GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK Srečno novo leto 1966 Zopet je za nami prehojena pot enega leta. Stiskamo si roke, čestitamo drug drugemu, istočasno pa si želimo, da bi bilo naslednje leto vsaj tako srečno in uspehov polno, kot je bilo preteklo. Tako je tudi prav. Naše misli morajo biti še bolj vedro in odločno usmerjene bodočnost, kajti postali smo za polno leto bogatejši, in bomb še lažje ločili slabo od dob- rega. Življenjska oziroma delovna bilanca x'sakega posameznika in podjetja kot celote bo gotovo še bolj uspešna kot pretekla. Če smo resnično kritični ne samo do drugih, temveč tudi do sebe, bomo v našem dosedanjem delu opustili vse tisto kav stagnira, zavira in ne plemeniti našega dela, medsebojnih odnosov in predvsem tudi nas same. Morda ni prav, da nas vsakodnevne skrbi toliko zaposlujejo, da gredo zgodovinsko pomembni dogodki našega kolektiva mimo ijaše pozornosti. V polovici no-vembra smo dosegli drugo milijardo, ki je kljub temu, da tega dogodka ni spremljal ž\džg tovarniške sirene to za naš kolekti\' izreden dogodek. Kar pomislimo si. koliko milijonov volkov, šivov in vsakodnevnih skrbi je vloženo, predno se lahko doseže proizvodnja 2 milijard. Sleherni dan postajamo večji in močnejši. Ta občutek je prijeten in daje človeku vtis varnosti. Nismo več mlado nebogljeno drevesce, ki mu je potrebna stalna pozornost in nega, da mu živi jensko rast ne zaustavi slana ali vihar. To obdobje pozornosti in nege smo že prerasti!. Smelo smo se v preteklosti lotevali naj večjih nalog: začeli smo z modernizacijo tehnoloških naprav. specializacijo, integracijo, družbenega standarda in predrtem tudi prodajo na inozemskem tržišču. Na tem področju bomo xr letošnjem letu zabeležili pomemben znesek. Vrednost doseženega izvoza xr zadnjih letih predstavlja 1/2 milijona dolarjev. Če pri takem razmišljanju in razglabljanju v preteklosti ne spregledamo naše lastne in skupne napore ter vsakodnerme pomanjkljivosti, bodo lahko rezultati našega dela v prihodnje še bolj plodni. Delovni program za naslednje leto ne bo dopustil nobenega kolebanja, temveč bo od prvega do zadnjega dne v letu zahteval polno angažiranost slehernega člana kolektiva. Vrednost poslovanja se bo povečala skoraj za eno milijardo din oziroma se bo dvignila od 2 milijard 220 milijonov na 3 milijarde 175 milijonov din, pri čemer se bo plan delovne sile povečal le za 1,4%. Tako velik napredek je predvsem rezultat na novo vključenih avtomatskih statev. To pa še ni vse. V prihodnjem letu bo stekla v pogon no\'a konfekcija za izdelavo kopalnih plaščev in še 10 avtomatskih statev za frotir. To povečanje je sad sodelovanja z Zapadno nemško firmo Vosse ter ima predvsem za cilj, da se pox7eča proizvodnja za izvoz in, da se čimprej odpravi negativna bilanca med vrednostjo mmženega repromateriala in doseženim iz-\'ozom. Veliko nalog stoji pred nami. Vse tudi ne bo lahko rešlji-\7o, vendar pa je možno \7 pogojih dobre organizacije dela, pravilnega nagrajevanja ter sem in tja malo \7ečjega čuta odgovornosti \7se naloge uresničiti. Vsem sodelavcem in ostalim članom njihovih družin želimo srečno in veselo Nox7o leto! Materialna pomoč ljubljanski bolnici Najbrž ni nikogar med nami, ki ne bi vedel za materialno pomoč, ki jo je dala naša delovna skupnost za izgradnjo ljubljanske bolnice. Kapacitete ljubljanskih "Kliničnih bolnic že zdavnaj ne zadoščajo za potrebe Ljubljane in širše okolice, za specialistične storitve, pa so sedanje bolnice za področje cele Slovenije sploh premajhne. Po dolgoletnih razpravah je letos Skupščina SRS sprejela sklep o gradnji nove bolnice. Gradnja bo stala težke denarje, ki. jih naša slovenska skupnost v enem letu ne premore. Zax’eda-joč se te naše skupne naloge, je na pobudo družbeno političnih organizacij, upravnega odbora in drugih organov, delavski svet sprejel sklep, da se odobrijo sredstva za bolnico kot pomoč naše delovne skupnosti. Naše podjetje je bilo eno izmed prvih vr Sloveniji, ki je darovalo Upravi ljubljanskih kliničnih bolnic obveznice za posojilo Skopju v \7išini 2 milijonov dinarje\7. Poleg tega pa smo se odrekli tudi enodnevnemu zaslužku \7 višini cca 1 200 000,- din. Radio-televizija Ljubljana je preko televizijskega obzornika dx7akrat omenila darilo, ki ga je dalo naše podjetje. Ko smo z dopisom obvestili Uprax7o kliničnih bolnic o sklepu delavskega sx7eta, so se nam na to sporočilo zahvalil z dopiso naslednje vsebine: »Vaše obvestilo o dodelitvi 2 milijonov dinarjev in enodnevnega osebnega dohodka vseh članov vaše delovne skupnosti za gradnjo nove bolnice nas je prijetno presenetila in izredno razveselila. Vljudno prosimo, da posredujete našo iskreno zalmalo delovni skupnosti, organom upravljanja, družbeno-političnim organizacijam in sindikalni podružnici vašega podjetja. S prepisom vašega dopisa smo obvestili Sklad za gradnjo nove bolnice, ki vodi investitorske posle za njeno zgraditev, in ga zaprosili, da vam pošlje številko svojega žiro računa.« Nova tkalnica svile in vzorčenja SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO i<}66 želi vsem bralcem in sodelavcem UREDNIŠKI ODBOR Problem proizvodnje in doseganje plana v EE 30 Plan proizvodnje EE 30 za leto 1965 je bil postavljen na osnovi razpoložljivih strojnih naprav tkalnice, 44 urnega delovnika, tri izmenskega dela in 77,9 % povprečnega izkoriščanja. Plan proizvodnje za leto 1965, se razlikuje od planov prejšnjih let tudi v tem, da ni predvidenih nobenih izpadov proizvodnje zaradi koriščenja letnih dopustov, bolniških in drugih nepredvidenih izostankov. Iz tega je razvidno, da je plan veliko bolj zahteven od prejšnjih let. EE 30 se je zavedala naloge, ki ji je bila zastavljena in je obenem živela v upanju, da bo plan dosegla, oziroma presegla vsaj za 5 °/o in si tako zagotovila primerne osebne dohodke. Že na začetku pa je EE naletela na težave. Za povečan obseg proizvodnje ni imela na razpolago dovolj priučene delovne sile. Manjkale so tkalke za redno obratovanje v treh izmenah, prav tako ni bilo rezervnih tkalk za kritje rednih dopustov in bolniških izostankov. Tudi niso bila zasedena delovna mesta rež. delavcev, mojstrov in vodij izmen, raznašanje votka, čiščenje strojev, transport preje in snemanje blaga. Da bi si zagotovila normalno obratovanje je morala EE v osmih mesecih priučiti za tkanje 31 tkalk in 6 p revi j alk, ali 38 % od celotnega števila tkalk. Poleg tega pa se je moralo 15 starejših tkalk priučiti za tkanje na novih avtomatskih strojih Giani. To je kratek pregled vzrokov, zaradi katerih EE v prvi polovici leta ni dosegla plana, ki je bil dosežen le 99,8 o/0. V drugi polovici leta pa se je stanje bisveno izboljšalo. Povprečno doseganje plana v zadnjih 4 mesecih je 104 %. Vključno z mesecem oktobrom pa je povprečno doseganje plana 101,6 %. Še vedno pa ni zadovoljivo stanje kvalitete. Tako stanje moramo v veliki meri pripisovati premajhni izkušenosti mnogih tkalk, mojstrov predvsem pa kvaliteti preje in zahtevnosti izvoznih artiklov. EE ima velike težave tudi pri vzdrževanju strojnih naprav, ker ni na razpolago najnujnejših rezervnih delov, predvsem za nove stroje THIELE in GIANI. THI-ELE statve so v pogonu že tretje leto in še do danes EE ni dobila nobenega rezervnega dela. Največkrat ni na razpolago najnujnejših vijakov in utenzilij. Vse to povzroča velike težave za hitro popravilo in kvalitetno vzdrževanje strojev. Da bi se vzdrževanje strojne opreme izboljšalo je nujno treba zagotoviti potrebne rezervne dele, razni pomožni material in kvalitetne utenzilije. Temu vprašanju bodo morale odgovorne službe v podjetju v bodoče posvetiti več pozornosti kot do sedaj. Ker je v našem sistemu delitve osebnih dohodkov, osnova letni plan, je bila zato EE v prvih šestih mesecih prizadeta pri osebnih dohodkih, in to predvsem režijski delavci, ki so vezani na doseganje plana .To je negativno vplivalo na razpoloženje v EE in na aktivnost pri delu. Zato ni dovolj, da se pri planu upoštevajo samo proizvodne kapacitete in število delavcev, temveč je treba upoštevati tudi druge okoliščine. Kljub vsem težavam pa bo proizvodni plan v EE dosežen. Seveda pa ne toliko presežen kot bi to želeli. Posebno priznanje gre vsem tistim, ki noč in dan neumorno delajo visoko in kvalitetno proizvodnjo ter nesebično prenašajo svoje znanje tudi na sodelavce ali sodelavke. Seljak Bogdan Poročilo o delu 00 V obdobju od meseca junija do danes je UO reševal poleg rednih nalog proizvodnje in upravljanja ter nagrajevanja, družbene prehrane in prevozov še posebno važna in po reformi nujna vprašanja kot so: 1. avtomatizacija in napredek proizvodnje 2. integracija 3. stalna obratna sredstva 4. vprašanje nabave surovin in 5. nagrajevanje. Temu vprašanju se je posvetilo dosti časa ter so se že pokazali prvi uspehi. Na primer dvanajst izposojenih avtomatskih frotir statev bo kmalu začelo obratovati, s čimer se bo proizvodnja znatno povečala. Nadalje se vodijo razgovori s firmo Vossen o sodelovanju in nabavi še nadaljnjih deset avtomatskih frotir statev, kakor tudi o nabavi moderne sodobne opreme za izdelovanje kopalnih plaščev itd. Poleg sodelovanja Svilanit — Frotirka Delčevo, nadalje Svilanit — Elegant Umag in Svilanit — Vossen se vodijo razgovori o skupni oplemenitilnici tekstilnih tovarn ljubljanskega bazena. Postavljena komisija strokovnih delavcev iz teh podjetij že dela in zbira pomembne podatke za pripravo elaborata. Z gospodarsko reformo je postalo vprašanje stalnih lastnih sredstev še bolj važno in nujno, da se mu posveti posebna skrb. Tako je bilo na sklad obratnih sredstev danih 35 000 000.- s planom za leto 1966 pa bi po bilanci iz ostanka dohodka namenili za stalna obratna sredstva še cca ,100 000 000.-, s tem pa bi bilo vprašanje stalnih obratnih sredstev lažje rešljivo. V nastali gospodarski situaciji bi bilo nemogoče govoriti o izbiri kvalitetnejše surovine — bombaža, kajti marsikatera tovarna je morala zaradi take situacije zmanjšati proizvodnjo, odnosno ustaviti nekaj strojev zaradi izredne težave dobave preje. Dočim je nam uspelo zagotoviti surovine do konca leta 1965 in to predvsem zaradi uspešnega izvoza in dinamičnosti naših služb. To nam narekuje, da je še nadalje posvetiti vso skrb za realizacijo čim večjega izvoza, ker je le v tem edini izhod za nemoteno nabavo surovin posebno še, ker se pričakuje še ostrejše obveznosti izvoza za ustvaritev pogojev dobre in nemotene nabave surovin. S pravočasnimi ukrepi in stalno skrbjo za realizacijo izvoza in sploh prodaje, za pravočasno plačevanje in stalnega dopolnjevanja sistema nagrajevanja in vezav posameznih delovnih mest, nam je uspelo, da se je povprečna plača dvignila od junija 47 672,- din na 63 667.- din v septembru. Poleg tega je UO razpravljal o določenih pravilnikih kot so: 1. Prevoz delavcev na delo 2. Ukrepi za zmanjšanje bolniškega staleža 3. Izobraževanje — plačilo stroškov in 4. Prehrana — plačilo stroškov. Omembe vredno se mi zdi, da primerjamo naše delo, težje in začrtane smeri v gospodarjenju z razpravo in smernicami zasedanja predstavnikov bombažne industrije v Ljubljani 12. 11. 1965 na Industrijski zbornici tekstilne industrije z LRS. Na tem zasedanju je bilo predvsem vazpravljano o specializaciji proizvodnje, o integraciji, o kooperaciji, o povečanju lastnih obratnih sredstev, o' avtomatizaciji proizvodnje in o izvozu. Z veseljem ugotavljamo da pri nas nekatere nakazane težnje že izvajamo in delamo po teh vprašanjih. To nam je še en dokaz, da pravilno in uspešno izvajamo sklepe in priporočila postavljene od DS. Zobavnik Stanko Tildi ta vprašani moramo zajeti v naš program dela V podjetju se vršijo priprave, da se v 'sedanjih prostorih ople-menitilnice oziroma tiskarne organizira nova konfekcija za proizvodnjo . kopalnih plaščev (blago bo dobavila firma Vossen). V tej zvezi se izdelujejo načrti, težave pa so v tem, ker nam nemška tvrdka še vedno ni dostavila raz- V zadnjih 2 mesecih je delavski svet imel 2 zasedanja. Obravnavana so bila vprašanja nabave surovin, poslovno-tehničnem sodelovanju in o sprejemu posameznih sklepov in pravilnikov. Na 6. zasedanju je bilo sproženo vprašanje nabave bambažne preje. Proizvodnja v tkalnici bi se lahko že ustvarila v teku meseca oktobra. Spričo prizadevanj tehničnega vodstva podjetja je bila ta kriza premagana. Kakor vsi izgledi kažejo bo proizvodnja do konca tega leta normalno potekala in zato naj bodo posvečena vsa prizadevanja čimbolj racionalnemu izkoriščanju bombažne preje. Med predstavniki tekstilne tovarne Vossen in našim podjetjem so potekali razgovori o poslovno tehničnem sodelovanju. Predvideva se, da bi vrednost tega medsebojnega poslovanja v predelavi frotir tkanin znašala cca 1 200 000 DM. Delavski svet je obravnaval tudi vprašanje ustanovitve skupnega podjetja za oplemenitenje bombažne tkanine. Predstavniki tekstilnih tovarn ljubljanskega bazena so se s tem predlogom strinjali in pristopili k proučevanju, tega ■ vprašanja, da bi se organizirala centralna oplemenitil-nica. Potrjeni so bili stroški za praznik podjetja, ki so znašali 301 622 din. Ta sredstva so bila, porabljena za pogostitev članov delovne skupnosti. Komunalno obrtno podjetje Zarja, Kamnik je po pogodbi vplačala na naš žiro račun 10 milijonov din akontacije za proda- poreda strojne opreme za to konfekcijo. V tej zvezi bo verjetno največji problem, kje poiskati skladiščni prostor za dostavljeno blago namenjeno za predelavo in za izdelane plašče. V kolikor bodo v tej vezi potrebne kakšne večje investicije, bo to poročano delavskemu svetu na eni od prihodnjih sej. V zvezi z organizacijo centralne oplemenitilnice je imenovana strokovna komisija (tehniki in e-konomisti) s strani vseh zainteresiranih podjetij. Trenutno se dela na tem, da se posname dejansko stanje vseh kapacitet namenjenih za oplemenitenje surovin in tkanin ter asortimana proizvodnje v prizadetih podjetjih. Računamo, da bo to delo končano do kraja leta. Za organizacijo centralne oplemenitilnice so zainteresirana predvsem naslednja podjetja: Induplati Jarše, Vata Vir. Motvoz in platno Grosuplje. Pletenina Ljubljana in Svilanit Kamnik, ker itak morajo reševati vprašanje povečanja in moder nizacije dosedanjih strojnih naprav ter oplemenitenja tkanin. Med našim podjetjem in tekstilno tovarno Makedonka Stip je bila izdelana pogodba o zakupu tkalskih strojev iz Delčeva, prav tako pa se že nahajajo v obratnih prostorih statve zajete s to pogodbo. Pri dokončnih razgovorih je bila spremenjena ena od bistvenih pogodbenih klavzul in sicer, da krijeta oba podjetja prevozne stroške in to naše podjetje v višini 38 11 ji, Makedonka Stip pa 62 °j|. V zvezi s korekturo te klavzule padejo ti stroški na naše podjetje, zato pa se je ustrezno znižala vsota zakupnine. ni obrat Mekinje. Delavski svet je sprejel sklep na prošnjo Skupščine občine Kamnik, da se ta sredstva združijo pri KB Kamnik, katera bodo porabljena za dograditev Zdravstvenega doma. Prihodnje leto bodo ta stredstva vrnjena delovni organizaciji. Sprejetje pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah ter drugih pravnih aktov. Na zadnjem zasedanju je strokovna služba predložila po splošni obravnavi v sprejem pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah in pravilnik o poslovni skrivnosti. Pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah naj bo kot vspod-buda vsega kadra, da bo s svojimi praktičnimi priporočili in s predlogi za racionalizacijo zboljšal tehnološki postopek proizvodnje. Tega vprašanja več ali manj do-sedaj nismo obravnavali. V bodoče pa moramo posvetiti več skrbi raznim predlogom; iniciativam za izboljšanje tehničnih postopkov in naprav. Ta pravilnik bo kot merilo za. način kako si lahko posameznik uveljavi racionalizacijo ali neko tehnično izboljšavo in kako se posameznik za sprejeto izboljšavo nagradi. Pravilnik o poslovni skrivnosti obravnava vprašanje kaj pomeni poslovna skrivnost za podjetje. Izdaja poslovne skrivnosti, ki jo je delavec: zvedel na delu. zlasti pa kot' samoupravni organi, pomeni kritev delovnih dolžnosti, v hujših primerih pa je to tudi kaznivo dejanje. (Nadaljevanje na strani 4) Sklepi organov upravljanja Skupščina je obravnavala vprašanje zdravstvenega varstva In javnega reda v kamniški komuni Znano je, da so v zveznem merilu znižani prispevki za zdravstveno zavarovanje. Na podlagi tega je Komunalni zavod za socialno zav. Ljubljana .s 1. julijem odpovedal pogodbe o plačevanju storitev. Kasneje je bil predložen »Osnutek načrta sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1965 za Komunalno skupnost Kamnik in pred kratkim »Ukrepi na področju zdravstvenega zavarovanja v zvezi z gospodarsko reformo.« Osnutek je bil obravnavan na sestanku direktorjev zdravstvenih domov območja komunalnega zavoda, katerega so navzoči odklonili. Iz načrta je razvidno, da bo imel kamniški zavod v letu 1965 36 000 000,- din manj dohodkov. Ta primanjkljaj pa ni bil pravično razdeljen na posamezne potrošnike sklade, ampak je ves primanjkljaj vržen na zdravstveno službo, stroške za soc. zav. pa na mesto da bi se znižali, SO' se povišali za 4211 „, kar znese 16 000 000,- din. Predloženi so bili tudi podatki o povprečnih mes. osebnih prejemkih, kateri v soc. zav. znašajo 77 200,- din, v zdravstvu pa 68 900,- din. Z navedenim znižanjem dohodkov s strani zavoda za soc. zav. bodo imeli posledice zdravstveni delavci Zdravstvenega doma katerim bi se znižali osebni prejemki za cca 17 "o, kot pred reformo ter ukinitev specialistične ambulante v Kamniku, ker specialisti nočejo delati za honorar, katerega je določil zavod. Z ukinitvijo specialistične ambulante bodo prizadeti zavarovanci. Stroški za specialistične preglede pa s tem ne bodo znižali, temveč zvišali, ker je cena pregleda na polikliniki višja, k temu pa se morejo- prišteti še potni stroški in dnevnice za potovanje v Ljubljano. S tem se bo- zvišal tudi bolniški stalež. Zaradi, postavljene meje finančne realizacije se zdravstvena služba, ki je že tako nezadostna ne bo mogla izpopolniti. Tehnične novice V tkalnici frotirja smo montirali 8 avtomatskih statev, katere smo dobili iz Delčeva. Ravno smo preselili iz eksperimentalne tkalnice 3 frotir avtomatske statve z namenom, da se na njih vrši redna proizvodnja v treh izmenah, vsled boljšega izkoriščanja novih strojev. Ob tej priliki so se vršili tudi dogovori za konfekcijo frotir plaščev, pod pogojem, da nam oni pošljejo kompletno postrojenje, potrebno za to konfekcijo vključno z vsemi tehničnimi podatki, normativi in organizacijo. To sodelovanje bi bilo za nas zelo u-godno, saj bi se nam v znatni meri povečal priliv deviznih sredstev, katera tako nujno potrebujemo za reprodukcijski material in modernizacijo našega strojnega parka. To konfekcijo bomo postavili v sedanjih prostorih. naše tiskarne. Za te ukrepe ne vidimo razloga, ker je republiška skupščina soc. zav. predvidela kljub znižanju prispevkov večje dohodke sklada za zdravstveno zavarovanje, zaradi predvidenega povišanja osebnih dohodkov. Za navedena nesoglasja je Skupščina občine Kamnik'imenovala arbitražno komisijo za reševanje sporov med Komunalnim zavodom Ljubljana in Zdravstvenim domom Kamnik. Nadalje se je obravnaval problem javnega reda in mira ter mladinskega prestopništva. Pregled prekrškov javnega reda je posredovalo TNZ Kamnik. Največ prekrškov se pojavlja s pretepanjem in razgrajanjem na javnem kraju, kaljenje nočnega miru, brezdelje in klateštvo-, prostitucija, nemoralno vedenje, širjenje vznemirljivih vesti, protipravna posest orožja, nabiranje prostovdljnih prispevkov brez dovoljenja itd. Vzroki za te poškodbe so v glavnem prekomerno uživanje alkohola pri mladini in odraslih. Vinjene osebe ogrožajo svojo družino in okolico. Posebno vprašanje je posvetiti šolski mladini, katera se shaja namesto pouka na raznih skritih mestih, napadajo s kamenjem vlake, se vozijo brez kart, zahajajo na mali grad rušit zidovje, kadijo in se klatijo po noči okrog. V Kamniku je postal ta problem še bolj pereč od takrat, ko so prispeli v me~ ki jksi samostan mladinci iz Poboljševalnega zavoda Logatec, ki se nekontrolirano sprehajajo po Kamniku. V razpravi se je ugotovilo, da so vzroki za~ mladoletniško prestopništvo okolje, v katerem živijo prizadeti mladoletniki, kot so nezdrave razmere v družini, kateri se pridružijo še zunanji vplivi o-kolice: slaba družba, izključitev iz šole, neprimerni filmi ter neprimerna literatura. Skupščina občine Kamnik apelira na občane in starše, naj posvetijo vzgoji otrok, zlasti pa predšolski mladini več pozornosti. Sodelovanje s šolo in z drugimi vzgojnimi ustanovami, ker se bodo le na ta način dosegli boljši rezultati pri vzgoji mladine, da bo ta postala vreden naslednik pridobitev naše slavne preteklosti. Zaradi restrikcij, ki jih je prinesla gospodarska reforma so odborniki skupščine izglasovali predlog rebalansa občinskega proračuna. Zaradi manjših dohodkov kot so bili planirani v drugi polovici polletja je zmanjšan proračun za cca 87 000 000,- din. Zmanjšanje denarnih sredstev pa se bo vsekakor odražalo v finansiranju družbenih služb in šolstva. Gospodarska reforina narekuje tudi komunam skrajno šted-njo, vendar ta štednja ne sme bistveno okrniti zdravstva in šolstva, ter drugih potrebnih javnih služb. Obravnavalo se je tudi vprašanje nagrajevanja vajencev v gos^ podarstvu ter določitev vajeniških nagrad. Na podlagi daljše razprave so odborniki sprejeli odlok o nagradah vajencev v občini Kamnik, katere znašajo: v I. letniku 14 000 din, v II. letniku 17 000 din in v III. letniku 21 000 din. Če pa delovna organizacija plačuje vajencu oskrbnino kot npr. delovno obleko, stanovanje ali hrano, se ti izdatki štejejo kot nagrada. V tem primeru vajenec nima pravice še do posebne nagrade. Skupščina je tudi obravnavala vprašanje ukinitve KB v Kamniku, katera nima pogojev za samostojno poslovanje ter da se ista pridruži h KB Ljubljana. Naše podjetje je mlado, toda po strojni opremljenosti zelo zastarelo. Kar poglejmo naše tkalske stroje in se ozrimo samo malo preko meja naše domovine. Prišli bomo do spoznanja, da na takem strojnem parku, kot je naš, ni mogoče, kljub še taki prizadevnosti vseh zaposlenih, dosegati takih rezultatov; kot jih je mogoče na sodobnih, avtomatskih strojih. Razumljivo je, da so vsled tega proizvodni stroški visoki in dohodek od prodaje izdelkov na tujem tržišču nizek. Tudi modernizacija notranjega transporta in uvedba sodobnejše mehanizacize v režijskih službah, v veliki meri vplivajo na produktivnost dela, saj se pri istem obsegu dela zmanjša število zapo- Združenje bank določa novi zakon o bankah, ker mora imeti naše gospodarstvo močnejše in lik-vidnejše banke. Vsaka delovna organizacija, ki pristopi v katerokoli banko, mora vplačati ustrezni delež) ki se šteje za en glas 'ki ga ima del. organizacija pn banki, v katero je včlanjena. Zinka Muršak ge oblike dela, kot je primer sedaj s firmo Vossen, saj nam tako sodelovanje, poleg ugodnega deviznega efekta, direktno nudi tudi pogoje za hitrejšo modernizacijo naše proizvodnje. Eno izmed pomembnih področij, ki vplivajo na hitrejši dvig produktivnosti, je tudi sprostitev pobud glede racionalizacije proizvodnje. To področje je bilo do sedaj zapostavljeno in se mu ni posvečalo tiste pozornosti, ki jo vsekakor zasluži. S sprejemomo Pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in racionalizaciji-smo napravili velik korak naprej, saj je sedaj vsakomur dana možnost, da razmišlja o problemih proizvodnje in organizacije in da za svoj konstruktivni predlog dobi odgovarjajočo odškodnino. Modernizacija proizvodnje, nagrajevanje oovotarstva Gospodarska reforma in z njo vse naloge, ki jih je prinesla, še bolj potencirajo nujnost hitrejše modernizacije proizvodnje, zboljšana organizacija dela, dviga produktivnosti vse v cilju zmanjšanja proizvodnih stroškov in s tem v zvezi, lažjega plasmaja proizvodov na tujem trgu. Vse te stvari niso nove, toda sedaj smo prisiljeni, da hitro u-krepamo in da čim preje najdemo zadovoljivo rešitev. slenih ljudi, ki ne proizvajajo direktno1, znatno pa vplivajo na stroške. Zavedati se moramo, da bomo v zvezi modernizacije proizvodnje napravili hitrejši korak naprej le, če bomo sami ustvarili dovolj deviznih sredstev. Zato naj bo naša primarna naloga negovanje izvoza, kar pomeni dosledno spoštovanje izvoznih rokov in izdelava visoko kvalitetnih izdelkov. Poleg tega pa moramo iskati še dru- Zdravstveni pregledi članov našega kolektiva Uprava Zdravstvenega doma Kamnik je v preteklem mesecu razporedila zdravstveno službo tako, da so za preglede oseb, ki stanujejo na območju kamniške komune, določeni posamezni zdravniki in to po tovarnah in okoliših. Naša tovarna je prosila za tak razpored že pred dobrim letom predvsem iz razloga, ker so člani našega kolektiva izgubljali pri čakanju v ambulanti ogromno proizvodnih ur in si še slabšali zdravstveno stanje v neprimerni čakalnici. Po dogovoru in pristanku naše gospodarske organizacije je za preglede članov našega kolektiva določen dr KIRN MILAN, ki je že več let tesno povezan z našo kadrovsko-socialno službo in se je v tem času še posebno zanimal za pogoje in zahteve vseh delovnih mest v našem podjetju. Čas, določen za preglede članov našega kolektiva je vsak dan od 7.30 ure dalje in sicer pod pogojem, da vsak kdor želi biti pregledan odda v sprejemni pisarni zdravstvenega doma potrjeno zdravstveno knjižico do 7.30 ure. Kasnejših prijav se ne bo upoštevalo. Isto velja za torek, ko dela dr. Kirn popoldne in sicer je za ta dan določena 15.30 ura. Vse zaposlene v našem podjetju sprejema v stalež izključno le dr. Kirn. Ker ima pa po zakonu vsak zavarovanec dano možnost proste izbire zdravnika, se posameznik lahko zdravi pri kateremkoli zdravniku, stalež mora biti pa kljub temu vpisan pri dr. Kirnu. Isto velja za člane kolektiva, k istanujejo izven območja zdravstvenega doma Kamnik, ker v SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA (Nadaljevanje z 2. strani) Nadalje je delavski svet obravnaval še sklepe o finansiranju tople malice in sicer tako, da bo podjetje plačalo iz skupnih sred- stev na račun tople malice 40 %, posameznik pa 60 % cene enolončnice. Ta sklep stopi v veljavo S 1. 1. 1966. Sklep o prevozu delavcev na delo obravnava vprašanje plačila delavcem, ki se vozijo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi v zimskem času in sprejel sklep, da plačajo 1500 din mesečno, ostalo razliko pa krije podjetje. Kriterij oddaljenosti je 5 km, torej prevoz na delo se plača samo nad 5 km. Delavci, ki so pa nastali' invalidi in ne morejo priti na delo z lastnimi prevoznimi sredstvi, plačajo v primeru prevoza skozi celo leto 3000 din mesečno, v primeru prevoza samo v zimskem času pa 1500 din mesečno. Razliko jim krije podjetje. Strokovni delavci, ki se vozijo nad 5 km skozi ce- lo leto, pa so nujno potrebna za podjetje, morajo sami prispevati za kritje stroškov prevoza 3000 din, ostale stroške pa trpi podjetje. Na predlog odbora za organizacijo dela in upravljanja je bil sprejet sklep, da se ustanovi v Motniku nova EE šivalnica. V tej enoti bi bilo1 * * * S * * * * lo ustanovljenih 10 delovnih mest. Investicijska sredstva, ki bodo vložena za to enoto bodo znašala 402 000 din, za popravila pa 130 000 din. nujnih primerih lahko odobri bolniški stalež tudi zdravnik kakega drugega zdravstvenega doma s tem, da zavarovanec takoj, ko zboli predloži potrdilo o bolniškem staležu z navedbo bolezni in zdravljenja, katerega izda le-čeči zdravnik. Delavec, ki je na predlog zdravnika splošne prakse poslan na specialni pregled se mora, če ni v bolniškem staležu in mora pregled nujno opraviti v času, ko bi moral biti na delu, predhodno javiti z napotnico v kadrovsko-so-cialni službi. Vsak izostanek od dela je treba v 24. urah javiti neposredno nadrejenemu ali kadrovsko-so-cialni službi, ker se bo v nasprotnem primeru smatral izostanek kot kršitev delovne dolžnosti. Ponovno obveščamo vse člane kolektiva, da se naknadno predložena potrdila ne bodo upoštevala, v primeru bolezni pa zdravnik nikomur ne bo več priznaval bolniškega staleža za nazaj, če se posameznik pred izostankom od dela ne bo javil pri njem. Kadrovsko-socialna služba Letošnji jubilanti Na svečani seji delavskega sveta je bilo letošnjim jubilantom izrečeno priznanje za 10-letno delo v podjetju v obliki diplome in lepega praktičnega darila. Deset let dela so vložili v podjetje naslednji delavci: 1. Alpner Ana 2. Balantič Marija 3. Baloh Francka 4. Baloh Marija 5. Berlec Nežka 6. Capuder Ljudmila 7. Fabjan Rozi 8. Galjot Ida 9. Grabnar Ana 10. Grabnar Vinko 11. Grden Francka 12. Grilc Franc 13. Jagodic Rozalija 14. Jenko Matija 15. Kaiba Mihaela 16. Kališnik Metka 17. Klemenc Anton 18. Komatar Majda 19. Kovač Helena 20. Koželj Marija 21. Lambergar Milena 22. Maček Jožica 23. Majdič Anica 24. Mlakar Marija 25. Muršak Zinka 26. Ocvirk Jožefa 27. Oslovnik Pavel 28. Pavlič Avgust 29. Perčič Marija 30. Repič Marija 31. Schaffer Jožefa 32. Škvarča Jernejka 33. Štrekar Angela 34. Trdin Antonija 35. Tajč Peter 36. Verdnik Marija 37. Vinšek Antonija 38. Zarnik Marija NOVO NASELJE na Trškem polju Stanovanjska zadruga ima danes 37 članov. Od teh jih dejansko že 21 gradi svoje stanovanjske stavbe, 16 jih z gradnjo še ni začelo, 1 član pa je stanovanje kupil. Med člane zadruge je bilo od podjetja dodeljenih sredstev razdeljenih 16 860 000,- din, dejansko pa je podjetje nakazalo 17 100 000.- din. Od Stanovanjskega sklada občine Kamnik je zadruga dobila kredit v višini 7 000 000,- din, ki je bil prav tako razdeljen med člane. Pravico do kredita preko stanovanjske zadruge si je pridobil vsak član stanovanjske zadruge tako, da je kot lastno udeležbo pri zadrugi položil 1 000 000 dinarjev. Člani zadruge, ki so prejeli kredit, so dobili iz sredstev nakazanih od podjetja po 1 020 000,- din, dva člana, ki pa stanujeta v tovarniških stanovanjih pa po 100 000,- din več. Iz Stanovanjskega sklada so prejeli kredit preko zadruge samo tisti člani, ki gradijo v strnjenem naselju Trško polje in sicer kot prvo tranšo po 500 000-. din. Vsak od teh članov bo od Stanovanjskega sklada dobil še po 1 000 000-din kredita in to v dveh letnih obrokih. Posebno vprašanje v delu zadruge je skupna nabava gradbenega materiala. Spričo neurejene situacije na tržišču se je zadruga omejila le na skupno nabavo zidne opeke in cementa, dočim je morala ostati nabava ostalega materiala prepuščena posameznikom, ker skupne akcije niso uspele. Tako npr. je bilo skupno naročeno betonsko železo v Zenici, pa je moralo biti to naročilo kljub plačani akontaciji v višini 2 000 000- din stornirano in to v mesecu septembru letos. Od 21 članov stanovanjske zadruge, ki gradijo hiše, jih je 17 že zgradilo do podstrehe, en član ima dograjeno do druge plošče, 3 člani pa so dogradili do prve plošče. V tem času večinoma vsi člani končujejo dela za letošnje leto, ker se je vreme toliko poslabšalo, da je delo precej otež-kočeno. R. M. Kako smo izvajali redukcijo električnega toka Kot že več let nazaj, smo imeli tudi letos v kritičnih mesecih -— september, oktober in november napovedano precejšnjo redukcijo električne energije; napovedi so nihale od 10 "o — 25% in to največkrat v dopoldanski izmeni. Tako velika redukcija električne energije pa je za marsikatero podjetje predstavljala velike težave, posebno zato, ker je zadnje mesece v letu potrebno vložiti še več naporov za izpolnitev planskih nalog — posebno izvoznih. Težko je upravičevati neizpolnjene izvozne obveznosti zaradi redukcije električne energije kot vzrok višje sile, kajti v industrijsko razvitih državah to že ne predstavlja več težav in tako o-pravičevanje ni upoštevano. V marsikaterem podjetju — posebno v črni metalurgiji pa je to že povzročilo vprašanje plač. Kako pa so pri nas -preboleli« to redukcijo? Z veseljem ugotavljamo, da smo z velikim prizadevanjem brez posledic prebrodili redukcijo in pri tem celo prištedili približno 50 000 kWh. Ta prištedena električna energija pa bi zadostovala za obratovanje cele tovarne v polovici meseca. To smo dosegli samo z razumevanjem vseh tistih, ki so upoštevali navodila o redukciji električne energije. S tem uspehom pa nismo pomagali samo naši tovarni, temveč tudi celotnemu elektro energetskemu sistemu. Ker ni boljših izgledov o dobavi električne energije vse do leta 1968, morajo biti naša prizadevanja za racionalno koriščenje električne energije stalna in na vsakem mestu, kajti le s tem bomo lahko nemoteno obratovali in izpolnjevali svoje naloge. Zobavnik Stane Tehnične novice Pri realiziranj u izvoza je prišlo do reklamacije ene pošiljke iz Danske. Kupec je brisače reklamiral vsled površnega klasiranja pri pakiranju gotovih brisač. Da bi preprečili neljube reklamacije, se je takoj zaostril kriterij klasiranja in bomo vsled tega prodali večje količine brisač na domačem tržišču. Poleg tega pa se bo moral povečati čas za boljše čiščenje, klasiranje in pakiranje. Selitev Mekinj se vrši po predvidenem planu in dosedaj je preseljenih 7 statev, na petih pa teče že redna proizvodnja kravat-ne tkanine. Z ozirom na ozko grlo v barvanju in beljenju bombažne preje bomo nabavili rabljeni aparat za beljenje bombažne preje iz tovarne »Motvoz in platno« Grosuplje. Vsled kopičenja robe v šivalnici zaradi pomanjkanja strojev in zastoja na pakiranju, je v šivalnici uvedena nočna izmena z namenom, da se omogoči normalni potek proizvodnje. V Motniku se koncem decembra letošnjega leta začne tečaj za izdelavo kravat. Takoj po zaključnem tečaju se bo začela redna proizvodnja izdelave kravat, ki bo v normalnih pogojih znašala v eni izmeni od 15 do 17 tisoč kravat mesečno. Jenko Matija Disciplinski ukrepi Delavski svet je na prejšnjih dveh zasedanjih izključil iz delovne skupnosti Baloh Vladimira zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Ugotovljeno je bilo, da je prihajal na delo vinjen, ugovarjal je svojim predpostavljenim in se zaradi neupoštevanja varnosti pri delu poškodoval z lužino. Iz delovne skupnosti je bila izključena tudi Orešnik Fani, ker je samovoljno^ zapustila delo. Naloženo ji je bilo plačilo škode za čas odsotnosti z dela v višini 19 521,- din, zaradi istega vzroka sta bila izključena tudi Sitar Ani. ki je plačala škodo v višini 20 189 din in Tajč Anton, ki je plačal škodo na račun izostanka z dela v višini din 23 691,- Nadalje je delavski svet izrekel opomin delavcu Klančar Antonu, ker je hotel predčasno zapustiti delo in se odstraniti iz podjetja mimo vratarja, pri čemer pa ga je zalotil dežurni podjetja. POTOVANJE PO ZAHODNI EVROPI Zapadna Nemčija, Danska, Švedska, Anglija, Francija, Švica in Avstrija Vse preveč bi bilo gradiva za en sam članek, če bi človek hotel opisati vse, kar doživi, dojame, spozna in vidi po mestih zahodne Evrope. Na kratko bom skušal povedati nekaj bistvenih stvari, ki so pomembne za nas in naše delo. Majhen kolektiv smo, mladi in v razvoju. Vendar pa ne tako majhni, da nas ne bi poznali tudi v zamejstvu. Hitro in z uspehom smo se, kljub začetnim pomanjkljivostim, vključili v zapadni poslovni svet. Rastemo. Naša rast pa bo hitra in trdna samo takrat, čp bomo dobro izbrali tla, čemur smo pa v preteklosti posvečali vše premalo pozornosti. Ze nekaj let perejo pralni stroji na Švedskem, Danskem in Norveškem brisače, ki so delo naših rok. Veliko dela in naporov je bilo vloženih v premagovanje začetnih ovir. Še bomo prodajali v Skandinavijo in še dlje po svetu samo če bomo zadostili neizprosnemu zakonu tržišča: dobro delo najde kupca. Preprost kmet dobro ve, da samo skrbno negovana in gnojena zemlja daje dobro letino. Kaj pa mi? Ali vemo že za vse, kar nas čaka v prihodnosti? Ali bomo lahko prodali pri povečani proizvodnji vse kar bomo morali izvoziti? Kdo bo kupil naše izdelke? V kakšnih količinah, dobavnih rokih? Kakšne dimenzije, barve, vzorce in kvalitete zeliko kupci? Kje so odgovori na vsa ta vprašanja? Nihče nam tega ne bo posredoval, če si tega ne bomo poizkali sami. Pretekle izkušnje so nam vse pogosteje vsiljevale misel, da je nujno potrebno vršiti raziskavo tržišča. Preveč tvegano ter kratko je gledanje, da je pač takšno delo brez pomena. Ne moremo zahtevati od prodajne službe, da proti koncu vsakega leta pri enkratnih kontaktih s strankami doseže končne pogodbe za prodajo v naslednjem letu. Tak način dela zahteva tveganja v proizvodnji in povzroča nenormalni tempo, ki pušča posledice v končnem proizvodu. Strokovni svet našega kolektiva je predvsem iz omenjenih vzrokov in potreb določil, da je nujno potrebno izvršiti pregled tržišča, ki ga še ne poznamo, pričakujemo pa, da bi bilo za nas zanimivo. S takšno nalogo sva se s tov. Škerlecom podala na pot. Hitrost, točnost in natančnost so vrline uspešnega poslovnega dela. V času, ki ga človek porabi za avtobusno vožnjo iz Kamnika v Ljubljano nas je jeklena Caravelle ponesla iz Zagreba v Frankfurt. Čas dveh ur od prihoda in odhoda iz Frankfurta proti Giiterslochu na obisk k tovarni Vossen, sva izkoristila za bežen ogled mesta. Ogledala sva si Neckermana. Marsikaj je bilo videti zanimivega v frotirju. Pozornost mi je pritegnil precejšen sor-timan kaširanih tepihov za kopalnice iz striženega in pestro tiskanega frotirja, prav tako pa ogromna količina hišnih plaščev iz striženega frotirja v jacguardski tehniki. Zdelo se mi je, da gredo tudi vozeče stopnice hitreje kot običajno. Povsod, pri pogledu iz letala in skozi okno vlaka, je bilo opaziti strogost in disciplino, pa naj si je bilo to naselje, polje ali ljudje na ulici. Povsod po Zapad- ni Nemčiji je čutiti za nas kar bolečo, lahko bi rekel kar vojaško, mentaliteto. V Frankfurtu sva si ogledala trgovino kravat. Podobne trgovine sva videla skoro po vseh mestih od Hamburga, Kobenhavna, Stockholma, Londona, Pariza, Ziiricha do Dunaja. Ker imajo toliko sorodnega in zanimivega, bom opisal bistvo takega poslovnega lokala za »malo«< moško modo. V takem lokalu vidiš kravate klasičnih krojev in novejših z različnimi spodnjimi zaključki. Vzorci po številu skoro nimajo meja — od progastih, enobarvnih drobnovzorčastih, kariranih, pa do takih z motivi in tiskanih. Po surovinski sestavi je prevladovala sintetika (Terital, Diolen, Trevira). Vzorci pa so bili tudi iz mešanic sintetike in volne, iz volnenih tkanin, iz bombažnega in volnenega škotskega kara, iz naravne svile in strojno pletene. Povsod je bilo' opaziti tudi ozke usnjene kravate. Takšna trgovina je razpolagala tudi z vsemi možnimi kroji metuljčkov. Prav tako ni manjkalo moških šalov; volnenih, sintetičnih in svilenih. Posebnost so bile še garniture in to: — kravata in robček (isti vzo-. rec in barva) — kravata, robček, manšetni gumbi — kravata, robček. šal — kravata, gumbi, nogavice — kravata, robček, gumbi, naramnice, nogavice itd. To so prekrasne garniture, ki imajo v vseh predmetih isto temeljno barvo in isti Vzorčni motiv. Vse to pa se je prodajalo ob elegantnih moških srajcah, ki pač zahtevajo takšne modne dodatke. Mišljenja sem, da bi ob premišljenem komercialnem sodelovanju lahko tudi pri nas v Ljubljani in kasneje vsaj po glavnih mestih republik, take trgovine našle svoje mesto. Pa zaenkrat dovolj o tem. Vse polno vtisov se je ponujalo v premišljevanje, ko sva se vozila z vlakom proti Giiterslochu. Vtise iz Frankfurta je preganjala radovednost, kaj vse bova videla v tovarni Vossen. Že doma je tovariš direktor pripovedoval o tej največji tovarni frotirja v Evropi. Vendar pa človeka prevzame, ko vidi ta gigant na lastne oči. Samo nekaj podatkov o tej tovarni: — zaposlenih 3800 delavcev — letni brutoprodukt preko 80 milijonov DM (25 milijard din) — 700 avtomatskih statev (500 jacguardski h, 200 listovk) — lastna predilnica s 50 000 vreteni — preko tisoč različnih vzorcev brisač v letni kolekciji — preko sto različnih kvalitet frotirja — preko sto različnih kvalitet frotirja — preko 12 000 različnih variant v kolekciji plaščev — (vzorec, barve, kroj, velikost, kvaliteta). — Rolo-filmski tiskarski stroj za obojestranski tisk s hitrostjo 6000 brisač v 1 uri ali 2000 t. m. blaga — Dnevna proizvodnja cca 200 000 kom brisač. — Ves medfazni transport je avtomatiziran — Obračunski mehanografski center, ki v 24 urah omogoča popolni pregled celotnega finančnega stanja podjetja. To je le nekaj podatkov v telegrafskem slogu. Kaj več o tej tovarni pa bomo lahko še pisali, saj nam prihodnost v sodelovanju z njo odpira nova pota. Hamburg, eno največjih prista- nišč Evrope naju je sprejelo izredno hladno, mrzlo in vetrovno. Prava Sibirija. Po ulicah je bilo opaziti še znake druge svetovne vojne. Težka gradbena mehani-acija je kopala jame za podzemeljsko železnico. Zavila sva v večjo trgovsko. hišo, da sva se malo ogrela. Oči skoraj niso mogle verjeti pogledu. Takoj ob vhodu so bila nameščena stojala s samim metražnim frotirjem: enobarvnimi iz dvojne preje, progasti in jacguardski, striženi jacguardski frotir, striženi tiskani, beljeni in valjk frotir. Ali je sploh lahko še kaj novega v frotirju? Komaj sva uredila vtise iz Hamburga, že je trajekt z vlakom pristal ob danski obali, kjer naju je pozdravilo pol metra snega. Danska je pesem polja, urejenih domačij, mirnega življenja na deželi in visokega materialnega bogastva. To je dežela Andersena, to je pravljica. Kobenhavn sva doživela v mrazu brez snega Imela sva razgovore o frotirju z zastopnikom Poslovnega združenja za Dansko. S strankami sva imela razgovore o brisačah, ki naj bi jih prodajali semkaj v prihodnosti. Pregledali smo našo kolekcijo. Zanimajo jih predvsem jacguardski vzorci s klasičnimi cvetlicami motivi v 320 gramski teži za m2 in v dimenzijah predvsem 50 x 100 cm. Ze v januarju 1966 želijo imeti novo tkano kolekcijo brisač. Vse stranke želijo dosti pred podpisom pogodbe tkane kolekcije, da lahko preko maloprodajne mreže ugotovijo potrebe za naslednja obdobja. Tako na Danskem, kot po ostalih deželah, ki sva jih obiskala, je največja prodaja v času od začetka novembra tja do konca decenn bra. Po celi Evropi je bilo v tem času čutiti mrtvilo- pri nabavi tekstila. Kaže, da je pomladanski čas najbolj primeren za obisk pri poslovnih partnerjih za dogovore o nabavah v naslednji sezoni. Švedska je dežela, s katero imamo najdlje poslovne odnose. V tej deželi je največje zanimanje za brisače v velikosti 50x70 in 40 x 60 cm, teže 320 g/m2. Posebnost vzročen j a brisač za Švedsko je v tem, da jemlje predvsem brisače z modernimi oblikovnimi in barvnimi rešitvami. Pri KOOPERATIVI, ki jemlje od nas največje količine brisač v enem vzorcu, sva imela priliko videti brisače in frotir garniture od največjih proizvajalcev frotirja na svetu. Tu so zastopane firme od CANON — USA, STEVENS — USA, VOSSEN, do ALMEDAHLA — proizvajalcev iz Portugalske, Belgije, Honkonga in tudi iz Svilanita. V Stockholmu sva si ogledala eno največjih trgovskih hiš, kar sva jih videla na celem potovanju — NK. To je štirinadstropna stavba ogromnih razsežnosti. Oddelek frotirja v tej stavbi je kultura frotirja. Tu je bilo resnično videti vse, kar se na svetu izdeluje iz frotirja: — Brisače lažje in slabše kvalitete iz dvojne preje —• Brisače iz dvojne preje v boljših kvalitetah — Brisače iz valjk frotirja v 20 barvah in to predvsem v temnih in delno nečistih tonih — Brisače iz valjk frotirja enostransko tiskane — Brisače z našitimi resami v borduri — Brisače obojestransko tiskane — Brisače enostransko strižene in tiskane itd. — Otroški, ženski in moški plašči iz navadnega frotirja — Ženski in moški hišni plašči iz striženega frotirja — Ženske obleke iz valjk frotirja — Zavese iz valjk frotirja — Slinčki, predpasniki, natikači, kuhinjske in umivalne krpice, pelerine iz valjk frotirja itd. — garniture, ki že presegajo normalno fantazijo. Vse to se predstavlja v izredno okusni razporeditvi. To je nekaj, kar v naših trgovinah še dolgo ne bo moč videti. Zame je bilo srečanje s Stockholmom še posebno doživetje, ker sem obiskal profesorja, ki je vodil tečaje o barvni teoriji v Ljubljani. Tu so bili začetki naše barvne karte, ki nam omogoča organizirano delo pri načrtova-ju in izdelavi sortimana. Vseskozi je bila moja tiha želja videti to Barvno šolo v Stockholmu, ki se ukvarja z vprašanji barve kot pojma pri industrijskem oblikovanju. Šola ima več oddelkov kot so: 1. oddelek za arhitekturo 2. oddelek za keramiko 3. oddelek za kovine 4. oddelek za usnje 5. oddelek za tekstil Tu sva si ogledala oddelek za tekstil. Absolventi tega oddelka niso tekstilci-tehnolo-gi, pač pa oblikovalci tekstila. Naš sistem vzgoje srednjih in visokih strokovnih kadrov pa vzgoji samo tehnologe. Učenci se v samem začetku šolanja seznanjajo s teorijo o naravnem barvnem sistemu. To delo potem praktično nadaljujejo tako, da v laboratoriju sami barvajo različne tekstilne materiale, največ volno. Cilje tega pouka ni učenje kemijske tehnologije, pač pa barve kot element, ki ga potem v nadaljnem študiju uporabljajo ko element za oblikovanje tekstila. Študij skozi štiri leta se vrši predvsem v smeri oblikovanja in barvne kompozicije tekstilnega vzorca. Vsi letniki imajo na voljo ogromno ličnih, ročnih statev, da lahko svobodno vršijo poiskuse v barvnih kompozicijah. V Stockholmu sva imela priliko seznaniti se z delom ateljeja za oblikovanje tekstila v okviru trgovske mreže. Atelje je sestavni del grosističnega podjetja, KOOPERATIVA FERBUNDET, ki ima svoje velike prodajalne v celi Skandinaviji. Trgovska mreža je torej sama prevzela odgovornost za načrtovanje in oblikovanje sortimana, ki ga sama prodaja. Takšno delo omogoča, da posrednik med proizvajalcem in potrošnikom vsklajuje želje z možnostmi. Atelje sva videla v okviru letnega plana idejne zamisli vzorcev in ti so kot osnova za ekskluzivno naročilo proizvajalcu. Razumljivo je, da je v tem pri-(Nadlajevanje na strani 6) POTOVANJE PO ZAHODNI EVROPI (Nadaljevanje s strani 5) meru enoten pregled nad sorti-manom, ki je barvno in kompozicijsko vsklajen (pohištveno blago, zavese, tepihi itd.) in da najde pot do potrošnika ter istočasno dviguje njegovo estetsko kulturo. To je posnemanja vreden primer. Morda bi bilo to tudi v premislek takšni trgovski hiši kot je Modna hiša. Danes je na slovenskem vprašanje oblikovanja tekstila v rokah proizvajalcev, kar je tudi prav, le da manjka večje enotnosti pri izboru sorti-mana. Takšna trgovska hiša pa bi z enotnim načrtovanjem sortimana ob upoštevanju želja potrošnikov in zmožnosti proizvajalcev prav gotovo ogromno doprinesla k višji kulturi na tem področju. Razumljivo je, da takšno delo zahteva ogromno posluha in naporov strokovnega kadra. Anglija; Iz Stockholma naju je pot vodila v London. Tudi tukaj je bil najin cilj ugotoviti, kakšne so možnosti za prodajo naših brisač na področje Anglije in njenih bivših kolonij. Že poprej e so se kupci delno zanimali za naše blago in sicer za lažjo kvaliteto z nižjo ceno ter jacquar-dske in enobarvne brisače ter brisač intenzivnih barv na temni osnovi. Pri grosistih in v večjih trgovskih hišah je videti frotir iz celega sveta v vseh kvalitetah. Če povzamemo zaključek iz razgovora v Angliji so vse realne možnosti za prodajo naših brisač, potrebno je le, da nadaljujemo vzpostavljene kontakte. Precejšnje zanimanje je za 20 % manjvredno blago. Hongkong je tudi tukaj povsod prisoten z nižjimi kvalitetami in nizkimi cenami. kar omogočajo nizke carine za blago iz tega angleškega domini-ona. Francija: V Parizu sva o-biskala nekaj grosistov, ki kupujejo frotir. Skoro ponovila se je slika iz Anglije. Tudi tukaj je bilo zanimanje predvsem za prodajo na področje bivših francoskih kolonij in to največ 20 % manjvredno blago. Za nadaljnje delo obstojajo možnosti za prodajo tudi na tem področju. Vendar pa bo potrebno vložiti v posamezna področja več naporov. V Švici sva bila le 1 dan. V ZtlRICHU sva obiskala večje trgovsko podjetje, ki je bilo zelo zadovoljno z našimi brisačami, želijo pa da jim pošljemo kolekcije, in cene, da bodo preko mnogih detaljističnih trgovin ugoto-tovili nadaljnje potrebe. V mestu sva si ogledala tudi dve največji trgovski hiši. V frotirju in kravatah se ponavljajo slike iz ostalih mest Evrope. Vsega v izobilju. Novost v frotirju so bile garniture embalirane v košarice, pletene iz prot j a in garniture v okroglih steklenih posodah. Več kot drugod je bilo videti kravat iz naravne svile, ki dosegajo ceno 9000 din. Povzetek iz vtisov in spoznanj bi bil ta, da obstojajo vse možnosti za izvoz. Koliko, -kdaj in kam pa bomo izvažali, je stvar prihodnosti. Od nas samih zavisi z kakšnim uspehom, ker si neuspehov zaradi malomarnosti ne bomo smeli dovoliti.. Vendar pa bi bilo potrebno za obdelavo tržišča v posameznih državah dosti več časa kot pa sva ga imela midva, ki sva pot opravila v telegrafskem slogu. Pečevnik Peter VIII. Na podlagi predloga strokovnega sveta podjetja in po splošni razpravi članov delovne skupnosti glede družbene prehrane, predlaga upravni odbor, da delavski svet na podlagi 180. čl. statuta podjetja Svilanit Kamnik sprejme naslednji SKLEP I. V cilju zdravstvene preventive zagotavlja del. organizacija članom delovne skupnosti okrepčilo v obliki tople in hladne malice v obratu družbene prehrane. II. Obrat družbene prehrane zagotavlja toplo malico preko restavracij oz. obratov, ki je njih poslovni predmet: priprava toplih obrokov hrane, hladne malice in tople napitke pa pripravlja obrat družbene prehrane del. org. Svilanit Kamnik. III. Do tople malice, ki se pripravlja izven obrata družbene prehrane imajo pravico pod enakimi pogoji vsi člani delovne skupnosti. Toplo malico regresira delovna organizacija iz sklada sredstev OD v višini 40 % od cene porcije, 60% pa plača vsak sam. Tople napitke, hladno malico itd., ki je servirana o obratu družb, prehrane, pa plača vsak sam po dnevni ceni. IV. Delavcem, ki delajo v nočni iz-feni se pripravi malica v obliki toplih napitkov in suhe hrane po naročilu. Vodja izmene oz. oseba, ki daje naročilo, ga mora posredovati v obrat dr. pr. vsaj 12 ur pred malico. Delavcu, ki dela v nočni izmeni, se lahko po naročilu pripravi samo topli napitek (čaj, mleko, črna kava) v breme sklada OD podjetja v višini 40%. Razliko do vrednosti malice pa plača vsak sam. V. Za nočno izmeno pripravi top- le napitke oseba, ki dela v nočni izmeni in ki je zato določena. VI. Delavci, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, imajo pravico do toplega napitka (mleka). Stroške krije podjetje iz materialnih stroškov. VII. Ta sklep stopi v veljavo s 1. 1. 1966. Predsednik DS: Koncilja Cveto 1. r. Na podlagi predloga odbora za kadre in strokovnega sveta, podjetja predloga UO, da DS na podlagi 180. člena statuta podjetja »Svilanit« Kamnik, sprejme naslednji SKLEP I. Strokovno in ekonomsko politiko izobraževanja v delovni organizaciji se vrši z rednimi in izrednimi oblikami rednega ali dopolnilnega šolanja. Namen takega izobraževanja, ki ga delovna organizacija podpira je usposabljanje lastnih kadrov za delovna mesta in za boljše izvrševanje nalog. II. V ta namen delovna organizacija planira sredstva za izobraževanje kadrov v podjetju. Sredstva iz sklada za kadre se uporabljajo za tisti del strokovnega izobraževanja ali tak profil kadra, ki je delovni organizaciji za nemoteno poslovanje nujno potreben. III. Na predlog kadrovsko-socialne službe in na prošnjo članov delovne skupnosti odbor za kadre obravnava potrebo in obseg izobraževanja delavcev. Če je za delovno organizacijo tako izobraževanje, ki ga delavec želi potrebno za opravljanje dela po delokrogu delovnega mesta, kjer dela lahko odbor za kadre sprejme sklep, da bo stroške krila delovna organizacija v okviru sredstev, ki so zato namenjena. IV. Delovna skupnost je zainteresirana, da se delavci dopolnilno izobražujejo in šolajo ter lahko določi na katerih delovnih mestih se morajo strokovno izobraževati oz. izpopolnjevati. V primeru, da delavec sam zaprosi za dopolnilno izobraževanje, delovna organizacija pa je za opravljanje dela na delovnem mestu, kjer prosilec dela, ni potrebno oz. po analitski oceni delovnega mesta ni predpisana višja izobrazba kot jo delavec že ima, odbor za kadre tako vlogo zavrne, oz. zavrne plačilo kakršnihkoli stroškov. V. Če odbor za kadre sprejme sklep, da se določi delavca, ki se mora strokovno izobraževati oz. izpopolnjevati mu na podlagi predložene prošnje plača iz sklada za kadre naslednje stroške: 1. Učne ure predavateljev oz. šolnino 2. Učila 3. Izpitne takse 4. Prevozne stroške na predavanja v višini 50%. Pri obračunu stroškov iz 1. odstavka te točke mora delavec predložiti ustrezne listine. VI. Odbor za kadre sklepa o vprašanju, katere osebe je treba, poslati na razne strokovne seminarje ali tečaje. Določeno osebo pa predlaga direktor oz, strokovna služba. Delavec, ki je bil predlagan za obisk seminarja ali tečaja, se tega lahko udeleži, če so za to na razpolago denarna sredstva, ali jih je odobril upravni odbor. VII. Ta sklep izvaja kadvovsko-so-cialna služba z odborom za kadre podjetja. Sklep stopi v veljavo s 1. 1. 1966. leta. Predsednik DS: Koncilja Cveto 1. r. Na podlagi predloga strokovnega sveta podjetja, po splošni razpravi članov delovne skupnosti glede prevozov delavcev predlaga UO, da DS na podlagi 180. člena statuta podjetja »Svilanit« Kamnik sprejme naslednji SKLEP I. • Delovna organizacija »Svilanit« Kamnik zagotavlja članom delovne skupnosti prevoz na delo in iz dela v zimskem času in tistim delavcem, ki so podjetju kot strokovni sodelavci nujno potrebni. II. Delavcem, ki stanujejo v oddaljenosti do 5 km, podjetje ne plača nobenih stroškov prevoza. V izjemnih primerih pa je UO pooblaščen, da delavcem, ki so postali invalidi med zaposlitvijo v delovni organizaciji in imajo odločbo o invalidnosti od pristojnega organa, lahko odobri kritje prevoznih stroškov skozi vse leto na osnovi zdravstvenega potrdila. V zimskem času krije vsak član kolektiva sam stroške prevoza do 1500 din, izven tega obdobja pa 3000 din. III. Delavcem, ki stanujejo v oddaljenosti nad 5 km, se plačajo stroški prevoza po tarifi javnih prevoznih sredstev v zimskem času od 1. decembra do 31. marca. V primeru izredno slabega vremena pa UO lahko podaljša prevoz na 4 mesece. IV. Stroške prevoza na delo ali od dela ob pogojih iz prednje točke tega sklepa plača delavec sam v višini do 1500 din mesečno, razliko do polne vozne cene pa plača delovna organizacija. (Nadaljevanje na strani 7) REZULTATI ŠPORTNIH TEKMOVANJ BESEDE IN DEJANJA Športna tekmovanja, katera organizira sindikalna podružnica podjetja vsako leto za tovarniški praznik so vedno bolj pestra. Odražajo se predvsem po številu u-deležencev, kakor tudi po kvaliteti. Tako so bila tudi za letošnji praznik podjetja organizirana in izvršena naslednja športna tekmovanja: šah, streljanje, namizni tenis, odbojka, keglanje. spretnostna vožnja, polževe dirke, tek v vrečah, vlečenje vrvi in vezanje tkalskih vozlov. Letos se je udeležilo vseh športnih tekmovanj 112 tekmovalk in tekmovalcev. Vsi tekmovalci zaslužijo pohvalo za sodelovanje v vseh športnih disciplinah. Posebno priznanje zaslužijo tekmovalci, kateri so z dobro voljo in požrtvovanjem dosegli najboljše uspehe in sicer: keglanje: Pregel, Šuntar in Benko Bogo, SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA V. keglanje ekipno: EE 50, streljanje ženske: Breznik, Balantič Marija in Balantič Draga, streljanje moški: Šuntar, Benko Bogo in Burja, šah: Šuntar, Hribar in Klemenc, namizni tenis: Koncilja, Benko Janez in Benko Bogo, odbojka: EE 50 itd. Športna tekmovanja na sam tovarniški praznik se prirejajo predvsem za športno razvedrilo gledalcem in tekmovalcem. Vendar pa zahtevajo tudi te športne discipline od samih tekmovalcev veliko spretnosti in športne zavesti. Njihov trud pa je poplačan z veselimi vskliki in aplavzi gledalcev. Po končanem tekmovanju so bile podeljene praktične nagrade udeležencem tekmovanja, kateri so dosegli najboljša mesta. Upam, da je želja kolektiva naj še v bodoče postanejo športna tekmovanja v počastitev tovarniškega praznika tradicionalna in vedno bolj pestra. Vsi pa imejmo v mislih športni pregovor: Ni nujno zmagati temveč sodelovati! Šuntar Slavko Poškodbe pri delu in njih posledica: V letošnjem letu je že doslej število poškodb pri delu in delovnih dni zavoljo tega večje kakor lani. Po podatkih Zveznega zavoda za socialno zavarovanje je bilo lani pri delu poškodovanih 309 000 ljudi. Zaradi teh poškodb je bilo iani izgubljenih 5 030 000 delovnih dni. V tem letu pa je bilo izgubljenih zaradi poškodb 1400 delovnih dni. Če skušamo to število izgubljenih delovnih dni spremeniti v denar je naše gospodarstvo izgubilo 34 milijard din. Ta velikanski znesek pa ne pomeni največje škode. Ljudje, ki se ponesrečijo pri delu postanejo trajni invalidi, temu pa je treba prišteti tudi težave, ki jih imajo zaradi njih njihovi najbližnji. To so tako imenovane socialne posledice. Nevarna solidarnost: Nekatere delovne skupnosti imajo namišljene socialne težnje. Ko nastaja vprašanje viška delovne sile v podjetju težijo k temu, da ne bi nikomur odpovedali delovno razmerje, čeprav bi imelo za posledico, da bi trpeli vsi Taka solidarnost je nevarna predvsem za delavce same. Nove razmere gospodarjenja po sili ekonomskih zakonitosti učinkujejo tudi mimo naše volje. Ta zakonitost pa ne trpi namišljene solidarnosti. Da moramo končno le spoznati ekonomski proces v proizvodnji je to dokaz v naši delovni skupnosti. Organi upravljanja so že v mesecu aprilu sprejeli sklep, da se število zaposlenih ne povečuje, pa smo ob tem številu zaposlenih dosegli naše proizvodne naloge. Politika enakih želodcev: Nekateri ljudje zagovarjajo stališča vsem enako, vsi imamo enake želodce. Temu pa ni tako, živeti na račun tujega dela ni samo to, da kdo komu jemlje ali ga neposredno izkorišča. To je lahko tudi pritisk uravnilovke, čeprav so razločki med nami veliki tako v sposobnosti, produktivnosti in odgovornosti. Ta raznolikost posameznikov pa se bo še bolj zaostrovala tako, da bo posameznik udeležen pri delit\ri po merilih dela in sposobnosti ne pa po enakih živi jenskih potrebah. Naš gospodarski proces zahteva, da si ekonomski položaj ustvari v . procesu proizvodnje vsak sam. Strokovnim delavcem nuditi in od njih zahtevati: Marsikatere delovne skupnosti so imele do strokovnih delavcev nepravilna stališča. Govorili so ne rabimo tehnikov, inženirjev itd. saj vse znamo. Res je, naučili so se delati in proizvajati pod silo razmer ko strokovnega kadra še ni bilo dovolj. Pri tem so pa pozabljali na organizacijo dela, tehnološki postopek in razvijanje svoje dejavnosti. Ob novih gospodarskih pogojih tega vprašanja ne bodo smeli podcenjevati. Dosedanje izkušnje nedvomno dokazujejo, da so bili najboljši proizvodni rezultati v tistih podjetjih, kjer so sprevideli Domen in vlogo strokovnih sodelavcev ter našli ustrezen način njihovega nagrajevanja. Zdaj ko smo v procesu reforme je postalo to vprašanje zelo pomembno in odločilnega pomena za marsikatero delovno skup-osnt. Kako kratkovidna je bila delovna skupnost v okolici Ljubljane, ko so ob redukciji delovnih mest ukinili tudi delovno mesto inženirja, ki je bil edini v 700 članskem kolektivu. Kako je z zaposlovanjem: Število zaposlenih v Sloveniji po podatku do novembra t. 1. je naraslo od decembra 1963 do avgusta. 1964 za 32 726 oseb ali za 64 %, od decembra lani do letošnjega avgusta pa le za 2207 oseb ali za 0,411 Pri Zavodih za zaposlovanje je registriranih 8382 brezposelnih kar predstavlja 1,51 odstotkov od zaposlenih v Sloveniji. Pri Zavodu za zaposlovanje v Kamniku pa je registriranih cca 300 ljudi, ki iščejo zaposlite\r. Tek v vrečah Delavcu, ki je bil sprejet v delovno razmerje kot strokovni sodelavec podjetja ali strokovnemu delavcu, ki je že v delovnem i-azmerju, UO lahko odobri na podlagi vloge povračilo stroškov prevoza skozi vse leto s tem, da plača sam stroške do 3000 din mesečno. VI. Ta sklep velja od dneva, ko ga sprejme DS. Predsednik DS: Koncilja Cveto 1. r. -Kamniški tekstilec« glasilo delovne skupnosti tovarne »Svilanit« Kamnik — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Konda Alojz -Naklada 500 izvodov — Tiska Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica v Krškem Minilo bo leto dni, odkar smo navezali poslovne stike z vašim podjetjem. Tudi naš kolektiv se bori z enakimi problemi, kot jih vi prikazujete v vašem glasilu. Smo majhen kolektiv z 22 zaposlenimi. Imamo zastarel strojni park in mlad strokovni kader. V kolektivu se pa zadržuje še nevidni »strokovnjak«, ki ga vedno preganjamo, včasih z uspehom. To je tiskarski škrat. Velikokrat nam neusmiljeno ponagaja. Večkrat se je vrinil tudi v vaš časopis, za kar nam blagohotno oprostite. Obljubljamo vam, da mu bomo v novem letu onemogočili sprehajanje po časopisu in s tem dosegli tehnično kvalitetnejše glasilo. Ob novem letu vam želimo mnogo poslovnih uspehov in se priporočamo za tesnejše sodelovanje. Valvasorjeva tiskarna Krško se vam prestavlja Stroj, na katerem stavimo knjige in časopise — ALI ŽE VEŠ — VRETENO 1 2 J 4 5 7 8 9 0 UGANKA Ce pri dekliškem imenu zamenjaš prvo in zadnjo črko dobiš rimski pozdrav. Katero ime je to? REBUS Pozimi 1906 07 je v Tamazacku v Kaliforniji v hudem viharju zapadlo 22 m snega, To je tudi največja količina snega, ki so jo doslej izmerili na zemlji. V sibirski tajgi blizu Verhojan-ska so januarja meseca izmerili temperaturo — 70° C. Po novejših meritvah so temperature na Antarktiki že nižje. Povprečna temperatura je — 58" C. Leta 1951 so na Južnem tečaju izmerili temperaturo — 93° C, kar še danes velja kot rekord. Pri nas v Sloveniji je bila v zadnjih 50 letih najhujša zima leta 1929. Živo srebro je padlo 38° pod ničlo. Mraz je občutno razredčil gozdne živali in ptice. Upajmo, da letošnja zima ne bo tako huda, čeprav se nam sneg v presledkih ponuja že od 10. novembra. 1. Samoglasnik 2. Del kolesa 3. Bodeč plevel 4. Žuželka 5. Reka v Sloveniji 6. Zelenjava 7. Vrsta ptiča 8. Samospev 9. Začimba 10. Kratica za Ljudsko skupščino 11. Trinajsta črka v abecedi Z at pravilno rešitev 1. Vreteno 6 točk 2. Magičin kvadrat 4 „ 3. Rebus 3 „ 4. Uganka 4 „ 5. Kaj veš o podjetju 3 „ Skupno 20 točk Kaj ves o podjetju ? in dobro voljo a sme V šoli za izobraževanje odraslih je predavatelj vprašal tovarišico: »Kako je pravilen 6 sklon — z otroki ali z otroci«. »Z obojimi je križ« odgovori vprašana. Sroča v nesreči Na taborenju predvojaške vzgoje je bil Jože vprašan kako bi s svojo desetino postavil sovražni- ku zasedo. Na vprašanje ni znal odgovoriti, zato je dobil slabo o-ceno. To ga je pred drugimi nekoliko prizadelo in je neuspeh tako opravičeval: »Ali ni bolje, da sem tu padel, kot da bi na fronti.« V manjše podjetje pride finančni inšpektor pregledat poslovne knjige. Računovodje ni bilo v podjetju, pa zaprosi mlajšo uslužbenko naj mu izroči na vpogled kontne kartice. Tovarišica je brez oklevanja odgovorila: »Oprostite tega pa pri nas ne delamo.« V šoli so pri biologiji govorili o krvnih boleznih. Profesor pokliče učenca naj našteje nekaj teh bolezni. Učenec pogleda skozi okno, se globoko zamisli, potem pa reče »krvoločnost«. arbitraže 5. Kako se imenuje temeljni akt podjetja. 6. Koliko članov šteje sedanji DS. 7. Katera pravilnika sta bila sprejeta na seji DS dne 26. 11. 1965. NAGRADE I. mesto brisača II. mesto brisača III. mesto kravata Magični kvadrat "12 3 I z p r e EE 40 je potiskala za tekstilno tovarno Okroglica tkanine za prte. Zaradi nekvalitetno potiskanih nekaj 100 prtov je Okroglica reklamirala storitev. Izstavili so bremepis Svilanitu v višini 491 000 din. Na predlog tehnične službe je bil proti enoti uveden postopek pred arbitražo podjetja. Po dvakratni razpravi je arbitraža ugotovila, da je bila tkanina v resnici slabo potiskana. Bar- ve so bile slabo obstojne na drg-nenje in pranje. Barve pred tiskanjem niso bile preizkušene in dodanega je bilo premalo vezivnega sredstva. Po vrhu tega pa so bili tudi slabo odtisnjeni vzorci. Enota je bila spoznana za krivo in ji je bilo naloženo, da plača na račun reklamacije 368 000 din. Celotni znesek enoti ni bil prisojen zato, ker nosi del odgovornosti podjetje, ker strokovna služba ni izvršila dobre priprave dela. V sporu med EE 40 in 11 glede tiskanja striženega frotirja in izdelave kopalnih plaščev pa je arbitraža oprostila plačila zneska 76 000- din. Ugotovljeno je bilo, da v tem primeru niso bile izvršene vse priprave za tiskanje striženega frotirja oz. so bile te pomanjkljive, kar je zopet pripisati neizkušenosti pri proizvodnji tega artikla. Dopisujte v glasilo naše delovne skupnosti o vseh aktualnih vprašanjih 1. Poljski ptič 2. Mesto v Turčiji 3. Kovinska vrv