Delo ob vsakem času in vremenu
Če razmišljamo o železničaijih, imamo navadno pred očmi može v značilnih uniformah, ki vozijo vlak, vzdigujejo na peronih zaslavice, preizkušajo kolesa ali tire in podobno. So pa še drugi, ki jih imamo le malokdaj priložnost opazovati pri njihovem opraviiu, a so nepogrešljivi členi naših železnic.                         leznico; tako so gradtli podvoz v
Med številnimi delovnimi or- Stegnah in podvoz Melje v Mari-ganizacijami in  tozdi  Železni-
škegagospodarstvaLjubljana, ki imajo svoj prostor v naši občini, je tudi delovna organizacija ŽG Gradbeno podjetje Ljubljana, ki se je, taka kot je zdaj, oblikovala lani junija iz nekdanjih tozdov ŽG Visoke gradnje in Nizke gradnje ter kamnoloma Verd. V tej organizaci ji je zaposlenih okoli 1300 delavcev, od teh 70 inženirjev, tehnikov in delovo-dij, 600 med njimi pa je pravih progovnih delavcev. Njihovo glavno opravilo so namreč re-monti prog in pa postavljanje novih industrijskih tirov. Na glavnem železniškem križii me-njajo tire vsakih 15 let, drugje poredkeje, na leto zamenjajo 50 do 60 kilometrov tirov. Delajo tudi za druge investitorje, še zla-sti če so ta opravila v zvezi z že-
boru, popravljajo pa tudi dotra-jane podporne zidove, prepuste, svoja poslopja; a to vendarle ni njihova glavna dejavnost. Pozimi delajo navadno v toplejših pre-delih Slovenije, skrbijo pa tudi za to, da so naše železniške proge očiščene snega.
»Naša gradbišča so po vsejv Sloveniji, od Dobove do Jesenic in od Pulja do Šentilja, to je na vsem prostoru, ki ga pokriva Že-lezniško gospodarstvo Ljublja-na.« je povedal v. d. direktorja delovne organizacije ŽG Grad-beno podjetje Ljubljana Anton Braz. Njihovi delavci so veči-noma iz drugih republik in stanu-jejo v stalnih (Polje, Pivka, Tezno) ali občashih naseljih. Problem pa je to, da delavcem ne morejo nuditi ustreznega stan-darda,    saj    imajo     marsikje
(Rakek, Litija, Kresnice) težave
s priključki vode in elektrike.
Delo teh delavcev je čisto po-sebne vrste. Delati morajo ob vsakem vremenu in tudi ponoči. Ta čas. ko obnavljajo, denimo, 300 metrov tirov, je treba cel ta odsek proge zapreti ?a promet. Tir morajo zamenjati tako rekoč do minute v dogovorjenem roku, saj sicer pride do neljubih zapet-ljajev pri vožnjah vlakov. V osmih urah podrejo in postavijo nazaj 500 metrov tirov, regula-cijo in merjenje pa opravljajoše potem.
Tako kot innogc druge de-lovne qrganizacije, tudi ŽG Gradbeno podjetje Ljubljana pesti dotrajana mehanizacija; vsj njihovi stroji so namreč iz uvoza in v današnjih dneh je do novih izredno težko priti. Povrhu vsega imajo kako vrsto stroja le po en primerek. Za popravilo te meha-nizacije imajo svoje mehanične delavnice.
V kamnolomu na Verdu pri-dobijo na leto 250 tisoč kubičnih
metrov raznih frakcij peska. Ker je to edini kamnolom v okolici Ljubljane, je po tem materialu veliko povpraše\anje, zato na-meravajo skupaj z SCT ta objekt modernizirati in povečati koli-čino frakcij. tako da jih bodo lahko prodajali tudi drugim kup-cem.
Delo zunaj, ob vsakem vre-menu, fudi ponoči, z leti seveda pusti sledove. Zato ni čudno, da imajo zdaj \ tej delovni organi-zaciji okoli 170 delavcev, ki zdravstveno niso več sposobni za vsako opravilo in imajo pri delu omejit\e. Takih delavcev pa je iz leta v leto več, saj nimajo benefi-cirane delovne dobe; fluktuacijo pa imajo majhno. Zaposlujejp jih kot čuvaje na gradbiščih in podobno, vendar je število teh delovnih mest omejeno. Naj še povemo, da je povprečni osebni dohodek na zaposlenega v minu-lih treh mesecih letošnjega leta znašal v tej delovni organizaciji 31.900 dinarjev.
DARJA JUVAN