Spanska žaloigra traja naprej ter noče hiteti h koncu. Ogromna je škoda, ki jo je povzročila državljanska vojna ter jo še povzroča. Mnogo se ugiba po svetu o vzrokih te strahovite žaloigre. Odgovori, ki sledijo temu vprašanju, so različni po raznoličnosti načel, po katerih ee razmere na svetu presojajo. Iskreni katoličani v španiji s svojbn cerkvenim voditeljem toledskim kardinalom na čelu pa obračajo pogled na znotraj, v dušo španskega naroda, ter iz tega notranjega vidika presojajo dogodke, njih vzroke in njih končni smoter. Toledski nadškof kardinal Goma y Tomas o tej velevažni zadevi razpravlja v svojem pastirskem listu, ki ga je nedavno izdal. Njegova beseda je namenjena španskemu ljudstvu v pouk, tolažbo in spodbudo, ostalemu svetu pa v svarilo. »Spreminjajo se časi«, tako govori kardinal v tej poslaftici, »kar pa se ne spreminja, je večna božja pravica in nepopravljena človeška moralna beda, odpad Ijudi od Boga na eni strani, kazen božja na drugi strani. Božja previdnost pa je toliko dobrotljiva, da kaznuje narode tako, da jim pomaga vrniti se na pot, s katerega so zašli. Izrecimo torej javno spoved gpanije in če spoznamo, da je narodna vest obremenjena z grehom, priznajmo odkrito, da je Bog poslal to strašno vojno kot sredstvo našega poboljšanja.« »Španski narod«, tako nadaljuje kardinal, »je globoko moralen, toda bolj iz pradedne dedščine, kot pa iz čuvstva, ki izvira iz globoke vere. Tako se je moglo zgoditi, da je odstranjenje Boga iz javnega življenja za mnoge bilo osloboditev od neznosnega stoletnega jarma. Ni več Boga: so ljudje govorili. Španska je nehala biti katoliška: je svečano izjavll v parlamentu neki narodni zastopnik. Komunistitea agitacija.se je razvijala na vso moč, na ves glas in z vsemi sredstvi. Državna oblast je s polnimi jadri zaplula v materialistične vode. Krščanska zavest ljudstva pa je v tem nevarnem _asu spala. Brezbožni časniki, knjige ln listi so preplavili državo, narod je mislil, da je v njih sama resnica, toda pil je iz ttjih samo gtrup. TTarod ni imel merila in nadzora krščanske resnice, ki je ni spoznal ali pa povse pozabil. Postal je plen materializma, ki na svoj način izoblikuje mišljenje in življenje. Postal je žrtev kolektivne zmote, pripravljen na vsak zločin. Izvršil se je službeni odpad od vere od strani drž. oblasti in širokih ljudskih množic, ki so uzakonile odpad oblaati! Bog naših razumnikov in vojakov, svetnikov in umetnikov, zakonov in ustanov, UCl. stolaic in bibliotek je bil izgnan iz Španije. Država brez Boga, šola brez vere, civilna ženitev, Bog izgnan iz sodižč in tržišč, božje hiše izropane in opustošene. Bog je prenehal biti o5e in gospodar našega naroda. In radi odpada državne oblasti in širokih narodovih slojev padec našega socialnega življenja.« Spoved španskega naroda zaključuje g. kardinal z opominom in prošnjo, naj narod sprejme bratomorno vojno kot kazen za grehe in nagib za pravo ljudsko pokoro ter naj ne izgubl upanja, ker Bog je,a Spanijo, ki ima neusahljiv vir, iz katerega more črpati sile, da popravi zamude in izgube zadnjih desetletij; nova Španija se snuje na zgledu junakov in krvi mučenikov. Ta javna spoved Španije pred vsem svetom, izrečena od najprlstojnej- šega njenega činitelja, je glasen memento za evet, zlasti za katoliSane po raznih državah. Kdor noče, da komuntstično sem« vzklije, vzraate in rodl sad, mora sejanj« takega semena prepre-iti all pa eeme ta» koj zatretl. Ne sme tudi dovolitl, da M pripravi zemlja za sprejem tega strup*nega eemena. Priprava za komunizem, ta* ko z vso odločnostjo poudarja Pij XI. v svoji okrožnlci o komunizmu, Je liberallzem, je lažnjivo svobodomlselstvo in naprednjaštvo s svojirol časnlM in organizacijami. Liberalizem je zakrit, pa nifl manj zagrizen sovražnik krščanstva. Kjer se borba zoper liberalizem opušča, je bltka zoper komunizem izgubljena. Najkrepkejša obramba zoper grozečo nevarnost komunizma je celotno krščanstvo, ki obvladuje srca in vse javno življenje ter ¦ svojimi moralnimi načeli, osobito z na_elom pravičnosti in ljubezni, urejuje sožitje med posamezniki in stanovl.