LAS ALAS ARGENTINAS » El martes pasado se inauguro en el Salon 17 de Octubre de la Subsecretaria de Informaciones la Exposicion Alas Argentinas, organizada por dicho organismo con la colaboracion del Ministerio de Aeronautica. En la ceremonia, a la que asis- tieron altas autoridades nacionales, hizo uso de la palabra el subsecretario de Aviacion Civil, brigadier mayor Jose Francisco Velez, en representacion del mi- nistro de Aeronautica, brigadier Cesar R. Ojeda. Tras las palabras del brigadier Velez el Sr. Apold invito a los representantes a recorrer la muestra y explico muchos de los aspectos. Tambien fue exhibida la pelicula “Alas Argentinas”. El publico puede visitar la muestra de 10 a 13 y de 16 a 20 hs. todos los dias. En el curso de la semana la visitaran el Primer Ma- gistrado y su esposa. La muestra compendia la historia de aviacion argentina, exhibiendose en doce vitrinas los modelos de los principales tipos de maquinas utilizadas en la Argenti¬ na dcsde el comienzo de la industria aerea nacional. Las rutas de aeronavegacion, las mas importantes pistas de aterrizaje, asi como otros diagramas ilustrativos, se exponen en amplios paneles. Una vieja fotografia de El Pampero, el globo que realizo su ascension en 1907; los restos del avion que tripulo Matienzo en su heroica tentativa de cruce de los Andes; los"motores y los modernos aparatos que se construyen en el Insti- tuto Aerotecnico de Cordoba — entre ellos el Pulqui II — y muchas otras expre- siones de la industria aeronautica argentina, se ofrecen en esta exposicion. ARGENTINSKA KRILA Podtajništvo za informacije je s sodelovanjem letalskega ministrstva pripra¬ vilo razstavo Argentinska krila. Razstavo so odprli prejšnji torek v dvorani tega podtajništva. Ob tej priliki je govoril podtajnik za civilno letalstvo brigadni major JOSE FRANCISCO VELEZ, ki je zastopal letalskega ministra brigadirja CESAR¬ JA R. O JEDO. Po govoru brigadirja Velez-a je g. APOLD povabil vse navzoče odličnike na ogled razstave ter jim dajal pojasnila. Ob tej priliki so prikazali tudi film “Ar¬ gentinska krila”. Na razstavi je prikazan zgodovinski razvoj argentinskega letal¬ stva. V 12 vitrinah so modeli prvih letalskih strojev, ki jih je začela uporabljati Argentina. Na slikah so prikazane vse letalske linije in vsa največja argent. leta¬ lišča. Prikazano je tudi letalo El Pampero, ostanki letala, s katerim je Matienzo hotel preleteti Ande, motorji in najmodernejša letala, ki jih danes izdelujejo v letalskem zavodu v Cordobi, med temi tudi Pulqui II. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure. Ta teden si jo bo ogledal tudi predsednik republike gral. Peron z gospo soprogo. Pred desetimi leti in danes Za 6. aprilom je prišel 12. april 1941. V dobrem tednu se je zrušila jugoslo¬ vanska vojska pod strahovitim nacistič¬ nim pritiskom. Jugoslavija je razpadla in postala plen osvajalcev. Slovenijo je zadela največja nesreča. Vsilili so ji me- ie ki so jo razsekale na tri dele, od ka¬ terih je vsak zase trpel in umiral: pod krvavim kljukastim križem, pod priliz¬ njenim liktorskim snopom in pod hun¬ skim kopitom. Iz ene so nastale tri Slovenije. Vsaka je životarila po svoje. Italijanska se je oddahnila po prvem preplahu, da se je pozneje tem bolj pogreznika v kri, nem¬ ška je sklonila glave in nastavila prsi strojnicam in napolnila živinske vagone za na Hrvatsko, v Srbijo, Pru¬ sijo in šlezijo, madžarska pa se poskri¬ la po pšeničnih in koruznih poljih ter pognojila bogato zemljo z nedolžno krvjo. V vseh treh Slovenijah se slovenski narod ni vdal krivici. Iz omotice od tež¬ kih udarcev se je zbudil v italijanski in se tajno povezal. Razširil je nevidno svojo mejo proti jugovzhodu in vzhodu, kamor je imel stoletne pravice, odprl je vrata slovenski besedi spet do Gorice in Trsta. Severni nasilni sosed je z vdo¬ rom izbrisal mejo na Ljubelju in neve¬ de povezal Korotan z domovino. Vzhod¬ ni nasilnik je v lastno obsodbo odgrnil neprodirno zaveso in dal videti sloven¬ skim očem, kako se slovensko žitje bo¬ ri za obstanek onstran Labe in Mure. Trije okupatorji so eno Slovenijo raz¬ bili na tri in proti svoji volji te tri Slovenije združili spet v eno. Okupator¬ ju je to slovenski narod, tajno organizi¬ ran, spretno prikril. Izrabil je zgodo¬ vinsko priliko za priprave na združitrv vseh Slovencev na bodočih razvalinah treh nasilnikov. Lepe načrte je imel razdeljeni sloven¬ ski narod za bodočnost, ko mu bo spet zasijala svoboda. Lepe načrte, ki bi se bili uresničili, če ne bi z vzhoda komuni¬ zem razpredel svojih mrež čez to trojno Slovenijo in v slovenskih vrstah poiskal, vzgojil in izvežbal svojih ljudi, ki so> te načrte uničili. Kardelj, Kidrič, Bebler, Marinko in še polno drugih so njihova imena, katerim so razni Župančiči, Vo- ranci in drugi, onstran morja pa razni Adamiči gonili nedolžne ljudi pred stroj¬ nice in jih pošiljali v prezgodnji grob. Prišel je 8. maj 1945. Nemčija je po¬ ložila orožje. Zahodni evropski svet je znova zadihal v polni svobodi, vzhodna Evropa in z njo tudi Slovenija se je pa pogreznila v mrak in zaječala pod ko¬ munističnim nasiljem vseh oblik. Komunisti so v pijanosti svojega zma¬ goslavja sneli maske s svojih obrazov in pred zahodnimi zavezniki drzno odkri¬ li svoje imperialistične načrte. Spričo komunistične agresivnosti so se zahod¬ nim zaveznikom končno le začele odpi¬ rati oči ter so začeli radi tega z vsemi silami zavirati nadalnje prodiranje ko¬ munizma proti zahodu. Tako so, tudi slo¬ venski komunisti doprinesli svoj veliki delež da so zahodni zavezniki potisnili ■ Slovenijo malodane spet v krivične oz¬ ke meje londonskega pakta. Krivice, ki jih je bila Slovenija deležna po prvem .svetovnem obračunavanju, so ji tako se¬ danji kom. oblastniki s svojim prostaš¬ kim in izzivalnim zadržanjem napram zahodnim zaveznikom še povečali. Ko¬ roška se je pogreznila v mrak za¬ man ja, slovensko okno v svet — Trst, sf Je zaprlo in dragocen biser — Gorica z žalostnim svetlikanjem opozarja na novo krivico, katero so ji prizadejali prot' narodni komunistični internacional- ei. Nad Slovenijo doma pa nasilno vla¬ dajo komunistični oblastniki pod svojim geslom “naš bog je rop, požig, umor”, propadli študentje jo gospodarsko uni¬ čujejo, po svetu se pa klatijo kot njeni predstavniki komunistični teroristi ki 'o to svojo “izobrazbo” dobivali v sami komunistični Meki — v Moskvi. Ob deseti obletnici začetka slovenske tragedije si znova prikličimo v spomin vss ta dejstva. Slovenija, narod doma, danes trpi in njegovega gorja še ni ko¬ nec. Toda narod ne obupuje in ne kloni. Z vero v Boga vztrajno prenaša vsa na¬ silja in krivice v trdnem prepričanju, da vse to brezmejno gorje ne more bi¬ ti brez plačila. Prej ali slej bo napo¬ čil dan, ko bo nad slovensko zemljo znovft zasijalo sonce svobode in pregna- V sredo 11. aprila je bilo uradno ob¬ javljeno, da je ameriška vlada odstavi¬ la generala MacArthurja. Prva radijska poročila pravijo, da so ga odstavili zara¬ di tega, ker je s svojimi političnimi iz¬ javami dokazal, da se ne strinja s poli¬ tiko ameriške vlade; ukaz pravi, da so mu odvzeli vse poveljniške in vojaške funkcije na Koreji in na Japonskem. Listi so že dalj časa napovedovali, da se more različnost v nazorih MacAr¬ thurja in ameriške vlade zaključiti samo tako, da bo general odpoklican s svoje¬ ga mesta. Vendar so se prav tako vztraj¬ no širile novice, da vlada tega koraka ne bo storila, pač pa generala skušala še bolj vkleniti samo na njegovo vojaško polje. Spor se je pa zaostril in MacAr- thur odhaja s svojega mesta. Med vlado in generalom se je razli¬ kovanje v nazorih omejevalo *a nasled¬ nje: MacArthur je terjal, da naj mu do- j vole vojaške operacije na Koreji zaklju¬ čiti na ta način , da najprej onemogoči, da bi kitajski komunisti pošiljali svoje okrepitve na bojišče v Koreji. Terjal je pravico za bombardiranje koncentracij čet v Mandžuriji, to je na kitajskem o- zemlju. Pri tem je bilo seveda tvegano, da se vplete v vojno proti silam UNO kom. Kitajska. — Vlada pa se je mora¬ la ozirati na mnenje ostalih držav, ki se v vrstah UNO vojskujejo na Koreji proti napadalcem pod poveljstvom Mac Arthurja. Med temi zavezniki je zlasti “Z BOGOM NAJ SE NA NOVO RODI SVOBODA SVETU ” Abraham Lincoln Razprava o tej pomoči v am. poslan¬ ski bornici. “Pregled”. National Com- mittee for a free Europe. Research and Information Center. Odgovorni urednik dr. Miha Krek. III. DEBATA V POSLANSKI ZBORNICI (Congressional Record, 12., 13. decem¬ bra 1950) Zakonski osnutek je po izglasovanju v senatu 12. decembra priš■ Dne 16. marca t. 1. je bila oblet¬ nica tragične smr¬ ti Darka Toroša iz Medane v za- padnih Brdih. Te¬ ga dne so ga pred enim letom komu¬ nisti postavili na morišče in ga u- strelili. Pok. Darko To- roš je bil v skupi¬ ni briških fantov in deklet, katere je kom. sodišče v Solkanu lani ob¬ sodilo na smrt s še dvema drugi- no z njim sta bila obsojena tudi njego¬ va dva brata Dušan in Vladko. Prvi je dobil 25, drugi pa 15 let. Vsi fantje in dekleta, katere je pred letom komunistični rabelj postavil na zatožno klop, so bili obtoženi, da so kot odločni protikomunisti rušili sedanjo ko¬ munistično diktaturo. Komunistični sod¬ nik jim ni mogel očitati sodelovanja z okupatorjem, ker so bili vsi do zadnjega odločni narodnjaki in so v začetku nase¬ dli tudi kom. propagandi in so podpira¬ li celo partizane. Ko so pa uvideli, da se za tkzv. “narodnoosvobodilnim bojem” skriva samo komunizem, ki je po kon¬ čani vojni zavladal tudi nad Primorsko s svojo krvavo diktaturo, so se hitro otresli družbe morilcev in požigalcev ter so kot protikomunisti začeli nastopati proti njej, da bi rešili trpeče ljudstvo in opozorili svobodni svet na kom. krva¬ ve zločine. In v tej borbi si padel, Darko. Svoje mlado življenje si daroval za resnično osvoboditev svoje rodne zemlje, ki te je sprejela v svoj ljubeči objem, kakor že toliko drugih tvojih vrstnikov pred te¬ boj. Zdaj počivaš v njej kot mrtvi stra¬ žar z vsemi ostalimi neštetimi žrtvami komunističnega nasilja in z njimi pri¬ čakuješ dneva narodovega vstajenja. V srcih vse mladine živiš kot borec, ki je padel na braniku svoje domovine za nje¬ no srečnejšo in lepšo bodočnost. S tabo je združen ves narod doma in vsi Tvoji prijatelji v Argentini. tem, pravi poročilo, da je omogočila vsem zah. evropskim državam vključno tudi Nemčiji, stalno imeti na razpolago prosto zamenljivo valuto. ANGLIJA: V Kanalskem prelivu so te dni opazili sovj. ribiške ladje, katerih prisotnost so v Londonu tolmačili kot prevažanje sovj. podmorniških oficirjev za dolge plovbe na takšnih ladjah v svrho spoznanja morij in tokov Ladje naj bi bile namenjene v Vladivostok. NEMČIJA: Sv. Stolica je imenovala svojega zastopnika pri vladi v Bonnu; s tem je, tako sklepajo, priznala sedanjo nemško vlado in državo kot edino in pravo pravno naslednico III. Reicha. Ob sprejemu novih predstavnikov pri bonn- ski vladi je nuncij kot starešina dipl. zbora imel pozdravni nagovor, v ka¬ terem je posebej poudaril, da je bil Sv. Oče tisti, ki je že 2. junija 1945 zahte¬ val pred vsem svetom, naj pri obsojanju Nemcev dela razliko med nacisti in med nemškim narodom. Vse zastopnike, osem po številu, je sprejel predsednik repu¬ blike prof. Heuss, ki se je papeškemu nunciju v krajšem govoru toplo zahva¬ lil. Schumacher je začel odločno borbo pro¬ ti priznanju Schumanovega načrta s stra¬ ni nem. parlamenta. Po njegovem mne¬ nju so negativne postavke Schumanove¬ ga načrta naslednje: 1) postavljen je na preozko osnovo — samo 6 držav brez Anglije in Skandinavije, 2) ne ozira se na glavni nemški problem — zedinjenje Nemčije, 3) vodi v neizogibno nadoblast klerikalizma, kapitalizma in konserva- tizma nad vso Evropo, 4) je lastnina ne¬ katerih protidemokratičnih ‘tehničar- jev’. Nemčija je bila kot ‘pridružen’ član sprejeta v Evropsko zvezo. Zah. zav. so odpravili vse omejitve v gradnji ladij, zadevajočo tonažo in hit¬ rost’ istočasno so bile ukinjene prepove¬ di o izdelovanju umetnega petroleja, u- metnega gumija, amonijaka, klora in drugih kem. produktov. Adenauer je v skupščini odločno bra¬ nil ‘čast nemškega vojaka’ in zahteval, da se temeljito loči poedine krivce od velike večine vojakov, ki so bili vedno zvesti dani prisegi in so svojo vojaško čast držali. Vodstvo Kruppovih tvornic je izjavi¬ lo, da nikdar več ne bo izdelovalo topov in orožja, pa četudi bi jih obsodili, da s tem sabotirajo napore skupne evropske obrambe; ker imajo toliko naročil, bodo pričeli zaenkrat izdelovati samo lo¬ komotive. IRO v Nemčiji je stavila nemški vladi na razpolago 1,5 mil. nemških mark v svrho namestitve tujcev — DP na pod¬ ročju nemške zvezne republike. Ostale vsote bodo nakazali v najkrajšem času. V Hamburgu so pričeli v smislu no¬ vih dovoljenj z izdelavo 14 trg. ladij v skupni tonaži 128.000 t. ITALIJA: Zaradi odstopa socialistič¬ nih ministrov iz vlade ne bo vladne kri¬ ze, ker bo De Gasperi izpraznjena me¬ sta izpopolnil z ljudmi iz svoje stranke. V Rimu se je pričel kongres ital. KP, na katerem so navzoči tudi za¬ stopniki iz Trsta, Francije, Švice in Av¬ strije. FRANCIJA: Pariški dnevnik Le Fi¬ guro je objavil, da imajo sovjeti vse a- tc.mske bombe skrite v Sibiriji 200 km jugovzhodno od 'Tomska v kuzneckem bazenu. Poročilo je dnevnik dobil iz treh virov: izjava pobeglega sovj. maršala in šefa oborožitvene petletke Započnikova; poročila Čangkajškove obveščevalne službe, ki trdi, da‘ je na graditvi atom¬ skih tovaren v Sibiriji zaposlenila 250.000 kitajskih kulijev; ameriška ob¬ veščevalna služba na Koreji. Atomsko področje v Sibirije je zavarovano z 2000 lovskimi letali, ki čakajo v priprav¬ ljenosti na 55 letališčih. Glavna skladi¬ šča atomskih bomb so 40 m pod žemljo. PERZIJA: Vlada je odklonila angl. note o pogajanjih zaradi petrolejskih vrelcev, rekoč, da je bil zakon o podržav- ljenju v parlamentu že sprejet. IZRAEL: Zaradi prestopa sirijsko- izraelske meje so sirijske obmejne stra¬ žo ubile sedem judovskih policajev, na kar so Judje izvedli represalijsko bom¬ bardiranje sirijske vasi El Hameh. Oboj¬ ni so na to vložili protest pri UNO za¬ radi kršenja meja. Vse arabske države na čelu z Egiptom so Siriji obljubile vse potrebno pomoč. Amer. vlada pa je vladam Sirije in Izraela sporočila, naj se takšnih sporov izogibata, posebej pa je še sporočila Judom, da ustrelitev sed¬ mih policajev še na upravičuje na repre¬ salije v obliki bombardiranja civilistov. INDOKINA: Uporniki so prekinili z ofenzivo ter po nekaj dneh prešli spet v gverilsko vojno proti franc, četam. Po ■nekaterih poročilih se na obeh straneh beri že precej Nemcev —- na francoski tisti, ki so v Tujski legiji, na uponiški pa tisti, ki so iz Tujske legije ušli ali pa se sami predali upornikom. FILIPINI: Načelnik gen. štaba upor¬ nikov Luis do Guzman je bil zajet v bo¬ jih Njegova tolpa se je razbežela in ji je policija na sledi. železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: S klepom obeh skupščin je bilo v Titovi zvezni vladi v Beogradu odpravljenih 11 mi¬ nistrstev, med njimi tudi Kidričeva Planska komisija. Delovno področje teh ministrstev bodo v smislu notranje pre¬ ureditve FLRJ prenesli na posamezne republiške vlade. Gen. tajnik UNO Trygve Lie bo obi¬ skal 12. aprila Beograd. “Komunistični režim maršala Tita bo še letos resnično demokratiziran”, pi¬ šejo londonske ‘Sunday Times’; zato se tudi mudi, pravi Sunday, v Londonu po¬ močnik Kardelja Leon Kerškovič, da preuči ustroj angl. države in zlasti njen pravni ustroj. Titova vlada je zaprosila Francijo, Anglijo in USA za pomoč v orožju. Vse tri države trenutno študirajo možnosti pomoči in nje uporabo v bodočnosti ob ev. svet. zapletljajih. ALBANIJA: Preko 3000 emigrantov je iz Italije prišlo rovarit proti Hodži, vendar so komunisti poskus upora za¬ dušili. ZSSR: S smrtjo viceadmirala Akulina je umrl že deveti visoki voj. funkcionar ZSSR; v letu 1950 pa so sovj. oblasti ob¬ javile smrt 28 višjih oficirjev. ZSSR bo kmalu pripravljena na voj¬ no, je mnenje ameriških vojaških stro¬ kovnjakov, ki trdijo, da ima za bombar¬ diranje USA pripravljenih najmanj 400 najtežjih bombnikov, zadostno število atomskih bomb (ok. 50) in že v napadal¬ ni pripravljenosti nad 200 divizij. “Stalinovo odlikovanje” za mir so do¬ bili: francoski atomski strokovnjak Jo- liot Curie, “rdeči dekan” iz Canterbe- ry a Johnson, franc, pisatelj Aragon, londonski univ. prof. Bernal, ravn. gim¬ nazije v Sevres-u (Francija) Gotton, protest, škof v USA Moulton, bivši mek- siški morn. min. general Jara, preds. demokr. ženske zveze na Koreji Pak En Lai in predsTkit. gospodarske komisi¬ je Soong Ching-ling. Vsak nagrajenec dobi 100.000 rubljev in zlato medaljo s Stalinovo sliko. Poravnajte naročnino Komunisti vale na Korejo nova ojačenja Na korejskem bojišču so kitajski ko¬ munisti severno od 38. vzporednika vrgli v zrak velikanske jezove pri Hwan- chonu ter tako poplavili obširne prede¬ le ob umiku pred ameriškimi oddelki, ki previdno prodirajo proti severu. Ko¬ munisti so skušali na ta način ustaviti prodiranje ameriških čet, kar pa se jim ni posrečilo, ker so Amerikanei poplav¬ ljene predele prekoračili z amfibijskimi vozili ter celo prehiteli umikajoče se ko¬ muniste na zahodnem delu bojišča. Ameriške patrulje so v bližini Taejona našle razbito čelado poveljnika 24. ame¬ riške divizije Deana ki je v juliju lanske¬ ga leta ob umiku Amerikancev iz Sečila izginil pri Taejonu. Glavni stan v Toki- ju še vedno ne ve za njegovo usodo. Po poročilih iz Washingtona, ki jih je v zbornici podal poslanec Raybum, se v Mandžuriji zbirajo sovjetske armade. Prav tako se govori, da so Kitajci do¬ bili od ZSSR 3000 vojnih letal, s kateri¬ mi naj bi pričeli spomladansko proti¬ ofenzivo. g Po poročilih Čangkajškove obvešče¬ valne službe pa je Maocetung podpisal s Stalinom sporazum po katerem bodo sovjetski inštruktorji reorgani z i r a 1 i 250.000 mož kitajske vojske za ofenzivo proti Amerikancem; ZSSR bo poslala Kitajcem 1300 letal, 250.000 ton vojne¬ ga ladjevja, vključno 20 podmornic in popolno oborožitev za 500.000 mož. V za¬ meno bodo Kitajci sami prevzeli popolno odgovornost za uspešen zaključek ko¬ rejske vojne brez sovjetskih armad. ARGENTINA Holandski princ Bernard se je mu. dil teden dni na prijateljskem obisku v Argentini ter si je ogledal vse za. nimivosti v Bs. Airesu, predvsem vse dobrodelne zavode socialne ustanove Eva Peron. Soprogi predsednika grala Perona je izročil visoko holand- sko odlikovanje, sam pa je dobil viso. ko argent. odlikovanje. Njemu na čast je bilo v Bs. Airesu več priredi, tev. Iz Argentine je odpotoval v Čile. Predsednik gral Peron je v svoje® zadnjem govoru pred zastopniki raz¬ nih uradniških združenj napovedal zvišanje plač vsem državnim usluž¬ bencem od 1. januarja t. 1. Po vsej Argentini razne gospodar, ske, delavske in kulturne organiza¬ cije ter poslanci peronistične stranke pokrajinskih parlamentov še nadalje izražajo željo za ponovno izvolitev generala Perona za predsednika re¬ publike. Pogajanja med Argentino in An¬ glijo za zopetni izvoz argent. mesa v Anglijo se še nadaljujejo, časopisi poročajo, da razgovori ugodno napre¬ dujejo in da bodo verjetno kmalu za¬ ključeni. V novem šolskem letu je v Argenti¬ ni vpisanih v razne šole 1,290.244 otrok in dijakov. Od teh je 675.537 dečkov in 614.707 deklic. V otroških vrtcih je 12.011 dečkov in 11.982 punčk. Ljudske šole obiskuje 511.467 učencev in 472.830 učenk, v raznih srednjih šolah je pa vpisanih 152.059 dijakov in 129.895 dijakinj. Min. za zdravje dr. Carrillo je izja¬ vil, da ima Argentina zagotovljeno količino penicilina za to in prihodnje leto s količino .350 milijonov enot Vendar je pa tovarni za izdelovanje tega zdravila naročil, da ga mora pri¬ praviti vsako leto 25 odst. več od na¬ vedene količine in ga shraniti. Glavno ravnateljstvo za kulturo v prosvet. ministrstvu pripravlja raz¬ stavo argentinskega romanticizma. Odprli jo bodo 16. t. m. v Cabildu. V morskem kopališču Mar del Pla¬ ta je bilo od decembra meseca 1950 do konca marca 1951 846.607 turistov, t. j. 83.000 turistov več kot pa lani. Sir William Henry Bradshow Mačk, novi angleški veleposlanik v Argenti- - ni, je izročil te dni svoje poverilne listine predsedniku gralu Peronu. Potniki, ki žele potovati v inozem¬ stvo, morajo po najnovejši vladni od¬ redbi predložiti oblastem potrdilo o plačanem davku. Mešana parlamentarna komisija za pregled poslovanja v tiskarskem pod¬ jetju “La Prensa” je zaključila svo¬ je delo. Parlamentu predlaga ekspro- priacijo tega podjetja in dnevnika “La Prensa”. Parlament se je radi tega sestal v sredo ter je ta predlog sprejel z večino glasov. Opozicija je predlagala vrnitev podjetja in dnev¬ nika lastnikom. V Filadelfiji bo danes Argentina prevzela rušilca Phoenix in Boise. Pri slavnosti bo navzoč tudi argent. zun. minister dr. Paz. Zvišanje poštnih tarif. S 16. apri¬ lom stopijo v veljavo nove poštne ta¬ rife. Od tega dne dalje je treba fran- kirati vsako navadno pismo v Argen¬ tini z znamko 20 ctv, priporočeno z 60 ctv., ekspresno pa z znamko za 1 pesos. Pisma, ki bodo namenjena v države, ki niso v poštni uniji je tre¬ ba frankirati prvih 20 gr. z znamko 45 ctv., za brzojavko bo pa stala vsa¬ ka beseda 20 ctv. USTANOVITEV MEDNARODNE ZVEZE EMIGRANTSKIH UMETNIKOV V USA so emigrantski imetnniki iz držav za železno zaveso osnovali pri¬ pravljalni odbor Mednarodne zveze polj¬ skih, češkoslovaških, madžarskih. ru- munskih, jugoslovanskih in bolgarskih umetnikov. Pripravljalni odbor se je odločil po u- stanovitvi zveze organizirati v New Yor- ku razstavo ki naj bi seznanila javno mnenje zapadnega sveta z deli onih u- metnikov, ki predstavljajo v izgnanstvu svobodno umetnost svojih domovin. Ka¬ sneje bi bila dela razstavljena v vseh važnih kulturnih središčih zapadnega sveta. Druga nujna naloga pripravljalnega odbora je preskrbeti štipendije, profe¬ sorska mesta in možnosti za nadaljn« izobraževanje, pripraviti študijska poto¬ vanja in zagotoviti možnost življenja o- ni umetnikom, ki so našli zavetje v svo¬ bodnem svetu. Izvedla teh nalog bo o- mogočila, da bodo umetniki še naprej služili umetnosti Buenos Aires, 12. IV. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice fik:-, "Prešernov album’’. Državna založba Slovenije v Ljubljani je izdala že dalje časa napovedani “Prešernov album’. Knjiga bi bila morala iziti že za sto¬ letnico Prešernove smrti leta 1949, pa se je njeno izdanje zavleklo do nov. 1950. Delo je pripravljal pok. dr. Fran. Kidrič, katerega je pa sredi dela zaloti¬ la smrt. Opombe k posameznim slikam sta nato zbrala profesorja Alfonz Gspan in Mirko Rupel, slikovni materijal pa sta že pok. Kidriču pomagala zbrati in tehnično pripraviti Silvester Škerl in Miha Mali*, “Prešernov album” je natisnila bivša Jugoslovanska tiskarna na najfinejšem papirju. B. B., ocenjeva¬ lec tega albuma v Slov. Por., izraža željo, naj bi kot prvi enakovreden pen- dant temu albumu še letos izšel Can¬ karjev album. Na predlog min. za ljudsko zdravstvo je vlada v Ljubljani izdala uredbo o ob¬ veznem zdravniškem pregledu vseh no¬ sečih žen. Po tej uredbi se bo morala dati vsaka nosečnica zdravstveno pre¬ gledati v četrtem in osmem mesecu no¬ sečnosti. V Suhi pri Škofji Loki je umrla Iva¬ na Ravnikar. Pok. je celih 50. let vršila opazovanje vode na Sori v Škofji Loki. V Ljubljani so ustanovili Slovensko izseljensko matico za vzdrževanje med¬ sebojnih stikov s slovenskimi izseljenci j v tujini. Za predsednika je bil izvoljen Tone Seliškar, zborovanja sta se pa u- aeležila France Bevk, podpredsenik “Prezidija Ljudske skupščine LRS in min. Tomo Brejc — Torej je zopet treba nadaljevati tam, kjer je že tako uspeš¬ no deloval g. p. Kazimir Zakrajšek! Cvetko Golar, pesnik in književnik, je nedavno praznoval 70. letnico rojstva. To obletnico je med drugimi društvi pro¬ slavilo tudi kulturno prosvetno društvo ‘‘Slovenski dom” v Zagrebu z uprizorit¬ vijo Golarjeve komedije “Vdova Rošlin- ka’’. Komedijo je režiral Hinko Nučič. Odredbo o tehtanju in štetju vagon- skih pošiljk je predpisal žel. min. FLRJ. železnice bodo morale odslej na zahteve C pošiljatelja tehtati vse izvozne vagonske pošiljke, v notranjem prometu pa va¬ gonske pošiljke živil in predmetov širo¬ ke potrošnje. Pošiljke bodo tehtali na nakladalni postaji, če pa tam ni vagon¬ ske tehtnice, na prvi postaji, ki ima va- gcnsko tehnico. Ta odredba je bila izda¬ na zaradi tega, ker so se v zadnjem ča¬ su pojavile razlike v teži pri pošiljkah in pogosto ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je odgovoren za primanjkljaj. Nova od¬ redba velja od 1. februarja t. 1. Na Golniku in na Jesenicah bodo usta- it Slovenije^ novili šoli za strokovno usposabljanje bolničarskega kadra. Pouk v teh šolah bo trajal eno leto. Absolventi teh šol bodo imeli naziv bolničarjev in bolničark zdravstvene stroke. “Prezidij Ljudske skupščine” v Ljub¬ ljani je v celoti razrešil krajevni ljudski odbor v Lesah pri Prevaljah. Kot ute¬ meljitev za razpust navajajo, da je bil ta odbor prva leta med najboljšimi, od¬ kar je pa prevzel posle predsednika Raj¬ ko Jelenko, je pa šlo rapjdno navzdol. Odbor sploh ni imel sej in je tako po¬ stal najslabši v okraju. S svojo nede¬ lavnostjo je baje kvarno vplival tudi na okoliške odbore, ki so se izgovarjali: Če za Lese velja, da so zmerom med zadnjimi, zakaj bi pa pri nas tako vlek¬ li. “Razen Leš je močno zavožena tudi vas Kotlje, t. j. rojstna vas pok. Lovren¬ ca Kuharja — Prežihovega Voranca. Splošna kmetijska zadruga v Slov. Konjicah je sklicala 4. marca občni zbor. Od 95 članov se ga je udeležilo samo 25, med njimi tudi uslužbenci zadruge, ki sploh niso člani. Zato je upravni od- | bor preložil občni zbor .na 8. marca, Tega dne je pa prišlo na občni zbor sa¬ mo 5 ljudi. Na sestanek ni prišla niti večina odbornikov, da bi podali poročilo. V Ljubljani je umrl višji pis. ravna¬ telj Henrik Abram. Svilene nogavice pa take! A. B. piše v ljb. tisku: V trgovini (biv. Urbanče¬ va trgovina) sem kupila 2 para svile¬ nih nogavic po 80 bonov in 60 din, kar znese v prosti prodaji 800 din. Ko sem jih prvič obula in šla na kulturno pri¬ reditev tri minute daleč in se vrnila, sta gledala oba palca iz nogavic. Luk¬ nje sem zakrpala in sem nogavice drugi dan, spet obula, po so se dvigale zanjke iz neštetih luknjic okrog prstov in po stopalih. Menda mislijo, da pobiramo de¬ nar po cesti. .. Pred okrožni!!} sodiščem v Ljubljani so bili obsojeni na 11 let do 3 mesecev Izidor Hrandek, šef opekarne v Bukov - žlaku, skladiščnik Mile Vlahinič, delovod¬ ja Jože Jagodnjak in strojnik Jože Ahtig. Omenjeni so kradli in poneverjali opeko. Žejni železničarji. Siromašna delavka V. L. iz Šoštanja se v ljb. časopisju pri¬ tožuje: Dne 5. marca je dobila doma v Mariboru sodček 30 1 dobrega vina. V Mariboru ga je dala na železnico. Ko je doma sodček odprla, je bilo v vimi pol vede, pa še manjkalo ga je več litrov. Vprašuje: Ali so taki primeri v razvoju socializma dovoljeni? Iz predilnice v Škofji Loki so dalj časa kradli bombažno prejo. Ugotovlje¬ na je tatvina vsaj 400 kg preje. Obso¬ jeni so bili delavci Škrabelj Vinko in še 8 drugih na 1 do 8 let. V Hotavljah so odkrili spominski plo¬ šči umetnikoma bratoma in slikarjema Juriju in Janezu Šubicu. Plošči so od¬ krili na njunem nekdanjem domu in v njunem rojstnem kraju v Poljanah. Umrli so: Marija Grimšič, roj. Špeg- lič v Ljb., Olga Božič, vdova odvetnika v Celju, Ivan Turk, inspekt. drž. žel. v p. v Ljb., Josipina Piceij, roj. Rebernik, vdova po pek. mojsiru v Ljb., Peter Mrak, žel. v Ljb., Katarina Kranjc v Ljb., Ivan Komel, upok, žel., uslužb. Triglav filma v Ljb., Ivana Berdavs v Ljb., Vinko Ahlin, pos. na Ježici, Avgu¬ sta Lampreht, roj. Rodič, soproga Fran¬ ja Lamprehta, v svet. v p. v Beograda, Marija Pečnik — s. Ligvorija, bolničar¬ ka v Ljb., Ivana Gros, roj Florjančič na Klancu pri Kranju, Ivana Pirš v Ljb., Alojzij Pehani, zlatomašnik v Novem mestu, Jože Destovnik v Šoštanju, Mi¬ hael Pršič, drž. upok. v Ljb., Minka Raktelj v Brežicah, Helena Jevnikar, upok. Tob. tov. v Ljb., Pavla Meglič, roj. šukovič, upok. Tob. tov. v Ljb., Marija Razboršek v Predosljah, Ivan Novak, mestni uslužb. v p. na Črnučah, Anton Kadunc v Ljb., Marjetica Vasle na Je¬ senicah, Marija Bizjak, roj. Gostič v Ljb., Marija Jančič v Ljb., Jože Macub na Pristavi pri Konjicah, Emilija Dular, učit, v p. v Ljb., Štefko Svetek v Što¬ rah, Alojzija Capuder roj. Slapar na Bi du pri Lakoviči, Viktor Jagodic, žel. stroj, v p. v Brežicah in Marija Perko, roj. Štrekelj v Ljb. Slovenci v Argentini Buenos Aires Poroka v Floridi. V nedeljo, 8 aprila, t. 1. sta se poročila v župni cerkvi v Floridi g. Jože Markeš in gdč. Majda Žitnikova, agilna člana slov. pevskega zbora “Gallus” in tudi bivša odbornika tega zbora. Zato je pri poročni maši pel tudi ta zbor. Novoporočenca sta za po¬ roko prejela od Sv. Očeta v Rimu brzo¬ javni papeški blagoslov. Poročil ju je pa g. Albin Avguštin. Po poroki je bi¬ la na stanovanju novoporočencev v Flo¬ ridi pristna slovenska ohcet, na katero je bilo povabljenih poleg pevcev m pevk še veliko drugih znancev in prijateljev ženina in neveste. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje iskreno čestita¬ mo in mu želimo obilo božjega blago¬ slova! Družinska sreča. V družini Silvestra Lipuščka in njegove ge Ljube, roj. Koc¬ jan v San Justo so dobili hčerko. Hčer¬ ko sta dobila tudi g. Lojze Jurjevčič in I njegova ga Pavla, roj. Eržen v San Mar- I tinu. čestitamo! j i^amis | žegnanje sv. Jožefa smo praznovali v nedeljo 1. aprila z veliko slovesnostjo. V nedeljo, 8. aprila, je bila slov. ma¬ ša pri sv. Jožefu ob devetih, ker so ime¬ li fantje iz sosednih župnij sestanek in skupno sv. obhajilo. Bariloche Bariloška Velika noč. Praznični! dnevi so bili jako lepi, top¬ li in prijetni. Prav veselo iznenadenje v letošnjem precej deževnem poletju. Bariloški Slovenci so se udeležili raz¬ ličnih javnih slovesnosti in prireditev, ki naj se jih kot kronist spomnim. Najprej omenim cerkveni pevski zbor, ki ga vodi naš rojak g, Fric Omerzu in kateremu pripada več naših fantov. Zbor se je predstavil pri slovesni peti maši ob enajstih z latinsko mašo, in da- si bi mu morda strokovnjak očital ne¬ katere pomanjkljivosti, je vendar vzbu¬ dil splošno pozornost in jako laskave ko¬ mentarje. t Po maši, pri kateri je bila slovenska skupina izredno številno zastopana, so se večje družbe razšle po mestecu in “Zagreb” in ‘‘Veneta’’ sta odmevala v ■ slovenski pesmi. Popoldne je čilenska kolonija priredi¬ la lahkoatletske tekme v teku na 15 km po asfaltirani cesti v Llao-Llao, s startom in ciljem pred upravo narodne¬ ga parka. Sodelovala sta dva naša fan¬ ta: Andrej Kukoviča in Janez Duhov¬ nik. Kukoviča se je kvalificiral kot tretji, Duhovnik pai je bil v slabi formi in je prispel kot deseti. Omeniti moram, da je Andrej prav malo zaostal za dru¬ gim tekmovalcem, ki se je na cilju oz. še malo pred ciljem zgrudil in je bila kvali¬ fikacija prav za prav sporna. — Razu¬ me se, da so skoraj vsi tukajšnji Sloven¬ ci prisostvovali tem tekmam in pošteno “drukali’’. Omenim naj še, da je bilo v dneh pred Veliko nočjo zaključeno snemanje filma “Vzpon na catedralski stolp”, o kate- , rem sem zadnjič govoril. VA. Mendoza Fantovska podzveza je na praznik sv. Jožefa napravila izlet v Maipu, kjer so si fantje ogledali velevinamo GioTGar • gantini, ki je največja vinarna na sve¬ tu. Predsednik Društva Slovencev v Men- aozi g. ravn. Marko Bajuk je odstopjl. Vodstvo odbora je prevzel g. Pavel Bož" AMERIŠKA POMi (Nadaljevanje s 1. strani) ta način privezale nase vsaj enako število sovjetskih divizij Poslanec SMITH je dejal: “To, kar sedaj delamo, je hazardna igra. Podobnih iger smo igrali zadnja leta že več. Morda se bo vse tako lepo izšlo, kot sedaj upamo. Morda tudi ne. Za enkrat izgleda, da se bo vse prav iz¬ teklo... Nekateri zahtevajo, naj mi Ti¬ tu stavimo pogoje, kaj naj pove Stali¬ nu. No, tega res ne smemo pričakovati, da bi Tito pljuval v levove oči. Ne mo¬ remo zahtevati od njega, naj stori to a- 11 ono, ko ne vemo, kaj bo. Moramo ča¬ kati. Morda se bo vse prav in dobro iz¬ teklo...” Poslanec COLMER ki je glasoval za zakonski predlog, je omenil, da vse posojilo 38 milijonov do¬ larjev znaša samo toliko, kolikor stane 12 novih ameriških bombnikov. Poslanec CON je med drugim dejal: ‘Bil sem vedno proti vsakemu popu¬ ščanju napram Rusiji. Navzlic razjarje¬ nemu mnenju, ki misli, da komunizem ogroža ves svet in da je tadi naša drža¬ va v nevarnosti, da je Stalin ne obkoli, evo nas tukaj na kolenih, ko prosimo s sklenjenimi rokami za čast, da bi sme¬ li prispevati .38 milijonov dolarjev, izse¬ sanih iz ameriškega davkoplačevalca za eno takšno komunistično državo. A- li ni preneumno dvomiti o tem, da bo Tite v primeru vojne z Rusijo pač sto¬ ril to, kar mu bo Stalin narekoval da naj stori ? Komunizem je komunizem, čemu naj bi se Tito zoperstavljal Stali- )£ JUGOSLAVIJI nu, če *>ride do vojne, jaz ne morem ra¬ zumeti”. Poslanec RICHARDS je govoril v prilog odobritve podpore, češ, da je Tito edini diktator, ki se je drznil dvigniti glavo proti Kremlju. — Poslanec Cox je napravil medklic: ‘‘Go¬ spod mi bo priznal, da smo že leta in le¬ ta skušali kupovati z denarjem varnost in nove prijatelje. Ali smo kje uspeli? Priznal mi bo tudi, da z dolarji kupljeno prijateljstvo traja samo tako dolgo, do¬ kler se vali denar...” Poslanec VORYS: “V Jagoslaviji so res lačni. Govoril sem s človekom, ki je bil tam in ki je videl rahitične otroke. Toda to je bilo še pred letošnjo sušo in žetvijo... Jugoslavija ni pridelala premalo živeža. Kar se je zgo¬ dilo, je bilo to, da je Jugoslavija živež izvažala iz države 1 . Ti rahitični otročič¬ ki so stradali pač samo radi tega, ker oni in njihovi starši niso pripadali pra¬ vi skupini ljudi, to je komunistični stran¬ ki, ker niso bili komunisti. . . ” 1 “Kako izgleda stvar z vojaškega sta¬ lišča? Tito — tako mi pravijo — ne more drugam. Toda kljub temu on noče nič obljubljati in se noče pridružiti bor¬ bi za skupne cilje demokracij. Ako je na . govorici o sporu med Titom in Stalinom kaj resnice, potem je gotovo eno, da je Stalin Titu prizanesel in ga še ni pohru¬ stal samo radi nas. Vendar nimamo no¬ benega razloga, da bi Titu zaupali. Naše upanje, na katerem sloni ta zakonski prtdlcg, je tiho upanje, pritajeno, šepe- ; ta joče upanje, ki se ga ne upamo poveda¬ ti glasno... Naša politika je zgrajena na tihih, neizgovorljivih upanjih, ki si jih sami prišepetavamo na ušesa. Mislim da bi danes, ko so razmere tako nevar¬ ne, ne smeli slediti takšni politiki... Moj predlog je, da predno oddamo svoj glas za predlog o pomoči Jugoslaviji, najprej to podporo spravimo v sklad s svojo politiko do svobodnih narodov. .. če že pomagamo Titu, potem moramo imeti kaj več v rokah, kot pa prazno, bobnečo propagando iz Jugoslavije, kot je ta, ki leži sedaj pred menoj na mizi — češ, sedaj se tamkaj vse obrača na bolje. Kaj. se obrača na bolje? Mi mo¬ ramo imeti zagotovila, da se bo izboljša¬ nje res začelo in tudi nadaljevalo. Ime¬ ti moramo tudi upanje, da se bodo spre¬ membe na boljše izvedle z mirnimi sred¬ stvi.” Poslanec DUNDERO je napravil med¬ klic: “Ali smem vprašati, ali je Jugosla¬ vija članica Združenih Narodov, in če ie. koliko jugoslovanskih vojakov od teh 32 divizij se bori, sedaj v Koreji skupno z našimi fanti?” Poslanec VORYS odgovarja: “Nobe¬ den. Pri 54 glasovanjih na skupščini Združenih Narodov je Jugoslavija gla¬ sovala z nami samo dvanajstkrat, v Varnostnem Svetu pa samo enkrat.” Poslanec HUGH D. SCOTT napravi medklic: “Ali je Državni tajnik pri po¬ ganjanjih z Jugoslavijo poskušal doseči, da se vsi duhovniki ter redovnice vseh veroizpovedi, nadškof Stepinac in dru¬ gi verski predstavniki spuste na svo¬ bodo?” Poslanec VORYS odgovarja, da bo “na to vprašanje moral odgovoriti pač r.ckd.o drugi.” Poslanec M .4 NSFIELD je dejal: “Rad bi popolnoma jasno pribil, da ni¬ mam nobenih simpatij za Tita. Tudi vem in priznam, da ima za seboj le ma¬ lenkostno manjšino prebivalstva Pri¬ znam, da je njegova vlada policijska vlada in da je on komunist. Predloženi zakonski predlog naj bi pomagal, da se ohrani pri življenju tistih 32 jugoslo¬ vanskih divizij. Oprema ene same ame¬ riške infanterijske divizije stane 75 mi¬ lijonov dolarjev, ali 5.000 dolarjev za vsakega vojaka. Vzdrževanje ene take divizije skozi eno leto stane 94 milijo¬ nov dolarjev.. Skupno znašata oprema in vzdrževanje za eno leto 70 milijonov. Te številke primerjajte s tem, kar dajemo... Tito je skregan s Stalinom. Mi dobro ve¬ mo, da ne prihaja k nam zato, ker nas ljubi, ampak zato, ker pač nima drage izbire. Tudi mi ga ne bomo podpirali za¬ to, ker ga ljubimo ali zato, ker smo na-- vdušeni za njegov način vladanja, am¬ pak, ker čisto hladnokrvno računamo s tistimi 32 divizijami proti moskovskim, odnosno kominformskim divizijam. Da¬ ši bi nič bolj ne želel kot to, da bi bil Tito strmoglavljen, se na drugi strani vendar bojim, da bi po njegovem padcu prišlo še hujše zlo”. Na medklic poslanca KETAING-a, a- li so kakšni dokazi, da tiste divizije za¬ res obstojajo, je poslanec MANSFIELD odgovoril, da ima zagotovilo od genera¬ la BRADLEY-a, šefa ameriškega vrhov¬ nega generalnega štaba, da je ta infor¬ macija resnična. Na medklic poslanca NORTON a, češ, “da je bil prepričan, da bo pomoč, ki o njej debatirajo, šla v prid lačnemu jugoslovanskemu ljudstvu, da pa sedaj vidi, da se je motil, ker bo šla pomoč le v prid Titovi armadi”, je poslanec MANSFIELD odgovoril, da je oboje pravilno: jugoslovanskemu prebivalstvu se bo kalorična višina prehrane povišala, armada pa bo tudi prehranjena tako, da bo adarna. Na medklic poslanca BENNETTa, češ, “da bi rad vedel ali je ameriška vlada kaj ukrenila, da bi si pomoč teh 32 divizij, o katerih se toliko govori, tu¬ di pogodbeno zagotovila”, je poslanec "Sam temeljito kasteljansko" Vabilo na prednaročbo. Izpolnilo so bo, kar smo že dolgo vsi Slovenci v Argentini nestrpno pričako¬ vali. Dobili bomo, če bomo seveda-‘trneli smisel, temeljit, obširen, pa vsem ra¬ zumljiv učbenik kasteljanskega jezika. Učbenik nosi naslov “Sam temeljito kasteljansko!” Naslov torej pove, da je ta učbenik tako sestavljen, da se more vsakdo sam, brez učitelja naučiti pristne kasteljanšeine za govor in pisanje. Učbe¬ nik vsebuje slovnico, veliko besed in pa zelo veliko vaj. Da pa lahko vsakdo same¬ ga sebe kontrolira, če vaje tudi pralno prestavlja, je dodan tudi ključ (presta¬ va) vaj. Učbenik je sestavil g. Radivoj Rigler, ki je po svojih temeljitih jezikoslovnih tečajih posebno znan našim beguncem iz italijanskih taborišč. Knjiga je plod nad dveletnega dela in je po vsem izvir¬ no delo, da mu podobnih malo najdemo v svetovni literaturi. Slovenski del učbe¬ nika je pregledal g. dr. Tine Debeljak, kasteljanski tekst knjige pa Slovencem zelo naklonjeni g. Rev. Jesus Fernandez Berruete, župnik v Don Torcuato, ki je dober poznavalec kasteljanskega jezika. Društvo Slovencev se zaveda potreb¬ nosti take knjige za Slovence v Argenti¬ ni in v drugih državah južne Amerike. Zato je pripravljeno, da bi ta učbenik založilo, če se bo zanj priglasilo za¬ dostno število naročnikov in v naprej plačalo potreben denar. Ker Društvo sa¬ mo nima toliko denarja, da bi moglo dati to knjigo takoj v tisk, vabi vse Slovence k prednaročilu in k predplačilu pod naslednjimi pogoji: 1. ) Knjiga “Sam temeljito kasteljan¬ sko”, tiskana na dobrem papirju po na¬ činu ofset tiska in ilustrirana, bi obse¬ gala okoli 300 strani velikega formata. 2. ) Prodajna cena za prednaročnike je $ 30.—, za poznejše kupce bo cena višja. 3. ) Kdor želi knjigo naročiti v pred¬ naročilu, naj sporoči svoje ime in natan¬ čen naslov pisarni Društva Slovencev, Victor Martinez 50 in naj položi ali pa pošlje po giro postal polovico gornjega zneska t. j. $ 15.— . V primeru, da bi subskripcija ne uspela — (to se pravi, da se ne bo prijavilo zadostno število prednaročnikov) bo dobil vsakdo denar nazaj. 4. ) Rok subskripcije ali prednaročila traja do 15. maja 1951. Buenos Aires, dne 1. aprila 1951. Društvo Slovencev. nar, ki je sklical redni občni zbo r za nedeljo 8. aprila. Nova maša je bila prisrčen praznik za slov. skupnost v Mendozi. Na veli¬ ko soboto pop. smo sprejeli g. novomaš- (Nadaljevanje na 4. strani) MANSFIELD moral priznati, da “ob¬ veznosti za Tita ni nobene, vendar če gledamo na položaj z realističnimi oč¬ mi, ni težko odgovoriti na vprašanje. Kam drugam pa naj - se Tito obrne ? Nato poslanec MANSFIELD predla¬ ga, da se v zakonski predlog vnese do¬ polnilni odstavek, ki ga je sprejel že se¬ nat, da se namreč ničesar v tem zako¬ nu ne sme tolmačiti, kakor da bi ameriš¬ ki kongres odobraval zatiranje in uniče¬ vanje verskih, političnih in gospodarskih svoboščin, ter da se naj to sporoči jugo¬ slovanski vladi ob priliki izročitve po¬ moči. Nato poslanec čita članek iz “Wa- shington Star”, v katerem katoliški ve¬ terani Amerike sicer odobravajo pomoč lačnemu prebivalstvu Jugoslavije a za¬ htevajo vrnitev vseh poteptanih svobo¬ ščin in obnovo človečanskih pravic. Na¬ to čita resolucijo “Catholic Economic Association” Amerike, ki stavi podobne pogoje. Končno čita še resolucijo “He¬ lene Diocesan Council of Catholic Wo- men”, ki zahteva podobna jamstva kot pogoj za pomoč, ki jo sicer odobrava. 1’oslanec COLE je izvajal: “Gabi se mi, da bi pomagal kateriko¬ li komunistični vladi na svetu V trenut¬ ku, ko komunistične diktature pobijajo naše fante na Koreji. Mi bi predloženega zakonskega osnut¬ ka z načelnega stališča ne smeli spreje¬ ti. Vendar moramo priznati, da so danes svetovne prilike takšne, da se moramo odločiti celo za koristolovsko politiko. Verjetno bo res, da bo naša pomoč samo utrdila diktatorski komunistični režim, ki mu nasprotuje 85% jugoslovanskega prebivalstva. Toda za sedaj je naša skrb samo Rusija. S Titom bomo obra¬ čunali pozneje, ko bo problem stalinizma rešen”. (Bo sledilo) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 12. IV. 1951 (Nadaljevanje s 4. strani) nika Lojzeta Kukovico. Slovenci smo se zbrali na Avdi San Martin pred kolegi¬ jem San Jose. Namesto slovesnega pri¬ trkavanja z zvonovi in pokanja možnar- jev, mu je v hrupu tramvajev in avto¬ mobilov Hirscheggerjeva Pavlina izroči la lep šopek nageljnov, rožmarina in ro- ženkravta. Deklamirala mu je tudi Ma- lijevo pesem “Ob prihodu”. Po pozdrav¬ nih besedah dušnega pastirja g. Malen¬ ška, je g. novomašnik podelil novomaš- šni blagoslov, nato pa je vodil velikonoč¬ no procesijo po dvorišču kolegija. Mo¬ gočno je odmevala velikonočna ljudska peščin in Aleluja med zidovi in pod braj¬ dami, obloženimi z zrelim grozdjem. Naš pevovodja je sedaj gdč. Genovefa Grin- t«l. Na Veliko nedeljo ob desetih je bila slovesna peta nova maša pri frančiškan- kah. Ob vstopu v kapelo je nečakinja iz¬ ročila g. novomašniku križ, umetniško delo g. P e tra Bajde. Pridigal je g. prof. dr. Filip Žakelj, asistenca je prišla iz San Luisa, latinsko mašo pa so pele čč. ss. frančiškanke, ki so se je naučile na¬ lašč za to priliko. Popoldne se je slov. skupnost zbrala na vrtu pri Bajdovih. Ko je prišel no¬ vomašnik od kosila od Hirscheggerjevih, kjer je ga dr. Jelenčeva igrala vlogo kuharice, ga je pozdravila Zarnikova Kristina. Sledilo je petje, nagovori in prizorček z ministranti, ki ga je režiral g. Rudi Hirschcgger, ki je skupno z bra¬ tom Ernestom organiziral vso sloves¬ nost. Pri pogrnjenih mizah, v veseh družbi z g. novomašnikom in z gosti iz San Luisa je hitro minilo popoldne. Za sklep so bile pete litanije kar na dvo¬ rišču pri čednem oltarju, nato pa daro¬ vanje za novomašnika. Bil je res praznik cele mendoške skup¬ nosti, ker so sodelovali vsak po svojih močeh: otroci so deklamirali in nastopa- vile v narodnih nošah, istotako fantje, ki so povrh tega imeli še vlogo točajev, matere so pekle potice, možje so prema¬ gali fin. težave, gospodje so povečali ceremonije v cerkvi, g. novomašnik je pa bil tudi zadovoljen. Pa še mnogi dru¬ gi so imeli priliko, da so prišli do izra¬ za. toda prostor ne dopušča, da bi vse popisali. Splošen vtis je bil tako lep, da je bil od vseh soglasno povabljen bodo¬ či novomašnik g. Puš, da pride tudi on drugo! leto pet svojo novo mašo v Men- dozo. Na velikonočni ponedeljek je manjša skupina Slovencev obiskala vinarno Arizu. Kdor pride v Mendozo, si mora ogledati kako vinarno, da si ustvari po¬ jem velcprodukcije vina. Vinarne ima¬ jo vsak hip na razpolago vodnika in ra¬ je tudi postrežejo z vzorci vina. Zanimi¬ vo je zlasti sedaj ob trgatvi, ko je vsa ; vmarna v obratu. Tovorni avtomobili I dovažajo grozdje, ga stresajo v velikan¬ ske mline, ki ga drobe. Mošt se odtaka v ogromne betonirane rezervoarje. Ko se prečisti, ga spravijo v sode. človek i kar strmi, ko se sprehaja med stotina- j mi velikanskih sodov, ki drže po več desettisoč litrov. Razume se, da ima vsaka tovarna veliko število raznih stro¬ kovnjakov, ki budno pazijo, da se vino ne spridi, marveč, da mošt pravilno od- -kipi, da ima zadostno stopnjo alkohola, da se pravilno vkleti in razpečava v so¬ dih in steklenicah. Vinama Arizu ima posode za kakih 40 milijonov litrov vina. Pa ta ni največja v Mendozi. Zatorej: Kdor pride v Mendozo, naj ne pozabi stopiti v kako vinarno! Tudi izlet v živalski vrt, ki je name¬ ščen v parku pod Cerro de Gloria, je bil zanimiv, še bolj pa šaljiv. Vidiš veliko ostudnih opic, mogočnih levov, kamele, medvede, ptiče vseh vrst, kače itd. itd. G. prof.' Žakelj bi jo bil kmalu izkupil od nekega šimpanza, pa se je v zadovolj¬ stvo vseh prisotnih, spretno umaknil. J. M. POMOČ DRUŽITVAM V SLOVENIJI izbira paketov z vsemi potrebnimi živili in ostalimi koristnimi predmeti Zahtevajte cenike! — EUROPLATA POZOS 129-1. nadstropje BUENOS AIRES ? Ali veste, da imamo tudi za vas PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA,. ČRNILO, svinčnike, veliko izbiro BIROME in nova NALIVNA PERESA svetovnih znamk, ŠOLSKE potrebščine, ŠOLSKE zvezke, ŠOLSKE TORBICE, vse PISARNIŠKE POTREBŠČINE za doma in v pisarni, lepe in praktične AKTOVKE ter TORBICE, za voščila in pozdrave, lepe RAZGLEDNICE, beležke in NOTESE vseh vrst, ALBUME in vogličke, SPOMINSKE KNJIGE, PODOBE, svetinjice, ROŽNE VEN¬ CE, podobice in KRIŽE, nabožne KIPE, mašne knjižice in latinske ter španske MISALE, pa še marsikaj drugega? PRIDITE in POGLEJTE! GOTOVO BOSTE ZADOVOLJNI! Santeria y Papeleria Victor Martanez 39 "SANTA J U LI A " “ROMPOMPOM, SE NE GREMO DOMOV.. Si bomo dejali, ko bo zadonela po koncertni dvorani ubrana pesem pevske¬ ga zbora “Gallus”, ki nam pripravlja vence slovenskih narodnih pesmi za zad¬ njo nedeljo aprila. Privezala nas bo ta pesem s svojo skrivnostno silo, kakor ljub pozdrav od doma, ki nam prinaša tihi šelest naših gozdov, skrivnostno šu¬ menje žitnih polj, igrivo žuborenje bist¬ rih potokov, prešerni vrisk ponosnih planin. Odmev naše mladosti, ki jo bomo z»ova zasanjali ob fantovskem vasova¬ nju na vasi, ob drhtenju dekliških src, ki nad nageljem in rožmarinom ob kam- ličinem oknu prisluškujejo ljubavni pes¬ mi svojih izvoljencev. Vstala bo pred nami rodna hiša s svojim rožnim bal¬ konom in svetlimi okni z zelenim rožen- kravtom in cvetočimi pelagonijami; za¬ sijale bele cerkvice kot bele golobice na gričih in starodavni gradovi v svoji za molkli sivini v senci stoletnih lip. Za¬ živela bodo v nas .daljna hrepenenja prešerna radost in veselje v nagajivi ša¬ li, otožnost in bolečina neizpolnjenih hrepenenj.. . Naša pesem dviga in tola¬ ži, in razveseljuje, moli in prosi, vriska in joka. Je beseda našega srca in duše. Je odmev in odsev našega življenja. Pri¬ nesli smo jo s seboj v tujino, da nam je v tolažbo in bodrilo. V tujem svetu nas ogreva, nam je kos domovine. Če nam pevski zbor ‘‘Gallus” priprav¬ lja tako lep dogodek, če nam spleta pristni venec slovenskih pesmi, mu mo¬ ramo dati polno priznanje in gotovo ne bo nikogar med nami, ki ne bi zbora nagradil z obiskom njegovega koncer¬ ta za njegov veliki idealizem, trud in žrtve—saj ga pripravlja za nas, v užitek našim slovenskim dušam in srcem! Beltram, Coronel Domingos, Villa Scasso 443, Foto Vipava, želi proda¬ ti 500 m2 zemljišča v Lanusu. SOBE ZA STANOVANJA Upravnik slov. hiše, Necochea 440 v Ramos Mejia odda v najem več sob za stanovanje. S 1. majem bodo pro¬ ste 3 sobe in sicer 2 sobi (4.30x3.40) Za mesečno najemnino $ 110, ena so¬ ba pa (3.80x3.30) za $ 120.— meseč¬ no. S 1. junijem bo pa na razpolago soba (7.50x5) z balkonom, lastno ko¬ palnico in straniščem za 280 pesov mesečno. Primerna je za 8-10 sam¬ cev. Podrobnejše informacije na raz¬ polago pri upravniku hiše g. M. Osoj¬ niku. DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P AN ET H y Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 KONCERT SLOVENSKE NARODNE PESMI Slovenski pevski zbor "Gallus" bo priredil v nedeljo 29. aprila ob petih popoldne v dvorani kolegija Lasalle, ulica Rio Bamba 650, koncert slove is skih narodnih pesmi (prav tam, kjer je bila zadnjič materinska proslava). Ker je zani¬ manje za ta koncert živahno, si po možnosti preskrbite vstopnice že v predprodaji. Dobe se v Santeriji in Papeleriji Santa Julia (naspro¬ ti pisarni Društva Slovencev), Victor Martinez 39. Cene vstopnicam: Sedeži I. vrste $ 10.—, II vrste $ 7.—, III. vrste $ 5.—; galerijski sede¬ ži I. vrste $ 5. —, II. vrste $ 3.—. Stojišča ni. Ponovitve koncerta ne bo! Društveni Oglasnik DAROVALI SO v času od 21.2.1951 za bolne slovenske begunce v Evropi: Clemente Avgust $ 18.50; Cof Emil 10‘ Čelhar Ivan 10; Čop Viktorija 25; Fale Zdravko 40; Grosičar Leo 14; Jere- tina Pavel 7; K-r An. IOj Kavčič Martin 10; Kovač Ivan (Brazilija) 50.50; Lan¬ gus Milan 71.80; Lempl Vlado 14; Ma¬ ček Jakob 50' Martinčič Francka 5; Martinčič Marija 7; dr. Mihelič Franc 20;O. A. 10; C-n A-n. 30; Pahor Justina 20; P. C. 50.; Perzelj Herman 14; Rott Jože 20; Sedej Lojze 20' Slovenski fant¬ je v Junin de los Andes (po g. p. Lud¬ viku Pernišku) 120.; Štefanič Fran 10; Ing. Tavčar Franc 100; Urbančič Rajko 15; W. A. 30.—. Skupaj: $ 801.80. V iste namene pa so darovali staro obleko in peiilo: Fale Zdravko, K-r A-n., Kavčič Martin, Kralj Janez, Lovšin Vin¬ ko, Dr. Mihelič Franc, Novak Ivana, Šturm Marija. V mesecu marcu t. 1. je Društvo Slo¬ vencev iz nabranih darov nakupilo blago in poslalo v Nemčijo č. g. kuratu Sc Škarju; Dne 13. marca deset kilogramski paket z oljem in obleko; Dne 13. marca deset kilogramski paket z maščobami; Dne 13. marca deset kilogramski paket z oljem; Dne 13. marca deset kilogramski paket z maščobami. Dne 15. marca deset kilogramski paket z mlekom v prahu in deset kilogram¬ ski paket z mastjo; Dne' 20. marca sta bila poslana dva de¬ set kilogramska paketa: en paket pre¬ kajene slanine in en paket mesnih konzerv. Dne 30. marca je bil poslan deset ki- kilogramski paket s staro obleko. Dne 6. aprila je bil poslan deset kilo¬ gramski paket- s sirom, in raznimi konzervami; istega dne je bil poslan tudi paket enake teže s staro obleko. Za vse te pakete je Društvo Sloven¬ cev izdalo S 870.60 Društvo Slovencev se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje! Dvakrat da, kdor hitro da! Ali ste doslej že kaj darovali za bolne slo¬ venske begunce v Evropi? Nikar ne odlašajte! Izpolnite svojo krščansko in narodno dolžnost! Ne mislite, da je mali dar brezpomemben! Le iz malih darov nastanejo veliki. Frizerski salon "Vena” PRVI SLOVENSKI V BS. AIRESU se vljudno priporoča vsem gospem in gospodičnam za cenjeni obisk. Trajna in vodna ondulacija, kakor tudi druga dela po Vaši želji in oku¬ su. Cene solidne. Obiščite nas v Calle ERCILLA 6 120 Iz Liniersa pridete s colectivom štev. 15 v petih minutah VILI-VENA POTOČNIK CERKVENI OGLASNIK Pouk krščanskega nauka v I,anusu bo vsako soboto ob treh popoldne, začel se bo pa v soboto 14. t. m. OBVESTILA IV. socialni večer “Druža"bne pravde” bo v nedeljo 15. aprila ob petih popoldne v župnijski dvorani v Ramos Mejia. V okviru tega večera bo g. Slavko Češno- var obravnaval temo: “Ne komunizem, ne protikomunizem, ampak...” Sledili bedo dokumentarni filmi, ki ,iih je dalo na razpolago poslaništvo Irske republi¬ ke. Vabljeni vsi! Odbor. Slovenka dobi pri argentinski dru¬ žini v San Martinu hrano in stano¬ vanje pod zelo ugodnimi pogoji. Po¬ jasnila v upravi Svobodne Slovenije. Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires (ASA B 0 Y U Tel. 76-9160 OLAZABAL 2336 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo veliko izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, avtomatične .in an- timagnetične, najmodernejših oblik in vse z garancijo. Nakit najmodernejše izdelave — svetinjice zlate 18 krt po izredno ugodnih cenah. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO. Našim strankam nudimo tudi možnost odplačevanja na obroke. (Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) HUGO WAST 6 6 6 DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. 65. O Eliji pa vemo iz četrte knjige Kral¬ jev, da ga je Bog, ko je bil Elija v druž¬ bi z Elizejem, ločil od njega in ga vzel na gorečem vozu v nebesa. Najbolj avtoritavni razlagalci svete¬ ga Pisma vedo povedati, da onadva oba še živita po veliki božji milosti, in ča¬ kata na nekem mestu sveta, hraneča se s plodovi Drevesa življenja (hrana, ki jo je užival Adam pred svojim prvim grehom), in čakata na uro, ko pride tre¬ nutek njunega prihoda v času Antikri¬ stovem, da izpeljeta to, kar je njuno poslanstvo: da Nenoh pridiguje naro¬ dom, Elija pa, da zopet pomiri z Bogom svoje Izraelsko ljudstvo. Ko je to bral oče Placid, je bil v hi¬ pu prepričan, da sta onadva, ki ju je imel za lažnika, resnično starozakonska preroka, ki jima bo usojeno, da bosta Antikristova mučenika in katerih trupli bosta ležali zapuščeni na cesti Jeruzale¬ ma. Kako da ne bi bila? Kdo more taji¬ ti, da časi še niso zreli za krvavo apoka¬ liptično stiskalnico ? Zopet ju je začel iskati in ni ju našel; in četudi bi mo¬ rala biti že gladna, nista prišla na o- bed. In spet sta bila samo še dva meni¬ ha v prostorni obednici, v kateri je bilo še vedno več ledenomrzlih praznih miz. Po obedu je šel oče Placid na oddih v senčni iz mrzli vrt, jemljoč s seboj kot vedno svoj izvod Starega Zakona. Tega leta — : 1998 — je prva advent¬ na nedelja padla na dan. 28. novembra. Da bi se bolj vživel v to, kar je bral pri sveti maši, je segel po preroku Danijelu, ki navaja druga znamenja za konec sve¬ ta. Tedaj je dvignil svoje zaspane oči, da bi si jih odpočil od branja in pogledal v drevo pred seboj in se začudil: suhi štor starega drevesa je pognal cvetove, čeprav ni verjel v staro izročilo, po ka¬ terem bo to drevo zopet vzcvetelo v ča¬ su Antikristovem, je ta hip kar odreve¬ nel, ko je videl široke rdeče cvetove kot kaplje žive krvi. .. Mnogo je katoličanov, ki se strahotno boje konca sveta, ne da bi pomislili, da ta strašni dan pomeni tudi prihod Jezu¬ sa Kristusa na zemljo! Ker se boje uni¬ čenja, bi radi zadržali še dolgo, dolgo : trenutek največjega veselja, glavni I ključ zgradbe vse katoliške Cerkve. Oče Placid ni bil eden tistih brezšte¬ vilnih, ki bi se ga bali, temveč je sled¬ nji dan vroče molil za čimprejšnji pri¬ hod Gospodov. Vznemirjalo ga je le to, da je bilo oznanjeno, da bo ta čas pri¬ šel po tako strašnem svetoskrunstvu, da se bo zemlja prelomila v svoji osi, ker ga ne bo mogla prenesti. Ni še bil dol¬ go v mislih, ko se je nenadno in brez vidnega vzroka — kajti niti list na dre¬ vesu ni trepetal — vsa nostranjost zem¬ lje zganila v sunkovitem gromu, kakor da bi se nekaj utrgalo v njeni notra¬ njosti. . . kakor da je prenehalo vse živ ¬ ljenje na površju. . . kakor da se dvi¬ gajo nevidna morja... in vpitje naro¬ dov. . . kakor da vsa zemlja ni nič več diugega, kakor samo še ogromen mikro¬ fon, ki razširja glasove s hitrostjo svet¬ lobe .... Strahotne kletve ranjenih ljudskih množic, čez katere so padle nadloge sed¬ mih kelihov, izlitih po sedmih angelih iz Apokalipse. Kletve vztrajne zagrize¬ nosti, kajti kljub bolečinam se človeško ljudstvo ni pokesalo svojih del. In zde¬ lo se mi je, da razume ta hrup, ki gre skozi vos svet kot oster meč: “Gorje, gorje, ti velemesto Babilon' V trenutku je prišla tvoja sodba’”. Oče Placid je razumel, da je bil to odmev Rima po velikem potresu, o ka¬ terem je slišal čudna in neverjetna po¬ ročila. Ker je tako Rim prenehal obsto¬ jati in z njim rimsko gospodstvo, ki se — kot -pravi sveti Pavel — kot edina ovira ustavlja pojavu Antikristovem, je tudi razumel, da se je njegovo kraljeva¬ nje preneslo na kak drug konec sveta. Kaj pa papež, ki je bil pravkar izvo¬ ljen? In Cerkev, ki je peklenska vrata ne bodo premagala ? Vstal je in tedaj je zagledal pod nogo razpoko neizmerne globočine, iz katere je pritek.l vroč studenec, prav gotovo iz ognjenega osrčja zemlje. Njegov blesk je bila edina svetla stvar, kajti temen dim je zagrnil sonce in mrak je pal na zemljo. Prestrašen je zbežal v svojo celico in spotoma ponavljal tisti verz iz svetega Pisma, ki govori o strahotah, ko se bo odprl šesti pečat. V tem je zaslišal glas brata Panfila: “Pridite sem, prečastiti. To je konec sveta... Dan jeze Gospodnje.. .’’ Našla sta se na poti v cerkveno krip¬ te, podzemlje, ki se je zdelo, da bo do¬ volj močno, da bi vzdržalo podirajoče se zidove cerkve. Začelo je deževati, kakor še nikdar in med dež se je mešala toča, in nad glavami bežečih so se vžigale strele m bliski. Prišla sta v najgloblji del krip¬ te, pod tiste vekovite boke, ki bi vzdrža¬ li tudi zlom sveta; ob svitu blagoslov¬ ljene sveče sta molila rožni venec, in molitve ob strahotnih nesrečah. med tem pa je b at Panfilo zložil deske, ki so bile v kripti, na tla, da je napravil pot, kajti podzemlje se je začelo polni¬ ti z vodo. V tem pa so razpadli tudi zidovi, ne da bi se zrušili, temveč, kakor da so se spremenili v zlomljivo in trhlo gmo¬ to, ki se raztaplja v teh vodah. Vse se je potopilo. Ustvarilo se je najprej je¬ zero, potem pa hudournik, ki je odnesel deske, na katerih sta stala meniha kakor splav s seboj. Mislila' sta, da se bosta vsak hip razbila ob nasprotni ste¬ ni, toda ob medlem svitu sveče sta vi¬ dela, da se je ta zid raztopil kot mehka goba in se potopil v morje. Vse je bilo že eno samo morje, mrtvo in brez valovanja in mlačno; ležalo je čez vso prostornino nekoč tako lepega Buenos Airesa... Vsaj tako se je zde¬ lo očetu Placidu, kajti ni mogoče, da bi bila že na drugem svetu, ker njihov čudni splav je šel bolj čudno pot narav¬ nost iz srca velikega mesta. Sveča je ugasnila. Toda: zakaj ne vidi, čeprav dviga glavo, niti sonca, ne meseca, ne zvezda, niti najmanjšega bleska, niti žaia tistega ognjenega studenca, ki ga je videl izbruhniti pod nogo na vrtu sa¬ mostana ? “Brat Panfil, ali vi razločite kakšno luč ali zvezdo?” Ne, oče Placid. Ne vidim ničesar več kakor bi videl, če bi mi izkočile oči. Samo čutim težak in žveplen smrad...” "Brat Panfilo, vi, ki imate boljše o- či kot jaz, ker si jih niste pokvarili z branjem, povejte: ali vidite nad glavo nekaj, kakor da bi bil svod?”