ne boš zapustil.“ In prekrižal ga je drugič: ,Jn blagoslavljam te jaz, tvoj oče, da ne pozabiš četrte žive dni.“ In prekrižal ga je tretjič: „In še matere blagoslov iz nebes nadte, da bi bila Lucija kakor moja rajnica.“
, Sin je vstal. Oba sta molčala, si stiskala roke, grenko jima je postalo v grlu, dokler se niso orosUe oči in sta se ločila.
Krog poldneva so se vrnili svatje ou fare. Gašper je skočil s koleslja in skrbno pomagal Luciji z voza. Lucija
je bila kot roža. Vsa cerkev je pri poroki strmela vanjo in najbolj zavistni jezik ni črlmil. Svatje so se zgrnili krog poročencev, progaiji so igrali in ženin je peljal nevesto po stopnicah na podič pred duri, ki so bile seveda zaprte. Starešina je potrkal nanje in dokazoval, da imajo vse pravice do hiše, na kar se jim je po dolgi pravdi odprlo. Na pragu se je prikazal Boltežar. Na lesenem ploščku je držal majčkeno potičico, vso v rdečih pentljah. Stopil je pred nevesto in ji ponudil. Hrustu, ki je premetaval hlode kot žveplenke, se je tresla roka, da so pentlje trepetale. Godba je utihnila, svati so prisluhnili.
,JNa, Lucga! V znamenje, da kruha v n^i hiši ne boš nikoU stradala.“ Lucija je vzela in segla Boltežarju v roko, od razburjenosti vso potno. Stisnila mu je v dlan križani tolar in rekla: „Bog te plačaj in usliši! “
Nato je povzel Boltežar, ki je pa bolj izjecljal, kot izgovoril: ,Jn nič več ne pojdeš čez ta prag od hiše, dokler te ne poneso.“ In je prijel nevesto, jo dvignil ter postavil čez prag v vežo. Ko jo je vzdignil in pritisnil nase ter je zašumela krog njega njena obleka, se mu je stemnilo pred očmi in ga stisnilo pri srcu. Zmeden je šel po sapo in globoko vzdihnil. Družici Stefi se je zdelo vse to tako zabavno, da je plosknila in prosila Boltežaija: „Se
mene!“ Namesto Boltežarja pa je stopila k njej Lucija, jo tesno objela in očitno poljubila, kakor je ni še nihče.
Tedaj so" udarili godci, završalo je med svati, ki so se posajali krog miz, šibečih se od jedil.
Zadnja je sedla nevesta. Lepa in nič prešerna se je sukala med svati in imela za vsakega pripravno besedo. Njene oči so izsledile vsako zadrego. Kjerkoli je bilo ob gneči kaj nereda na mizi, vse je videla. V hipu je bila tam, donesla krožnik, premamila čaše; najbolj plahim je najbolj stregla, oblastne pa je znala prositi toliko ljubeznivo, da se ji je vdal vsak. Če je zdrsnil košček kruha na tla, je bila Lucija, ki ga je spoštljivo pobrala. Vseh oči so jo spremljale, hvalile in božale. Obsodba gruntarjev pri Štebucu je bila pisana v vodo.
Za durmi pa je stal Simen, sredi zime golorok, da so se mu svetili beli rokavi. Nobeno oko ni tako použivalo Lucije kot njegovo. Zadovoljen smeh mu je obkrožal usta. Ko seje pritisnil na zadnji vogel mize, mu je namignil Zaplaznik:
„Veš kaj, Gašper le ni slabo izbral.“ „Sama skrb in strežba je je.“
.Da bi le taka ostala! “
„Nič se ne boj! Tak dan se človek razodene,“ mu je prerokoval Šimen, nagnil kozarec in preko njega izpod na pol priprtih oči gledal Lucijo, ki je ročno delila juho med svate.
Med svati je bil edini Mihor, ki se mu je črta poroge rezala globlje in globlje. Bil je drug, vseskozi kos svoji važni odliki. Družici jih je drobil, da ga je vsa zaverovana poslušala; plesal
je, da je dajalo veter in so se sva^e kar spogledovaU, češ le kje se je vzel Mihor tak?
Toda zgrabilo gaje vendar, da seje kradoma izvil izmed svatovskega vrišča in šel na izbo. Tam je vrgel kastorec, na katerem je bil velikanski šopek iz suhih rož in so od njega viseli zlati trakovi, na mizo ter sedel na posteljo. Podkomolčil si je brado in / srepo gledal v tla.
„Vse zija vanjo. — Kaj sem Jaz, ki sem toliko pretegnil na gruntu? Nič.
— In oče! Rodne hčere ne bi tako gledal. O, doto, doto! Ne jenjam. - Nobeni babnici ne bom za tovornega osla. - Naj ji je Boltežar! — Hahaha! Boltežar - zaljubljen vanjo kakor breznov maček. In tako otrapan, da niti ne ve ne. — Se mu že še posveti.“
- Ko se je dovolj nahudil sam med sabo, je pokril klobuk in se vrnil med goste. Med vrati je za hip postal in gledal Boltežarja, ki je kolovratil med svati, se široko smejal, skoraj nič govoril in z očmi lovil Lucijo. Kadar koli ji je kdo napil, je vselej pristopil tudi Boltežar, trčil prav zadnji z njo, a tako nasilno, da se je pocejalo iz kozarcev in je Lucija povešala oči^' spričo njegove nerodnosti. Boltežar se je pa smejal še bolj na široko.
Prav tedaj je prišel mimo Mihorja oče. S komolcem ga je povabU v vežo.
„Kar prava bo za nas - Lucija,“ je ogovoril Mihorja.
Mihorju pa ni zginila poroga z ustnic.
CVETJE ZA VOZNIKE
Dan varstva otrok v prometu so pioniiji osnovne šole iz Vavte vasi in Dolenjskih Toplic s pomočjo miličnika Marjana lepo preživeli. Nabrali so šopke cvetja ter jih darovali šoferjem v zahvalo, ker so pazili na njihova življenja. Obenem so vsakemu zaželeli še siečno vožnjo. Ta dan so pionirji z obeh šoh obiskali tudi direktorja podjetja „GORJANCI“ Štefana Galiča, ki jim je povedal marsikaj zanimivega iz življenja podjetja in voznikov. Tovariš Galič je povedal, da se pri šolski mladini že vidi napredek v poznavanju prometnih predpisov, kar' je plod prometne vzgoje na osnovnih šolah.
NOVO MESTO - Novomeška mladina letos ne bo imela svoje posebne brigade. Brigadirji bodo sodelovali v drugih brigadah, ki bodo gradile nasip 'na Savi. Za letošnjo akcijo „Sava 71“ se je v Novem mestu prijavilo že 11 brigadirjev.
r 	;	^
Tl meni, jaz tebi!
Dunja Rajter, z^ebška tele-vkijska zvezda, ki ji je v Zahodni ladla „sekira v med*‘, je med na mi nabolje plačanimi
Veziio mladim ob slovesu
Operna pevca Ladko Korošec in Marija Bitenc-Samčeva sta ob spremljavi pianistke Zdenke Lukčeve pela učencem na novomeški šoli
izseljenci v tej državi. Jeseni bo doma v Jugoslaviji snemala poseben televizijski show, ki ga bo režiral Anton Marti, Pravijo, da je Marti spravil Dunjo k televiziji, zdaj pa se mu je oddolžila. Torej velja ljudski rek: „Ti meni, jaz tebi.“
NOVO MESTO - Na zadnji seji ^temeljne izobraževalne skupnosti v Novem mestu so govorili,da primanjkuje na osnovnih šolah v občini precej učiteljev za razredni pouk. Da bi se vsaj nekoliko izboljšalo kritično stanje, je TIS podprla predlog, da v Novem mestu jeseni odpro redni oddelek pedagoške akademije iz Ljubljane za razredni pouk. V tej zvezi so tudi kadrovali na gimnazijah v Novem mestu, Črnomlju in Brežicah. Odziv je bil presenetljivo slab, prijavilo se je samo 14 kandidatov, ki So izrazili željo za študij na omenjeni akademiji. Torej, če ne bodo zbrali 20 kandidatov, jeseni z oddelkom ne bo nič. Večina maturantov je izjavila, da bi se odločila za študij na pedagoški akademiji, če bi bile možnosti študija tudi v drugih smereh, ne samo za razredni pouk.
PREVOLE - Pred dnevi je bilo na Prevolah zanimivo ječanje vo-j£^ov iz ribniške garnizije, borcev I. SAB in tamkajšnjih učencev. Najprej so pripravili kulturni progrm, ki so ga izvajali vojaki in pionirji. Zadnji komandant L SAB tovariš Lah pa je zbrane seznanil s trnovo, toda zmagovito potjo brigade. Zmagoslavni prihod je brigada imela v tem delu Suhe krajine, kar je poslušalce najbolj zanimalo. Nato je sledil športni program, za zaključek pa še vojaško kosilo. Ob mraku se je razplamtel kres, ob katerem se je rajanje nadaljevalo pozno v noč. Srečanje je bilo nadvse prijetno.
ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU -Ob zaključku šolskega leta so v Šmihelu priredili zanimivo šolsko razstavo, na kateri so učenci pokazali svoje najlepše izdelke. Kakovost prikazanih eksponatov je bila izredna. Posebno so pritegnili izdelki tehničnega pouka, kjer so se nekateri učenci pokazali prave mojstre. Žal je razstava bila odprta samo dva dni, ker je vodstvo šole potrebovalo razrede.
NOVO MESTO - V nedeljo, 27. junija, bo ob 20. uri v Domu kulture zabavnoglasbeni večer pod pokroviteljstvom občinske konference ZMS Novo mesto in trgovskega podjetja Dolenjka. Na prireditvi bodo sodelovali pevci amaterji, znana pevka Tatjana Gros, instrumentalni ansambel Orioni iz Ljubljane in humorist Toni Gašperič iz Metlike. Z domačimi in tujimi popevkami se bodo predstavili: Meri Teropšič, Emilija Udovč, Ljudmila Udovč, Vlasta Lampret, Sonja Vaš, Janez Rustja in Tatjana Gros. Prireditev sodi v okvir ,J)olenjsko poletje 71“.
METLIKA - Prejšnji teden so učenci novomeške osnovne šole Katje Rupena, ki so osvojili Zupančičevo bralno značko, imeli nagradni izlet v Metliko. 338 učencev je prejelo značko, precej pa jih je dobilo tudi priznanje.
Osnovna šola Katje Rupene je svojim učencem, ki so letos končali osemletko, pripravila nenavadno darilo: povabila je opernega pevca, basista Ladka Korošca in koncertno pevko, altistko Marijo Bitenc-Sam-cevo, da sta mladini, zbrani v novomeškem Domu kulture, 16. junija zapela nekaj izbranih opernih arij in samospevov. Ob spremljavi pianistke Zdenke Lukčeve je glasbeno popoldne izzvenelo v čudovito umetniško prireditev, ki jo je mladina hvaležno in s pravim smislom za resnično lepoto glasbe toplo sprejela.
Na glasbeni prireditvi so učenci osmih razredov tekmovali v poznavanju glasbe. Videti je bilo, da dobro poznajo klasične in novejše mojstre - skladatelje, saj jim vprašanja o njih življenju in delu niso bila pretrd oreh.
V	poplavi glasbenega kiča je nadvse razveseljivo dejstvo, da se mu velik del mladine hi pokoril, da zna
Levica ne ve, kaj dela desnica
Mladina pogosto upravičeno kritizira, da nima pravega stika z odraslimi oziroma njihovimi organizacijami. Včasih se pa tudi znotraj mladince organizacge kaj zatakne, kot se je to zgodilo 12. junija v Kočevju.
Seja občinske konference ZM je bila sklicana za 9. uro, ob 8. uri pa so se začele športne igre mladih kovinarjev, ki jih je organiziral mladinci aktiv Itasa.
Do tega neskladja je prišlo, čeprav je predsednik mladinskega aktiva Ivan Žerjav član predsedstva občinske konference ZM. Žerjav pa tudi trdi, da je o organizaciji športnih iger mladih kovinarjev dovolj zgodaj sporočil občinskemu predsedstvu ZM oziroma predsedniku.
Posledica je bila, da se člani predsedstva iz Itasa niso udeležili seje konference ZM, ostali člani predsedstva pa se niso udeležili otvoritve iger, ki jih je organiziral mladinski aktivvltasu.	P-c
ločiti zrno od plevela in uživati ob pravi, resnični umetnosti. K temu je prav gotovo pripomogla skrb naših glasbenih pedagogov, ki so znali najti pravo pot in v mladih ljudeh vzbuditi željo in potrebo po pristnem in nepotvorjenem v glasbi.
Spontano in zares od srca so se mladi tekmovalci in poslušalci zahvalili umetnikom za prelepo popoldne z iskreno željo, da bi bilo takih popoldnevov še vehko.
DANJA BAJC
FI A PEROCI PODELJEVALA PRIZNANJA
Sredi prejšnjega tedna je bila v Novem mestu lepa kulturna slovesnost, na kateri so podelili več kot 100 cicibanovih bralnih značk in 7 3 priznanj učencem prvega in drugega razreda novomeške osnovne šole Katje Rupena. Prireditvi je dala velik pomen tudi mladinska pisateljica Ela Peroci, ki je podeljevala priznanja, obenem pa je še prebrala odlomek iz svje nove knjige z naslovom „Mož z dežnikom". Številni obiskovalci, med katerimi je bilo tokrat veliko staršev, so gledali kakovosten kulturni program, posebno pa je vžgal Pavčkov „Vrtiljak”.
^	""	X
Moda mladih
V	petek, 25. junija, bo na Otočcu zabavna prireditev z modno revijo in plesom, ki jo organizira tednik MLADINA. Igrali bodo Termiti, pela pa bo Tatjana Gros. Vstopnice pro-^dajajo pri Mladinski knjigi- ^
5 ZLATIH ZNACK ZA NAŠE UČENCE
Na matematičnem tekmovanju v Ljubljani za Vegovo značko je kar pet učencev iz novomeške občine osvojilo zlato značko: Janko Bevc in Silva Makarovič iz Šmihela pri Novem mestu, Janez Šenica iz Vavte vasi in Novomeščana Alenka Kebelj ter Janez Karžan.
Te dni so na naših srednjih šolah dijaki opravljali zrelostne izpite; prikazano znanje je bilo solidno. Na sliki: dijakinja novome^e gimnazije se je globoko zamislila, ko je trla trde orehe. (Foto: S. Dokl)
Nova šola, novo življenje
Učiteljica Tončka Povše Je na strani tistih, ki želijo novo šolo in boljše delovne pogoje
:	Tončka Povše je vodja po-
• družnične šole na Klenoviku. : Pred štirimi leti ni bilo lahko ; najti zaposlitev, zato se je mlado ; dekle odločilo, da poskusi na tej :	šoli, ki so se je vsi bali. Čeprav je
:	doma z Bučke, sc je kraja nava-
• dila, vendar je vseeno na strani J tistili, ki zagovarjajo preselitev ; šole v dolino. Jeseni bo namreč I v Ši.ocjanu odprta nova matična :	šola, če bo šlo vse po sreči, zato
:	bo životarjenja na Klenoviku
■ konec.
:	-	Kako to, da ste v teh kra-
: jih toliko časa zdržali?
\	„Res, na tej šoli navadno pro-
:	svetni delavci zdržijo samo eno
; leto. Pri meni je drugače, doma S sem z Bučke, posebne razlike :	med tema dvema krajema pa ni.
; Poleg tega sem si ustvarila tudi ! družino, ki me veže na Kle-:	novik.“
;	-	Kako je s poukom na vaši
:	šoli?	.
:	„Verjetno si lahko predstav-
■	Ijate,	kako se da učiti na kombi-
• nirani šoli. Takšne vrste pouk je : že preživel, zato posebne kako-
•	vosti	ne moremo pričakovati!“
■	-	Ali je res, da hočejo neka-
; teri starši šolo obdržati na Kle-:	no viku?
S	„Tudi taki so bili, ki so bili
:	proti	preselitvi. Menili so, da je
: za njihove otroke šola dovolj
dobra. Seveda niso vedeli, da imajo otroci, ko' gredo v zahtevnejše šole, velike težave. Prepričana sem, da bo takih vedno manj in da bo prevladal zdrav razum.“
- Kaj pa vi?
,JPo toliko letih učenja v nemogočih pogojih za delo si želim, da bi učila v boljši in bolj urejeni šoli. Občutek imam, da bom učencem lahko nudila precej več. Poleg tega se bom tudi santa dosti bclje počutila.“
- Se kakšna želja?
„Da bi se jeseni srečali že v Škocjanu!“	S.	DOKL
Novomeški košaricaiji (na sliki), ki so s svojoodlično igro v republiški ligi — B skupine navdušili številne privržence košarke na Dolenjskem. V spomladanskem delu prvenstva so osvojili prvo mesto, prepričani smo, da bo tudi jeseni tako. (Foto: S. Dokl)
Še v Ljubljano po zmago!
Novomeški košarkarji, ki tekmujejo v slovenski republiški ligi - B skupina, so dosegli več, kot bi kdo pričakoval. Brez kakšnih večjih izkušenj so v vseh dosedanjih srečanjih prepričljivo porazili vse svoje na^rotnike. Še vedno so brez poraza, ostane jim samo še srečanje s KK Ljubljano v Ljubljani. Prepričani smo, da bodo preskočili tudi to oviro in dosegli izreden uspeh. Ce bodo ponovili takšno igro tudi jeseni, potem bomo prihodnje leto imeli republiškega ligaša. S takšno igro, kot so jo novomeški košarkarji poklali v zadnjih tednih, bi tudi v društvu najboljših uspevali.
NOVO MESTO : ELEKTRA 72:50
Novomeški košarkarji so v slovenski B ligi zmagali sedmič zapored. Elektro iz Šoštanja so premagali z 72:50 (33:24). Domačini so v poprečni tekmi pred 200 gledalci vodih vso tekmo. Za Novo mesto so igrali: Šepetave 4, Splichal 21, Ž. Kovačevič 27, S. Kovačevič 4, Pirc 8, Šobar 8, Papič, Bencik, Špiler, Piletič, Colarič.
NOVO MESTO : TOLMIN 81:57
Novomeščani se tudi v osmem kolu I. SKL — B lige niso dali presenetiti. Že ob polčasu so imeli pred-
nost 14 košev - 38:24, do konca tekme pa so proti Tolminu prednost še povečali, čeprav so ob koncu igrali z mlajšimi košarkarji. Za Novo mesto so jgrali:	Šepetave 22,
Splichal 17, Z. Kovačevič 16,Počr-vina, S. Kovačevič 10, Pirc 10, Piletič 2, Papič 2, Bencik 2, Špiler. S to zmago so si Novomeščani kolo pred koncem zagotovili nadov spomladanskega prvaka.
Milavec prvi v Velenju
Pod pokroviteljstvom velenjskega Gorenja je bil v nedeljo v Velenju avtomobUski rally za „Nagrado Gorenja", na katerem je nastopilo 50 tekmovalcev. Na 650 km dolgi in zahtevni stezi so se odlično uveljavili tekmovalci Novega mesta, osvojili so dobra mesta; najboljši je bil Milavec, ki je osvojil v svoji kategoriji prvo mesto.
Rezultati: do 850 kubikov - 1. Brišnik (AMD Lj.-Moste), 2. Smodej (AMD N. mesto); do 1000 kubikov
-	1. Milavec (AMD N. mesto), 3. Badovinec (AMD N. mesto); do 1300 kubikov - 1. Bahar (AMD ŠOLT Lj.), 2. Doljak (AMD N. mesto). V ^neralni uvrstitvi je bil Milavec peti, novomeška ekipa pa je zasedla četrto mesto.
Trebanjska »Kemooprema« druga
Preteklo nedeljo sta nastopili samo dve naši odbojkarski ekipi. Trebanjci so doma odpravili Kamno gorico in tako osvojili drugo mesto v Ugi. Novomeščanke so gostovale na Jesenicah in izgubile srečanje z domačinkami s 3:2. Prejšnjo nedeljo pa so gostovale v Sežani in srečanje brez težav odločile s 3:0 v svojo korist. Novomeščani so srečanje z Branikom preložili na današnji dan. Dekleta iz Brestanice pa so ravno tako odložile srečanje s Severom iz Sladkega vrha.
KEMOOPREMA : KAMNA GORICA 3:1
v nedeljo se je končalo tekmovanje v drugi slovenski odbojkarski ligi. Moštvo „Kemooprema" -Trebnje je z lepo zmago nad tretje-uvrščeno Kamno gorico s 3:1 (-8, 17, 11, 4) zanesljivo dokončno osvojilo drugo mesto med sedmimi moštvi. Za Trebnje so tokrat igrali: Pavlin, Štor, Masnik, Smuč, Slak, Legan, Zupančič, Sila in Povh; za dobro igro je treba pohvaliti zlasti prve tri. Prejšnjo nedeljo je „Kemo-
oprema** premagala tudi koprski „Tomos“ s 3:2 in potrdila, daje ob Bovcu druga najboljša ekipa v ligi.
SEŽANA: NOVO MESTO 0:3 JESENICE : NOVO MESTO 3:2
AVSTRIJCI
V	BREŽICAH IN SEVNICI
'V Brežicah in v Sevnici so gostovali avstrijski rokometaši iz Gradca. Srečanje v Brežicah so domačini odločifi v svojo korist s 24:18. Strelci so bili: Rovan 2, Antolovič 2, Iskra 4, Zagode 1, Bosina 5, Jurišič
2,	Zore 3, Novosele 2, Vervega 1 in Blatnik 2.
Dan prej pa so Avstrijci nastopili še v Sevnici, kjer so v srečanju z domačimi remizirali. Ekipa POST SV je prikazala zanimiv rokomet, domačini pa so po zaslugi izrednega Možica srečanje igrali neodločeno 15:15. Strelci: Simončič 2, Perc 4, Svažič 6, Trbovc 3.
Belt prvak zasavske lige
v nedeljo je bila v Semiču odigrana zaostala rokometna tekma zasavske Uge med Semičem in Črnomljem. Črnomaljci so zmagali z 28:14 in tako postali prvaki zasavske lige. Prihodnjo sezono bodo rokometaši Cosmosa-Belta igrali v LCRL.	T.	LATERNER
BREŽICE : AJDOVŠČINA 15:20 BREŽICE : KOPER 19:9 DOBOVA : CERKLJE 19:33 KRMELJ : OLIMPIJA 18:20 ŠPORTNI NASTOP
V	Črnomlju
v počastitev 30-letnice vstaje prireja ObZTK v Črnomlju ^ortni nastop, ki se bo začel v soboto, 26. junija, ob 20.30 na rokometnem stadionu. Poleg telovadnega bo tekel tudi atletsla program. Telovadni irogram bodo pripravili člani TVD 'artizan Črnomelj, v atletskem pa
bodo sodelovali atleti iz Kočevja, Novega mesta, Ljubljane in Crnom-
ČARCiO IN JENKOLETOVA NA MADŽARSKO
Krška plavalca Nevenka Jenko le in Franc Čargo sta določena v člansko republiSco plavalno reprezentanco, ki se bo 28. in 29. julija pomerila z reprezentanco madžarskega mesta Pecs.
Čargo bo plaval v KRAGUJEVCU
Beograjski Partizan je povabil krškega plavalca Franca Car^ na lavalni miting, ki bo v Kragujevcu
4.	in 25. junija. Čargo bo tik pred odhodom v Srb^o delal veliko maturo na brežiški gimnazyi.
&
P;
BELA KRAJINA : USNJAR (Vrhnika) 1:1
Črnomaljcem v zadnjem srečanju ni uspelo premagati Vrhničanov, čeprav so imeli veliko priložnosti. Edini zadetek za domačme je dosegel Tone Weiss.
4 %A % ii \ k \
NOVO MESTO - V počitniškem domu SGP Pionir na Gorjancih se je zbralo prejšnji teden blizu 100 članov sindikalnega športnega društva podjetja na občnem zboru. V razpravi so ugotovili predvsem to, da bo treba bolj kot do zdaj skrbeti za pomladitev članstva, da podjetje daje precej denarja za šport in da kaže razumevanje za to ter da bo treba hkrati med športniki povečati disciplino. Sklenili so ponovno uvesti dan športa podjetja in troboj SGP Pionir - Konstruktor - Ingrad. Zelo veliko so govorili o potrebi po sodobnem avtomatskem 4-steznem kegljišču v Novem mestu, h kateremu bi bil Pionir pripravljen prispevati svoj delež. (M. J.)
DOLENJSKE TOPLICE - V soboto je bilo medobratno športno tekmovanje gozdarjev. Tekmovanja se je udeležilo 82 tekmovalcev, v skupni uvrstitvi pa so bili najboljši Stražani. Rezultati: tek - 1. Markovič (uprava); met krogle - 1. inž. Piškur (Straža) 11,32; streljame - 1. in 2. Rade (Črnomelj) in Spiletič (Straža) 80 krogov; kegljanje - 1. inž. Štor (Straža) 34 kegljev; šah -
1.	Jarc (Podturn) - Sašek (uprava) in inž. Starič (uprava). Končni vrstni red: 1. GO Straža 92 točk, 2. Uprava 65,5 itd. (A. S.)
BREŽICE - Ob jubilejnem srečanju učencev športnikov na šoli bratov Ribarjev v Brežicah je bilo tekmovanje v košarki in plavanju. Mladi Brežičani so biU uspešni. Zmagali so v košarki, v plavanju pa so bili drugi. Košarka - učenci: 1. Brežice, 2. Zagreb, 3. Osijek; plavanje - učenke: 1. Beograd, 2. Brežice, 3. Semizovac. (V. P.)
NOVO MESTO - Na drugem te-niScem turnirju novomeških igralcev tenisa je bil vrstni red naslednji: 1. Uhl, 2. Turk, 3. J. Picek, 4. Splichal. Na prvem turnirju je ravno tako zmagal Pavle Uhl. (J% S.)
NOVO MESTO - V zaključno tekmovanje atletskega finala za mlajše mladinke, ki bo v soboto, 26. junija, v Celju, se je uvrstilo precej dolenjskih atletov. Za uvrstitev med najboljše se bodo potegovali: Janez Komelj, Janez Sečnjak, Jože Možina (vsi Novo mesto), Vojko Baumgart-ner (Črnomelj) ter mladinke Ivica Jakše (N. m.), Nina Golobič (Črnomelj) in Brigita Levstik (Partizan Kočevje).
Metliška košarka preživlja hude čase. Pred letom še izredno upoštevani košarkaiji so zadnje čase postali prava „topovska hrana za ekipe, ki mloh nimajo imena. Dolenjska ^ortna javnost upravičeno obžaluje to „rakovo pot“ Metličanov, ki bo veijetno pripeljala do popolnega
E »loma tega priljubljenega orta y Beli krajini. Kaj ni oda vloženega truda, denarja? Kako to, da Metličani tako ravnodušno opazujejo „potapljajočo se barko *? Kaj jim je vseeno, če bodo še ob edini še kolikor toliko razgibani šport? Veijetno še ni vse zamujeno, potrebno je n^ti primemo zdra-yVilo, ki bo zanesljivo pozdravilo!
BREZ BESED
Odlok pa tak!
Svojevrstni „patroni" so Sev-ničani. Imajo občinski odlok, ki natanko določa, po kolikem času je treba sneti državno, republiško ali partijsko zastavo, nič pa ne pove, da je zastave sploh treba obešati. In prav to bi odlok moral določati, saj je v mestu ob praznikih zdaj cela vrsta hiš, katerih lastniki se ne zavedajo, kaj jim nalaga državljanska zavest. Med njimi so ugledni in vplivni meščani, ki jim tak odnos ne dela časti.
KRIŽ V DOLINI
Lepotici bujnih oblin je v dolinici pod vratom visel na verižici križec. Moški se je zagledal v zapeljiv izrez, lepotica pa ga je vprašala:
- Vam je všeč križ?
- Saj ne gledam tega, ampak levega in desnega razbojnika.
Boj stariii »petelinov«
Za kratek čas in dobro voljo
VODORAVNO: 1. novinarka DL (Ria), 6. pod, 9. vrtna roža, 14. žensko ime, 15. električno nabit atom, 16. železov kršeč, 17. zdravilo, 18. lastnik banke, 21. cvetlica, 22. gora v Švici. 23. hokejski vratar Olimpije iz Ljubljane (Tone), 24. geometrijska oblika, 26. ribiška mreža, 27. ime znanega pisatelja Twaina, 28. orjak, 30. natrij, 31. zadetek pri nogometu, 32. beograjski ilustrirani list, 33. napadalka železa, 35. kazalni zaimek, 36. mlad človek, 39. zavoj, paket, 42. Obrtni šolski center, 44. lijak, 45. kraj v Makedoniji, 46. Taylor Robert, 47. padavina, 49. tehnični urednik DL (Marjan), 51. stadion v Budimpešti, 52. nesramen, brezobziren človek, 54. štev-nik, 55. zveza, pakt, 57. luka v Akabskem zalivu, 58. kradljivec, 59. naš geograf in kartograf.
NAVPICNO: 1. zrakoplov, napolnjen s toplim zrakom, 2. francoski pisatelj (Claud), 3. cigaretni ogorek, 4. električna centrala, 5. hrvaški šahist (Braslav), 6. moško ime, 7. hladno orožje, 8. osnova mnogih barv in zdravil, katransko barvilo, 9. ameriška poročevalna agencija, 10.
mlečni izdelek, 11. vrsta bacila, 12. reka ob slovenskem Primorju, 13. napad, naskok, 19. ptič severnih morij, 20. odžagani del debla, 23. mlad filmski igr^ec (Igor), 25. Karlovac, 27. Mostar, 28. kačji glas, 29. vrela voda, 31. ^avni urednik DL (Tone), 32. noviteta, 34. Janez Trdina, 35. svetovno znana italijanska opera, 37. tega leta, 38. prestolnica Italije, 39. moško ime, 40. znak za odštevanje, 41. Levstikov junak, 43. vrednost blaga, 45 prebivalec severnega dela Velike Britanije, 46."žen-sko ime, 48. kratek premik, gibljaj, 50. hrvaška vprašalnica, 51. veletok v Afriki, 53. Karel Arhar, 56. nikalnica.
REŠITEV KRIŽANKE OD 17. JUNIJA
VODORAVNO: 1. Maroko, 7. Praga, 12. otočan, 13. Loren, 14. sok, 15. sklep, 17. NO, 18. TL, 19. stran, 20. ter, 21. koran, 22. Lara, 23. lakaj, 24. letak, 25. Pirot, 26. kaval, 27. oval, 28. Satir, 29. lat, 30. pirit, 31. MS, 33. MR, 34. Marin, 35. tok, 36. enkar, 38. Nevada, 40. Ravne, 41. acetat.
V gostilni pri »Šerifu« so se spoprijeli 70-letniki
V gostilni „Pri šerifu", kot pravijo po domače, v Dolemih Lazih (občina Ribnica) so 21. junija popoldne pomerili moči okoli 70 in še več let stari fantje.
V boju so sodelovali: Matičkov Janez, Šmalčev Francelj, Gričarjev Jože, miril pa jih je upokojeni logar „čur“. Kaže, da so boj „zakurili** oziroma podžigali tudi nekateri ugledni gostje.
Zakaj je prišlo do prask starih „petelinov**, še raziskujejo. Kaže pa, da je za nekatere kriva j^a, za nekatere pa zlobni ženski jeziki, da pijače niti ne omenjamo. Gostilničar „šerif* je pret^ strogo opazoval, hujša pa je bila njegova žena, ki je „peteline** drugega za drugim znosila iz gostilne.
P-c
^ ^
SLUČAJNO ODKRILI PUŠKO
Prejšnji teden so metliški miličniki iskali registrsko tablico, ki jo je izgubila s svojega vozila Vida Kralj, pri tem pa so pri Rasimu Malagiču na Krasincu slučajno našli še vojaško puško. Orožje je bilo Malagiču odvzeto.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Hud požar
Življenje, družinska sreča, ustvarjanje kot najviše poslanstvo človeka, vse to sestavlja celoto, ki bi ji lahko rekli; Vladimir Štoviček živi polnokrvno. Umetnost je zanj vzvišeno poslanstvo človeka, ki skuša razumeti skrivnosti sveta in jih razlaga drugim s tem, kar oblikuje. -Na sliki: kipar in medaljer Vladimir Štoviček s soprogo in hčerkicama Tatjanco in Du3co. (Foto: Tone Gošnik)
PREID SC'BOTNIM PRAZNIKOM ZASLUŽNEIGA
KIPARJA IN IViJ^DALJEIlJA
Umetnik, ki vroče ljubi ž
N/iadimlr Štoviček v prenovljenem ateljeju, spoštovan in priznan od vseh, ki so Jim lepota, dobrota in resnica večni ideali človeka — Ob 75-letnici mcža, čigar umetniškemuse ne pozna tričetrt-
stcleino potovanje skozi čas in njegove spremembe
Dobro poldni^ desetletje bo že tega, kar sem kiparja in meda-Ijeija Vladimira Stovička prvikrat srečal v njegovem ateljeju nad leskovem gr^om. Izzvenelo bo morda kot pretiravanje, pa ni: gre za resničen občutek nevsakdanje pojave, da se leta mojstru mo-vičku skor£y ne poznajo. Kadarkoli sem bil pri njem ^li pa sem ga srečal sredi dogodkov likovnega življenja naše pokr^ine, vedno je bil nasmejan, dobre volje, ^orajda otro^o vesel vsake razstave ali kulturne prireditve, hkrati pa neugnano pobi vedno novih načrtov in zamisli, kaj vse bo še naredil in česa bi se še rad lotil. Nikoli pa ni ostalo le pri besedah: ko je pred petimi leti skromno slavil 70 let plodnega ži^jenja in mu je mlada krSca galerija prvemu ^nudila razstavne prostore, je marsikdo mislil, da bo mojster Stoviček poslej malo več počival. V soboto nas bo znova prepričal o na-^rotnem: ob 7S4etnici ži\ijenja prireja novo samostojno razstavo, na kateri nam bo v Kr^em predstavil dela zadnjih petih let.
more načuditi, od kod uglednemu
(Požar) V Kostanjevici je pogorelo dne 25. t. m. trem gospodarjem sedem poslopij. Zgorela je jedna krava, 11 svinj in mnogo perutnine. Neki jinož se je močno opekel; odpeljali so ga v bolnišnico. Požarne brambe so prihitele iz Krškega in Šentjerneja, da sta zabranili vei^i požar. -'Dne 26. t. m. pa je pokončal požar v Gaberju, stopiške fare 5 hiš. Zgorel je dveleten deček, sedem svinj, osem ovac in večina živeža in krma. Neki gospodar, ki je izganjal živino iz hleva se je opekel tako nevarno, da bode težko ozdravil. Štirje poškodovanci so bili zavarovani. Zažgali so otroci.
(Za popotovalce v Srbiji.) Tukajšnjo c. kr. okrajno glavarstvo razpošilja ravnokar osem županstvom okrožnico, s katero jim naznanja, da za popotovala iz avstro ogrske države v Srbijo in narobe ni treba več potnin niti potrdil, katere sije moral dosedaj priskrbeti vsak državljan obeh držav pri svojih oblastnijah, kadar je hotel stopiti v kako dotično državno mqo. Ta olajšava v prometu se je uvedla vsled dogovora, katerega sta sklenila zadnjič zastopstva obeh vlad. Vendar priporoča se glasom dopisa c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani, z dne 10. junya 1.1., št. 1950 pr- popotovalcem naše nionarh^e, kateri nameravajo podati se v Srbijo, da se tudi za naprej priskrbe popotnin, ker taiste bi jim vtegnile pomoči še v bodočem v tun državi iz možebitnih zaprek.
(Živinska kuga.) Mnogo nadlog tare naše ubogo ljudstvo. PriSa je še nova živinska kuga v gobcu in pa na parkljih, ki razsaja po velScem delu Dolenjske in Notranjske. Deželna
0
4
4
#
4
#
<
r
§
s
#
4
#
#
0
r
4
4
#
vlada je ukazala vsled tega, da se razglase kot okuženi sodni okraji Vipava, Črnomelj, Novo mesto in Žužemberk in ves političen okraj Kočevje.
(Veselico) s pe^em in godbo priredi dne 12. juUja t. 1. ,4)olenjsko pevsko društvo“ na vrtu g. Tučka. - Začetek ob 8. uri zvečer.
(Mesto sedanjih kuprenih, res nerodnih četrtakov) dobimo nov drobiž po 5 kr. iz nikla.
(Raka,) ki meri 12 palcev s škarjami vred, je dobil v Radolji med Vrhom in Škocijanom posestnik Jožef Tramte iz Zlogajne; mogoče, da se bode še ta redka žival zalegla počasi po vodah.	.
(Hrošči.) V občini Veliki Loki na Trebanjskem se je letos pokončalo 165 mernikov hroščev, za katere je le ta občina plačala premij v znesku 65 gld. 80 kr. Bilo jih je hvala Bogu letos ondi manj, nego se je iz početka sodilo.
(Povesti slovenskemu ljudstvu.) Gosp. Kalan, vrednik ,J)omoljuba“ je zbral 15 povesti, ki so bile natisnjene v omenjenem listu v lepo knjižico. Povesti so mikavne in poučne ter stanejo samo 20 kr. Toplo jih priporočamo.
(Grški bivši minister Triku p i s) je obiskal srbsko vlado v Belem Gradu potem pa bolgarsko v Zofiji Brez dvoma se je godilo zavoljo dežele Macedonije v Turčiji, kjer stanujejo Bolgari, Srbi pa tudi Grki. Zavoljo nje se bodo ti narodi še krvavo bUi.
(Iz Dolenjskih Novic 1. julija 1891)
Tej nenavadni delovni vnemi, ki jo vseskozi prešinja plemenito umetniško ustvarjanje, polno težaškega in resnično napornega fizičnega dela, se je treba prikloniti in jo spoštovati. Malo poznam 75-letnikov, ki bi dan za dnem tako neutrudno delali, se nenehno trudili in mislili vedno in povsod samo na delo. Stovička -umetnika bi lahko primerjal s kmetom, ki gara vse življenje in se nenehno trudi od jutranje zarje do trdne noči. In ko ga človek te dni sreča sredi obnovitvenih del za malce preurejeni atelje, se kar ne
,J\dedalje v njegovih zgod-ijih letih so nežne, krhke, le svetloba jih oživi v re-iefno plastiko. Relief potaja s časom vse krepkejši, endar pa tu fn tam še vedno veni mehka melodija godnjih let, posebno na 'ekliSkih ali ženskih por-etih. Ves čas, pa naj por-etira otroke, dekleta, žene, rijatelje, umetnike, znan-tvenike, politike, heroje, po redlogi ali resničnem modelu, je zadržan in miren, 'loveški lik je vselej pri-'zdignjen, poveličan, nikdar 'a ne bo razvrednotil, tem-eč ga bo enkrat prežaril s tankim liričnim občutjem, in-jič pa ga bo monumen-taliziral. Lik glave je pretehtan, v razmerju in ravnotežju bo z motivom na-Disa...
... Štovičkova medalja ledvomno pomeni vrh tega, kar smo zmožni v tej zvrsti ianes doseči, hkrati pa tudi lostojna oživitev one velike nedaljerske umetnosti, ki so 'o nekoč dosegli naši meda-'jerji v času, ki je bil medalji kot likovni zvrsti bližji. Ven-iar pa ji tudi naš čas, kot 'caže bogata žetev Štovič-kovih razstav, ni nič manj laklonjen. “
DR. DRAGO KOMELJ (Ob razstavi Vladimira Štovička v krški galeriji 1966)
kiparju takšna moč in volja.
Debela knjiga bi bila potrebna, če bi hoteli opisati bogato življenje umetnika Stovička. Celih 70 let je minilo, kar se je družina nadgo-zdana Stovička preselila iz Boštajna na Srajbarski tum, kjer je pokojni umetnikov oče 30 let delal kot nad-gozdar. Kot otrok, učenec in pozneje študent je živel na pajski pristavi, leta 1934 je kupil sedanjo hišo, nekdanjo gozdarsko (adjunk-tovo) pisarno. Od tu mu v plodni jeseni plemenitega življenja včasih uidejo misli nazaj v najtei^a leta življenja, ko sta biia z nadarjenim sli-„ karjem Jarom Hilbertom v Pragi in 1 Parizu večkrat lačna kot sita. Z ve-j se^em pa je povedal, da šteje za naj*
'l lepši čas življenja zadimi dve leti, ki jih je kot praktikant in sodelavec i prebil pri znanem francoskem ki-j paiju Delamarru. To je bilo takrat, j ko je Pariz priznal mladega Stovička I v plastiki in medalji ter mu podelil ; posebno častno priznanje.
? Leskovca se mojster Stoviček spominja tudi iz grenkih let po 1941: pred gestapovci je moral razbiti plastiko o pre^ancih s Kršk^a polja, še malo prej pa jo je skriv^ odlil v negativ in ga zakopal v zem^o. Rešena plastika je eden izmed njegovih n^jboD dragocenih spominov. Tu, na domačem pri^u, so ga hoteli okupatorji med vojno dvakrat ustreliti. Vedel je, da so ga pustili doma še z nekaterimi drugimi izobraženci le kot talca.
Mojster Stoviček je nasmejan in dobre volje tudi zd^j, ko mu obnova ateljeja daje izredno mnogo opravka. Ne pozna živčnosti ne slabe volje.
, Recept za dolgo življenje? I*ogleaal me je in se hudomušno nasmehnil: „Človek ne sme biti nikoli brez dela!** Davno je že, ko je študent Stoviček dobil od nadgo-zdapev viržinko in jo morda do po-
ilovice pokadil - pa potem nikoli več v življenju ni poskusil tobaka. Vsako jutro žlico medu, večkrat na ^ dan kozarec mleka, pri malici ali po f kosilu tudi kozarec dobrega vina, ob \ vsem tem pa skromno, enostavno j življenje, to je njegovo življenjsko 1 vodilo.
]	»A«	sem utrujen zaradi dela v
1 ate^eiu, zavijem k ženi na vrt in ji ^ tam kdaj pomagam; pri tem se še , n^bolj spočijem .. *‘ - tak je bil i njegov odgovor na mojo radovednost.
Mojster Stoviček gleda naprej. Že zdi\j se veseli, kako prijetno bo delati v razširjenem, svetlem ateljeju, ‘j Pri vsem tem pa njegovih 75 let 'I kakor da ne šteje veliko. Nasmejan in poln globoke življenjske modrosti se ozira v prihodnost. Kar je za njim je dobra in zanesljiva poi, po kateri
Zlbranost med modeliranjem P® riaravi (Foto: Tone Gošnik)
stopa umetnik v jutrišnji dan. Tudi Mojstru Stovičku smo hvaležni za tega bo posvetil delu in umetnosti	njegov	pomembni	delež	v slo-
in dveina prisrčnima rožicama, ki	venskem	kiparstvu	in medaljerstvu
mu krasita življenje: 7-letni Tatjanci^in vsi mu toplo voščimo vse n^-in 6-letni Duški, ki sta prava sreča in	^®pše in	najboljše za njegov	sobotni
zaklad v življenju umetnika ter nje-	Praznik!
gove soproge.	TONE	(30SNIK
.621^4,
... Novomeščan Zmago Kastelic je tako razbil jadralno letalo „trener', da so ga na pre-čenskem letališču vrgli kar tja, kamor mečejo prazne konzervne škatle...
... Visoko kulturno zavest so pokazali Novomeščani: kar trije so prejšnji petek poslušali koncert godbe na Prešernovem trgu!
... Začenja se čas veselic in drugih podobnih prireditev. Silvester Mihelčič, solist na elektronski harmoniki, si je že dal delati še dve roki...
.. . Novotehna je začela oglašati, pod kako ugodnimi pogoji prodaja avtomobile. Razumljivo: zaloge se spet kopičijo!
... Direktor Zavoda za kulturno dejavnost v Novem mestu Lojze Kastelic je Dolenjsko poletje prestavil iz novomeške občine. Letos bo v „Trdinovi deželici pod Gorjanci...“
... Če bi šlo Romanu Do-Ijaku steklarstvo tako zanič, kot gre pod njegovo roko brcanje žoge pri Elanu, bi obrt že. zdavnaj vzel hudič!
... Nekateri pa prav zares nimajo dovolj jagod: zdaj so mi jih začeli krasti že na vrtu! Kaj jih nimajo dovolj vsak četrtek v Dolenjskem listu?
Potoška
bojevnika
Ribniški miličniki raziskujejo, kaj se je dogajalo 3. msya okoli 22. ure v bifeju Kapla v Travniku v Loškem potoku. Anton Kordiš iz Srednje vasi je bil takrat hudo poškodovan in grozi, da bo tožil Albina Košmr-Ija, lastnika bifeja.
Kordiš je kasneje razlagal zdravniku, ko je prišel po zdravniško spričevalo „zaradi tožbe“, da se je začel prepirati v bifeju s Francem Levsti-Kom ,/aradi dvojnih let za sodelovanje v NOB“. Kordiš je tudi povedal, da je bil takrat zelo pijan. Spominja se le, da je ležal na tleh skup^ z lastnikom bifeja Albinom Košmrljem. Trdi tudi, da si je takrat zlomil nogo in da ga je Košmrlj še dvakrat brcnil, češ „da se je on (Kordiš) potuhnil“.
Zdravnik je ugotovil zlom noge v goleni nad gležnjem. Zlom se ni dobro zdravil in je moral Kordiš 13. mjoa ponovno na operacijo. 20. m£ya so ga na njegovo željo odpustili in mu naročili, da se ne sme opirati na mavec. Na kontrolni pregled je bil naročen ^et 23. junija.
Vse to govori, da je bil Kordiš res hudo poškodovan. 'Žalostno pa je, da je do hudih poškodb, prepira in tožbe prišlo prav gotovo bolj zaradi pijače kot pa zaradi dvojnih let.
J. PRIMC
RIMSKA gomila IZ 2. ALI 3. STO'LETJA NA HOMU
Nepričakovana rimska najdba
Posestnik Franc KrnC/ 9ospodar na Vederini, je pravočasno obvestil arheologe na »načrtno zloženo kamenje«, ki se je pokazalo pri gradnji ceste — Rimska gomila* odkritje za Dolenjsko in zahodno Slovenijo
v vasi Hom nad Šentrupef^®*n, na posestvu Franca Krnca, gospodarja na Vederini, so pHRadnji ceste slučajno naleteli na zelo zanimivo arheolo^o naj<»“®- Vrsto načrtno zloženega kamenja je posestnik Krnc pravilfl® ®cenil kot delo davnih staroselcev in o najdbi nemudoma obvesti niuzej. Pri ogledu najdišča smo ugotoviti, da predstavlja najdba * kamni obloženo in prekrito gomilo, vendar njena starost pred *^opavanjem še ni bila jasna. Po nekajdnevnem izkopavanju, ki 83 je omogočil Zavod za spomenico varstvo v Ljubljani, smo “Ugnali, da je bila to 10 m široka rimskodobna (!) gomila, ki je iH’^la v sredini posebno grobnico in ob robu še en manjši grob. Oba ^^®ha sta bila žgana.
2al pa je bila gomila že pred davnimi časi izropana in njena sicer zelo lepa kamnita konstrukcija močno poškodovana. Zato smo od grobnih pridatkov našli le še črepinje glinastih posod, ostanek bronaste zaponke in močno poškodovan bronast rimski novec. Ktju^ skromnim ostalinam bomo po te-mediti analizi najdb zanesljivo ugotovili čas nastanka te gomile. Zaenkrat sc zdi, da je bila zgrajena v 2. ali 3. stoletju našega štetja.
Čeprav najdbe iz te gomile n' , m^o nikakršne materialne vred nosti, pa je njeno odkritje za staro zgodovino Dolenjske izredno pomembno, ker pokopavanja v gomilah v rimskem času doslej na Dolenjskem še nismo poznali. Rimska gomila na Homu je prva te vrste na
I^olcnjskem in v vsej zahodni Slo-'^niji sploh! Take gomile so znane v velikem številu na slovenskem in ?vstrijskem Štajerskem, v Prekmurju •n v zahodnem delu Madžarske, Jttedtem ko zahodno od Save še niso znane, zato je njen pojav sredi '	tembolj presenetljiv.
•Dolenjska je znana kot domovina s^ejših, halštatskih gomil, ki pa jih ‘Obratno na slovenskem Štajerskem Zelo redko najdemo. Najdišče leži ^ severni strani Homa, približno •>50 m visoko, na samotnem gozd-^tem lubtu, ki tvori sedlo in o^nem prelaz med dvema doli-sredi arheološko bogatega območja. Naj omenim le bližnji gozdnati vrh Jaršč ali Kukenberk, ki Jc krožno utrjen z dobro vidnim Zidom oz, nasipom. Tudi na po-
ložnem hrbtu, kjer stoji domačija posestnika Krnca, se najde obilo črepinj, ki kažejo, da so najbrž iz rimskega in zgodnjesrednjeveškega časa. Nemara je že v rimskem času stala na Vederini samotna kmetija, odkoder so svoje rajne odnesli k zadnjemu počitku na sedlo ob pot, ki je vezala dve dolinici.
Najdba na Homu opozarja na bogato arheološko dediščino, ki jo še laije zemlja na vzpetinah in pobojih obakraj Mirenske doline, ki sodi med najbogatejša arheološka področja Slovenije, z vrsto skoraj sklenjenih najdišč od Mirne na zahodu pa do Tržišča in Boštanja na vzhodu. Pri vse številnejši gradnji stanovanjskih hiš, vikendov in komunalnih naprav se n;yde marsikatera arheološka starina, ki pa jih najditelji iz nevednosti razbijejo ali pa iz drugačnih nagibov odtujijo.
Da smo prišli do pomembnega novega arheološkega m zgodovinskega podatka, se moramo zahvaliti pravilnemu ravnanju kmeta Krnca, ki je o najdbi takoj obvestil muzej. Želimo, da bi tudi drugi najditelji izkopanin podobno ravnali, saj s tem pokažemo spoštljiv odnos do starin in obenem bogatimo našo zgodovino.
TONE KNEZ
V koči s tako streho živi Julijana. (Foto: Legan) USODA OBČINSKE SIROTE
Umiranje s samoto
Pri Julijani Bevc iz Brinja pri Šentrupertu
Gorje mu, kdor mora v starosti sam živeti!
V bajti, ki ni njena last, v izbi, ki meri vsega šest površinskih metrov, ždi 89-let-Oa Julijana Bevc in topo zre predse. Nenaden obisk jo vznemiri:
,J^ikar ne popisujte! To re^^čino so popisali ne vem kolikokrat že. Jaz nimam nič od popisovanja, pustite me, naj umrem sama, kot sem živela sama. Jokala bi, če bi še mogla.“
Njen jad obtožuje. Koga? Sorodnike, ki so čisto pozabili nanjo? Oskrbnico, ki ji daje hrano za podarjeno njivo? Občino, Id ji daje 100 dinarjev pomoči, krajevno skupnost, ki bo z občinsko pomočjo zdaj menda vendarle za silo popravila streho?
V zadregi smo, ker je, karkoli zdaj zanjo še storijo, že skorajda prepozno. Zenica dogoreva kot sveča.
„Samo pustite me, naj tu umrem, pač, malo naj popravijo streho, pojejte, kakšna je. Če ne bo močila, bo malo bolje zame. Samo to, nič več. Ne v dom, v
dom ne bi več šla, 40 let prebivam tu notri, če je bilo toliko časa dobro, bo pa še sedaj.“
Gorje mu, kdor mora v starosti živeti sam!
M. L.
Zlatoporočenča Viktorija in Jakob Simončič iz Šalke vasi pri Kočevju sta si po 50 letih skupnega življenja 19. junija spet obljubila večno zvestobo. Poročil ju je predsednik občin^e skupščine Miro Hegler, ki jima je ob tej priložnosti izročil tudi skromno darilo. (Foto: Jože Primc)
50 ZLATIH LET ZAKONCEV SIMONČIČ
S šestimi leti pastir, s šestnajstimi rudar
Danes živita skromno in tiho v Šalki vasi
19. junija letos sta si v poročni dvorani v Kočevju ponovno obljubila večno zvestobo Viktorija m Jakob Simončič, ki sta se prvič poročila natanko pred 50 leti, 19. junija 1921.
Jakob Simončič je bil rojen pred 75 leti v Repovšah, občina Šentjur pri Celju, v družini malega kmeta in sodarja. Že s 6 leti si je začel služiti kruh kot pastir. Nato se je šel učit za čevljarja, vendar je postal kmalu rudar.
Delal je od 16. leta starosti v raz-nili premogovnikih na Madžarskem, Avstriji, Zabukovju pri Sevnici, Ko-stolcu v Srbiji in Kočevju, kjer je bil leta 1953 tudi upokojen.
Žena Viktorija, rojena Ladiha, se je rodila pred 68 leti v rudarski dru-
žini, ki je štela kar 10 članov. Že s štirimi leti je šla skupaj z mamo in ostalimi za očetom, ki je delal v Nemčiji. Tam je Viktorija tudi dokončala osnovno šolo. T919 se je družina spet vrnila v Kočevje, kjer se je leta 1921 poročila s svojim sedanjim možem.
V zakonu so se jima rodili trije otroci. Sin Jože, ki je bil poročnik, seje leta 1950 pri opravljanju službe na meji smrtno ponesrečil. Ena hči živi v Kočevju, druga v Kamniku. Skupno imata zlatoporočenca 8 vnukov in 4 pravnuke.
Seveda mimo obeh zakoncev nista šli brez posledic tudi obe vojni. Danes živita oba skromno in tiho v Salki vasi pri Kočevju.
J. PRIMC
IZ
SPOMINOV
STANETA SEMIČA — DARIJA
Italijani ubogajo Tomšičevo brigado
v Liskovcu, pa tudi drugod so se belogardistične patrole skoraj brezskrbno sprehajale, ker so le malokdaj naletele na naše patrole ali izvidruce. Ko pa so terenski aktivisti izvedeli, da se približuje njihovim krajem naša brigada, so začeli s političnim delom tudi med tistimi, ki so bili naklonjeni beli gardi. Belogardisti niso vedeli, da bo prišla v te kraje brigada, mislili so, da prihajajo le izvkinice kakega partizanskega odreda, ki so slučajno zašle v te kraje. Mi smo že ponoči zasedli razne višinske položne, se prikrili, da niti tamošnji domačini niso slutili, da je v bližini Pristave že vsa naša brigada. Že med pohodom brigade se je naš intendant povezal s terenskimi delavci in organizatorji Osvobodilne fronte tega terena, ker je moral poskrbeti, da bo dovolj hrane za vso brigado. Ko pa so tudi Italijani zaslutili, da smo prišli v te kraje, so zahtevali od belogardistov, da so bile njihove patrole stalno na terenu, in ni bilo dneva, da ne bi pokalo vse naokoli zaradi srečavanj naših in belogardističnih patrol.
Že drugi dan je prišla iz Stične močnejša patrola, ki jo je napadel naš drugi bataljon in ji potem sledil vse do vasi pred .Stično in smo morali za njim poslati kiurirje, da se je vrnil v sestav brigade v hribe pri Pristavi. Naslednji d«n je naša brigada krenila mimo Temenice v Leskovec, ki je bil ob razmejitveni črti in so bolj oddaljene hiše Leskovca bile že na nemški strani. Pohod po tem sektorju je bil težaven, ker se celo kmečkih poti nismo smeli držati. Ko pa smo prišli okoli dvanajste ure v Leskovec, so nas belogardisti že opazili, čeprav so se tu počutili zaradi bližine Nemcev popolnoma varni. Prve naše patrole, ki so prišle v vas, so se takoj spopadle z njimi, ko pa sta začeli napadati tudi dva naša bataljona in sta že začela vdirati v vas, so pobegnili. Ujeli smo le enega belogardista, ki ni utegnil pobegniti z ostalimi. Zaplenili smo precej streliva, nekaj francoskih pušk, iz njihovega skladišča pa smo pobrali precej suhega mesa in drugih živil, pa tudi vina in žganja.
V Leskovcu se nismo dolgo zadrževali. Pobrali smo vse, kar je bilo uporabnega, in odšli proti Vrhu in Polici ter se ustavili v Mali, Veliki in Stari vasi, ki so vse na kupu. Nismo^se še dobro nastanili, že je prišla skozi predor pri Višnji gori patrola, kije prinesla ukaz Glavnega štaba, da se moramo neniudoma napotiti na nove položne v bližino Muiyave, v gozdu od Gorenje vasi proti Zagorici. Kurirji nam niso vedeli povedati kaj več kot to, da so tudi druge brigade že razporejene v naši bližini. Povedali so nam tudi, da nas niso dosti iskali, ker so slišali streljanje v Leskovcu in so bili trdno prepričani, da smo mi v Leskovcu, nato pa so nam sledili skozi predor pri Višnji gori in do nas. Za njimi pa so šli belogardisti. Kom^j so kurirji prispeli v štab naše brigade, so se naše patrole že poprijele z belogardisti, ki so prišli iz Višnje gore in od drugod. Naši so jih odbili. V tem ^opadu je padlo šest belogardistov, ki so jih pustili na kraju borbe, ranjence pa so odnesli s seboj, a jih je bilo prav gotovo mnogo več kot mrtvih zaradi našega nenadnega napada.
Takoj po tej končani borbi smo odšli na odrejene položne in 1. junija zjutraj smo se razporedili na položnih, ki nam jih je odredil Glavni štab.	^
Sli smo kar po cesti in skozi višnjegorski predor ter Kriško vas, mimo Polževega in Gorenje vasi v gozdove med Muljavo in Stično. S seboj smo no,sili tri ranjence. Tu je bilo hrane dovojj, s seboj pa smo vodili tudi več glav živine, ki smo jo zelenili še v Leskovcu. Ko smo se ustavili v gozdu pri Zagorici, nas je obiskal komandant Glavnega štaba Stane-Franc Rozman; odredil je pregled oroga in zahteval od nas točne podatke o oborožitvi in ^ogi streliva. Ukazal je, da moramo nekaj lahkih mitraljezov odstopiti drugi brigadi, v zameno pa smo dobili težke mitraljeze. Vsej brigadi je odredil počitek do nadaljnjih ukazov Glavnega štaba.
Ko je pregledal brigado, me je poklical k sebi, in ker me je poznal in mi zaupal tudi najbolj skrite načrte Glavnega štaba, mije rekel:
„Daki, naš Glavni štab je odločil, da bosta šli dve brigadi na Štajersko, Savo bosta prekoračili med Litijo in Ljubljano, najbolj gotovo pri Kresniških Poljanah, kjer je voda najniga."
Te kraje je komandant Stane zelo dobro poznal, zato se je tudi odločil za ta načrt. Povedal mije še, daje pohod na Štajersko zamisel Centralnega komiteja partije in Glavnega štaba, ker je na Štajerskem treba poživiti akcije proti Nemcem, ker Nemci izvajajo nad prebivalstvom vedno večje nasilje, in da bosta naši dve brigadi pomagali štajerskim partizanskim odredom, dokler tam ne bodo osnovali samostojnih brigad.
Le še kratek čas se je zadržal med borci, potem pa se je poslovil in odšel. Dva dni smo ostali sami, nato smo po njegovem ukazu zamenjali oro^e z borci Cankarjeve brigade. Za odhod na Štajersko je Glavni štab odredil Cankarjevo in Gubčevo brigado.
Po zamenjavi oroga - dali smo deset češcih zbroje^ic, dobili pa pet težkih mitraljezov, vse italijanske puške in strelivo za nje, pa tudi mavzerice z naboji - sta bili obe brigadi dovolj močno oboroženi in pripravljeni za pohod na Štajersko.
Da bi brigadama olajšali oziroma omogočili prehod prek Save in odvrnili pozornost Nemcev na tem področju, je Glavni štab odredil, naj Tomšičeva brigada krene čez progo Novo mesto-Ljubljana na sektor Radohove vasi, se nastani v vasi Metnaj, se tu odpočije, nato pa naj izvrši napad prek razmejitvene črte na nemški postojanki Osredek in Javorje. Sercerjeva brigada, kije bila tedaj na sektorju Ilova gora, je dobila ukaz, naj odide v Podgrad, okoU tri kilometre od Zaloga, in n^^ se tam lažno pripravlja za prehod prek Save, da bi tako privlekla nase in na Tomšičevo pozornost nemške vojske vzdolž Save ter tako odprla pot prek Save Cankarjevi in Gubčevi brigadi.
Toda Nemci niso nasedli našim nakanam.
Poizkus, da bi Cankarjeva in Gubčeva brigada prešli Savo in odšli na Štajersko nam dokazuje, da sta Centralni komite KP in Glavni štab razmišljala o pomoči štajerskim partizanom že pred pohodom XIV. divizije na Štajersko in da njen pohod v septembru 1943 ni bil pripravljen na hitro, temveč se je porajal že mnogo prej.
V noči od 4. na 5. junij 1943 je bila Tomšičeva brigada pripravljena za prehod razmejitvene črte in 5. junija zjutraj okoli četrte ure je bila že na meji*in čakala svitanja. Brigado smo razdelili tako, da bo prvi bataljon napadel Osredek, drugi bataljon bo zavaroval vse prehode, da Nemci ne bi mogli pasti prvemo bataljonu v hrbet, tretji bataljon pa bo napadel postojanko Javorje.
^ Okoli sedme ure smo v kolonah prešli razmejitveno črto, še prej pa smo uničili žične ovire in minska polja. Vse nam je šlo kot po maslu in nihče nam ni oviral prehoda čez uničene ovire. Javorje je bilo v nemškem zasedenem ozemlju pribl, dva kilometra. Osredek pa kakih pet kilometrov od razmejitvene črte.
(Nadaljevanje prihodnjič)
POTA li\ STIt^
»ŽELEiLA MI JEi NOVOi NESREIČO IN MI OČITALA INVALIDNOST«
Germovšek priznal dejanje
Pred sodniki novomeškega okrožnega sodišča je trdil, da je hotel s »tisto staro raketo« ženo le prestrašiti, ne pa tudi pokončati — Razprava se bo nadaljevala 29. junija, tedaj bo spregovoril tudi strokovnjak za razstreliva — Kolikšno rušilno moč je imela mina?
Eksplozija, ki je zgodaj gutraj letošnjega 26. marca usekala na ,,ganku“ grajske pristave na Mali Loki pri Trebnjem, sicer ni zahtevala človeŠcih življenj, je pa pretresla in prestrašila ljudi v kr^u in okolici. V vsakdanje pomenke še zdaj vpletajo tisti ,4iudi dogodek, ko je mož nastavil mino svoji bivši ženi“.
Nehvaležno, a je vendarle treba
Naj bo dan ali noč, poletje ali zima, sonce ali naliv - nič nas ne zaustavi, motorizirane. Kar poglejte, na katerokoli cesto; kot mravelj nas je: kosajočih se s „kubiki", „konji“, najnovejšimi znamkami, luksuznimi izvedbami Kaj neprekinjena črta, kaj omejitve, kaj prometni znaki, tovarištvo, kodeks etike! Kaj nevarnost, kadar gre za to, da te bom .. .^i važno, ali si YU ali D, boš že videl, koliko zmore tale moj ..
Kajpak vsakdo ne pade patrulji prometne v roke, a tisti, kiji, si to zapomni. Zlasti kadar naredijo miličniki akcijo. Akcij ni bilo malo. Minuli teden smo poročali o eni. Manjše akcije pa so vsak dan, na avtomobilski in drugih cestah. Potem sledijo opomini, ukrepi: „Vozili ste prehitro, za to se plača mandatna kazen ,.Ali: , Rro-metno dovoljenje vam je poteklo, zato ..Prenekateri je že moral sneti tablice z vozila, ki ni bilo v redu, marsikdo, ki ga je zalotila prometna, je sedel pred sodnika za prekrške.
Večkrat je slišati: „Zd^ so me ujeli, pa me ne bodo več. Kar naj zafrkavajo.“ Zafrkavajo? Kaj pa, predragi voznik, če bi se ti, recimo, slučajno primerilo, da bi s pokvarjenim vozilom karamboliral, bodisi da zavore niso „prijele**, bodisi da te je z zlizanimi gumami zaneslo. Si kdaj pomislil na to?
Motornih vozil je na cestah čedalje več. Se več jih bo naplavila turistična sezona. Ceste bodo kot mravljišče, in če ne bo reda, bo nastal pokol. Prometni miličniki imajo odgovorno, obsežno in nič kaj hvaležno nalogo: paziti na red na cestah in izločiti vse, ki ta red kvarijo. To pa je njihova nenehna naloga, naj bo dan ali noč, poletje ali . . .
Tekst in foto: IVAN ZORAN
„Tovariš, tule piše, da vozite sadje, to drži, ali naj pogledamo? Koliko časa ste že na poti, pravite? A, tako. Ampak divjati pa le ni treba. Se razumeva? “ (Slil^ 1)
„Prometno dovoljenje morate podaljšati. Naj pogledamo še druge dokumente: vozniško dovoljenje. Kdaj ste bili zadnjikrat na obveznem zdravniškem pregledu? “ (Slika 2)
S ^ • J ^ . 0 . ^ ■ ^ , S ^
s
i
i
I
^ . J
I
I
r
J
Dežurni
poročajo
VRHPEC:	KOLESAR POD
AVTOM - Bogomila Hude iz Ljubljane je 20. junija z osebnim avtomobilom na Vrhpeči podrla 9-let-nega Antona Makšeta, ki se je pripeljal naproti s kolesom po levi strani ceste. Voznica je podrla fanta kljub temu, da je vozilo naglo ustavila. Ranjenega Antona so odpeljali v novomeško bolnišnico.
RUHNA VAS: PRINZ ZGOREL, VOZNIK ŽIV - 19. junija sta se Franc Kupres iz Ljubljane in Antun Miličevič iz Zagreba dnig za drugim peljala po avtomobilski cesti. Pri Ruhni vasi se je Zagrebčan odločil za prehitevanje v ,,škaijah“, zadel avtobus reške registracije, kije vozil naproti, in po trčenju zrinil s ceste Kupresov prinz 1000. Ljubljančanovo vozilo je zavozilo na nasip, podrlo topol, padlo na njivo s koruzo in zgorelo. Škodo so ocenili na 50.000 din. Voznik je bil le laže ranjen.
ORESJE:	hlod	PREGAZIL
DECKA - 14. junija ob 6.30 je Peter Ocvirk med vzvratno voži^ s tovornjakom zadel hlod, na katei«m je sedel 10-letni Štefan Hoijak iz Drožanja. Hlod se je prevalil prek fanta, da so hudo poškodovanega odpeljali v celjsko bolnišnico.
METLIKA: MOTORIST PODRL PESCA - Milan Ribarič iz Dolnjega Bukovca je 19. junija v Metliki z motorjem podrl Milko Železnjak iz Jesenovičev pri Ribniku, ko je neprevidno prečkala Cesto bratstva in enotnosti. Hudo ranjeno Železnja-kovo so odpeljali v novomeško bolnišnico.
JUGORJE: FICKO NA STREHI
- Pri Jugorju se je 18. junija pte-vmil s fičkom na streho Draw Guštin iz Vojniča pri Karlovcu. Škodo so ocenili na 6.000 din.
KRONOVO: Z MINIJEM NA TRAVNIK - Vlado Smajdek iz Novega mesta se je 18. junija pri Kro-no^%m prevrnil z mini-morisom. S ceste je iz nepojasnjenega razloga zapeljal na travnik. Škodo so ocenili na 12.000 din.
DOBRUSKA VAS: PD SREČANJU NA TRAVNIK - 18. junija je s tre^erazredne ceste pri Dobruški vasi odneslo na travnik fička, ki ga je vozil Jože Pavlin iz Stare vasi. Vozilo se je prevrnilo in so ocenili škodo na 5.000 din. Do nesreče je rišlo, ko je Pavlin na ozki cesti sre-eval fička Franca Sterka iz Hra-stulj, ki je svoje vozilo celo ustavil.
OTOC'EC:	VOZNIK	ZADRE-
MAL - Med vožnjo po avtomobilski cesti pri Otočcu je Jusuf Karahsano-vič iz Vukovara 18. junija zadremal za krmilom, tovornjak in prikolica pa sta odplesala s ceste in se prevrnila na bok. Gmotno škodo so ocenili na 11.000 din. Laže je bil ranjen sopotnik Drago Jeličapin.
BRESTANICA:	OTROK	POD
AVTOMOBILOM - 15. junija proti večeru je pred osebnim avtomobilom, ki se je z njim skozi Brestanico peljal Franc Repše iz Sevnice, stekel 8-letni Romah Gcršak. Vozilo je dečka podrlo, čeprav je voznik zaviral. Fanta so odpeljali v brežiško bolnišnico.
JESENICE NA DOLENJSKEM: MACKA ZAKRIVILA NESRECO
- Ceka Redžep iz Sarajeva seje 12. junija na avtomobilski cesti izognil mački, zapeljal na bankino in se naposled znašel na travniku. Z avtomobilom je spotoma podrl še dva obcestna smernika. Škodo so ocenili na 4.000 din.
POŠTEN NAJDITELJ - Jože Maričič iz Rudnika 10, Kočevje, zaposlen pri ITAS, je 19. junija ob 9. uri našel pred NAMO denarnico s 172,85 din in potrdilom o plačanem Dolenjskem listu na ime Stane Fink, Mrtvice 1. Že ob 10. uri je lastnik dobil vrnjeno denarnico. Najditelj je iiagrado odklonil.
PRETEPALI STA SE - 18. junija ob 18. uri sta se na Reški cesti v Kočevju prepirali in pretepali Marija Majetič in njena hči Malči, obe iz Kočevja. Zagovarjali se bosta pred sodnikom za prekrške.
PRIDRŽAN DO IZTREZNITVE
- Jože Kozole iz Zeljn 3, je 17. junija ob 23.30 pijan kričal po Kočevju in razgrajal po vratih hotela , Pugled“. Miličniki so ga pridržali do iztreznitve.
MOTORIST SE JE UBIL
19, junija zvečer se je na Težki vodi ubil z motorjem jawa 22-letni Anton Brkopec iz Koroške vasi. Med srečanjem z avtobusom na zoženem delu ceste ga je odneslo v hišo št, 15, nakar je obležal. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, tam pa mu niso mogli več pomagati.
Storilec za oblasti ni bil dolgo neznanec, 17. junija pa je Marjan Germovšek stopil na zagovor pred sodnike okrožnega sodišča v Novem mestu.
Germovšek je priznal, da je nastavil ek^loziv na vhodna vrata v stanovanje bivše žene, zanikal pa je, da bi bil hotel ženo ubiti in z njo spraviti na oni svet tudi tri otroke, ki so ob eksploziji še q>ali v hiši. Zatrjeval je, da je hotel ženo le prestrašiti: pokazati je hotel, kako se počuti človek, kadar ga doleti kaj podobnega. V mislih je imel svojo nesrečo v prvih letih po vojni, ko mu je eksplozija odbila desnico do zapestja. Sodnike je prepričeval, da mu je žena večkrat očitala to invalidnost in mu celo želela novo nesrečo.
Na vprašanje, kakšne vrste eksplo-
Ure izginjajo
- Halo! Je tam postaja milice Ribnica? Tukaj Ivan Knavs iz Loškega potoka. Hrib 86. Prijavljam tatvino ure. Zginila mi je včeraj, 14. junija, popoldne na gradbišču nove osnovne šole.
Z urami je v ribniški občini ^loh križ. 12. junija je bila ukradena ura sezonskemu delavcu Vinku Bilenu iz Grčaric. Miličniki so jo dobili pri nekem mladoletniku. Pred kratil pa je bil zato, ker je ukradel uro, obsojen na 4 mesece zapora sezonski delavec Markb Vukovič: 13. aprila letos je ukradel uro Frančiški Onič iz Ribnice. Vukovič je bil kaznovan nepogojno in razmeroma strogo tudi zato, ker je star znanec miličnikov.
Raki.
Kerin in Gorenc sta lani 19. novembra na Vinjem vrhu pri Raki vdrla v zaklenjeno zidanico Emila Kotarja. Splezala sta na podstrehe.
lUdizia cesti smo ljudje...
„s šestdesetimi ga izpeljem z levo roko,“ se je hvalil N. M,, ko so se pogovarjali o nevarnem ostrem ovinku na Volavčah. Kajpak je N. M. zamolčal, da je izpit naredil šele pred štirinajstimi dnevi. Pa je res sedel v fička, pritisnil na plin in zapeljal v Volavški ovinek s hitrostjo, kot je rekel. Samo zapeljal je, izpeljal pa ga ni, ker sc mu je fičko postavil po robu in obtičal prevrnjen na grivi.
„Pomagajte mu, no, saj vidite, da ne more sam ven“, so silili ljudje drug drugega in precej jih je prišlo gledat.
N. M. je imel srečo, odnesel je samo nekaj prask. Toda ko je prišel iz vozila, ki so mu ga kasneje pomagali spraviti na cesto, je ves iz sebe govoril: „Samo dvajset na uro je bilo, ne razumem, zakaj... kajpak, spomnim se ... zapeljal sem na Msek, zavrl, pa me je odneslo.* ,,Že dobro, že dobro, dru^č pa pazite. Tu so se prevrniU že bolj izkušeni od vas, * so mu odvmiU in mu pomagali na pot.
,,Zdaj tudi na ravnini ne grem čez šestdeset, \arneje je tako,“ mi je N. M. čez tri dni razlagal pri mehaniku, kjer so mu popravljali fička. Nenadoma se je zavedel - tako se mi je zdelo -da je še neizkušen voznik in da gaje prvi karambol izučil.
N. N.
živa je uporabil, je Germovšek povedal, da tisto ni bila bomba, ampak neke vrste raketa, ki jo je bil naiel v Ljubljani. Prav tako dejanja ni koval dalj časa, ampak se je zanj odločil tik pred dogodkom, ko ga je roka spet bolela kot obič^no.
Za obtožencem je sodišče zaslišalo bivšo Germovšicovo ženo, njena dva otroka in sosedo, ki je tragičnega jutra prva prišla na kraj nesre-
Ko je pred kratkim v Nemški vasi avto trčil v hlev in ga precgšen del podrl, najprej ni hotel nihče po koi-nja, da bi izvlekel avto iz luknje v hlevu, češ da je konj Skoda Potem je nekdo le poskrbel za par konj, vendar sama nista mogla potegniti. Miličnik je prosil ljudi, naj bi pomagali poti^ti razbiti avto, a jih je le s težavo nekaj pregovoril Ko so miličniki merili cesto in drugo na kraju nesreče, so jim ljudje hodili po metru. To je bil res lep cirkus!
Podobno je pri vseh nesrečah. Zanimivo pa je tudi, na kaj ob nesrečah, v katerih je kdo izgubil življenje, posameznik najprej pomisli
- Koliko pokojnine bom dobila? je spra^ala na kraju neke druge nesreče žena smrtno ponesrečenega.
odstr^ila krmo, naredila luknjo v stropu in se spustila v notranjost. Vnaprej sta bila dogovorjena, da bosta iskala in vzela denar. Res sta naletela na 80 din, jih stlačila v žep in zapustila zidanico.
Tri dni za tem, 22. novembra, sta Kerin in Gorenc v Krškem pred Šin-kovčevo gostilno vzela moped, last Alojza Božiča, kije šel nekaj popit v gostilno. Z mopedom sta se odpeljala proti Raki. Že po 10 km so ju prestregli prometni miličniki in jima preprečili nadaljnjo vožnjo.
Na razpravi sta obtoženca dejanji v glavnem priznala, tako da se je
S PIŠTOLO BRANIL KUPCiJO - 16. junija sta Anton Malenšek iz Malin in Edo Brajdič iz okolice Škocjana na šentjemejskem sejmišču zamenjala konje. Ko sije Malenšek svojo novo last bolj ogledal, je na njej ugotovil več pomanjkljivosti in hotel razveljaviti kupčijo ter zahteval svojega konja nazaj. Brajdič za to ni hotel slišati, ker je pač menil, da „kupčija je kupčija**. Ker je Malenšek vztrajal pri svojem, Brajdič pa pri svojem, je rnorala nujno priti huda ura. Brajdič je nenadoma potegnil pištolo in zagrozil, da jo bo sprožil, če bo Malenšek še sitnaril. Zadevo so morali razčistiti miličniki, ki so Malenšku tudi svetovali, naj se za svoje pravice pozanima na sodišču, če meni, da je opeharjen.
BOLGAR BREZ DOKUMENTOV - Miličniki so 16. junija na avtomobilski cesti pri Otoccu zalotili 18-letnega Bolgara Ivana Angela Todorova, ko jo je brez potnega lista in drugih dokumentov mahal proti Ljubljani. Todorova, ki se je izdajal za štadenta, so odpeljali v Novo mesto, kjer je prebil noč v priporu, naslednje jutro pa so mu ukazali, naj se čimprej odpravi, od ko-
če. Opisali so razdejanje, ki ga je povzročila eksplozija, hkrati pa so poudarjali, da so biU že od vsega začetka prepričani, da je mogel tako dejanje storiti le obtoženi Germovšek.
Na vprašanje v zvezi z eksplozivnim sredstvom razprava ni ogovorila, saj sodišču tokrat ni bilo znano, za kakšno vrsto eksploziva gre, k^šno rušilno moč ima in kako se nastavi oziroma aktivira. Zato je kazenski senat odredil, da se glavna razprava prekine in nadaljuje spet 29. junija, ko bo zaslišan tudi strokovnjak za razstreliva.
— Kdo mi bo plačal i»drti hišni vogal? je spraševal lastnik zgradbe, v katero se je zaletek zdomec in se smrtno ponesrečil Morda bo kdo rekel, da Ribničani v nesreči najprej pomislijo lu denar namesto na ponesrečenca. Vendar zelo verjetno prav v hudih nesrečah najo^'i sorodniki ponesrečenega ukrepajo in govore podzavestno drugače, kot bi od njih pričakovali Tega najbrž ne počenjajo zaradi skrbi za denar, ampak predvsem zato, ker jih telo in razum prisilita, da namesto o hujšem zlu raje razmišljajo ih govore o manjšem.
Zijda, ki na kraju nesreče delajo le nered, pa seveda izkoristke tudi take besede posameznikov in spravljajo žrtve nesreče še v težji položaj.
P-c
sodišče ob prepričljivih izpovedih obeh oškodovancev lahko prepričalo o njuni krivdi.
Pii odmeri kazni za Gorenca je sodišče upoštevalo, da je bil obtoženi že kot mladoletnik v postopku, kasneje pa še štirikrat kaznovan, za Kerina pa, da je bil v postopku že kot mladoletnik, in sicer dvakrat zaradi premoženjskih prekrškov.
Kot smo že navedli, je sodišče odredilo, da ostaneta Kerin in Gorenc še nadalje v priporu. Osumljena sta, da sta v zadnjih dneh maja storila še dve kaznivi dejanji: na Raki naj bi bila z maskami na obrazih napadla Jožefo Jamnikar in od nje izsilila 1700 din, v Drenovcu pa vlomila v zaklenjeno stanovanje Karla Janca in odnesla i^aj oblačiL
Osumljena napadalca so kmalu prijeti: Kerina, ko se je hotel z avtobusom iz Krškega peljati proti Novemu mestu, Gorenca, ki je ob aretaciji Kerina z avtobusa ušel, pa le malo kasneje blizu Rake.
der je prišel.
Z UKRADENIM AVTOM SAMO DO BOLNIŠNICE - 16. junija ob 1. uri je bil Nad mlini v Novem mestu ukraden osebni avtomobil NM 100-16 Zdravku Zupancu. Tatovi pa niso imeli sreče, saj so se po nekaj sto metrih vožnje pri bolnišnici prevrnili. Za tatvino so osumili štiri fante, med katerimi naj bi bil tudi Vekoslav Matelič, kije nazadnje stanoval v Celju. .
PO PRETEPU NA HLADNEM -30-leini Franc Zupančič iz Plem-berka in 18-letni Ivan Primc iz Koroške vasi sta se 15. junija popoldne v gostilni Ane Turk v Stopičah nedostojno vedla in pretepala, zato sta morala z miličniki v Novo mesto, kjer sta prebila noč, prijavili pa so ju tudi sodniku za prekrške.
OKRADLI PONESREČENCA -Mirko Verbanec iz Učakovcev se je 15. junija na avtomobilski cesti pri Drami ponesrečil z osebnim avtomobilom. Ko je bil v bolnišnici, so neznanci ukradli vsa štiri kolesa z njegovega vozila, ki je ostalo na luaju nesreče, in ga oškodovali za 10.000 din.
V PRIPORU DO IZTREZNITVE
- Metliški miličniki so prejšnji teden pridržah do iztreznitve 21-letnega Borisa Debelaka iz Krmelja, keir je delal nered po belokranjskih lokalih.
PO PRETEPU - UMRL - 18. junija je v novomeški bolnišnici umrl 37-letni Rajko Planic iz Črnomlja. 5. junija sta se stepla z Antonom Jakšičem iz Donjega Velimirca, kije brez sta'nega bivališča in zaposlitve. Po pretepu je Planic odšel k zdrav-' niku in dobil spričevalo o lažjih po-škodbali, ki ga je priložil ovadbi
zoper Jakšiča. Do 16. junija je bil Planic doma, ker pa se je slabše počutil, je odšel v bolnišnico. Po smrti je preiskovalni sodnik odredil ob-dukcijo.
VLOMILEC POBEGNIL - V stanovanje Ane Mrhar v Dolenji vasi pri Ribnici je 13. junija zvečer vlomil neznanec, medtem ko nje ni bilo doma. K^e, daje iskal denar. Ko se ‘ je Mrharjeva ob 21. uri vrnila, je vlomilec skočil skozi okno v temo in pobegnil. V stanovaiiju je izgubil nožek. Miličniki vlomilca Še iščejo.
VLOMILSKI PAR IZ OKOLICE RAKE OiBSOJEN
Kerin in Gorenc ostala v priporu
Komaj je bila končana ena razprava zoper njiju, že pripravljajo drugo: Franc Kerin iz Podlipe in Franc Gorenc iz Cirja sta osumljena, da sta maja letos zagrešila njovi kaznivi dejanji — napad in vlom
15. junija popoldne je sedel na zatožno klop novomea^ega okrožnega sodišča vlomilski par iz okoUce Rake; 19-letm Franc Kerin iz Podlipe in 24-letni Franc Gorenc iz Ciija. Za vlom in krajo mopeda ju je sodišče obsodilo: Kerina na osem, Gorenca pa na enajst mesecev zapora. Za sodnike nista neznanca: na zatožni klopi sta bila že kot mladoletnika, Gorenc pa tudi že kot polnoleten.
Sodišče je odredilo, da bosta še nadalje v priporu: osumljena sta dveh novih kaznivih dejanj, ki sta se zgodili letošnjega m^a na
Mrhovinarji vohajo nesreče
Ovirajo preiskavo nesreče in iščejo vse, kar bodo uporabili za obiranje nesrečnih žrtev
Komaj se zgodi ta ali ona nesreča, že je na kraju nesreče vse polno zijal. Zgrnejo se na hitro kot mrhovinaiji, ki bi radi čimprej oglodali poginulo žival. V ribniški občini jmajo običajno miličniki več dela z ljudmi, ki se zberejo na kraju nesreče, kot s samo nesrečo oziroma njenimi posledicami.
IGM »SAVA«
KRŠKO, Gasilska 4
r azpisuj-e
a) PROSTA DELOVNA MESTA
(delovno razmerje za določen čas)
1.	TEHNIČNI VODJA
Visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri s 5, 8 oz. 10 leti prakse v industriji gradbenega materiala — za nepolni delovni čas;
2. VODJA RAZVOJNEGA SEKTORJA IN PRIPRAVE DELA
Visoka izobrazba gradbene smeri in najmanj 3 leta prakse v industriji gradbenega materiala;
3.	KURJAČ PARNEGA KOTLA Z IZPITOM
Stanovanj nimamo. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zapKJslitev in strokovne usposobljenosti sprejema kadrovska služba podjetja 8 dni p>o objavi razpisa.
b) ŠTIPENDIJE
za študij na FAGG — oddelek za arhitekturo —
1 štipendija
lA Študij na GTS — odd. za ind. gradb. mat. —
1 štipendija
za študij na GTS — oddelek za arhitekturo —
1	štipendija
za študij na GTS — odd. za gradb. delovodje —
3	štip>endije
Kandidati naj do 30. julija 1971 predložijo kadrovski službi; prošnjo, zadnje šolsko spričevalo (indeks) in potirdilo o gmotnem sitanju.
c) PROSTA UČNA MESTA VAJENCEV
za KOVINOSTRUGARJE — 1 mesto za KLJUČAVNIČARJE — 2 mesti Kandidati naj do 30. junija 1971 pTedložijo kadrovski službi pismeno vlogo za sprejem v uk, spričevalo o uspešno končani osnovni šoli in zdravstveno spričevalo.
NAŠE PODJETJE POVEČUJE SVOJO DEJAVNOST IN VAM LAHKO NUDI IZUČITEV IN ZAPOSLITEV!	i
V	letu 1971 sprejmemo vajence;
# za kleparsko stroko
5 prostih učnih mest
# za vodovodne In Inštalaterje centralnih kurjav
5 prostih učnih mest Vajenci bodo dobili mesečne nagrade po pravilniku in uspehu pri delu. Za kleparsko stroko je šolanje v Novem mestu, za inštalaterje pa v Ljubljani.
TAKOJ SPREJMEMO
v redno delovno razmerje za nedoločen čas večje število
# STAVBNIH KLEPARJEV
Možnost dobrega zaslužka!
-ROG«, NOVO MESTO
.▼i
Mercator
REKLAMNA PRODAJA
Izjemno nizke cene naslednjega kvalitetnega
# MALINOVEC — Tališ	1	lit.
# ORANŽNI SIRUP — Dana	1	lit.
# KOKOSJA pašteta — Delamaris 120 gr
# PAPALINE — Delamaris	100	gr
# AJVAR — Budimka	800	gr
# Napolitanke Nougat — Podravka	500 gr
blaga: 8,20 din;
8.00 din; 2,50 din; 1,95 din; 5,90 din;
5.00 din;
ZA DOM • VIKEND • IN DOPUST
POKLICNA TEKSTILNA ŠOLA KRANJ dislocirani oddelek »BETI«, Metlil<a
razpisuje VPIS ZA I. LETNIK
a) konfekcijska smer
profil konfekcionar trikotaže 40 učencev: 30 žensk in 10 moških;
b) pletilska smer — pletilec
25 učencev, moških.
Šolanje traja dve leti in ima teoretični in praktični pouk.
Pogoji za vpis;
— dokončana osnovna šola,
— telesno in duševno zdravje.
Za vpis je potrebno poslati ravnateljstvu poklicne šole »BETI«, Metlika, naslednje dokumente:
— prošnjo,
— zadnje šolsko spričevalo,
— zdravniško spričevalo,
— rojstni list.
Prošnje za vpis sprejemamo do 26. 6. 1971. Preizjkus znanja iz slovenskega jezika, matematike, spretnosti in spoznavanja barv bo 10. 7. ob 9. uri.
Ravnateljstvo
»DOLENJKA«, trgovsko podjetje na debelo in drobno, NOVO MESTO
objavlja prosto delovno mesto
KALKULANTA
Pogoj: srednja strokovna izobrazba. — Nastop dela takoj ali po dogovoru. — Rok za prijave:. 8 dni po dnevu objave.
\\>4
Naš kombiniran stroj zgrabljalnik dobite kot zgrabljalnik sena ali kosilni zgrabljalnik.
Idealni stroj za popolnoma mehanizirano delo na strmini:
% Štirikratno uporaben: za košnjo, trošenje, obračanje in grabljenje.
0	Tudi na strminati brez napora vodite vsa opravila z voznikovega sedeža.
#	Zanesljiv, z dvojnim učinkom ploščnih zavor In nizkim težiščem.
0	Ni hrupen, mazanja ne potrebuje in Je varčen.
Ti p^atki povedo že precej, še već pa boste zvedeli iz naših prospektov, ki vam Jih radi pošljemo.^j
Naš zgrabljalnik sena dobite pri Agrotehniki Ljubljana, Celje,
Maribor, Murska Sobota, Poreč in KŽK Kranj.
*1 Pošljite kupon na vam naj-bližnji naslov.
VOGEL&NOOT
agrarni program • • • za boljšo žetev
Veletrgovina »MERCATOR«, Ljubijanr posl. enota »STANDARD«, Kovo mesto
razglaša prosto delovno mesto
POSLOVODJE PRODAJALNE DVOR
Pogoji za sprejem:
visokokvalificiran trgovski delavec ali kvalifiai-ran trgovski delavec s 4-letno prakso. Nastop dela po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite splošni službi PE »STAN-DARD-s Novo mesto. Glavni trg 3, v 8 dneh po objaV^i oglasa.
\AB/
'---' 'BREŽICE
Ste v zadregi*! za darilo?
Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbligi cvetličarni
nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
POROČILO O ŽREBANJU
blagovno-denarne loterije športnega društva >->-Borec^ Kranj, ki je bila v nedeljo, 30. junija 1971 v Kranju:
Vse srečke	
s končnicami	, so zadele;
667	50,00 = 200 dobitkov
540	50,00 din = 200 dobitkov
936	50,00 din = 200 dobitkov
237	50,00 din = 200 dobitkov .
863	100,00 din = 200 dobitkov
7668	500,00 din = 20 dobitkov
9932	500,00 din = 20 dobitkov
4856	500,00 din = 20 dobitkov
6598	500,00 din = 20 dobitkov
9430	500,00 din =. 20 dobitkov
53777	barvni televizor (2 dobitka)
47883	barvni televi2MJr (2 dobitka)
81116	barvni televizor (2 dobitka)
38938	barvni televizor (2 dobitka)
93105	barvni televizor (2 dobitka)
71672	barvni televizor (2 dobitka)
41603	barvni televizor (2 dobitka)
15719	barvni televizor (2 dobitka)
96417	barvni televizor (2 dobitka)
57367	barvni televizor (2 dobitka)
88706	osebni avtomobil FIAT 750 (2 dobitka)
24399	osebni avtomobil FIAT 125 PZ (2 dobitka).
Dobitke izplačuje upravni odbor Blagovno-denarne loterije SD Borec Kranj, Kranj, Trg revolucije 1, soba št. 215/11.
F*revzem ali izplačilo dobitkov zap>ade v 60 dneh po dnevu objave i-ezultatov žrebanja.
Blagovne dobitke prevzamejo dobitniki osebno pri prireditelju, za denarne dobitke p>a lahko p>ošljejo izžrebane srečke v vrednostnem pismu.
Uradne ure za izplačilo dobitkov — prevzem dobitkov 50 vsak dan razen sobote, od 8. do 13. vu^e.
»PAPIRKONFEKCIJA«, Krško
TOVARNIŠKA ULICA 14
razpisuje
za šolsko leto 1971/72 sprejem učencev za p>oklice;
dva učenca za ročna stavca tri učence za tiskarje za knjižni tisk tri učence za kartonažerje
Pogoji za sprejem;
kandidati ne smejo biti starejši od 18 let, imeti morajo usp>ešno končano osemletko, telesno in duševno morajo biti zdravi (vid, sluh, srce, pljuča).
Pro'lici morajo predložiti:
— spričevalo o dokončani osemletki,
— izp>olnjen obrazec 1,20 DZS,
— zdravniško spričevalo.
Prijave sprejema uprava podjetja do vključno 30. junija 1971.
t'odjetje bo z vsemi sprejetimi učenci oz. starši sklenilo pogodbe o štipendiranju.
Sprejemnih izpitov ne bo.
Podrobne informacije dobite vsak dan od 6. do 14. ure v upravi podjetja.
stavljeno »največje bogastvo<(
Najbolj šepajo dejavnosti, ki skrbe za otroke in mladino
DROBNE IZ KOČEVJA
ZAPRTA NAMA - Zaradi inventure bo kočevska blagovnica NAMA zaprta v soboto, 26. junija, od 13. ure dalje in tudi v nedeljo. Ponovno bo odprta spet v ponedeljek zjutraj. Restavracga zaradi inventure ne bo zaprta.
DANES SPET RIBE - Od danes, 24. junija naprej, bo kočevska NAMA prodajala morske ribe. Odslej bo skozi ves teden - in ne le ob petkih - mogoče kupiti štiri vrste morskih rib. Ribje jedi bodo prodajali tudi v restavraciji NAME.
GUGALNICE PO VSEM MESTU so si naredili otroci iz trakov, ki so ostali „Opremi“ pri izdelavi ponjav. Vise z dreves, balkonov in drogov za stepanje preprog. Stari govore o skrbi za mladino, v Kočevju pa ni otroškega igrišča. Zdaj pa se bo še našel kdo in otrokom prepovedal te gugalnice.
PREKINITEV DELA je bUa 9. in 10. junija na delovišču bloka borcev. Delavci ZIDARJA so zahtevali nekatera pojasnila o osebnih dohodkih in izgubi v Pulju. Sele z odločnim posredovanjem občinskih organizacij so dobiU delavci zahtevana pojasnila.
OZNAKE NA CESTAH so narisali pretekli teden. Žal so se spomnili nanje ti pred počitnicami, prometni znaki na cesti (prehod za pešce) pa so najbolj potrebni prav šolaijem.
ODPRTA KANALIZACIJA - Za kavarno „Zvezda“ so že pred mnogimi dnevi odprli kanal in - šli. Del nihče ne nadaljuje, cesta je zaprta, ljudje se jeze - tak je pač običaj pri nas!
NAVAL NA OUE IN SLADKOR je bil, ko so po televiziji objavili vest, da ni sprejet predlog za dvig cen tem živilom.
VLOMILCI V AVTOMOBILE so se ®et pojavili v Kočevju. Dva so miličniki že prijeli, nekaj pa jih še iščejo. Na delu so po enajsti uri, ko so zaprti gostinski lokali.
Na nedavni konferenci sindikalnih delavcev družbenih dgavnpsti so ra^ravljali največ o zadevah s pod-roiya šolstva in otroškega varstva. Ugotovili so, da so dejavnosti, ki slabe za naše najmlajše, za cicibane, pioniije in mladino, pri nas zapostavljene, čeprav govorimo, da so otroci največje bogastvo.
Otroci se sami ne morejo in ne znajo potegniti zase, zato bo ena izmed javnih dolžnosti sindikata delavcev družbenih dejavnosti tudi večja skrb za delo in materialne pogoje tistih dejavnosti, ki so namenjene mladinu
Opozorili so tudi, da se v glavnem spoštujejo le tisti družbeni dogovori, ki imajo za posledico naraščanje
cen. V kočevski občini se delovne organizacije spet izogibajo podpisa dogovorov o štipendiranju in zaposlovanju, čeprav so bile v besedah vse zanj.
Nekateri so menili, da sindikat nima še prave vloge v samoupravnem sistemu in da je njegova glavna dejavnost organiziranje proslav in izletov. Odgovor je bil, da bo sindikat toliko upoštevan, kolikor ugleda in pravic si bo znal sam izboriti.
Udeleženci konference so tudi opozorili, da bi morali zavzeteje odpravljal razlike med razvitimi in nerazvitimi območji znotraj republike, ki se ne zmanjšujejo, ampak celo povečujejo.
J. P.
Veilko besed, nič dejanj
Politične organizacije ugotavljajo, razpravljajo, sklepajo, nihče pa tega ne upošteva
Na nedavni seji občinske konference Zveze mladine Kočevje so mladi spet izrekli n^več besed o potrebi po mladinskem klubu.
Kot že več let doslg tako tudi tokrat niso našli prave rešitve, da bi v bližnji prihodnosti kočevska mladina dobila svoj klub. Tudi predstav-
»Dolenjski list« v vsako družino
Šport zbližuje
v kočevskem podjetju ITAS organizirajo za spoznavanje in zbliževanje članov kolektiva razna srečanja. Tako sta se pred kratkim pomerila v nogometu „priprava dela“ in „konstrukcija . Rezultat preveč tesnega „zbliževanja"; nekaj ^avih, enega pa so odnesli z igrišča ...
nika občinskih konferenc ZK in SZDL mladim nista mogla obljubiti, da bo ta njihova želja oziroma celo zahteva km^u izpolnjena.
Mladinci so na konferenci zelo lepo ugotovili, da im^o za svoje kulturno in zabavno življenje ter šport v Kočevju na razpolago le kino in športne objekte. To pa je premalo. Mladina nima kje plesati, pa tudi za ostalo kulturno in zabavno življenje nima primernih prostorov. Tako ji ostanejo le ulica, gostinski lokali in razne druge „dejavnosti", ki običajno niso niti v ^ladu s predpisi Za ureditev mladinskega kluba ni možnosti, denaija, kadrov; hkrati pa so možnosti, denar, kader itd. za dajanje iztiijene mladine v razne prevzgojne domove.
Vse to ugotavljajo tudi razne organizacije — na primer ZK — venj dar hkrati ni nič oziroma skoraj nič narejenega, da bise položaj izbo^šaL Res ne bi bilo prav, če bi imele razne organizacge ves denar in gospodovalen vpliv na vsa dogajanja in delo; seveda pa tudi ni prav, ^ njihovega vpliva ni dovolj čutiti, da lahko o zadevah le razpravljajo in priporočajo, da pa njihovih pametnih sklepov nihče ne uresniči
Besed je bilo preveč, potrebna so dejanja!	J.	P
Stiije metliški osmošolci so rjp-krili svoje želje za pot v življenje. „Cim dlje od kmetije!" je, kot so povedali, geslo vseh. Med 80 sošolci ne poznajo nikoga, ki bi hotel prevzeti posestvo. Kaj bodo postali?
BOŽA GORNIK z DoL Suhoija: „Vleče me v srednjo tekstilno tehnično šolo v Kranj ali pa v vzgojiteljski poklic. Pogoj je štipendija. Za katerega od teh dveh poklicev bom dobila pomoč pri šolanju, za tistega sem bom odločila. Starši me ne morejo vzdrževati drugje."
V	BETI POVEČALI ZASLUŽKE
S 1. avgustom se v tovarni BETI osebni dohodki zaposlenih povečujejo za 10 odstotkov. Tak je bil sklep delavskega sveta. Letos so v tem podjetju že drugič povečali osebne dohodke, računajo pa še na tretji skok navzgor proti koncu leta. Od avgusta dalje bo najnižji zaslužek znašal okrog 860 din.
NISTA PRIŠLA DALEČ
Dva mladoletnika sta nekega večera prejšnji teden ukradla moped izpred kinodvorane v Metliki, kmalu zatem pa ju je miličnik zasačil, ko sta se motovilila med bloki v novem naselju. Tovrstnih tatvin je precej, saj Je dva dni poprej izginil moped tudi Leopoldu Babiču iz Radovič, čeprav ga je imel pod stopniščem.
metliški tednik
- ,Kateri predmet si imela najraje v osemletki?
„Zgodovina mi je bila najljubša, fizike pa ne maram."
IZIDOR DEGANC iz Metlike; „V srednjo metalurško šolo v Ljubljano grem. Kemija me veseli, to pa je zelo sorodna stroka. V Beltu bom prosil za štipendijo. Brez nje ne morem nikamor."
- ,S čim se ukvaijaš v prostem času?
„Zidam hišo. Z očetom zidarjem sva vsak dan na gradbišču. Do strehe smo naredili vse sami. Lani sem delal vse počitnice. Že dolgo nimam časa za kaj drugega."
VIDA NEMANIČ iz Slamne vasi; „Vzgojiteljica bom. Videla sem, k£y delajo v vrtcu, pa me je navdušilo. Tudi delo z otroki n.i veseli. Če bom dobila štipendijo, ne bom nič oklevala."
- Imate doma kmetijo?
,J)a, precej posestva je, in vsi moramo pomagati. Tudi jaz moram vsak dan popoldne na njivo. To delo je naporno, zato si vsak kmečki^ otrok želi stran od zemlje."
BRANE ILENiC iz Metlike: „Odločil sem se za poklic mehanika v tovarni Beti. Ko smo bili pred kratkim na ogledu tovarne, mi je bilo zelo všeč. Pravijo, da pletilske mehanike potrebujejo. Hodil bom v poklicno šolo v Novem mestu, v tovarni pa opravljal prakso. Po treh letih bom mehanik."
- Kaj pa sošolci, fantje iz kmetij? Res ne bo nihče za gospodarja?
„Kolikor smo se doslej pogovarjali o poklicih, ne vem niti za enega, ki bo ostal doma. Morda si bo k^šen premislil, a samo tedaj, če ne bo imel možnosti za šolanje. Pri večini je glavno vprašanje štipen-dija."
RIA BAČER
SPREHOD PO METLIKI
CESTO NA JUŽNI STRANI TOVARNE BETI, ki pelje mimo obrata kodranke do nove kotlarne, so pred kratkim asfaltirali. Zdaj so se lotili še druge ceste, ki bo mimo tovarne držala do železniške postaje. Zemeljska dela in asfaltiranje bo opravilo cestno podjele iz Karlovca, dela pa je naročila tovarna BETI. Nova cesta bo odprta še ta mesec.
DELA ZA NOVO PROIZVODNO HALO KOMETA v Rokicah dobro napredujejo. Zabetonirani so temelji in tudi nosilni stebri, na katerih bo slonela železna konstrukcija, že stoje.
NA VOLITVAH ODBORNIKA OBČINSKEGA ZBORA v Slamni vasi in na Boldražu so volilci izvolili kmeta Janeza Težaka iz Slamne vasi št. 11. Dobil je 65 glasov, njegov so-kandidat pa 52 glasov. Pet volilcev ni glasovalo.
METLIŠKI GASILCI so v nedeljo, 20. junija, v Črnomlju pripeli svojim tamkajšnjim kolegom na njihov gasilski prapor spominski trak. Ta dan je namreč črnomaljsko gasilsko društvo slavilo 90-letnico svojega obstoja. Metliški gasilci so sodelovali tudi v sprevodu in se udeležili zborovanja. '
PETDESET PEVCEV INVALID-JSKEGA PEVSKEGA ZBORA je minulo nedeljo gostovalo na SiAorju pri Methki. Koncert partizanskih in drugih pesmi je zbor pripravil v proslavo 30-letnice vstaje slovenskega naroda.
UMRLA STA; Marija Slanec iz Rosalnic, stara 79 let, in Nikolaj Vukšinič iz Želebeja, star 60 let.
ZAPOSTAVUENO OBMOČJE
Na razširjeni seji ribniške občinske skupščine, ki je bila pred kratkim, so razpravljali o dosedanjem pridevku občine Ribnica na zasedanju delegatov v slovenski skupščini. Ugotovili so, da se nihče resno ne zavzema za rešitev zadev zahodne Dolenjske. O ugotovitvah te seje bomo še poročali.
ORTNEŠKI POROČEVALEC
PRESELITI TABLO - Turistično razgledno tablo bi morali preseliti s perona železniške postaje k avtobusni postaji. Tudi obnoviti bi jo bilo treba. Izdelal jo je priznani zgodovinar naših krajev.
MLADINSKI VIKEND - Mladina v Žlebiču si je postavila v rebri za novim naseljem vikend hišico. Pravijo, da je prostorna. Zdaj jo bodo še olepšali.
SAMO IZKORIŠČAJO - Suška mladina pravi, da ima svoje prostore v zadružnem domu. Samo nikogar ni, ki'bi dom vzdrževal. Vsak ga le izkorišča.
DONOSNA TREPETLIKA - Po naših gozdovih Romi nabirajo tre-petlikino lubje. V gozdu puščajo olupljeno vejevje, ki pride Ortneča-nom prav za fižolovke in kurjavo. Romi nočejo biti „Romi". Pravijo, da so Slovenci.
DEŽ UNIČUJE - Težko srno že čakali na dež, ki je bil po hudi vr^ čini potreben. Sedaj pa že uničuje in zavira delo na poljih. Košnja se odmika v nedogled, kar je že pokošenega, pa gnije.
TELEFON TUDI V ORTNEK -Hočemo priključek na avtomatsko centralo. Ortnečani in Poljanci bomo protestirali in obrazložili naše želje in potrebe po boljših zvezah, kajti zdaj lahko telefoniramo le med uradnimi urami naše pošte. V. P.
Zbirajo denar za skupne potrebe
Največ zbranega denarja bo šlo za razvojne programe, narodno obrambo in popravilo doma TVD Partizan v Ribnici — Skupno 505.000 din
Načrt predvideva, da bi gospodarske organizacije in obrati prispevali za skupne potrebe 2 odstotka od izplačanih osebnih dohodkov. Načrt zbiranja in porabe denaija za skupne potrebe je sprejela na zadnji seji občinska skupščina l^bnica.
Po tem predlogu bi za skupne potrebe zbrali letos 505.600 din. Ta denar bi prispevali; INLES 240.000 din, PLETILNICA 24.000 din, RIKO 55.000 din, KZ Ribnica
24.000	din, JELKA 29.200 din, STANGRAD 32.000 din, KOMUNALA 6.400 din, KZ Loški potok
2	700 din, ZKGP Kočevje 50.000 din, SUKNO Zapuže 20.000 din, ŽIČNICA Ljubljana 10.000 din, ELEKTRO Ljubljana 4.800 dm, DOM Ljubljana 2.400 din in SNEŽNIK Kočevje 5.000 din.
Ta denar bi uporabili za financiranje naslednjih skupnih potreb; na-
PREDSEDNIK JE GORŠIČ
V	novi občinski svet zavarovancev občine Ribnica so izvoženi; Stane Košir, Nada Blatnik, Marta Urh in Zlata Rus, vsi iz Inlesa; Mirko Goršič (RIKO), Danilo Sile aESNILKA, obrat ,4’Ietilnica") Sodražica; Alojz Zbačnik (Kmetijska zadruga Ribnica), Stane Merhar (JELKA), Andrej Klemenc (STANGRAD), Olga Zakrajšek (osnovna-šola Ribnica), Valerija Vučkovič (LEKARNA), Miroslav Iskra, Dane Samsa in Franc Knavs, vsi upokojenci, in Anica Ilc, ki zastopa obrtnike.
Za predsednika sveta so izvolili Mirka Goršiča, za njegovega namestnika pa Andreja Klemenca.
rodna obramba 120.000 din, telesna vzgoja 48.000 din, štipendije 70.000 din, pospeševanje kmetijstva 40.000
din, razvojni program 127,0()0 din in popravilo doma TVD Partizan v Ribnici 100.000 din.
Ta načrt je izdelal oddelek za gc^ spodarstvo in finance v skladu s priporočili in sklepi, ki so jih sprejeli vsi politični organi in organizacije v občini,
J. P.
Zaradi mraza ni predstav
Pred vojno so ga zgradili s prispevki občanov, zdaj pa težave z vzdrževanjem
v domu „Partizana" v Ribnici je treba obnoviti sanitarije, napeljati centralno kurjavo, obnoviti oder in razsvetljavo.
Večletnih ugotavljanj o „potrebni obnovi" je dovolj. OW inska skupščina je na zadnji sqi na predlog zbora volilcev in občinske zveze za telesno kulturo sklenila najeti
200.000 din posojila za obnovo tega doma, (Vprašanje je, če ga bo v celoti dobila.) Po predlogu pa naj bi za obnovo doma prispevdi še; podjetja
100.000 din, TIS 80.000 din, kino
40.000 din in zaposleni občani z območja bivše občine Ribnica pa skupaj 35 do 40,000 din, kar pomeni enodnevni zaslužek.
V	prenovljenem domu šele možno rednejše delo na področju telesne vzgoje in tudi kulture. V domu je namreč tudi oder in kino. Vendar kulturne skupine ne prihajajo rade v Ribnico, ker j»^ dvorana
vprašuje
I
POHVALJENI GASILCI IN ČLANI SZDL
Kmetijstvo na rešetu
madvad odgovarja
- Kje bi najlaže dobil stanovanje?
- Ce si avtoprevoznik, pri kakšnem inšpektorju!
REŠETO
15. junqa je bila v Ribnici prvč seja nove občinske konference SZDL, ki je dala velik poudarek kmetijstvu.
Več udeležencev konference se je zavzemalo za vei^e pravice kmetov v samoupravnih organih kmet^skih in gozdarskih organizac^. Ugotovljeno je bilo, da je med kmeti in zadrugami premalo sodelovanja. Govorili so tudi o združevanju kmetov v interesne skupnosti v okviru kmetijske zadruge.
Ribniška občina je še kmetijska, zato bo imela sekcija za kmetijstvo
pri občinski konferenci SZDL veliko odgovornega dela. Razreševati bo morala protislovja, ki se neprestano porajajo.
Na seji so obravnavali tudi delovanje krajevnih organizacij SZDL, delo krsyevnih skupnosti, počitniške skupnosti, zbore volilcev, gospodarstvo in izvajanje stabilizacijske^ programa. Polivalili so še gasilce in člane SZDL v vaseh Vinice in Za-potok, ki so s prostovoljnim delom zgradili nov gasilski dom. Odprli ga bodo 4. julija.
mrzla, S starimi pečmi na drva ali premog je ni mogoče dovolj ogreti Zato sta v gledališki sezoni 1969/70 gosiovali na ribniškem odru le dve poklicni gledališki skupini.
Obnova doma je neodložljiva, so p>oudarjali v razpravi občinski odborniki. Menili so, da so za njeno obnovo dolžni prispevati vsi zaposleni z obmoi^a Ribnice ali celo vsi občani. Tudi v drugih krajih občine namreč prebivalci - kljub že uvedenemu samoprispevku za šolstvo -prispevajo še za druge nujne zadeve. Tako so na območju Vmic in Za-potoka prispevali občani v raznih oblikah okoli 150.000 din za gradnjo gasilskega doma, na območju Sodražice 40.000 din za ureditev pokopališča itd.	J. P.
PRISPEVEK ZA ŠOLE
Za dograditev, gradnjo in opremo šol v ribniški občini bo letos zbranih znotraj občine 1,906.900 din. Skupno s posojilom republiške izobraževalne skupnosti in republiške skupnosti otroškega varstva pa se bo zbralo 4,466.900 din.
Ta denar bo porabljen tako; odplačilo obroka za šolo v Ribnici 136.646 din, oprema za šolo v Loškem potoku 470.000 din, gradnja šole v Loškem potoku 4,450.000 din, oprema za vrtec v Loškem potoku 75.000 din, stroški poslovanja sklada 15.000 din, načrti za šolo Dolenja vas 30.000 din in bančni stroški 5.000 din.
Primanjkljaj, sc pravi razlika med dohodki in izdatki, znaša 714.746 din. To razliko in morebitne stroške podr^itev nameravajo pokriti tako, bodo najeli premostitveno po-
V	prih od-
da
-
sojilo, ki ga bodo vrnili njem letu.
Stokrat eno in isto
Kmetijstvo črnomaljske občine še vedno nazaduje, zlasti pa je močno upadel stalež živine
Morda prav zato, ker so v Črnomlju zadnja leta tolikokrat obravnavali kmetijstvo tako na občinskih sejah kot na sestankih raznih organi-zacy, in ker kljub kilogramom potiskanega papirja, resolucijam in dobrim namenom ni nič boljše, se ljudem že upira premlevati vedno isto. Razprave o kmetijstvu skoroda ni bilo, čeprav je bila to edina in osrednja točka nedavnega zasedanja občin^e skupščine.
Najnovejši podatki o tej gospodarski panogi kažejo spet nazadovanje, ni pa možnosti, da bi občina mogla občutneje vplivati na izboljša-
ČRNOMALJSKI DROBIR
OBČINSKI STAB civilne iščite je bil imenovan. Vodja štaba je inž. Tomo Plečko, njegov namestnik je Janko Štukelj, tajnik pa Vilko Črnič. Stab ima vsega 7 članov.
LANI JE BILO za drobno kmečko posest nabavljenih 41 traktorjev in 128 motornih kosilnic. Od tega je dobilo 18 lastnikov posojilo pri Kmetijski zadrugi Črnomelj.
MED 75 NOVIMI PROŠNJAMI za priznavalnine borcem je bila 15 prosilcem odobrena stalna družbena pomoč, 11 jih dobi enkratne priznavalnine, ostalim pa so bUe prošnje zavrnjene. Predlog komisije je potrdila občinska skupščina.
SPREMEMBA NA MILICI - Za novega pomočnika komandipa Postaje milice v Črnomlju je bil imenovan Jože Židanek.
98 OTROK končuje šolanje v osmem razredu na črnomaljski osemletki. Med temi se jih je 22 odločilo za nadaljevanje šolanja na gimnaziji, večina pa bo šla v srednje in poklicne šole kovinarske smeri.
ROJAKI PRIHAJAJO NA DOPUST - Minuli teden so začeli prihajati v domovino rojaki, zaposleni na tujem. Iz Kanade, Amerike iri celo Avstralije jih je v prvi ^upini največ, pričakujejo pa še večjo sl^-pino v juliju. V domačih vaseh jih prisrčno sprejemajo.
nje razmer v zasebnem sektorju kmetijstva. Kar je bilo mogoče storiti z davčnimi olajšavami in v okviru sklada za pospeševanje kmetijstva, je opravljeno, toda kmet lahko vidi v tem zgolj dober namen, pomoč pa je ob potrebah kot kaplja v morje.
Več razprav odbornikov je letelo na račun gozdarstva, s katerim^ tudi niso povsem zadovoljni, saj sta'Jože Madronič in odbornik iz Preloke dokazovala, da se kmetu ne izplača sekati les. Prav tako so se precej spuščali v poslovanje zadruge, pri čemer je odbornik Adolf Planinc zahteval odgovor, zaktg hlev na Maver-lenu propada, zakaj bo zadruga prodala vinograde na Stražnjem vrhu in kaj mislijo s Krasincem.
Iz pojasnila Franca Kureta, predstavnika KZ Črnomelj, je bilo videti, da tudi zaposlenim v zadrugi ne pojejo slavčki. Zadruga hoče za vs^o ceno doseči donosno poslovanje in se enkrat za vselej rešiti izgube, zato opuščajo to, kar ne prinaša dobička. To je kolektiv po sanacijskem programu tudi dolžan narediti, četudi kmetje nekatere odločitve težko razumejo.
/ ^
Vinica na Hrvaškem?
v oknu črnomaljske restavracije Grad visi tiskan lepak, pred katerim se je slučajno ustavila skupina šol^h otrok, ki so bili na izletu v Črnomlju. Ko so brali, da se priporoča viniSca „gostiona Skolnik svake subote i nedelje uz sviranje odlične glazbe", je eden rekel;
,J^isem vedel, da je Vinica že na HrvaScem. V Soli smo se učili, da je slovenska ..
Gasilci so slavili
v nedeljo, 20. junija, je črnomaljsko gasilsko društvo slavilo 90-letnioo delovanja. Začeli so s slavnostnim zasedanjem, nadaljevali s sprevodom gasilcev skozi mesto, sledilo pa je zborovar\je pred gasilskim domom. Pred številnim občinstvom so gasilci izvedli še vtyo, nato pa priredili veselico. Jubileja enega najstarejših gasilskih društev so se udeležili gasilci iz vse Bele krajine, pa tudi gostje od drugod.
4
#
s
s
s
s
p
#
;
0
4
4
4
4
#
4
4
>■ S 0 # # 4 4
■ .0 0 #
ČETRTKOV INTERVblU
Spet nazaj k naravj!
Znani družbeni delavec in pedagog prof. Marjan Dobovšek se zavzema, da bi v vrste tabornikov prišlo čimveč mladih — Letos bo razstava
Prejšnji četrtek je ravnatelj novomeške gimnazije prof, Ve^ko Troha, ko je govoril o ^ortni strehi za naše športnike, povabil k besedi znanega Novo-meščana in dolgoletnega prizadevnega družbenega delavca prof. Marjana Dobovška. Posebno je tovariša Troho zanimalo, kako je s taborniki, za katere meni, da živijo v anonimnosti.
, Ne bo držalo, da taborniki živimo v anonimnosti. Pri vseh akcijah, ki jih ni ravno malo, vedno sodelujemo. Res je, da ni takšne živjdinosti, kot je bila na primer v letih 1955 do 1960, ko smo novomeški taborniki bili med najboljšimi v Sloyeniji. Vendar so se od tedaj pa do
č,' •
danes časi precej spremenili, nastopile so določene težave, ki jih pač preživljjgo vsi. Nisem črnogled, prepričan sem, da se da v organizacijah, ki vključujejo mlade, več narediti, zlasti če bi biuidani pogoji in bi ljudje imeli več volje do dela.“
- Kje so tortj vzroki za nazadovanje?
„Kot vse druge organizacije se je tudi naša materializirala. Minili so časi, ko smo hodili peš. Zanimanje pri ljudeh, ki bi lahko mladini veliko nudili, je precej uplahnilo, redki so še, ki hočejo narediti kaj zastonj. Brez dobrih organizatorjev in vodnikov se pa ne da nič narediti. Razen tega se je sistem dela v taborniški organizaciji precej spremenil, mladina zahteva veliko več. Ne navdušujejo več stvari, ki so še pred leti vlekle. Moderna tehnika, znanost in novi časi so mlade pritegnili v svoj krog.“
- Kako je z drugimi organizacijami?
.precej mladine je našlo razvedrilo v športnih organizacijah, veliko pa se jih navdušuje tudi za planinstvo, ki je zelo privlačno, toda manj zalitevna organizacija, kot je taborništvo. Škoda, da ni več sodelovanja med temi tremi organizacqami. Morda bi bilo dela manj, uspehi pa še večji.“
- Kaj pa razumevanje za taboriško organizacijo?
„Ne čutimo' podpore, kot bi jo zaslužili? Skoda je govoriti o pomenu taborniške organizacije za vzgojo mladine v diSiu splošnega ljudskega odpora, ko pa v glavnem vsa bremena nosijo na svojih plečih posamezniki.'
- Kaj pa vaši načrti?
,Jmam željo, da bi razgibal
milino v stanovanjskih soseskah. Poleg tega pr^ravljam, retrospektivno razstavo, ki bo pokazala razvoj naše taborniške organizacije v 20 letih,"
- In vaše vprašanje?
„Zanima me, kako delajo planinci v Šmihelu pri Novem mestu, ki jih vodi tovariš Franc Kocuvan. Slišal sem, da so mladi zelo prizadevni in pridni! “
SLAVXO DOKL
S
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
J
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
S
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
J
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
.4
Za proizvodne načrte BELTA je kazal predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič veliko zanimanje. Na fotograflji: Janez Zupančič, direktor podjetja Cosmos-Belt, je gostom pokazal prve traktoije. (Foto: R. Bačer)
Prvi traktorji iz Belta
Povpraševanje po traktorjih je marsikaterega kmeta že spravilo v slabo voljo. Te strcje na domačem trgu zelo težko dobiš, zlasti za dinarje, zato je toliko bolj razveseljiva vest, da bo črnomaljski DELT v kratkem stisko omilil. Po enem letu, kar se je BELT priključil ljubljanskemu podjetju Cosmos,
kolektiv tako uresničuje napovedane razvojne načrte.
Ob nedavnem obisku Staneta Kavčiča, predsednika slovenske vlade, in drugih gostov v Beltu je Janez Zupančič, direktor podjetja Cosmos-Belt, izjavil, da bo po 1. juliju letos prvih 25 traktorjev šlo na domači trg za dinaije.
• PKEUEN SE ODLOČITE ZA KAKRŠENKOLI NAKUP TEKSTILNEGA BLAGA. KONTEKCIJE, PLETENIN, PEKILA IN PKEPROG, SI BREZOBVEZNO OGLEJTE ZALOGO PRI
Do konca letošnjega leta bodo na Otočcu dobili nov hotel B-kategorije, ki bo imel 210 ležišč V objektu bo tudi veUka konferenčna dvorana in plavalni bazen. Na sliki: gradnja hitro napreduie objekt že kaže svojo bodočo podobo. (Foto: S. Dokl)	’
O kadrih še vedno le besede?
Pet let po prvi kadrovski analizi Imamo še vedno komaj* nekaj* nad polovico delovnih mest z visoko, višjo in srednjo izobrazbo zasedenih z ustreznimi strokovnjaki, ušle pa so nam 4 generacije
Pred šestimi leti je Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto izdelal za novomeško občino kadrovsko analizo za gospodarstvo, ki je zajela vse v njem zaposlene. Prikazala je dejansko stanje, perspektivne potrebe po kadrih in takratne potrebe. Po 6 letih nam primerjava (v 5 letih se lahko izšolajo 2 generaciji delavcev z visoko ali srednjo izobrazbo, 4 generacije z vigo izobrazbo in 3 generacije delavcev s poklicno šolo) pokaže zanimivo sUko.
Še preden začnemo primerjati podatke, ve^ja opozoriti, da posamezne delovne organizacije še vedno nimajo sistematizacije delovnih mest, čeprav je ta predpisana z zakonom, ali pa so sistematizacijo opravile samo formalno. Niso redki«
V VELENJU:
DRUGO MESTO
Na ' tretjem republiškem tekmovanju ekip prve pomoči v Velenju je novomeška ekipa, ki so jo sestavljali tekmovalci iz novomeške Iskre, osvojila med 40 ekipami odlično drugo mesto. Tekmovalci Anica Flajnik, Jože Potokar, Doroteja Jazbinšek, Dušanka Papič, Marija Tomše, Željko Karel in Jernej Rudolf so pod strokovnim vodstvom dr. Andreja L-aiage zbrali 111,80 točke. Zmagovalna ekipa iz Celja jc zbrala 117 točk. Od dolenjskih predstavnikov so se tekmovalci Metlike uvrstili na šesto, Trebanjci pa na 23. mesto. Uspeh Novome-ščanov je plod resnih priprav in požrtvovalnosti,
SUHOKRAJIN-SKI DROBIŽ
SUHA KRAJINA BO LE DOBILA BENCINSKO Črpalko. Investitor bo PETROL LJUBLJANA, izv^alec del pa SPLOŠNA VODNA	SKUPNOST NOVO
MESTO. Prostor za gradbeni objekt so že zakoličili. Črpalka bo postavljena nekaj sto metrov pred Dvorom iz smeri Novo mesto in bo imela direkten dostop s ceste II. reda.
18-LETNl INVALID FRANCI SLAK z Dvora, ki je zaposlen pri žužemberškem Iskrinem obratu, je na loteriji „POHOD OB ZlCI OKUPIRANE	LJUBLJANE“ zadel
30.000,00 din. To srečo mu vsi privoščimo, saj je dobitek prišel res v prave roke.
GASILCI IZ ŠMIHELA PRI ŽUŽEMBERKU so preteklo nedeljo imeli društveno slavje. Razvili so prapor, ki mu je botroval Jože Suhadolnik, načelnik oddelka za upravno pravne zadeve občinske skupščine Novo mesto. Po razvitju prapora so imeli dobro pripravljeno in zelo dobro obiskano vrtno veselico.
Izlet na Snežnik
Planinsko društvo Novo mesto bo priredilo v nedeljo, 27. junija, izlet na notranjski Snežnik (1796 m). Izlet bo z osebnimi avtomobili prek Krima do koče na Svinščakih, odkoder se bodo udeleženci peš povzpeli na vrh Snežnika. Povratek bo prek Kočevja. — Odhod bo ob 6. uri izpred hotela Metropol, povratek pa iste^ dne okoli 21. ure. Prijave sprejema tov. Ž*bert v lokalu Jugoslovanske loterije v Kastelčevi uUci 1. Tam se dol^ tudi druge informacije.	Planinsko-društvo
Novo mesto
primeri, ko so sistematizacijo preprosto prilagodili svojemu stanju, s tem pa seveda sami sebi žagajo vejo, na kateri sedijo.
Primerjava najpomembnejših premikov pokaže ( v nadaljnjem navajamo najprej številke, ki vejajo za leto 1970, v oklep^u pa tiste, ki so veljale 1965, ko je bila kadrovska analiza izdelana, da gospodarstvo potrebuje naslednje kadre:	pri-
učenih 54 odst. (48,3 odst,), s poklicno šolo 29,3 odst. (36,9 odst.), s srednjo strokovno šolo 11,4 odst. (10,6 odst.) in z vi^o in visoko izobrazbo 5,3 odst. (4,2 odst.). Ob popisu je bilo ugotovljeno naslednje stanje:	priučeiuh	delavcev	62,7
odst. (65,3), s poklicno šolo ali
nigo izobrazbo 25,7 odst. (27,2), s srednjo izobrazbo 8,6 odst. (5,8) in z vigo ali visoko izobrazbo 3,0 odst. (1,7). V celoti vzeto smo torej sledili smotrom, ki jih je zastavila analiza pred 6 leti, čeprav jih nismo dokončno ostvarili.
Tudi kadrovska zasedba se je izboljšala. Ustrezno so bila zasedena delovna mesta tako: z vigo ali visoko šolo 53j2 odst. (39,6), s srednjo izobrazbo 53,7 (36,4) in s poklicno šolo 71,0 (62,0).
Delovna mesta, na katerih se zahteva visoka, vi^a ali srednja izobrazba, so torej komaj nekaj nad polovico zasedena z ustreznimi stro-kovT\j^i, nekoliko boljše je pri tistih, ki zahtevajo poklicno šolo, čeprav je v vseh naštetih skupinah zasedba boljša, kot je bila pred 6 leti. V sodobni proizvodnji brez kadrov ne bo šlo, do njih pa bomo prišli le z ustreznim štipendiranjem, ra tem pomeni vsako leto odlašanja izgubo ene generacije!
M. J.
iz težav, potem združevanje
Kmetje so na sekciji za kmetijstvo pozdravili načrte za združevanje kmetov — toda najprej je treba odpraviti kmetijske težave!
Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci Socialistične zveze je sklicala posvet o združevanju kmetov. Pre^tavniki kmetijske zadruge Krka se najbolj ogrevajo za drugo možnost - združevanje kmetov v okviru podjetja. Zadruga pa bo kajpak morala prilagoditi svoje predpise.
V razpravi so se kmetje zavzeli za možnost organiziranega združevanja, ki bo lahko pomagalo v sodobnejšem gospodarjenju. Niso pa mogli mimo že običajne ugotovitve, da združevanje ne ho doseglo namena, dokler ne bo urejena ekonomika v kmetijstvu. Te zahteve se ponavljajo kar naprej, zaradi nerešenih težav pa se kmetijstvo vrti v začaranem krogu.
Prav zato so na posvetu poudarili: kar najhitreje je potrebno odpraviti težave, ker mladi uhajajo s kmetij, kmetje pa v današnjem položaju ne vidijo možnosti za dobro gospodarjenje.
Razumljivo je, so dejali na posvetu, da bi morali palico zagrabiti s
iz NOVOMEŠKEi.,, PORODNlŠNiCE^iV
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Cvetka Anžur z Grmade — Janjo, Ana Štrumbelj z ' Vinkovega vrha - Andrejko, Frančiška Zoran iz Sel pri Hinjah - Faniko, Ljudmila Štih s Hriba - Stanko, Nada Kranjc iz Žadovnika Natalijo, Angela Radež z Velikega Slat-nika — Pavia, Tončka Novak iz Dolnjega Kronovega - Darjo, Marija Somek iz Krškega - Sonjo, Albina Zagorc z Dolnje Prekope - Mitja, Sabina Plut iz Črnomlja - Romana, Ivanka Švajger iz Črnomlja - dečka, Anica Crnugelj iz Metlike - deklico in Jožica Vraničar iz Žabje vasi -Mateja. - Čestitamo!
tega konca, potem se bo mogoče pogovarjati o združevanju kmetov -za katero pa so poudariK že na posvetu prejšnjo sredo, da je zares koristno.
^ ,
MINI ANKETA:
Letovanje otrok
Letni dopusti so se že začeli. Marsikomu bo prišlo prav nekaj dni odmora. Diyji ritem, ki ga narekuje današnje življenje, izčrpava ljudi. Najbolj nesti^no čakajo na počitnice šolski otroci. Šolske klopi so že postale prevroče, zoprno je sedeti v zaprtih prostorih, ko zunaj pripeka sonce. Največ nestrpnosti je pri tistih, ki bodo šli na moije ali planine s starši ali s priporočilom raznih organizacij. Kaj menijo o letovanju otrok člani nekaterih naših delovnih organizacij?
Justin Kranjčič, Novoteks: .JPbdjetje je prispevalo v skupni sklad pri občinskem odboru Rdečega križa 12.000 din, S tem denarjem bo šlo na letovanje 60 otrok naših debvcev, to so tisti, ki so slabotnega zdravja ali pa imajo doma slabe socialne razmere, Precejšen delež sredstev, ki smo jih dali, bo šel za druge otroke. Predlagun, naj bi podjetja dajala sredstva v poseben sklad, namenjena pa bila otrokom, ki nimajo zaposlenih staršev."
Lojzka Potrč, Labod: ,,Za letovanje otrok smo v podjetju namenili 7000 dinarjev, na moije bo šlo 20 otrok naših delavcev. Izbor smo naredili sami, ker najbolj vemo, kdo je potreben pomoči in kdo ne! Zagovarjam skupni fond, ki bi bil namenjen otrokom s podeželja, bil pa naj bi pri občinski skupščini. Podjetja naj po svojih močeh še podpirajo takšne koristne akcije.“
Lojze Jožef, Pionir: „Rdečemu križu smo dali 2500 dinarjev, vendar sem prepričan, da to ni vse, pričevali bomo še. Pogrešam tesnejše sodelovanje med podjelji in organizacijami, ki skrbijo z^ letovanje otrok. Mi smo dobili predlog kandidatov od Rdečega križa, pa nismo najbolj prepričani, če bodo šli na morje najbolj potrebni. V glavnem sem za sistemsko rešitev tega vprašama.“
Rožca Šonc, Krk^ ,J^tos smo pričevali 12.000 din za letovanje. Iz našega podjetja bo šlo 31 otrok, ostanek sredstev pa je namenjen ostalim. Predlagam, da bi vse delovne organizacije izločile določen odstotek sredstev za letovanje otrok. Meni se sami že upira beračenje, kot da bi šlo za otroke tistih, ki delajo v društvenih organizacijah. Skrb naj bi bila na plečih sjcupnosti,“
Mai^a Nose, Goijanci: „Pričevali smo 1500 din. Želimo, da bi Rdeči križ upošteval vsaj eno našo željo. Vse ostalo smo prepustili sami organizaciji RK, ki uživa naše zaupanje! “
Mnenja naših anketirancev so različna. Večina se zavzema, da se vprašanje letovanj otrok reši za vse enako. Drugi pa še vedno vztrajajo, da bi morali živeti od dobre vo^e in razumevanja delovnih organizacij. Veseli nas, da ljudje razmišljajo o tem vprašanju, vendar je rešitev, kot kaže, še precej daleč.
Novomešte kronika
V NEDELJO bodo avtobusi Gorjancev peljali v Zeltweg, na Oester-reichring Novomeščane, ki si želijo ogledati dirico za svetovno prvenstvo prototipov.
V PONEDELJEK se je na igrišču na Loki začela pionirska košarkarska šola, ki jo vodijo igralci prvega moštva Novega mesta. Ob vse večjem zanimanju mladih za košarko - koristna poteza!
KOMPAS pripravlja v dneh od 2. do 5. julija prijeten izlet na Apeninski polotok. Izletniki bodo videli Rim, Firenze in Orvieto. Prijave sprejemajo v Kompasovi pisarni na Novem trgu.
NOVOMEŠCANOV je bilo v nedeljo vse polno na Otočcu, v ŠmarjeScih in Dolenjskih Toplicah. Mnogi pa so se odločili tudi za izlet v Prečno, kjer so si mimogrede lahko ogledali tudi številna jadralna letala, ker je prav ta čas tam slovensko prvenstvo.
MATTJRE na novomeScih srednjih šolah gredo h koncu. Prvi rezultati kažejo, da bo velika večina dijakov zaključnih razredov preskočila to stopnico na poti v zrelost,
NA TRGU je bilo v ponedeljek že veliko borovnic - poletje se je uradno že začelo! Gob je bUo ma^, pro-d^ali so jih po 15 do 20 dinarjev.
C£NE na tržnici ne poznajo zakonitosti: kadar bi prič^ovali visoke, so nizke, in obratno. Poglejte: cvetača 6 din, čebula 3 do 4, česen 8, stročji fižol 6, fižol 6, stročji grah 5, novi krompir 3, koleraba 4, korenje 8, kumare 6, peteršilj 7, paradižnik 8, paprika 20, kisla repa 4,'zelje 3, zelena 8, breskve 6, borovnice 6, češnje 4, suhe fige 8, jabolka 5, jagode 16 (pa ne gozdne!), limone 6, orehi 5, pomaranče 5,50, suhe slive 4, banane 5,50, jajca 0,60 do 0,70, smetana 20, sirček 0,50.
V PORODNIŠNICI SO RODILE: Marjeta Potrč iz Slančeve 2 -Matjaža. Marija Hudelja iz Ulice Majde Sile 9 - Uroša, Milena R^k iz Cvelbarjeve 5 - Gordano in Cecilija Popovič iz Šmihelske 8 -dečka.
POGREBCI ta teden niso imeli dela: ne na mestnem ne na šmihel-skem pokopališču ni bilo pogreha
LOVCI, RIBIČI IN ŠPORTNIKI
# obiščite trgovino LOVEC v Novem mestu, Cesta herojev 8. Na zalogi imamo lovski pribor, glinaste golobe, uvožen ribiški pribor, poceni daljnoglede, mizice in stole za izlete, plinske kuhalnike in kvalitetne otročke kotalke.
/
- Ena gospa je rekla, da bi morala biti tržnica kar preplavljena z gobami, če bi zares držalo hvalisanje številnih meščanov o tem, koliko gob so že nabrali te dni...
"OehteUstilu ČRNOMELJ
W'T''rT
w m
™ENSKblED
Petek, 25. junija - Viflem Sobota, 26. junija - Rudolf Nedelja, 27. iunija - Hema PonedeHek, Ž8. junUa - Leon Torek, 29. junija - Peter Sr^a, 30. junija - Emilijana Četrtek, 1. julija - Julij
•n
BREŽICE: 25. in 26. 6. ameriški barvni fitn ,>Iostohran“. 27. in 28. 6. italijansko-ruski barvni film „Wa-terloo“. 29. in 30. 6. francoski barvni film „Srečni dobitnik**.
ČRNOMELJ: 25. do 27. 6. ital.-franc. barvni film „Gusaiji Malezije**.
KOSTANJEVICA: 26. 6. francoski barvni film ,3arčica po moiju plava**. 27. 6. angleški barvni fihn „Streli izpod vešal*‘. 30. 6. ameriški barvni fihn ,>Iadame X**.
KRSKO: 26. in 27. 6. angleški barvni film ,J^ihče ne more pobeg-niti**. 30. 6. in 1. 7. francoski barvni film .jNleukročena Angelika**.
Igffl
SLUŽBO DOBI
BRIV^KO-FRIZERSKO VAJENKO sprejme takoj Slavka Žabkar, Kostanjevica na Krki.
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Slavka Južnič, Irča vas 66 a, Novo mesto.
SPREJMEM mizarskega pomočnika. Vsa oskrba v hiši. Plača dobra. Milan Oražem, Ribenska 14, Bled.
4-CLANSKA družina išče žensko, da bi v dopoldanskem času na domu pazila dva otroka. Zglasite se pri družini Kovač, Koštialova 42, Novo mesto.
ISCEMO čistilko za čiščenje prostorov na PPM Novo mesto s 4-urnim dnevnim delovnim časom. Osebni dohodek po pravilniku (okoli 540 din). Informacije na Upravi javne varnosti, Novo mesto. Jerebova 1.
IŠČEM VAJENKO za brivsko-frizer-sko stroko. Salon Jurij Pestner, Novo mesto.
TAKOJ zaposlim dekle za pomoč v kuhinji, gospodinjstvu ali gostilni. Vsa oskrba v hiši, plača dobra. Lahko z nedokončano osnovno šolo. Dana Bernik, Borovnica 138, 61353 Borovnica.
SLUŽBO IŠČE
V	IZMENO vzamem več otrok v varstvo. Naslov v upravi lista (1345/71).
STANOVANJA
MLADA USLUŽBENKA išče opremljeno ali neopremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista.
ENOSOBNO STANOVANJE »v Krškem iščeta bodoča zakonca. Plačilo in ostalo po dogovom. Ponudbe pod „Mima in poštena**.
ISCEM enosobno stanovanje v No--vem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (1344/71).
Motorna vozila
PRODAM karamboliran osebni avto DKW 1000 S. Ogled v Gasilskem domu Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen avto Opel rekord 1700, letnik 1965, in motorno kolo Jawa 175 ccm, letnik 1965, prevoženih 17.000 km. Ogled vsak dan po 14. uri. Mirko Cvelbar, Malenoe 15, Kostanjevica.
PRODAM prinza L 1000, letnik 1967. Dobro ohranjen, prevoženih 75.000 km. Naslov: Slavko Dokl, Paderšičeva 8, Novo mesto.
FIAT 620 (2 toni), odlično ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista (1336/71).
PRODAM dobro ohranjen fiat 750, letnik 1968. Informacge 21-830.
PRODAM fiat 750, vprežni obračalnik, grablje Sonce in kobilo, staro
17	mesecev. Naslov v upravi lista (1343/71).
PRODAM
PRODAM dobro ohranjen športni voziček in otroško posteljo. Naslov v upravi lista (1304/71).
PRODAM šivalni stroj „Dirkop** z dolgim čolničkom. Grandljič, Cankarjeva 20, Novo rT“«to.
METLIKA: Od 25. do 27. 6. ameriški barvni fihn „Sinovi muške-tiqev*‘. Od 25. do 17. 6. ameri^i barv. fihn „Srce je samoten lovec**.
30.	6. in 1. 7. francoski barvni film ,31edolični ubyalec*‘.
MIRNA: 26. in 27. 6. nemški barvni fihn , J>r. Fu Man Cu*‘.
MOKRONOG: 26. in 27. 6. ameriški barvni film „CJoloroki šerif*.
NOVO MESTO: Od 25. do 27. 6. italijansko-španski barvni film »Sedem žena za sedem kavbojev**. 28. in 29. 6. francoski barvni film ,J)ro^*‘. 30. 6. in 1. 7. italijanski barvni film „Skušnjava miadega Casanove**. - POTUJOCi KINO NOVO MESTO: Od 25. do 29. 6. ameriški barvni fihn .^Iimaki Za-hoda“.
RIBNICA: 26. in 27. 6. ameriSci barvni film „Kaj si delal v vojski**.
SEVNICA: 26. in 27. 6. ameriški fihn , J*o sledi zločina**.
SODRAŽICA: 26. in 27. 6. francoski fihn „Chalaco**.
SMARJESkE TOPLICE: 30. 6. ameriSci barvni fihn „Chabasko**/
ŠENTJERNEJ: 26. in 27. 6. „Osamljeni iz navade**.
TREBNJE: 26. in 27. 6. ameriški barvni kavbojski fihn ,JDan revolverjev**.
PRODAM kuhinjsko kredenco poceni Ogled dopoldan in po-
S)ldan. Stanka Leko, Bršlin 46, ovo mesto.
PRODAM nov gumi voz (14 in 15 col), motor na črpalko za gnojnico in sod (lajto). Babna gorica
2,	Škofljica pri Ljubljani
POCENI PRODAM trajno žarečo peč. Franc Pangre, Muhaber 1 a. Novo mesto.
PRODAJA 1 leto stare kokoši težki tip, piščance vseh starosti in 1 leto stare kokoši, težki tip, piščance vseh starosti in vsak dan sveža jajca. Oglasite se lahko vsak dan. Priporoča se Mijo Gunjilac, Senovo.
PRODAM motorno kosilnico nemške znamke „Gudbrod** na več pristav, električno hišno razsvetljavo, primemo tudi za vikend, stabilni bencinski motor znamke „Zvonik** (3,5 KS) in tračno žago, pripravno za žaganje drobne hlodovine. Vse v dobrem in brezhibnem stanju. Cena ugodna. Martin Krištof, Površje 22, Raka.
MIZARSKO PREŠO (kozle), 7 kosov z železnimi vijaki kompletne, z oblogami, poceni prodam. Jurij Polak, mizar, Drulovka 8, 64000 Kranj.
UGODNO prodam dobro ohranjeno spalnico. Mestnik, Nad mlini 41, Novo mesto. Ogled v popoldanskem času.
ZELO ugodno prodam odličen pol-avtomatični pralni stroj Riber s .centrifugo - 25.000 S-din, Ignis, kombiniran štedilnik (elektrika -plin) - 50.000 S-din, kuhinjsko litoželezno pomivalno korito s konzolami - 5.000 S-din, črno okroglo razte^jivo mizo s 4 tapeciranimi stoli — 50.000 S-din. Doro Fakin, Ljubljana, Pod gozdom 4.
PRODAM čistokrvno psico nemško ovčarko, črne barve, staro 5 let, z rodovniško dokumentacijo in dvema izpitoma. Izredno dober čuvaj. Tone Starc, Impoljca, Sevnica.
UGODNO prodam dobro ohranjeno dnevno sobo. Naslov v upravi lista.
PRODAM stabilni Dieslov motor znamke Deutz, generalno popravljen (7 do 9 KM). Hrastar, Kro-novo 21, Šmarješke Tc^lice.
MLATILNICO znamke Eple super, z dvomim čiščenjem, na gumijastih kolesih, v dobrem stanju, prodam. Ivan Šneler, Gorica 1, Vinica.
PRODAM Dieslov motor 15 KM v uporabnem stanju ah zamenjam za enakega od 20 do 30 KM. Jože Antončič, Praproče 1, Šmarješke Toplice.
PRODAM žetveni kombajn znamke ZMAJ Zemun 630 v zelo dobrem stanju. Ogled v nedeljo od 10. do
14.	ure. Naslov v upravi lista (1346/71).
PRODAM zaradi selitve lepo ohranjeno pohištvo: kompletno'spalnico, kuhinjsko kredenco, hladil: nik, pralni stroj, štedilnik na drva, električni štedilnik, peč na olje in radio. O^ed vsak dan po 15. uri. Prokovič, Zagrebška 8, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM 800 kg betonskega železa (10 mm). Naslov v upravi Usta.
MONTAŽNO garažo takoj kupim. Jože Staniša, Nad mlini 20, Novo mesto.
KUPIM grabeže za traktor FER-GUSON 35, rabljene ali nove. Pia čilo v dinarjih ali devizah. Ponudbe Došliite na nadnv; Vinko
Tomažin, Ardro 19, Raka pri Krškem.
KUPIM pol tovorni avto IMV 1600.
Naslov v upravi lista (1323/71). KUPIM malo rabljen traktor FER-GUSON 35 KS. Naslov v upravi lista (1325/71).
POSESTVO 7, 42 ha (gozd, pašniki, njive), blizu ceste Crnomelj-Vi-nica v Gornjem Suhorju ugodno prodam v celoti ali deljeno. Ogled v nedeljo, 4. julija, pri Mariji Lasič, G. Suhor 8, ali pismene ponudbe na naslov: Nežka Cervan, Straža 35, Straža.
KUPIM dvosobno stanovanje ali manjšo hišico v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro „Gotovina**.
PRODAM HIŠO z vrtom. Matija Špiletič, Rožno 3, Kočevje.
PRODAM ZEMLJIŠČE in gozd v velikosti pribl. 11 ha* v okolici vasi Vimol, občina Ceplje-Bela krajina. Licitacija bo v nedeljo,
27.	junija 1971, v vasi Vimol ob 13. uri. Majerle, Bistrica 3, Črnomelj.
PRODAM HIŠO-vikend v Selcah, poleg kopališča, po zelo ugodni ceni Vprašajte v restavraciji ,,Anka“ vi. Anka Lončarič, Selce, ali na telefon št. 041-642-039, Zagreb.
UGODNO prodam vikend oziroma hišo, novo zgrajeno do konca zadnje f^aze, komfortno s tremi sobami, kletjo in kopalnico - 4 km od Novega mesta. Informacije telefon 21-301.
PRODAM gradbeno parcelo na Griču - Krško (Leskovška c.). Informacije: Brežice, Milavčeva
31.
PRODAM posestvo na lepem kraju pri Raki. Franc Mfetelko, Površje
5,	Raka.
PRODAM montažno garažo (vikend hišico) resnemu kupcu. Naslov v upravi lista ali v popoldanskem času na tel. 21-517.
POCENI PRODAM obdelan vmo-grad v Berčicah pri Metliki. Odlična leg^ za vikend. Nikola Pod-rebarac, ,3ETI“, Metlika.
RAZNO
PODPISANI sem se bojeval za severno mejo od 15. 1. 1919 do 14. 5. 1919. Spominjam se, da sem bil dodeljen nadporočnilcu Tratniku. Bili smo tudi v Velikovcu in Sinči vesi V našem kraju nimam nobenega znanca, da bi mi to potrdil, ker so moji nekdanji sobojevniki že pomrli. Prosim, če se kdo spomni mojega imena, omenjenih laajev in komandanta Tratnika, naj mi da izjavo. Rojen sem bil
15.	2. 1895, sem biez denarnih sredstev in bolehen. Želim le, da dobim zdravniško knjižico in brezplačno zdravljenje.. Vn^rej najlepša hvala! Ivan Bračun, Raztez pri Brestanici.
PRED 2 MESECEMA se je na poti Krško-Drnovo našla večja črna potovalka. Notri je bil nov orehov mlinček, črni ženski dežnik in nekaj oblačil. Kdor je izgubil, naj se oglasi v Veliki vasi št. 19 pri Krškem.
IŠCEM INŠTRUKTORJA matematike za srednjo strokovno šolo. Naslov v upravi lista (1321/71).
POROCNI PRSTANI! - Želite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
V	NAJEM vzamem garažo Nad mlini ali v okolici Znančevih njiv. Naslov v upravi Usta ali popoldan na tel. 21-517.
Dragemu očku in mamici Slavku in Tinci MikUč iz Hudinj pri Škocjanu za uspešno opravljen šoferski izpit, bratu Slavku pa za opravljeno šolo iskrene čestitke - hčerka oziroma sestra Stanka.
Jožetu in Marku Mandejj iz Trste-nika pri Mirni za uspešno opravljeni diplomi na gradbeni fakulteti in pedagoški akademiji iskreno čestitajo ata, mama, bratje in sestre ter dražine Selan, Slovenec, Čebular in-Gregorčič. Čestitki se pridružujeta tudi družini Ludvika Kozolca in Milana Kozolca.
Martin Jenič, Mala Cikava 17, Novo mesto, prepovedujem hojo po moji parceU. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Podpisani Martin Škof, Dragomlja vas 7, Suhor, prekUcujem vse, kar sem neresničnem trdil na občnem zboru SZDL in ZZB na Suhoiju 21.
2.	1971 o narodnem heroju Martinu Južni iz Dragomlje vasi. Sorodnikom se zahvaljujem, da so odstopih od tožbe.
Jožefa in Alojz Novak, Osre^e
16,	Šmarješke TopUce, prepovedujeva pašo, vožnjo in hojo živine ter kokoši po najini zemlji. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
P^O^^ILAl
Komisija za volitve in imenovanja pri občinski skupščini Krško razpisuje delovno mesto RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE RAKA. Kandidati morajo poleg ^lošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti morajo srednjo, vi^o ali visoko izobrazbo pedagoške smeri s strokovnim izpitom in najmanj 10 let neposredne pedagoške prakse in se odlikovati s pedagoškim delom, družbenim udejstvovanjem ter imeti organizacijske in pedagoške ^osobnosti. Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po dnevu objave tega razpisa komisiji za volitve in imenovanja pri občinski skupščini Krško. Prijavi je potrebno priložiti živ^enjepis s podatki o dosedanjih zaposUtvah.
Komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine Krško
HITRO OCISTI oblačila družbeni obrat Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto. Odprto od 6. do 18. ure.
PIŠČANCE za cvrtje, krmljene z domačo hrano, dobite po konkurenčni ceni vsak dan pri Vodopivcu, Stolovnik 49, Brestanica.
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA
V LJUBLJANI
VPISUJE V DOPISNE ŠOLE
- osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred)
- administrativno šolo (dveletno)
- ekonomsko srednjo šolo (dopisno, kombinirano)
- tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko)
- delovodsko šolo (za strojno stroko)
- pokUcno šolo kovinarske stroke
VPISUJE TUDI
V DOPISNE TECAJE
- nemškega in itaUjanskega jezika
- tehniškega risanja
- za skladiščnike
- za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki
- za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah)
VPISUJEMO VSAK DAN od 7. ure do 14.30, ob torkih do 18. ure ter drugo soboto v mesecu.
Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis-boste lahko izvedeli iz prospekta za šol. leto 1971 /72, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo.
S takojšnjim vpisom pridobite na času!
SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI Črkami.
Za projekt pošljite znamko v vrednosti 3,00 din na naslov:
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, Ljubljana, Parmova 39, telefon 312-141, poštni predal 106.
Ob ^leči izgubi ljubljenega moža
JOŽETA VOVKA z Jame pri Dvoru
se iz srca zahvaljujem vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovaU pokojniku vence in cve^e in ga premili na zadnji
foti. Prisrčna hvala za izrečena so-alja. Se posebej se zahvaljujem gasilskemu društvu Dvor, krajevni organizaciji ZB Dvor, Ediju Leganu, govornikoma Mirku Rep^u in Milanu Senici ter sosedom in sorodnikom.
Žalujoča žena Jožefa Vovk
Ob prezgodnji izgubi naše ^ube hčerkice, vnukinje in pravnukinje
^ENIJE JAKLiC iz Malenške vasi 25 pri Mimi peči
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pryateljem in znancem, ki so jo spremiU na zadimi poti, ji darovaU cvetje, nam izrazili sožalje in poma-gaU v težkih dneh. Zahvaljujemo se tudi sosedom, gospodu župniku za obred in tola^hie besede ob grobu, tovarni Beti - obrat III Mirna peč in tovarni Krka, Novo mesto.
Žalujoči: mamica, očka, stara mama in ata iz Malenške vasi in Ivanje vasi, prababica in pradedek ter drugo sorodstvo
Malenška vas, Vinica pri Črnomlju, Postojna
Hvala za vašo kri, ^ ki rešuje življenja!
Preteku teden so darovaU kri na novomeški transfuzijski postaji: Danilo Kovačič, Slavko Vavpotič, Lado Janc, Jože Vrščaj, Tončka Gorše, Anica Ferfojja, Majda Šoln, Anica Grab^an, Ivaniča Črnič, Jože Burger, člani Novoteksa. Novo mesto; Jože Šorla, član Cestn^a
po
Sti
^	v'Aoii	\^vai.iiv5a
•djetja. Novo mesto; Ivan Šiška in Fani Gazvoda, člana Novolesa, traža; Ivan Božič, Anton Miklavčič, Štefka Jančar, člani IMV Novo mesto; Matija Golob in Vid Golob, člana Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Milena Može, članica Mercatorja, Novo mesto; Martina Vrbovšek, članica KZ Krka, Novo mesto; Jože Boltez, kmet iz Gabrja; Viktor Senica, član Gorjancev, Straža; Janez Mavsar, Stevo Snnon, Magan Malerič, Bojan Košir, Marjan Lipovec, Stevo Vukčevič, Jožefa Zupančič, Stane Volf, Miha Vrbetič, Jože Cvitkovič in Vinko Horvat, člani Belta, Črnomelj; Franc Kren, član Goijancev, Straža; Stefan Cmec, član Piomrja, Novo mesto; Milan Marn, član Opre-malesa, Gotna vas; Lidfla Unjič, Silva Lovko in Niko Rihar, člani Kmetijske šole Grm, Cilka Murn, Alojz Sašek in Slavko Pavšič, člani Splošne bolnice Novo mesto; Janez Jerman, Anica Plut in Franic Sedlar, člani IMV Črnomelj, Franc Volf, član Roga, MetUka; Zofka Pavliiuč in Tončka Plut, članici Iskre, Semič; Marjan Dejak, član Kovin^a, Črnomelj; Mirko Čadonič, član občinske konference ZMS, Črnomelj; Ana Šv^ger, gospodinja iz Črnomlja.
Najtopleje se zahvaljujem metliškemu diplomiranemu živinozdrav-niku Petru Štefaniču, kimi je rešil s carskim rezom mlado kravico in te-Učka. Franc Nemanič, Božakovo
28,	Metlika.
RADIO BREŽICE
Četrtek, 24. junija: 16.00
do 16.15 — NaTOved programa, poročila in turistični napotld — 16.15 do 17.00 Nove plošče RTB - Aktualnost tedna — Iz naše glasbene šole
—	Obvestila in reklame - 17.00 do
18.00 Glasbena oddaja: IzbraU ste sami
SOBOTA, 26. JUNIJA: 16.00 do
16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30 do 16.40 Sobotno kramljanje -
16.40	do 17.(X) Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter pregled filmov - 17.00 do 17.20 Jugoton vam predstavlja - 17.20 do
17.30 Za naše najmlajše - 17.30 do
18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDEUA, 27. JUNIJA: 10.30 Domače zanimivosti - Dr. Tone Ferenc: Pred srečanjem izgnancev v Brestanici — Za naše kmetovalce: inž. Alojz Pirc: Naše kmetijske šole in njihov pomen — Ocena trenutka
— zapis s 5. redne seje občinske konference ZK Brežice - Obvestila, reklame in spored kinematografov — 12.00 do 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
RADIO SEVNICA
NEDEUA, 27. JUNIJA: 10.30
- Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Po domače s triom Jožeta Škobemeta -Čebelarsko društvo Sevnica bo praznovalo visok jubilej - TOP-POPS 12
— Kakšni so konjički naših občanov (srečanje s Petrom Venetom) — Ob 12.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - Zaključek oddaje.
SREDA, 30. JUNIJA: 16.00 -Občinske novice in lokalna poročila
- Reklame in oglasi - Iz diskoteke naših poslušalcev — Delavec in para-grafi - Po domače (glasbena oddaja) - Oddaja za najmlajše - Zaključek oddaje.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in bratranca
JOŽETA DOBLEKARJA st.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in delovnim organizacijam, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki so s cvetjem zasuli njegov prerani grob, in vsem, ki so nam osebno ali pismeno izraziU sožalje. Hvala duhovnikoma za spremstvo k njegovemu zadnjemu počitku. Prisrčna hvala častitemu gospodu župniku za poslovilne besede.
Ždinja vas, Ljubljana, Pariz, EssUngen,
15. junija 1971 Žalujoči: žena Francka, otroci: Jožica, Jožko in Fani z družinami, Mici, Franci in Tine ter sestra Frand^a.
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je v 68. letu starosti zapustil naš dragi oče
ALOJZ BUCAR iz Kalc — Nakla
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter kolektivom Celuloze, Labodu, KB iz Krškega, Zvezi borcev, Lov^ družini in čebelarjem, ki so ga v tolikšnem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami, in nam izrekli sožalje v težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni še gospodu župniku za obred in tolažilne besede ter tov. Šketi in Zvezi borcev.
Žalujoči: žena Neža ter otroci: Mici, Lojze, Milena, Fani in Franci z družinami, hčerka Ivanka in sin Drejče ter sestra Neža
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega, nepozabnega moža, očeta in brata
Mihe Počrvina
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob sirani v težkih dneh njegove bolezni .in ob prerani smrti, nam ustno in pismeno izrazili sožalje, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala zdravnikoma dr. Oblaku in dr. Zoriču za prizadevnost pri lajSanju njegovega trpljenja. Najlepša zahvala Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje, obč. odboru ZZB NOV, občinski skupščini, občinski konferenci ZICS, občinski konferenci SZDL, občinskemu svetu sindikatov, občinskemu odboru ZRVS Novo mest® za tako lepo pripravljen pogreb, garnizonu JLA Novo mesto za izkazano mii pt)slednjo vojaško čast, govornikom za ganljivo poslednje slovo od pokojnika, pevskemu društvu >^Dušan Jereb«< in novomeSki godbi. Vsem, ki ste ga imeli radi, še enkrat iskrena hvala!
NoVo mesto, 21. junija 1971 2aIujoči: žena, sinova, sestri, brata in drugo sorodstvo
IrADIO LJUBLJANA
TELEVIZIJSKI
SPORED
VSAKDAN: Poročila ob 5.00,
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, J2.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ■^2.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 25. JUNIJA: 8.10 Operna piatineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 10.15 ra vas doma. 11.00 Poročila — Tu-/^stični napotki za tuje goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Tilka Krivic: Lanski uspeh trdink naših hibridov v sortnih poskusih.
12.40	Vedri zvoki s pihalnimi orkestri. 13.30 Priporoč^o vam ,..
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16,00 „Vrtiljak" 17.10 Človek w zdravje. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorfeija. 20.00 Poje komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Lojzeta l^biča. 20.30 „Top pops 13“.
21.15 Oddaja o morju in pomor-pakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 26. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Milan Rovan: Škode v gozdarstvu lani. 12.40 Igra ansambel Borisa Iranka. 13.30 Priporoč^o vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak". 16.40 Dobimo se ob isti uri. 17.10 Gremo v kino.
18.45	S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 20.00 Večer 'Z napovedovalko Marijo Velkavrh —
i	vmes ob 20.30-21.03 Zabavna ra-; dijska igra — Wolfgang Ecke: „Go-
i	spod v sivih hlačah“ - IV. epizoda.
122.20	Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 27. JUNIJA: j 4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Ra-j dijska igra za otroke - Michael
I	Manfred: „Timpetil, mesto brez staršev". 9.05 Srečanje v studiu 14. '>70.05 Se pomnite, tovariši... Dr.
: Tone Ferenc: Izganjanje Slovencev.
10.25	Pesmi borbe in dela.
; 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljao — vmes ob
11.00 Poročila — Turistični napotki Za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna - F. Allen: Inteligenčni testi.
16.00 Radijska igra — Zofia Po-smysz: „Potnica iz kabine 45“. 17.05 Nedeljko ^ortno popoldne.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 „V ne-
; deljo zvečer". 22.20 Plesna glasba.
PONEDEUEK, 28. JUNIJA: 8.10 Glasbena'matinej a. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - Andrej Petelin: Pospeševalni odbori in sveti rejcev so zelo pomembni. 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri.
13.30 PriTOročajo vam .,. 14.35 Naši posluMlci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak". 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.15 „Signali". 18.35 Kitara v ritmu.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata. 20.00 Aleksander Borodin: odlomki iz opere ,jKnez Igor".
21.30 Igra Ljubljanski jazz ansambel. 22.15 Za ^ubitelje jazza.
TOREK, 29. JUNIJA: 8.1G Glasbena matineja. 9.05 Počitni3co popotovanje od strani do strani.
9.20	S pevcema Eldo Viler in Arsenom Dedičem. 10.45 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Janez Goršič: Možnosti izkbriščanja gozdnih zemljišč ob daljnovodih. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ...
14.10	18 tednov — 18. oktetov.
14.40	„Na poti s kitaro" 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.15 V torek na svidenje!
18.45	Četrt ure s pevko Alenko Pinterič. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra — lija Hur-nik: „Molji". 22.15 Komorna glasba makedonskih pisateljev.
SREDA, 30. JUNIJA: 8.10 Operna matineja. 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba. 9.20 Z ansambloma Komi grupa in Mladi levi. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Lojze Cetina: Stanje tržišča s hmeljem in možnost novih nasadov pri nas. 12.40 Vedri zvoki z ansamblom Lojzeta Slaka. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Odmevi izza Pirenejev. 18.15 Iščemo popevko poletja. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu.
22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 1. JULIJA: 8.10
Glasbena matineja. 9.20 Slovenski pevci zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični
napotki za naše goste iz tujine.
12.30	Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrt v juliju. 12.40 Cez polja in
potoke. 13.30 Priporočajo vam ..,
14.10	Z lahko glasbo za prijetno razvedrilo. 16.00 ,.Vrtiljak . 17.10 Koncert po željah poslušalcev.
18.15	Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 18.30 Orgle in kitara.
19.00	Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kam-piča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno.
0
i
4
5 J
4 4
J J
4^
IZID
NAGRADNEGA ŽREBANJA PREŠERNOVE DRUŽBE
14. junija 1971 ob 8. uri je bilo-v prostorih Prešernove družbe žrebanje dobitkov. Prisotni so bili naslednji poverjeniki in člani: Ivan Lorenci (Slov. Bistrica), Justin Kranjčič (Novo mesto), Boris Pertot (Kranj), Vido Grilc (Kaninik) in Filip Kalan (Ljub-
Ijana).	DOBITKE	SO ZADELE
NASLEDNJE ŠTEVILKE SRECK:
00004, 00032,	00519,	01134,	01577,	02331,	03286,	03287,
03407, 04561,	04707,	05254,	05506,	05552,	05745,	06390
06661, 07274,	07786,	07865,	08702,	09002,	09016,	09068.
09077, 09379.	09643,	09690,	09930,	10391,	11280,	11612
12053, 12083,	12131,	12180,	12696,	13150,	13492,	13594*
15279, 16812,	17039,	17619,	17756,	18462,	18572,	18932
18983, 19305,	19677,	19729,	19744,	19771,	20082,	20199
20455, 20596,	20771,	20852,	20917,	21029,	21140,	21322
21505, 21624,	22328,	22382,	22395,	22404,	22429,	22654
22791, 22859,	23016,	23439,	23739,	24700,	24716,	24995
25167, 25908, 26030, 26274, 26375, 26552, 27094, 27547, 27570, 27993, 28473, 29825, 30130, 31191,32026, 32300.
Srečke, ki se končujejo s številko 7 ali pa s številko 8, so zadele knjigo A. J. Cronin: LUC.
Imetniki izžrebanih srečk lahko prevzamejo dobitke v upravi Prešernove družbe vsak dan, razen sobote, od 8. do 15. ure.
Zadnji rok za prevzem dobitkov je 30, september 1.1. razen za dobitke, ki so časovno vezani na prejšnji datum (npr. letovanja).
PREŠERNOVA DRUŽBA Ljubljana, p. p. 41 Pražakova ul. l ' (vhod z dvorišča)
0
#
4
0
#
J
NEDELJA, 27. JUNIJA
8.55	Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 9.30 Po domače s Slovenskim instrumentalnim kvintetom (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.45 Mozaik (Lj) -
10.50	Otroška matineja: Festival otroka v Šibeniku, Film za otroke (Lj) - 11.40 Mestece Peyton — serijski film (Lj) - 12.30 TV kažipot (do 12.50) (Lj) — Športno popoldne
- 18:15 Ladovi doživljaji - ameriški fibn (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 A. Marodić: Carinik - oddaja Mali oglasi (JRT) (Lj)
- 21.20 Videofon (^) - 21.35 Poročila (Lj) - 21.50 Športni pregled (JRT) - 225Q Odpoved sporeda
PONEDELJEK, 28. JUNIJA
17.20	Madžarski TV pregled (Po-hoqe, Plešivec) do 17.35 (Bg) -
17.45	Wilde: Srečni princ — III. del (JRT) (Lj) — 18.00 Risanka (Lj) —
18.15	Obzornik (Ij) - 18.30 Karavana - oddaja TV Beograd (Lj> -
19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Mladi za mlade (Zg) - 19.50 Cikcak aj) -
20.00 TV dnevnik (Ij) - 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.35 M. Pagnol: Fa-bien - II. del (Lj) - 21.30 Večer z Borisom Kebetom (Lj) - 22.05 Poročila (Lj)
TOREK, 29. JUNIJA
16.45	Madžarski TV .pr^led (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -
17.55	E. Peroci: Nina in Ivo - 8. del (Lj) - 18.10 Risanka (Lj) -
18.25	Obzornik (Lj) - 18.40 Slovenski top-pops: Skozi 25 let, 7. oddaja (Lj) - 19.05 Oceanografija — Nega vrtov (Lj) - 19.30 Mamila danes - izobraževalna oddaja (Ij) -
19.40	Pet minut za bojjši jezik (Lj)
-	19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -
20.35	Prekleta sleparija - italijanski film (Lj) — 22.25 MiDiaud: Popotovanje kralja Reneja (Lj) - 22.40 Poročila (Lj)
SREDA, 30. JUNIJA
... Športno popoldne - 17.05 Madžarski TV pre^ed (Pohorje, Plešivec do 17.20) (Bg) - 17.45 Pika Nogavička - švedski film (Ij) -
18.15	Obzornik (Lj) - 18.30 Zabavna glasba (Sa) - 19.00 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj) - 19.20
Naš ekran (Ij) - 19.50 Cikcak (Lj)
-	20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Ij) - 20.35 Teh naših 50 let (Lj) - 21.35 Hamlet - balet ruske TV (Lj) — 22.20 Poročila (Lj)
Četrtek, i. julija
14.00	Wimbledon: Teniška tekmovanja (polfinale moški) prenos v barvah do pribl. 17.00 (EVR-Lj) -
17.20 Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec do 17.35) (Bg) -
18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Družine - poljudno znanstveni film (Lj)
-	19.05 Enkrat v tednu (Lj) -
19.20 Vse življenje v letu dni (Bg) -
19.50	Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — l. del (Lj) - 21.25 XXI. stoletja (Lj) -
22.15	400 let slovenske glasbe: Vilko Ukmar (Lj) - ... Po. )čila (Lj)
PETEK, 2. JULIJA
14.00	Wimbledon: Teniška tekmovanja (finale žensk) prenos v barvah do pribl. 16.30 (EVR-Lj) -
16.40	Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec do 16.55) (Bg) -
18.15	Obzornik (Lj) - 18.30 Veseli tobogan: Ljubljana - I. del (Lj) —
19.00 Mestece Peyton — serijski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Ij) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 SpUt 71 - prenos (Zg) — 22.05 Odiseja miru — oddaja TV Beograd (Ij) - 22.35 Poročila (Lj)
SOBOTA, 3. JULIJA
14.00	Wimbledon: TeniSca tekmovalca (finale mo3ci) prenos v barvah (EVR-Lj) - 16.20 Rokometni turnir za pokal Jugosiav^e (ženske)
- prenos (Sa) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 „Omišaljski Veli pir"
- oddaja TV Zagreb (Ij) - 18.45 TV ka^pot (Ij) - 19.()5 Mozaik (Lj) - 19.10 Izgnanci - dokimien-tarna oddaja (Ij) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25	3-2-1 (Lj) - 20.35 Split 71 -prenos (Zg) — 22.05 Svet otokov in atolov (uvodna oddaja) (Lj) - 22.30 Maščevalci - serij^i fibn (Lj) -
23.20	Poročila (Lj) - 23.25 Glasbena medigra (lj) - 23.45 Split 71
- nadaljevanje (Zg) — 0.45 Odpoved poreda (Lj)
05OD
nn^u
let
elektromehanika
telekomunikacije
elektronika
avtomatika
elementi
Srebrni jubilej ISKRE
ISKRA je letos stara četrt stoletja. To ni tako veliko, vendar dovolj, da je postala eno vodilnih podjetij v Jugoslaviji.
17.000 parov rok, v 16 delovnih organizacijah, sodeluje v bogati proizvodnji: od sestavnih delov, raz* nih gospodinjskih aparatov do najzahtevnejših elektronskih naprav. Iskrine tovarne so doma in v tujini. ISKRA je tudi delničar več tujih firm in uspešno poslovno sodeluje s priznanimi Inozemskimi oartnerli.
ISKRA Elektromehanika, Kranj ISKRA Elementi, Ljubljana ISKRA Avtoelektrika. Nova Gorica ISKRA Avtomatika, Ljubljana ISKRA Aparati, Ljubljana ISKRA Kondenzatorji, Semič ISKRA Sprejemniki, Sežana ISKRA EHektromotorji, Železniki ISKRA Naprave, Ljubljana ISKRA Polprevc^niki, Trbovlje ISKRA Instrumenti, Otoče ISKRA Elektronika, Horjul ISKRA Usmerniki, Novo mesto ISKRA Orodjarna, Ljubljana ISKRA Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana ISKRA Commerce. Liubliana
ektrika ubil;) 31-letneaa Jožeta
'' ' ^.
Za stotnijo pilotov!
čeprav je bil rojen v Ljubljani kot sin odličnega tržaškega zdravnika in akvarelista, je Zdenko %lavaty danes že pravi Novomeščan. Ne samo v tovarni zdravil, kjer sodeluje kot arhitekt in zdaj kot vodja kapitalne Ugradnje, še zlasti na novomeškem letališču je duša vsega napredka in razvoja letalskega centra, ki se razvija in prebija med najmočnejše v državi.
Še kot gimnazijec je sodeloval v OF in se ukvarjal z letalskim modelarstvom. Zato tudi ni nič čudnega, da se je leta 1943, ko je odšel v partizane, prijavil na razpis Vrhovnega štaba za sprejem v letalske enote. Te „letalske enote** so najprej gradile partizansko letališče za zavezniška letala v Beli krajini. V noči, ko bi jih morali zavezniki odpeljati v osvobojeni Beograd, so ustaši napadli letališče, in prvo letalo, ki se je spustilo, se je tudi takoj dvignilo. Potem so se sredi zime kar peš odpravili čez Hrvaško in Madžarsko proti Beogradu.
Iz zbirnega centra je s tovariši odpotoval v Sovjetsko zvezo v Markovsko vojno tehnično učiteljišče. Ker njegova pošta domačih v Ljubljani ni našla, so že mislili, da je padel in imeli tudi izbran njegov grob pri Grosupljem.
Ko se je vrnil leta 1947 iz R usije, je nastopil prvo službo na vojaškem letališču v Somboru kot inženir eska-drile. Ker pa je ves čas sitnaril, da bi bil rad pilot, so ga poslali še isto leto v lovsko pilotsko šolo v Pančevo in nato za inštruktorja letenja v vojaško akademijo v Mostar, kjer se je tudi oženil z domačinko Zagorko. Po demobilizaciji je študiral arhitekturo v Ljubljani.
Ce je nekdo rekel, da imajo manjši ljudje radi večje avtomobile, se morda ni zmotil, pri Hlavatyju velja tudi to za ideje - z dobro lastnostjo, da jih celo uresničuje! S presenetljivimi in naglimi odločitvami, pa naj se jih je naučil pri arhitektih ali v aviaciji, zna navdušiti
sodelavce. Odkar je leta 1960 prišel v Novo mesto, smo ga srečevali pri dveh . konjičkih:	načrtovanju
tovarniških poslopij za KRKO v Ločni in v športnem letenju v novomeškem aeroklubu. Tukaj in tam ima kaj pokazati: farmacevtska tovarna, ubrana v gozdiček in breg, da je videti prej kot dom oddiha - in gradnja letališča v Zalogu, katerega pomena se v tem trenutku ne moremo niti prav še zavedati.
Morda nam sam Hlavaty o tem letališču lahko pove kaj več:
„Po svetu, pa tudi pri nas, se v letalskem prevozu skokovito povečujeta števili potnikov in prevoženih kilometrov, še hitreje pa količine z letali prepeljanega blaga.
Novomeško letališče po gradnji in položaju ustreza mednarodnemu letališču B kategorije, na katerem bi lahko pristajala vsa današnja potniška letala. Dokončna kategorizacija bo odvisna od opreme, ki jo bomo za letališče sposobni kupiti. “
,JCaj pomeni za Novo mesto slovensko jadralno prvenstvo, ki se prav te dni odvija na našem starem športnem letališču? “
„Tako prvenstvo, dozdaj največje pri nas, je vsekakor visoko priznanje Dolenjskemu letalskemu centru. Začetno tremo smo hitro premagali in že zdaj, po prvem tekmovalnem dnevu, lahko rečem, da tekmovanje zlasti glede na zahtevno zemljišče in položaj letališča odlično poteka. “
,Jn načrti? “
„Klub je med najbolje opremljenimi v državi. S tem pa 'se za nas resno delo šele začenja. Namesto 40 jadralnih in 20 motornih, moramo usposobiti v 3-4 letih vsaj 100 jadralnih in 30 motornih pilotov. Izredno razumevanje novomeške občinske skupščine, odlično sodelovanje z JLA in teritorialno obrambo nam nalagajo vrsto dolžnosti in nas opogumljajo pri zahtevnih načrtih, ki smo jih zastavili. “
MARJAN MOŠKON
Je el_  ................................   ,	---	*
s sovaščanoma lovil v Rinži ribe?
v kočevski zdravstveni dom so 15. junija okoli 20.15 pripeljali Jožeta Rojca iz Livolda, čes da seje utopil v Rinži pri Livoldu. Preiskava pa je pokazala, da je Rojc skupaj s sovaščanoma, Jožetom Domjanom in Francem Žgajnarjem lovil z elektriko v Rinži ribe.
Ribe so lovili tako, da so dolgo žico pritaknili na daljnovod, drugi konec, na katerem je bilo privezano platišče kolesa (bicikla), pa so vrgli v vodo. Ko so ribe priplavale na vrh, je Domjan staknil žico z daljnovoda, Žgajnar in Rojc pa sta ^očUa v Rinžo in pobrala mrtve in omamljene ribe. Žgajnar, ki je šel za Rojcem, je povedal, da je Rojc nena-
Avto so zakurili
M£^jan Mlakar iz Trave je 22. junija zgod^ gutr^j zaradi velike hitrosti trčU z avtom v o^jo na mostu v vasi Z^otok (občina Ribnica) in se prevrnil na streho. Ko so s prižganimi vžigalicami iskali v avtu neke predmete, se je vžgal razliti bencin in fičko je zgorel. Pti nesreči sta bila poškodovana voznik Mlakar, ki nima vozniškega izpita, in sopotnik Franc Zbačr^. Avto je popolnoma uničen.
doma padel in obležal v 20 cm globoki vodi. Domjan in Žgajnar sta ga hotela obuditi z umetnim dihanjem, nato pa sta na bližnji cesti ustavila avto in poskrbela za prevoz v kočw-sko ambulanto. Pomoč pa je bila zaman, ker je bil Rojc že mrtev.
Preiskava je pokazala, da je imel pokojni Rojc o^ana prstanec in mezinec na desni roki od električnega toka. Vse kaže, da se je Rojc po nesreči dotaknil žice na neizoliranem delu, ko je bila še pod napetostjo, kar ga je veljalo življenje.
lil
Zadnja veHka akcija isk^ja dve in pol-letnega Damjana Ostanka, ki je izgiiiil 12. junija na Travni gori, je bila 16. junija. Končala se je brez u^eha. Z iskanjem pa niso popolnoma prenehali. Skupina jamarjev je v soboto začela pregledovati okoli 20 m globoko jamo „Globoka dolina , U je okoli 3kni od doma na Travni gori. Jamarji nameravajo temeljiteje Me^edati tudi druge jame, to jm niso še
\jloslej.
i:
Tdtmovanje prve pomoči sedmih razredov osnovne šole Kočevje je a bilo v soboto, 5. junija. Zmagala je ekipa 7. g (na sliki), 2. ekipa I 7. a, 3. 7.b itd. Tekmovalo je 8 ekip. Vse tri ^jboljše ekipe so dobile praktične nagrade (Foto: Jože Primc)
Zabodeni Malnar izkrvavel
Lakič smrtno ranil Malnarja in hudo poškodoval Jusiča — Vino in nož sta govorila pri kočevskem domu upokojencev pretekli četrtek
Na vseh'večjih križiščih v breži^ občini so učenci nii^ih razredov osnovnih šol 17. junija ob devetih dopoldne ustavili promet in izročali voznikom šopke cve^a za obzirnost pri vožnji. To akcijo je organizirala komisija za varnost prometa pri obč. skiq>ščini. (Foto: J.T.)
Kdo bo kriv nesreče?
Med poukom na viniški šoli je nenadoma velik okenski okvir zgrmel po razredu__________
Pravcati preplah je v četrtek, 17. junija, dopoldne nastal na viniški osemletki, ko se je zgodila nenavadna nesreča. Med poukom v ^dmem razredu je predmetna učiteljica Angelca Kocjan obravnavala učno snov, kar se je približno ob 12. uri
j odyrto^n<^elio:
^ MARKET na Kristanovi cesti MARKET na Cesti herojev in DELIKATESA na Glavnem trgu;
iiiiinfiiiiiriimiiiBB
nenadoma velik okenski okvir nagnil s stene in padel po razredu.
Na učenkah Nevenki in Zdenki Stanešič, ki sta sedeli pod oknom, se je veliko steklo razbilo. Na srečo sta bili obe le laže ranjeni. Nevenko so sicer zaradi ran na glavi odpeljali v novomeško bolnišnico, a je že doma, Zdenko pa so odpeljali samo v zdravstveni dom Črnomelj po prvo pomoč, ker ima poškodovan nos.
Nesreča se je zgodila v času, ko je bil v razredu in na šoli popoln mir. Domnevajo, da se je 12 let staro okno razsušilo, morda pa se je stavba pretresla tudi od nizkih naletov reaktivnih letal, ki so prejšnje dni večkrat preletela Vinico. Vzrok nesreče še raziskujejo.	R.	B.
Vaščani so gradili cesto. Lepo so se dogovorili, kod bo peljala, da se bodo po bližnjici povezali s sosedi. Trideset jih je bilo za to, enaintrideseti se je uprl. Miha, ki je vodil vse priprave, se je sam napotU k jeznemu Roku z argumentom tridesetih privolitev. Toda Rok se ni omajal. Morda je Miha nastopil preveč oblastno. Roku pa ni šlo v račun, da so buldožeiji zahrumeli, še preden je odstopil za cesto svoje zemljišče. Mihov, obisk je bil brezuspešen, možaka sta se razšla, oba prepričana v svoj prav. Kuhala sta jezo drug na drugega.
„K^ je mislil, da se mu bom klanjal, ga nagovoril z gospodom in ga ponižno prosil? “ je robantil Miha.
„Saj so še druge poti, ga bomo že ugnali!*"
Na občini o tem niso nič vedeli, dokler ni bilo seje. Tam je Miha zahteval razlastitev. Morda bo res po-
timastih gospodaijev, Id so prepovedovali kopati jarke čez njihove vrtove. Tončku
—	bil je vodja akcije — so grozili s pu^o, zdaj s koli, nazadnje pa so le popustili
kel, da mn je zmanjkalo besed. ,JNiti dinaija nisem dobil, celo delo na polju sem pustil za nekaj dni, pa sem si zaslužil tole,“ je pozneje potožil, vendar ni vrgel
Z zamero se ne pride daleč
trebna, toda taka pot je dolga in ovinkasta, postopek dolgotrajen, zato je še vedno bolje pogovoriti se, zastaviti lepo bes^o, ki ne bo dramila trme in odpora. Miha pa ne bi rad poskusil znova, tak človek je, da ne prenese krivičnih očitkov, saj gre vendar za skupne koristi, ne zanj.
V	sosednji vasi so doživljali nekaj podobn^, ko so delali vodovod. Bilo je več
in se pametno pomenili. Toda če bi -Tonček vzel grožnje preveč resno, se ne bi več pogledali. Resda mu ni bilo vseeno, vendar z zamero ne bi nič dosegel. Tako pa so le dobili privoljenje največjih nasprotnikov in delo je steklo tudi po njihovih vrtovih.
Ko je Tonček sosedi Katri pomagal zlagati cevi, mu je zabnisila: ,4^ delaj, saj si plačan! “ Očitek ga je spe-
pu^e v koruzo. Sicer pa so drugi člani odbora doživljali podobne stvari.
Ko je Tončku žena doma oponesla, zakaj se tako žene, ji je odgovoril: ,3aj se ne bi, toda potem ne bi imeli v vasi niti elektrike niti vode in še marsikaj drugega bi pogrešali vsi skupaj.-.le že tako, da prej uspeš, če imaš debelo kožo, kot če si občutljiv in zamerljiv.“
JOŽICA TEPPEV
Anton Malnar iz Kočevja, Re^a cesta 13 c, in Ibro Lakič iz Rudnika 23, oba zaposlena pri ITAS, sta se 17. junija popoldne spet sprla. Lakič je Malnaija zabodel z nožem. Malnar je med prevozom v bolnišnico umrl.
Malnar in Lakič sta bila že dolgo 'v sporu. 17. junija sta bila nekoliko vinjena in je Maliiar v domu upokojencev očital Lakiču, da je ukradel moped, nato pa gaje na stranišču še uda^ po obrazu.
.
Lov na Angleže
Začudeno sta pogledala, rekla pa nista nič angleška turista, ko so novomeSci prometni miličniki 17. junija po 3. uri ustavili njuno veliko belo limuzino na avtomobilski cesti. Odvedli so ju v Novo mesto in na postili milice pokazali, kam naj sedeta, češ: „Saj ne bo dolgo trgalo! “ K^ub temu sta sedela nek£y ur. Zjutraj so jima vrnili dokumente, rekli, da je vse O.K., nakar sta Angleža nadaljevala pot po avtomobilski cesti proti jugu, namenjena v Atene.
Zakaj sta morala angleška turista na prisiljeni počitek v Novo mesto, so pojasnili na UJV.
Ob treh zjutraj je prišlo na ' stalno službo novomeške UJV ^K>ročilo iz Ljubljane, n£<j prestrežejo Angleža, ki sta na bencinski črpalki na Rudniku v Ljubljani plačala bencin s ponarejenimi funti. Ko so zjutraj odnesli tiste bankovce na eno ljubljanskih bank, pa so jim tam povedali, da funti niso ponarejeni, ampak pristni in veljavni. To so brž poročili v Novo mesto, kjer sta angleška potmka že nestrpno čakala na odločitev organov javne varnosti.
Nočne h£«ke za munima Angležema kajpak ne bi bilo, če bi uslužbenci na bencinski črpalki pazljiveje pogledali denar. Površnost pa je sprožila ne\jub alarm in nepotrebno vzne-miijai^e ljubljanskih in novo 4 meških varnostnih organov.
^ '
Lakič se je razburil in šel domov na Rudnik po bosanski nož (štelet) in se vrnil. Sel je k Malnarju, ki je takrat — bilo je okoli 18. ure - balinal na balinišču doma upokojencev, Malnar ga je ^et udaril. Lakič je takrat vzel iz žepa nož in zabodel Malnarja v spodnji del trebuha.
Hasan Jusič, ki je bil poleg, je hotel posredovati, vendar ga je Lakič porezal po roki in treljuhu. Rane so bile hude. Vendar je Jusič, ki mu je dala neka ženska v roke metlo, z njo močno udaril Lakiča po glavi in mu odvzel nož.
Zdravnik je ranjenemu Malnarju nudil prvo pomoč. Rešilec ga je odpeljal v Ljubljano, vendar je Malnar pri Malih L^ah izkrvavel, da je dežurni zdravnik v bolnici lahko ugotovil le še smrt.
Lakiča so miličniki prijeli. Odpeljan je bil v preiskovalni zapor v Ljubljano.	j.	primC
Pri Miklavžu odprto
Priljubljena izletniška točka na Gorjancih Dom pri Miklavžu je ^et odprta. Industrija motornih vozil je dobila oskrbnika, ki nudi izletnikom na golanskih košenicah jedačo in pijačo. V domu je tudi nekaj prenočišč.
Jadralno letalo oplazilo dva pešca
v četrtek pozno popoldne je jadralno letalo „Phoebus ‘, s katerim je na prečenskem letališču pristajal
gilot Ijubhanskega aerokluba Maks erčič, 20, s koncem desn^a krila oplazilo dva kmetovalca, ki sta šla vzdolž pristajalne steze, čeprav sta bila opozorjena na nevarnost.
Oba ponesrečena, Ana Doblehar, 65, in Jože Muhič, 37. s Hudega pri Prečni so takof oflpeljau T novomeško bolnišnico. Dobleharjevi je zaradi udarca po glavi počila lobanja, vendar bo šla čez nekaj dni že lahko domov, Muhiču pa je udarec po vratu izpahnil eno izmed vratnih vretenc, tako da bo moral ostati na zdravljenju v bolnišnici še nekaj tednov.
t
USTANOVITELJI JN IZDAJATELJI:	občinske konference
SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika. Novo mesto, Ribnica,' Sevnica In Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragOS, inž. Janez Gačnik, Janez Garlnar (predsednik sveta). Tone GoSnlk, Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka Potrč. Slavko Smerdel, Franc Staj-dohar in Ivan Živtč.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; Tone GoSnik (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva ynaprej — Za inoeemstvo 100 dinarjev aU 6 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ŽWA dolarjev, pri čemer Je že vStet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). Naš devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGi^ASl: lem višine v enem stolpcu (45 mm oz. It) cicero) .IS din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji in zadnji strani lista: • 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed lOdln, vsaka nadaljnja beseda l din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi vella do preklica cenik št. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgcJvarja l^lrko Vcsd
TRKOCI RAr'TiN Dri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASI.OV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokoDisov In fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske praVce« v Ljubljani.