kupujte BONDE! ^ČtokvI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v iem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI leto XXVIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 7, 1945 KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest FWICTORY Slovene Daily mi in Ohio ★ Besi Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 54 kampanja za rdeči križ Izgredi v Rimu radi bega gen. Mario Roatte naznanja, da so se sledeče osebe •ia pomagajo v kampanji in imajo pra- Job pobirajo prispevke za Rdeči križ: načelnik; John Susnik, pod-Johanna V. Mervar, tajnica; Anna G. pomožna tajnica; Mary Makovec, John 'helich^ \ Bavčar I Zal^j, .! °hn Gornik, Anna Tomsich, Josephine Armbruster, Anna Snyder, Mrs. llgj-j Cecelia Šubelj, Emma Drobnich, ^ Mrs. J. C. Tait, Joseph Fortuna, Svrny, ^^^o^ich, Mrs. Tekavtz, Mrs. Rossman, Mrs. C' Kovacic. lahko odda tudi v uradu North y banke, v uradu lista Enakopravnosti, Ameriška Domovina. delavp ° ^^^0 hitreje napredovalo, vabimo še lidjji CUV v div, vciuniiu ŠG VGČ Posaj^^^" več delavcev, tem manj dela bo za ^elo^ Pokažimo, da mi upoštevamo važno lia. Rdeči križ vrši na bojnem polju in do- Ija v ^ mogoče sina, sorodnika ali prijate- biž On vam bo povedal, kako je Rdeči NadenePolagal. Tudi mi ne vemo kdaj nas čega križapotrebujemo pomoč od Rde- John L. Mihelich, načelnik kampanje ' p|,| —-———— JI , umor moškega, o katerem je ( v|Q| I ^ mo razmerje z njegovo ženo je bil najden je imel RIM, 6. marca. — Danes je prišlo v Rimu do velikih izgredov, tekom katerih je množica ljudstva napadla kraljevsko palačo, nakar so karabinerji ustrelili na demonstrante in eksplodirala je tudi ena bomba. Eden izmed demonstrantov je bil ubit, mnogo pa je bilo ranjenih. Nemiri so izbruhnili kot protest proti vladi premier ja Bo-nomija, katero se dolži, da je odgovorna za beg geA. Mario Roatte, ki je izginil brez sledu iz bolnišnice, kjer se je nahajal ob času, ko se je nahajal na zatožni klopi pod obtožbo političnih zločinov pod fašističnim režimom. Današnji nemiri so postavili vlado premierja Bonomija v zelo opasno situacijo. "Doli s kraljem!" je bil klic demonstrantov Ko so demonstranti dospeli pred kraljevsko palačo, so kričali; "Doli s kraljem!" ampak na izpregled ni bilo nikogar. Kralj Viktor Emanuel se ne nahaja v Rimu, toda njegov sin, ki je njegov titulami namestnik, prestolonaslednik Umberto, se je najbrže nahajal v palači. I Po streljanju se je množica hitro razpršila. Protestni shod radi bega fašističnega generala so sklicali komunisti, socialisti in druge levičarske stranke. en močan udarec, in vojne je lahko konec—churchill NEKJE V NEMČIJI, 4. marca. — Britski premier Churchill je bil danes na turi na zapadni fronti in je v kratkem govoru pred nekim kanadskim polkom izjavil: "Vsakdo lahko vidi, da ako vsi skupaj močno udarimo, bo vojna v Evropi končana." Britski premier je v petek dospel iz Belgije in se skozi snežni vihar pripeljal na gl. s t a n f eldmaršala Montgomeryja, kjer je prebil noč. V soboto je Churchill obiskal 9. ameriško armado in se posvetoval z gen. Eisenhowerjem. Obiskal je tudi zavzete nemške utrdbe blizu Aachena in Juelicha. Churchill je hotel na vsak način obiskati fronto ob E e n i, in gen. Simpson je imel veliko težavo, da ga je odvrnil od njegove namere. "Ako bo streljanje, me lahko denete v tank, pa bo vse v redu," je argumentiral Churchill ampak general Simpson ni hotel vzeti takega rizika na svoje rame. Koeh trdno v rokah Amerikancev; j Velika ofenziva na južni fronti Vesti z bojišč •Vi - ^ globoke, % /G%dbnenmena ' * trebuhu. Blizu S fel '62a] „„ X5UZU Soh Se n- skušal ra-^ ^oški \^°tel sprožiti, k'.Veric- kot te- **9lw**o4labL^l * Wire k%%W. . ^roježene. -Xi:! ^ PMjeia VGč osum- ZADNJA ČAST Članice društva sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, da nocoj izkažejo zadnjo čast članici Mary Kra-ševec, z 1560 E. 221 St., katere truplo leži na mrtvaškem odru v j S. H. Johnston pogrebnemu za- j vodu, na 15314 MacCauley Ave., j poleg Commodore gledališča, I Lake Shore Blvd. in E. 152. St., J jutri, ob 9:30 uri zjutraj pa se ' udeležite pogrebne maše v cerkvi sv. Jeronima. Tiidi članice podružnice št. 41 SŽZ so prošene, vda umrli sose-stri izkažejo zadnjo čast. Nov grob MARY KKASEVEC V ponedeljek okrog 9. ure zvečer je umrla Mary Kraševec, stara 60 let, stanujoča na 1560 E. 221 St., Euclid, O. "V^Ameriki se je nahajala 45 let in je bila članica društva sv. Ane, št. 4 SDZ in podružnice št. 41 SŽZ. Tukaj zapušča štiri hčere: Mary, Henrietto, Pauline in Frances, ter šest vnukov. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 9:30 uri zjutraj iz S. H. Johnston pogrebnega zavoda na MacCauley Ave., blizu E. 152 St., v cerkev sv. Jeronima in nato na St. Mary pokopališče v West Park. lit, w Umrli - ranjeni - ujeti JOHN F. UDOVIC Vojni department poroča, da je 15. junija padel v Franciji Pfc. John Udovic, o katerem je bilo prvotno poročano, da je med pogrešanimi. Pokojni zapušča ženo Lillian in šest mesecev staro hčerko, ki bivata na 7904 Connecticut Ave. in očeta Antona, ki stanuje na 7903 Aetna Rd. Sovražnik na begu proti Bonnu; Koeln je uničen, razen slovite katedrale, ki še vedno stoji PARIZ, 6. marca. — Koeln, četrto največje nemško mesto in metropola pruskega Porenja, se nocoj nahaja trdno v rokah prve ameriške armade, ki je nopoj v "umetni mesečini" nadaljevala z velikim naporom, da uniči bežeče ostanke nemških armad, ki bežijo zapadno od Rene. La Salle, 111. — Zadnjo sredo, ko je šel na delo, je Fred Malgai na poledeneli cesti padel' tako nesrečno, da si je zlomil I roko. I VAJE MLAD. ZBORA SDD Jutri, 8. marca se vršijo redne pevske vaje Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Starše se opozarja, da pošljejo otroke k vajam ob določenem času. Naši fan+je-vojaki ★ ★ Lt. in Mrs. Lewis C. Stavanja se nahajata na obisku pri starših Mr. in Mrs. Louis Stavanja, 18218 Nottingham Rd. Lt. Stavanja se je pravkar vrnil iz po- Rusi zavzeli 500 krajev in prodrli do ustja reke Odre Prva beloruska armada je v enem dnevu napredovala 25 milj star 57 let, sebne misije v Italiji, in se bo ®W''^SnožiT- ------ • 11 iV P°%etač v to- nahajal doma na kratkem dopu- tod Inc., pri-' stu. Po dopustu se bo vrnil na \ v je, da ga ' ^^ojo službo v Washington, D. rnn„ C Q Prijatelji so vabljeni, da ju obiščejo. # * * Na dopust za 12 dni je prišel John Ujcich, sin Vinkota in Ivane Ujcich, 1060 E. 72 St. John služi pri mornarici, zdaj se pa nahaja s svojo ženo na 7924 Kos- N 'da • siinv. Je, da ga k Hf-,. ko ga je ob- tfti X>■ in 50 milj južno od Gdan- ki jg ■ ^ P''! vo-! gig}^ ima še dva druga sina pri ^ i ^ ^ivel ločitve vojakih. Joseph se nahaja nekje dvp dva na Pacifiku, Anton pa je v An- t has^^ Its-očeni hče, gHji. k stara/12 ^ je 44 let LONDON, 6. marca. — Prva beloruska armada je danes v mogočnem navalu prodrla 25 milj daleč do ustja reke Odre, pri čemur je zavzela 500 nemških trgov in vasi in zdrobila zadnjo možnost, da bi Nemci mogli na boku vprizoriti napad na centralni sektor ruskih sil, ki stoje 30 milj vzhodno od Berlina. Mogočno rusko ofenzivo proti severu skozi Pomeranijo je naznanil premier Stalin v dnevnem povelju, v katerem je tudi odkril, da je Rdeča vojska zavzela Kamin ob ustju Odre, 37 milj severno od Stettina, Trep-tow, 21 milj severovzhodno od Zmage v vzhodni Pomeranlji Druga beloruska armada, ki operira severovzhodno od terena, kjer je v akciji prva beloruska armada, je zavzela trdnjavo Grudziadz, ki se je nahajala 25 milj za bojnimi linija Ptizn ampak pred policijo je rekel, da Virt t svoje so mu sosedje ponovno pravili, 2 Medino, [ da so ju videli skupaj. njave: Griefenberg, Guelzow in ! Plathe. Sovjetski komunikej je naznanil, da je ista sovjetska armada prodrla na postojanke 15 milj od Stettina in Nemci sami BO priznali, da se Stettin nahaja pod Ognjem sovjetskega topništva. ska. Rusi so pri tem zajeli 5,000 mož nemške posadke in generala, ki ji je poveljeval. S tem je odprta pot za direkten napad na Gdansk, do katerega imajo Rusi z zavzetjem Alt-Kirscha samo še 30 milj. Padli vojak je bil 22 let star in se je nahajal v armadi izza oktobra 1942, preko morja pa je bil poslan v januarju 1944. Služil je pri artileriji. Poleg omenjenih zapušča brata Antona, ki se nahaja na Filipinskih otokih in Filipa, ter sedem sester, Dorothy, Bernice, Eleanor, Mrs. Frances Godeck, Mrs. Rose Novak, Mrs. Ann Dragic in Mrs. Christine Verdick. ★ FRANK ZORKO V Luksemburgu je bil 19. decembra ranjen Pfc. Frank Zor-ko, star 23 let, ki se nahaja v bolnišnici nekje v Angliji. Njegovi starši, Mr. in Mrs.' Anton Zorko, bivajo na 848 E. 155 St. Pred odhodom k vojakom v aprilu 1943 je delal pri Thompson Aircraft Products Co., preko morja pa je bil poslan preteklega . avgusta. ★ ★ EDWARD A. TOMAZIN Pfc. Edward A. Tomazin, o katerem je bilo prvotno poročano, da je med pogrešanimi, se je oglasil iz Nemčije, kjer se nahaja kot vojni ujetnik. Pismo, katero je bilo pisano na božični dan, je prejel njegov oče Joseph Tomažin, ki stanuje na 5700 Bonna Ave. Edward je 20 let star, gra-duiral je z East Tech High šole, k vojakom pa je odšel pro-šlega junija. Preko morja se nahaja izza avgusta. VILE ROJENICE Preteklo nedeljo so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. John Menart, 493 E. 140 St., in pustile v spomin dvojčke, sinčka in hčerko. Sedaj sta Mr. in Mrs. Menart, z 14911 Sylvia Ave., že tretjič postala stari oče in stara mama. Mladi oče je tajnik društva Eastern Stars št. 53 SDZ. Čestitamo! UNIJSKE VOLITVE PRI FISHER BODY Delavci pri Fisher Body Co., ki so člani unije Local št. 45 U. A. W.-CIO, imajo v teku ta teden volitve novih uradnikov. Vo- Gen. Eisenhower je nocoj od-*-;----- strajul časruksirsko l)opo n()ma luiweno, tcKla glede operacij bndje armackJ slovita gotslca kabxlrala se vai-lem. PaUona, o kakrise damranio je bUa n» khko poroča, da nje* okk%,.ik°bko pwdaxhvana. V ineAu ne sik antio prdjlk!r»]mju&4*^""° 1» moda cda nifnmd^lyersovtekuzadn^h:°k°a, mprd»vdc, so bna gw> dveh dai n%,redQvab 32 inilijko^ "iraz^aijave. Okupacija ozemlja zapadno Riihra dovršena I IsWcasMseimroca, da so w.| dogo&A:sed%i je nw- le devete ameriške armade skup-' ° enziva . o opne ar- no zzavMnaadmisUamiI[amkL:G*de na ^wnifro^U, o katari ČMK* »1 juy^ebv zaprakUčnJs*.?*""*' (ki ProA"* celo z ante dovnWe okupwijo nendkega o*sn%a aywcbo od duca^ tekom "arke' skozi I Francijo lansko poletje, ko so Kot razvidno iz poročila o; bili Nemci na begu iz Norman- openutiah 3. anwrWke annad^idijeix-cW Swgfnedon Uniji se je pozmrUiče veUke (denmve! pnwi^^daeKhnarM,. za zlomitev nemške vojske pre na zavira v prodiranju niso Nemci, temveč slabo vreme maknilo s severne centralne „ fmnteiw jmau kmwc, s čanur Nemsk^cdpor je mbak uizek so zMreznWkesnle o%)rle potza spwmdwen, kda aaxrida vo-poUmUen^ »on-ainUa kozam;:*^ skmd Mat^ Ua zapadno od Fbne in seMT-lk's^Sa z vmmm ne more pM-no od MOMU& I Deževje ovira operacije v Nemški beg skozi Bonn S padcem Koelna, je Bonn, zraku kjer se nahaja velika univerza,' ^ P'''!« ' ki slovi kot "nemški Harvard".!':'''';.™''^'' "" postal lijak, skozi katerega J® V general Edwm skuša nemška komanda umal:- : vsem svo- niti svoje razbite in razmrcvar-'^ om. a or % poroča, jene divizije, ki so na begu pre- J' ^1'° °s™l>0J=n,h tudi veof ko Rene | število ujetih Amerikancev m V notranjosti Koelna so borci devete ameriške armade preveč utrujeni, da bi se jim ljubilo slaviti izvojevano zmago. Mnogo tankovcev in infanteri-stov je bilo skozi tri dni in tri noči neprestano v boju, in sedaj ne želijo drugega kot dobiti nekoliko počitka. Kar se mesta samega tiče, je Angležev. Nebo nad vso zapadno fronto je prepreženo z oblaki, ki skupno z deževjem zavirajo zračne operacije, kar nudi pro-tekcijo Nemcem v njihovem umiku preko Rene. Danes se je moglo dvigniti v zrak le nekaj opazovalnih letal, ki so prinesla poročila, kakšen položaj obstoji glede mostov. KRATKE VESTI OHIO REKA SE DVIGA, ŠEST LJUDI UTONILO CINCINNATI, 6. marca. — Deževje je zelo dvignilo reko Ohio in v povodnji, ki je nastala ob njenih bregovih je do sedaj izgubilo življenje šest oseb. Resno je tudi prizadeta vojna produkcija v mestih, ki ležijo ob reki. NACIJI SO PRENESLI VLADO V BERCHTESGADEN LONDON, 6. marca. — Semkaj se poroča iz Stockholma, da so naciji preko sobote in nedelje evakuirali vse vladne urade iz Berlina in jih prenesli v Berchtesgaden. NEMŠKI CIVILISTI SO MIRNI IN POHLEVNI zasede streljali na ameriške vojake, so slednji z njimi zelo na kratko obračunali. POLITIČNI NEMIRI IZBRUHNILI V ROMUNIJI MOSKVA, 5. marca. — Poročila iz Bukarešte pravijo, da so tam izbruhnili ulični boji, potem ko so tolpe fašističnih legionarjev dirkale skozi ulice in streljale na civiliste in domove voditeljev demokratske fronte. Poročilo pravi, da je za izgrede odgovorna vlada premierja Reddescu-a, ki je sicer odstopila, ampak še ni omogočila formiranje novega kabineta. NA OPERACIJO Včeraj je bil odpeljan v Glen-ville bolnišnico Donald Znidar- NEUSS, Nemčija, 6. marca. ^ litve so se pričele včeraj in se! — Neki ameriški korespondent ^ šič, sin poznanega Louis Znidar-nadaljujejo danes in jutri. Slo- {poroča, da je civilno prebival- j šiča, z 20501 Naumann Ave. venec, William Kastelic, ki je i stvo tega mesta, ki šteje 60,000 | Podvreči se bo moral operaciji oseb, v splošnem mimo in po-! na slepiču. Želimo mu skorajšnje hlevno. Nemci se očividno ne okrevanje! želijo spuščati v gerilsko vojno. načelnik odbora politične akcije in član eksekutivnega odbora unije, je kandidat pri sedanjih volitvah za predsednika lokala št. 45. kakor so jih pozivali naciji. V par slučajih, ko so civilisti iz Kopajte vojne bonde In vojno-vm ralne mamke, d» bo čimprej poraxci. talMe in vrne, kmr ono predaUvlJal STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 7. marca, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THI AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBUSHINa CO. 6231 ST. CLAIB AVENUB — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Bimdays and Holiday« SUBSCRIPTION RAfES (GENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In pc pošti izven mesta): ' Por One Year — (Za celo leto)__________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)________________3.50 Por 3 Months — (Za t mesece)______________________________2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadf In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)____$7.50 Por Half Year — (Za pol leta)____4.00 Por 9 Months — (Za I mesec«)______BJ5 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Por One Year — (Za celo leto)_________48.00 Por Half Year — (Za pol leta) __________________________________________4.60 Entered ai Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Mirko G. Kuhel: Slovenija v borbi za svobodo VIL DEMOKRACIJA Slovenski narod je bil navajen tujih gospodarjev. Stoletja pod vlado Habsburžanov so ukoreninila v njem napačen vtis, da mu je za vedno usojeno biti "hlapec Jernej," in dasi je cele veke napovedoval oni dan, ko se kralj Matjaž prebudi in s svojo vojsko pokonča sovražnika in ljudstvo osvobodi, je imel le malo upanja, da bi se te sanje kedaj izpolnile. Nekoč bo napočil tisti dan! Slovenski kmet pa je pohajal na volišče in glasoval, kakor so ga učili predstavniki njegove politične stranke, malokdaj zase, vedno za druge. Glasoval je vedno za isti program, stari program, le imena so se spreminjala. Industrijalnih delavcev pa je bilo v Sloveniji premalo, da bi pri volitvah prodrli s svojimi kandidati. Med kmeti, ki so bili pod vplivom klerikalnih voditeljev, pa niso dobili podpore. Vsled tega narod ni imel posebne prilike izbirati si svojih lastnih kandidatov za politične pozicije in ker ni pričakoval drastičnih sprememb, se za politiko ni dosti brigal. Kmalu po razsulu Jugoslavije je po manjših mestih, trgih 'in vaseh nastala velika zmešnjava in nered. Bilo ni nobene oblasti, ki bi vzdržavala red in pazila na varnost in mir. Po organiziranju Osvobodilne fronte in partizanske vojske je nova organizacija prevzela oblast v nekaterih mestih in krajih, ki so bili osvobojeni, toda ta oblast je bila bolj vojaška kot civilna ali politična. Poveljniki so bili odgovorni za poslovanje in zvezo med vojaškimi in civilnimi oblastmi svoji višji komandi. Le večji kraji kot Metlika, Črnomelj, Semič itd., so imeli civilno upravo, ampak tudi te ni postavil narod potom svobodnih volitev, temveč stare državne oblasti. Slovenski kongres Po kapitulaciji Italije je bil sklican slovenski narodni kongres in vršil se je v Kočevju meseca oktobra 1943. Prišli so zastopniki in delegati iz osvobojenega in okupiranega ozemlja po številu 572. Izmed teh je bil izvoljen narodni svet, ki je štel 120 članov in je postal najvišja oblast v deželi. Izvrševalni odbor je imel 10 članov: Josip Vidmar, predsednik, Edo Kardelj, Edvard Kocbek in dr. Joža Rus, podpredsedniki, Boris Kidrič, tajnik, kot odborniki pa so bili Franc Lube j, Franc Leskovšek, Tone Fajfar, dr. Marjan Brecelj in dr. Zoran Polič. Narodni svet je izmed svojih članov izvolil 40 poslancev za jugoslovanski narodni kongres, kateri se je vršil v Jajcu novembra 1943. Vsaka vas z 500 prebivalci je imela pravico do enega delegata in za vsakih nadaljnih 500 prebfvalcev do nadaljnjega. Mesta in trgi so obdržavali okrajne in občinske konference in izvolili delegate na isti način. Narodna vojska je poslala po enega delegata za vsak bataljon in ti delegati so imeli iste pravice kot civilni delegati. To je bil prvi poizkus demokratičnih volitev v Sloveniji. Toda bil je le poizkus, kajti navzočnost sovražnika je preprečila, da bi bil kočevski kongres povsem demokratičnega značaja. Mnogi delegati so prihajali iz okupiranega ozemlja, kjer so gospodarili Nemci, in očividno je, da tam ni bilo mogoče obdržavati kalnih volitev. Vzlic temu zadržku pa se lahko reče, da so na kočevskem kongresu bile zastopane vse sile slovenskega odpora proti sovražniku ter da so se delegati lotili svojega posla na enakopraven in demokratičen način. Za časa tega kongresa se je pričela tudi sodni j ska obravnava proti dvajsetim vojnim kriminalcem (to je omenjeno že prej v tem članku), izmed katerih je bilo 16 obsojenih na smrt radi veleizdaje, trije na prisilno delo, eden pa si je končal življenje v zaporu pred obravnavo. Sodnijski zapisnik te obravnave bo lahko služil za dokaz partizanske procedure in porotne obravnave. Marsikate- rega bo zanimalo dejstvo, da se original tega zapisnika nahaja v Ameriki, dasi ne v slovenskih rokah. Načrt za narodno vlado Ko so se decembra 1943 slovenski delegati vrnili iz jugoslovanskega kongresa v Jajcu, so sestavili načrt za upostavitev slovenske narodne vlade na podlagi osnovnega načrta, ki ga je sprejel narodni kongres v Jajcu. Poleg tega pa se je partizansko gibanje pričelo zelo naglo razvijati in bilo mu je treba dati globoke podlage iz vrst navadnega civilnega prebivalstva. Več in več ljudi se je potrebovalo za politično in vojaško življenje Osvobodilne fronte — posebno pa novih voditeljev. Edina prava izvedljiva pot je bila, da se da ljudstvu polno oblast za volitev teh voditeljev in zastopnikov potom svobodnih, demokratičnih volitev. Narodni parlament — prvi v "trdnjavi Evropa" Februarja 1944 seje vršilo prvo zborovanje slovenskega narodnega parlamenta — zasedanje prve narodne vlade — prvi pojav te vrste v Hitlerjevi Evropi. Zborovanja so se udeležili isti delegati, ki so bili izvoljeni na kočevskem kongresu, toda mesto 120 poslancev je bilo zaključeno pomnožiti število na 180, ali 60 več. Od teh je bilo 20 poslancev oddeljenih Primorski, 21 Štajerski in 19 Gorenjski in Koiroški. Zasedanje je trajalo tri dni. Ti poslanci so imeli iti na preizkušnjo za odobritev po narodu in sicer potom svobodnih volitev. Te so bile razpisane in so se pričele tri tedne kasneje, zaključile pa 30. aprila 1944. Izvrševalni odbor je bil uradnim potom povečan iz 10 na 11 oseb. Ker se je osvobodilno gibanje naglo širilo tudi po Primorskem in Istri in je velik del tega ozemlja postal svoboden, je bil izvoljen v eksekutivo predsednik primorske Osvobodilne fronte pisatelj France Bevk. UREDNIKOVA POŠTA Februarsko poročilo podr. št. 48 SANS Sledeči rezultat je bil v mesecu februarju pri naši podružnici št. 48 SANS. Za pomožno akcijo so prispevali tajniku kot sledi: Društvo "Mir" št. 142 SNPJ $100.00; Društvo "Blejsko jezero št. 27 SDZ $100.00; Slovenska Zadružna Zveza (Col-linwood) $100.00. Mrs. Amalija Terbižan namesto venca za pok. Kat. Milanič $5.00; Frank Pucel, ponovno prispeval $5.00. Rekel je: "Durn, bom še dal, zaenkrat ne morem več." Frank je do sedaj prispeval že $105.00. (Hvala, Frank, da bi bilo še obilo posne-malcev). Mr. in Mrs. Louis Prišel, Arcade Ave. $10.00; Mrs./ Anna Filipič je rekla, da bo za enkrat prekosila soproga Johna, ki je pa tudi že podaril nekaj manjših vsot v preteklosti. Dala je $20.00; Mrs. J. Cesnik mesečni prispevek $1.00. bruštvo "V boj" št. 53 SNPJ članarina za januar in februar $25.00; Mrs. Anna Zupančič, Nauman Ave. $5.00; družina John Kovačič $3.00; Mrs. Angela Kalin $5.00; družina Ivan Kapelj, namesto venca za pok. Frank Kapelj $5.00; Mr. in Mrs. Vinko Coff $5.00. — Skupno $394.00. Mrs. Frances Wolf nabiralka: Prispevali sledeči: Tony Mrak, E. 173 St. $5.00; Mary Gasar $1.00; Primož Perko $20.00; Primož je tudi eden večkratnih darovalcev. Upamo, da to ni njegov zadnji prispevek. Hvala, Primož. Frances Wolf $1.00. Skupno $27.00. Krist Lokar nabiralec: Prispevali so: Društvo Vipavski raj, št. 312 SNPJ članarina $6; družina John Strancar sr. namesto venca za pokojnim Jos. Škof $5.00; Frank Strancar $2. Skupno $13.00. Dalje mi je tudi izročil Andrew Božič (k) $10.00, ki jih je prispeval Jos. Samsa. Skupno zbranega pri tej podružnici za pomoč trpečim rojakom v domovini v mesecu februarju je $444.00. Torej lepa vsota. Upam, da se boste vsi potrudili tudi v tem mesecu z nabiranjem, oz. prispevanjem. * Za politično akcijo in članarino, sem sprejel v februarju sledeče; Paul Cesnik, Painesvil-le, Ohio $2.00; Društvo "V boj" št. 53 SNPJ članarina za januar in februar $25.00; Mrs. Frances Eržen $5.00 ;• Društvo "Vipavski raj" št. 312 SNPJ članarina $6.00; Društvo "Kras" št. 8 SDZ članarina $6.00; Mr. in Mrs. Vinko Coff $5.00; Krist Lokar članarina $2.00. Skupno za politično akcijo $51.00. Torej skupno obojestransko $495.00. * Dalje vam sporočim iz zadnje seje, na kateri je bila vdeležba zelo povoljna in zanimanje zastopnikov za posečanje sej, je kar lepo. Upam, da boste tako nadaljevali. Pojdite na delo tudi v tem mesecu z nabiranjem in prispevanjem. Potrebe so velike. 'Prošeni ste tudi, da zbirate in hranite prodajne znamke v Ohio (Sales tax) in prinesite jih spodaj podpisanemu, tudi za te znamo spraviti skupaj kak dolar, vsak doprinos v tej 'veliki potrebi za nas narod prav pride. Sprejeto je bilo, da se bo podalo na oder pester program, dne 1. oktobra, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Že sedaj vas prosimo, da se odločite, da pridete tega dne vsi v dvorano. Program bo podan popoldne in zvečer bo ples. Več o tej priredbi bo seveda še v bodoče pisano. Prosili bi pa ostala društva, da ne prirejajo svojih zabav in prireditev tega dne, da se naše moči preveč ne cepijo. Dalje bi prosil članstvo podružnice št. 48, kateri imate v posesti člansko • karto, da se v bližnji bodočnosti zglasite p r i tajniku, kjer boste dobili tudi članski znak, ki vam bo vsem v ponos, da ga boste nosili na svojehi suknjiču. Vsak je do tega upravičen in to še v letu 1944 ako je bil član, in je dovolj prispeval. Ravno tako ste vsi vabljeni, da pristopite kot člani v tem letu, in tako dobite znak, katerega je izdala organizacija Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Chicagu. Pomnite pa, da morate prispevati najmanj $2.00 letno, da ste polnomočni član organizacije. Med drugim se je tudi razmo-tfivalo o prireditvi Slovenskega dne, kateri naj bi se vršil enkrat v prihodnjem poletju, in to z ostalimi podružnicami SANSa na dvorišču Slovenskega društvenega doma v Euclidu. O tem bo več razpravljala prihodnja seja. Ostale podružnice naj tudi o tem razpravljajo, posebno pa lokalni centralni odbor. Glede obleke še to. Prosimo vas vse, kateri imate še kaj obleke, zberite jo skupaj, in jo prinesite k Progresivnim Slovenkam, krožek št. 1 v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Zvečer je urad odprt v slučaju pa, da ni odprto, izročite lahko pri oskrbniku doma, Mr. in Mrs. Marušu, ki bosta rade-volje sprejela in izročila potem nabiralnemu odboru! Kar je bilo do sedaj zbranega, je bilo vse že odposlano našim v stari domovini, o tem ste se imeli priliko tudi prepričati še ko je naša vlada dala že dovoljenje za objavo, vsega, kar je bilo odposlanega in sprejetega po naših trpečih rojakih v domovini. Naša gostoljubna vlada je tudi pripravljena s svojimi ladjami odpeljati vse preko oceana, kadar in koliko bo imela prostora na razpolago v ta namen. Torej rojaki, čas je prišel, glejmo, da bomo vedno pripravljeni, da bodo imele ladje tudi kaj prevažati. Zbirajte med tu-jerodci tudi, ne le med nami samimi, kjerkoli se ima priliko kaj dotiti, zbirajte in prinesite. Danes ni čas, da držimo foke križem, je čas dela in akcije. Tisti, ki imajo kamen namesto srca pri temu humanitarnemu delu, naj vas ne ovirajo. Pojdite preko njih. Narod v domovini si bo tudi take ogledal in zapomnil. Kadar pride polna rešitev in svoboda tega naroda, bodo vsa imena, kot od kje je kateri doma, poslana v domovino v arhiv bodoče svobodne demokratične ujedinjene Jugoslavije. Torej glejte, da bo med temi prispevatelji tudi vaše ime. Za podružnico št. 48 SANS J. F. Durn, tajnik. Prijatelj levov Levi so nam po šolskem pouku in po dosedanjih opisih znani kot divje in nevarne ropar-I ske zveri, katerih edini življen-ski namen je pomoriti vse, kar vidijo. Anglež Eric Wells, ki je dolgo živel v Afriki in ves prosti čas posvetil opazovanju levov, nam jih je predstavil v popol-I noma drugi luči. Pravi, da od vseh divjih zvezi nobene niso tako napačno opisovali kakor ravno tega kralja živali. Temu so krivi največ lovci, ki so sovražniki levov in zato tudi levi 1'avnajo z njimi kot s sovražniki. Wells je v svojem dolgoletnem življenju v afriških pra-gozdih dognal, da lev nič ne napravi človeku, ki ne gre s puško nad njega, in da ne napade niti živali, kadar ni lačen. V svojem življenju je s svojo ženo na afriškem posestvu vzgojil trideset levov, ki so bili rojeni v pragozdu. Zato smemo verjeti njegovemu pripovedovanju o levih, ki nam jih popisuje v svoji knjigi "Lions wild and friendly". Iz svojih izkušenj z levi pripoveduje Wells med drugim: "Moji levi žive na prostem med plotovi, na poljanah, ki so polne trave, dreves in skal, med katerimi se lahko igrajo. Žive v okolici, ki je komaj drugačna kakor tista, v kateri žive na svobodi. Te živali so z zelo malo, izjemami vse prišle na svet v pragozdu, kjer sem jih ujel. Tisto malo levov, ki so bili rojeni v mojem ujetništvu, so potomci mojih levov in so le v toliko zanimivi, ker mi dajejo priliko, da iz neposredne bližine o-pazujem spremembe v značaju, barvi in velikosti, ki brez dvoma nastopijo, ako žive samo med živalmi v mojem ujetništvu. Ta dolgoletni študij je Tail zelo zanimiv. Pomagalo mi je, da sem bolje razumel leve v divji svobodi, in omogočilo mi je, da sem se zunaj približal levom in se med njimu mudil, z zaupanjem, ki je mogoče le, če človek pozna njihove lastnosti. Radi teh redkih stikov z levi se z ženo nikdar ne obotavljava, da ob vsaki ugodni priliki poiščeva trop divjih levov in se cele ure pri njih pomudiva. Pri tem spo-polnjujeva svoja opazovanja, fotografirava in takorekoč tudi sama postaneva dve bitji te okolice. Da se to upava, je edini razlog v tem, da dobro poznava njihove navade in da sva se zato otresla vsakega strahu. Le nepoznano vliva strah, znanje ga prežene. Simson in drugi levi, o katerih pišem, kakor tudi vsi drugi, ki sem jih vzgojil, so sestavni del moje družine. Tudi, ko do-rastejo, uživajo med našimi plotovi popolno svobodo in naše zaupanje, ker jih smatramo za domače živali kakor mačke in pse, samo da jih ponoči zapremo v posebne koče. Seveda udomačen moraš biti z njihovimi navadami. Predstavljajte si, kaj pomeni, ko petsto funtov težak odrasli lev položi človeku šape na rame, da iz prijaznosti obliže obraz. Narava mi je dala nadpovprečno velikost in težo, toda kolikokrat me je lev vrgel na tla, ko se je iz veselja, da me vidi, povzpel na moje rame. Levi so zanesljivejši od večine drugih divjih živali, samo, če se jim približaš mirno in zaupno in če jim ne povzročaš strahu. Ob začetku najinih poskusov sva hotela najprej ugotoviti, kako je najbolje ravnati z njimi v različnih starostnih stopnjah. Kmalu sva poznala, da je treba leve z malega navaditi na družbo druge živali in človeka, da postanejo čim bolj domači. Težko je kaka druga žival tako živahnega temperamenta, ki kaže izrazito naklonjenost a 1 i sovražnost napram ljudem. Brez vidnega vzroka pokaže lev močno nenaklonjenost napram kateremukoli človeku, ki ga ni še nikdar poprej videl; napram drugim, prav tako tujim ljudem pa se pokaže spet prijaznega. Ako odrastejo levi sami med seboj, kažejo le prekmalu zelo svobodne manire. Zato morajo od malega živeti skupaj z drugo živalji enake starosti. Izkušnja me je naučila, da so najboljši tovariši mladi psi. Lev in pes se igrata skupaj, se podita in premetavata. Ko postanejo starejši, slišijo pni na klic in slede gospodarju, levi pa psu; tako ostanejo vsi skupaj, ako jih vzame človek na izlet v naravo. V vseh letih mojih poskusov se ni niti enkrat pripetilo, da bi lev kaj žalega storil svojemu tovarišu, psu. Seveda se zgodi, da lev pri igri rani psa s kremplji, toda takoj pokaže, da mu je žal, s tem, da se prilizuje in olJlizuje psa. Vselej, kadar sta eden ali dva leva odrasla skupaj s psom, je povzročil pri levih največji protest in nemir vsak poskus, da bi jih ločili. Tako je n. pr. psica bila na tem, da dobi mlade. Zato smo jo morali ločiti od levov. Levi so tedaj vso noč nemirno hodili . v svoji hiši sem in ' klicali tovarišico. Nis" ^ i potolažiti. Končno s®" ^ I li psico ponoči položiti D* j blizu levje hišice, da ^ gli vsaj duhati in j tem 80 bili začasno F Kakor sta si p"J' lev, tako se strastno lev in mačka kljub sorodstvu. Vfei levi imajo eno s 3 na klobuke in pleten'®, bilo sijajno, čeprav ® sredstvo za zabava« gostov. Gostje, ki so skali, so držali klobu ali pa so ga na stol. Simson pj| dil nobene prilike, ® ^ bil klobuk iz roke a V velikih skokih jim plenom in se igri, da je klobuk trg jj „e kose. vsak vzeli klobuk, je ^ da celo nevaren, ko J stal starejši. Tako na klobuke in jopice, zmenijo mnogo za in podobno. . doživeli nekoč ^elo luš^ trs" bo. Simson se je ^^4 čal s kokljo . |)gW| piščeti. Simson je " ^ čudil - očividno J« ^ val, kaj so te »ale J ^ 80 prekrižale poma mu je P^, g, naravnost v glavo-ko presenetilo, da ^ in padrno pobegih repom kakor tep®® . je koklja spet mir" hrani za svoje * Pomen Egip"' Suez f Politična, g ® ® ^giP^"' strateška važnost precenijiva. SaiB° lii pr6CGnijivci. ^ ^0 stavlja vprašanj®' sedanjem konflik j eksponiran, da m ^ ki jo ima v dau KI JO ima » " 2 j rah, namenil LeseP Od leta 1869 ° -g fiij jen Sueški prekop^^^g,)^ raščal politični, S gg,# imperijski pomen nes je ta višjo točko. Sues*'f J Egipta kot bro%/l ga zaledja ne D ggjpt« pomena. Položaj zelo delikaten. K Egipt je nevtr gova nevtralno dne do dne da Egipt, je t" g^g,| eškega prekop^ vse važna po® %g|iji i vse .-jgiij". vo i)omočjo ^10% la Abesinijo- A " Wj dan je bariera A Severno Afrik« |j; Ta bariera po" na kopnem, doci ^ blokado z mors ^ t Angleži so go C svojim možem, ^fis noma zbrali temveč tudi ■ ogromne razda j in tudi nad | enote so tudi oskrbovale stvi in vodo. F gleži nudili Y mer so ga 'z in končTio poP° " Severne Afrik®' Uarca, 1945 enakopravnost ^ ■''*'"'"|||>liilaliilaliiUliilBliililiililiilaliililiiWliililiilJiilaliiLliilaliilaliiUliiLliiUlii!^ I Po lepi Sloveniji DR. RUDOLPH ANDREJKA stran 5. (Nadaljevanje) U.ui bariani^'^^' teče leno po feka T \ je čudežna pod »3 Pivka daleč % VT° vznožjem Kranj-! Notranj- žaku in , svetu pri Kne-Pronicuje po-kun. p ^GHika pri Sv. Pe-' :ili zavint^u^ teče v mno- i fostojnp 1 severu do| Postojni'. v sloviti,' (i kot ^°^č se poja-j 'fgo® p, P notranjskim \ ozemiT' na PlaniggL: , kakih 18 km v 1. ^^^šnijjv, --------- jj \j ^ '^"1. jf. . ^^hom in Raskov-i pod P'^Gtekla kakih 10, ih v tretjič i ^%ki \ vrelcev p r i 1 — vicivcv pri Ljubljani, Velika in Mala J) ^ barju teče %e K. padec do Ljub- Ha 40 cm; zato !%avna I v ®toji in je k a j f Lii,i!i .^°^^^i'6nje. In res biln A v časih, ko' gf„^ °brih cest, torej v J ^ še tja' ■ v." stoletja, glavna ^ h^'Wko Ljubljano' %rji Ljubljanski veliki' ^ ' =() prevažali trgov-! ^ in Do Ljubljanici po' Prešeren T' imovit ?W.Sn I'tan, ki je pU cesarju. Na M%eavnem ljubljanskem | ^eni tedaj pe-1 Sori t, in razklada- tilv>, , So veseljačili v go- -««.1 u ladji" čolnarji j 1857 ' ■ • - - ■ ^enie t tedaj pe-% naWi življenje. 'Vori_ t, in razklada- ^ "Pri f° _^G8eljačili v go-,^^ki u ladji" čolnarji i ,^7 tudi cr^ "^^l^ajala do i ^janief carinarnica. J ' J6 bila v sta-ko da. ProiviV^ nieščanom le 10 cesta, ampak % ,Sa ^HiJi k %0 n„. r. aiiipaK %' VečS^f ^®jših I J ^ vespK ° vozili po ^Spioh jIf'jodU ^ Prepe ni k-i ^ v Ljubljani ■ IIIIBIIII«llll»IHI«llll«IIIHIIII«llll»llll»|ll|»|ll|«|ll|»l^ ■nilaliilBliilBliilBliilaliilaliiiBiiiiaiiiiBiiiiaiiiiaiiiiBiiii: večje slovesnosti brez vožnje po Ljubljanici. Valvazor nam pripoveduje o turni jih čolnarjev v 11. in 13. stoletju, o šum-nih in sijajnih veselicah na reki ob prihodu vladarjev, p r i katerih so jih spremljali Ljubljančani v bogato okrašenih la-dijah po Ljubljanici navzgor. Še za francoske zasedbe so se vršile take vodne zabave, združene s plesom in veselico, na kakem barjanskem travniku z za-žiganjem umetnega ognja in veselo godbo zvečer ob povratku v mesto. Sredi 19. stoletja pa je vse to veselo in pisano življenje na Ljubljanici odmrlo. Železnica, ki je uničila cvetoče kranjsko in ljubljansko prevozništvo, je napravila konec tudi ljubljanskim čolnarjem. Danes vozijo .v čolnih po Ljubljanici navzdol do trnovskega pristana "na Jeku" redki čolnarji le vrhniško opeko in kamen iz kamnolomov v Podpeči. 4. Na "šancah" Ko smo se nagledali prelepega in poučnega razgleda s stolpa ljubljanskega gradu, krenemo na "Šance", vzhodni konec grajske planote. Širok kostanjev drevored med lepo urejenimi nasadi obroblja pot do njih, na levo se cepi edina vozna pot na Grad, po kateri se pripeljejo tujci na ogled gradu; desno drži pot navzdol mimo gostilne na Osojah v Florjansko ulico ali čez Reber na Stari trg. Vzhodni del nekdanjih grajskih utrdb, ki so mu nekoč rekli tudi meščanska bastija, je bil z utrdbami spodaj v mestu zvezan po mogočnem obzidju, ki je potekalo južno do Pisanih vrat ob začetku Florjanske ulice, severno pa do današnjega Krekovega trga. Na tem okroglišču je stal v srednjem veku pa tje do Napoleonovih časov velik stolp. V njem je bilo stanovanje za mestnega čuvaja, ki je moral požare ali bližajočega oznanjati z zvonom. Stolp so najbrž porušili Francozi, ko so % ni rekel "NE!" ^ciko morate VI? •^4(1 ■"= rag ^ dvakr cesto lORi , domačo ^ ia teden in govejo pečenko ob nedeljah obe roki za rabo Je "Njegov Udobni ®tol in dobre knjige "iiel "pj, . ' gledališče okrog vogla, Wo 'civvip^.. i '^bn brf "solid" kravate in čiste rjuhe ^ Je ^ občutek svojih rok pri volanu Račrtr opravlja. ko - -........... ^llo j (lekgg pristali na obrežju Normandije Ampak on ni rekel "NE," Oh^ delo zakričal, "Odprijte ^ KI iv ... ''eke] moglo biti narejeno b. "^0 ip ' NE-^ bo ^eciei d rt„ 2t,i'„ ^ '^orda ne bo prišel nazaj ogenj! bo fo... Hlad umrl en Zelo težko ^®ll, hypo'^*^ moral zanesti na VAS za nekaj časa, ^0 jg 1^'® je bilo "o P°ž'rck vode ali ga pogladiti po glavi, ^ ena ,f, ' ^ On se je lahko popolnoma zanesel na VAS "^C^.nakr^-^^^terljobHslguren fJoinov, W, "lesova dokler ** ®fev2pt„'"J '^ati, njegova žena, njegova sestra, njegova ljubica. se ne bo on zopet povrnil. takih kot on, ranjenih, pride domov z ' je bil w ^ mesec. On VAS potrebuje! . . . ženske! v vojaški bolnišnici v Zedinjenih državah. --"*vv4 v vujaftK.1 uoiiii£>nici v ^ea RANJENI NE MOREJO ČAKATI! ri oddelek! v vas bo Irezilral tehnika za Sol OppT'"'^'^'cah. Zglasite se v WAC • ^818 E. 6th St. se ' ^^27 to ^^'niadni in mornariški bolničarski oddelek! W ""Ospet-t ''Klaslte v NURSE RECRUITMENT K Ave. r ne morejo čakati obstreljevali ljubljanski grad, ostalo je od vseh teh utrdb le še mogočno zidovje, ki pada 10 m globoko proti spodaj stoje-čemu Regallijevemu gaju. STARO MESTO 1. Florjanska ulica in Stari trg Z grajske planote se vrnemo po prej omenjeni poti mimo Osoj, kjer je nekoč stala cesarska smodnišnica, v Ulico na Grad in stojimo kmalu v stari Florjanski ulici pred cerkvijo sv. Florjana. Tu se pričenja najstarejši d e 1 ljubljanskega mesta, ki je prvotno segalo le od že imenovanih Pisanih vrat, zgrajeno med grajskim hribom in Ljubljanico, do današnjega Čevljarskega mostu. Podružnično cerkev sv. Florjana so sezidali 1. 1672 ljubljanski meščani v spomin na veliki požar, ki je dne 19. septembra 1660 uničil čez 20 hiš na Starem trgu, a se na čudežen način ni razširil na višje stoječo smodnišnico. Na zunanji strani cerkve vidimo na presno slikano podobo Marije Pomagaj, v nekdanjih cerkvenih vratih proti Florjanski ulici pa marmorni kip sv. Janeza Nepomuka, umetniško delo italijanskega kiparja Franceta Robbe. V cerkvi sami je v desni stranski kapeli podoba. žalostne Matere Božje, katero so Ljubljančani že od 1. 1693 močno častili. Na koncu ulice, tam kjer se steka na desni s Starim trgom, na levi pa s sv. Jakoba trgom, je bilo v zgodnjem srednjem veku središče Ljubljane. Tu je stal, najbrž tam, kjer je sedaj Stiški dvorec, stari rotovž, pred njim pa lipa, pod katero so se po starem slovanskem običaju zbirali meščani in je rajala mladina. Izpod te lipe je po ljubljanski pravljici zvabil povodni mož zalo Urško šeferico, "kraljico ljubljanskih deklet", julija 1. 1547 v svoje hladno kraljestvo (Prešernova balada o "po-vodnjem možu"). Na levo se nam odpira široki trg sv. Jakoba; na mestu, kjer stoji modema stavba mestne dekliške šole, je stala pred potresom reduta, nekdanja jezuitska ginyiazija, v kateri so se vršile v 19. stoletju seje kranjskega deželnega zbora, kadar ni zasedal, pa koncerti in razstave. Trg obvlada mestna žup-na cerke^/! sv. Jakoba, ki so jo 1. 1615 sezidali jezuiti in je torej v sedanji obliki najstarejša župna cerkev ljubljanska. Poleg n j e je bil jezuitski samostan, ki pa je leta 1774 do tal pogorel, dočim je od cerkve zgorel le strop. Na čelni strani cerkve sta stala do 1. 1895 zvonika, ki ju je potres tako poškodoval, da so ju morali podreti. Namesto njiju so zgradili ob stranskem vhodu sedanji stolp, ki pa se arhitektonsko ne ujema z ostalo okolico, V cerkvi je veliki oltar s krasnim marmornim tabernakljem, delo slovitega kiparja Franca Robbe. Tudi ostali stranski oltarji so vsi iz marmorja in dela znamenitih umetnikov. Strop cerkve je poslikan na presno s freskami iz življenja sv. Jakoba. Podoba Marijinega vnebovzetja je delo Slovenca Matevža Langu-sa. Sredi trga na južni strani cerkve stoji Marijin steber, ki ga obdajajo 4 svetniki; postavili so ga 1. 1681 kranjski deželni stanovi v spomin zmage krščan-s&a nad Turki. Znamenje je stalo nekdaj tik pred cerkvijo; po požaru 1. 1774 so ga prestavili na mesto pogorelega jezuitskega samostana. . Južno stran trga z vogalom v Zvezdarsko ulico zavzema lepa baročna dvonadstropna palača poštnega in brzojavnega ravnateljstva, ki jo je sezidal navigacijski ravnatelj in arhitekt pater Gabrijel Gruber, zasnova-telj Gruberjevega prekopa in si v njej uredil svojo zvezdarno in mehanični kabinet. V njej je krasno baročno stopnišče z lepimi štukaturami. Kupola je o-krašena s freskami domačega slikarja Andreja Herrleina, ki predstavljajo trgovino, obrt in tehniko. Kapelica v palači slovi po umetniških slikah slikarja Schmidta iz Kremsa. Ogledovanje starega dela Ljubljane nas dovede na Stari trg, ki nam danes predstavlja le dokaj ozko ulico, a je bil v prejšnjih stoletjih središče tržnega življenja in vrvenja v mestu. Tu se pojavljajo že stare trinadstropne meščanske in ple- Opomini glede raci-joniranja Meso, sir, maslo, konzervirane ribe in mleko Rdeče znamke Q-5 do Z-5, in A-2 do J-2 so veljavne vsaka za 10 pointov. Procesirana jedUa Modre znamke X-5, Y-5, Z-5 in A-2 do .S-2 so veljavne, vsaka za 10 pointov. X-5, Y-5, Z-5, A-2 in B-2 potečejo 31. marca. Sladkor ' Sladkorna znamka štev. 35 za 5 funtov sladkorja je veljavna do 2. junija. čevlji Znamke št. 1, 2 in 3 z zrakoplovom v knjižici št. 3 so veljavne do preklica. Gasolin Znamka A—14 je veljavna za štiri galone gasolina do 21. marca. Znamke B—5, B—6, C—5 in C—6 so veljavne vsaka za pet galonov gasolina za nedoločen čas. Na licu kupona je treba takoj napisati ime države in licenčno številko. Pri prošnji za dodatno količino gasolina je treba navesti rekord prevoženih milj. Tajerji Inšpekcija tajerjev ni zahtevana razen pri zaprositvi za nove tajerje. Na vozilih za komer-cijalne svrhe je obvezna inšpekcija tajerjev vsakih šest mesecev ali ko se prevozi 5,000 milj, katero je pač prvo. Kurilno olje Znamke zadnje sezone št. 4 in 5 ter nove sezone št. 1, 2. in 3 so sedaj veljavne, vsaka za 10 galonov. ^U/arlSme(s^s/jp SuUd t Capture Nazi Guns in Germany Three American soldiers carry captured (ternian guns and ammunition near Gurzcnlch, Germany, to test Are and familiarize themselves with enemy weapons. Left to right, Pfc. Paul L. Kumler, Duncannon, Pa., Pfc. Lawrence A. Totsky, Mayfield, Pa., and Pfc. Stuart L. Rouse, Kins-ton, N. C. They report American weapons superior to captured ones. Tests made in the United States with some of these n^uns proved them inferior in operation to the newer typks of American guns. miške palače kakor Ahačičeva hiša št. 11, a lepa stavba iz časov rokokoja z mogočnim. por-talom in umetniško izdelanim balkonom in Petkosigova hiša št. 4, na kateri nas opozarja o-krogla spominska plošča iz belega marmorja, da je bil tu rojen dne 28. maja 1641 slavni domači zgodovinar Janez Vaj-kart Valvazor. Prišli smo na konec Starega trga. Tu je stala tik ob Čevljarskem mostu, najstarejšem in sprva edinem prehodu čez Ljubljanico, Tranča, prastaro poslopje, vzidano nad mogočnim obokom, ki je vodil z mostu v mesto. Tranča je bila določenft za ječe težkim zločincem, 1. 1788 pa so jo podrli, ker je bila v nevarnosti, da se sesuje. 2. Mestni trg Od tu naprej proti sedanjemu ratovžu se pričenja Mestni trg, tudi Veliki trg, najznamenitejši ill najlepši trg stare Ljubljane, ki sledi v lahnem loku naravni črti, označeni po Brothers Act Again grajskem hribu In Ljubljanici. Trinadstropne hiše, ki jih je na tem trgu začelo v 15. stoletju zidati plemstvo in obogatelo meščanstvo, so se v bistvu ohranile nespremenjene do današnjih dni. Izmed njih je znamenita Skabernetova hiša št. 10 j zaradi lepega pročelja in kras-1 nih arkad na dvorišču. Prelepa 1 je tudi štirinadstropna Souva-j nova hiša št. 24, zidana v em- j pirskem slogu. Mestni trg je v pritličju hiš obdan z modernimi izložbami starih ljubljanskih trgovskih tvrdk, od katerih obstojajo nekatere (Sovan, Kris-per, Mikuš) že 100 let. Poglavitno poslopje na Mestnem trgu je dvonadstropni rotovž, samozavestno izstopajoč iz črte ostalih hiš, kjer je trg najširši, znanilec ponosa in moči ljubljanskega meščanstva v preteklih stoletjih. Sezidal ga je 1. 1718 na mestu prejšnjega, 1. 1484 zgrajenega rotovža v renesančnem slogu slovenski stavbenik Gregor Maček. Ljubljana, cesarsko mesto in sedež deželnih stanov vojvodine Kranjske, je bila v 17. in 18. stoletju eno največjih in najbogatejših trgovskih mest južno od Dunaja in niti Gradec niti Trst ga nista v tem pogledu dohajala. Njegova trgovina je segala do Trsta, Benetk in v zgornjo Italijo, na Bavarsko, Hrvatsko, Ogrsko in celo Turčijo. Mesto si je samo volilo svoje župane, sodnike in svetovalce, ki so hodili na mestne seje odeti v rdeč baržun, kakor člani mogočnega mestnega sveta v Benetkah, slavne "signorije". Coastguardsman August R. Cami-niti balances his brother, Army Corp. Peter A. Caminiti, on one hand in an exhibition of muscular control, when they met on a troop transport. The Caminitis of Brooklyn played prewar vaudeville but now entertain GIs with their acts. *•' .-♦K«;«!'v «Wl»W. w»«vw«t M« KUPUJTE VOJNE BONDE JUŽNI SLOVANI! Dolžnost je naša, da moralno in materi-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov, IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES! Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV. Pokažite svojemu narodu, da Vama ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON: ----^—--—-- The United Committee of South-Slavic Americans 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y. Ime .................................................................................................. Naslov.............................................................................................. prilagam $........................ za fond Združenega odbora'kot "Contributing Member" istega, " Vse čeke in money-orderB izdajte na ime: United Committee of South-Slavic Americans LIČNO DELO za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 5311-5312 Cleveland 3, Ohio 5TirAN. .4, ' ENASOPRSVNOST 7. marcai i V METE2U MARIJA KMETOVA Roman (Nadaljevanje) "Dober večer, Bizjak. Tvoji gostje smo—in tebe ni." "Oprostite, oprostite, opravki—še v zadnjem hipu so me klicali . . . Tak pozdravljeni, klanjam se, častite dame!" Odšli so v jedilnico in po večerji so se spet vrnili v salon. Gornik je sedel h klavirju in zaigral sanjavo romanco. "Kako je bolan," je šepnil Pire Meti preko rame in sedel poleg nje. "Ljubezen—bolezen; kaj hočete," je odvrnila Meta, pomilovalno pogledala Gornika in se nasmehnila Pircu. "Osel," je kratko in ostro vrgel Pire besedo. "In vsi smo tako osli," je pripomnila Melanija, ki se je približala Meti in se pogreznila v širok naslanjač- "Vsi—prav imate," je dejal Pire. /'Izvzemši vse—seveda," je pičila Melanija. "Izvzemši mene—kajpa, to se razume." Pire je smehljaje pogledal Melanijo in jo premeril od glave do nog. "Ah—vi nadčlovek!" je dejala Meta in se zazrla v Poldi, ki je pravkar pristopila k tem trem. "Nadčlovek?" je vprašala. "Tvoj mož, da," je odvrnil Pire in nadaljeval: "Poglejte, kako drpmlje! To je nekaj, vidite: sanjava romanca, klavir, človek, ljubezen—kaj to njega briga! On izvoli zadremati; on spi!" "V resnici!" se je zgrozila Poldi v šepetu. "Vedno mi dela škandale," je siknila in hotela k možu, a Pire jo je -pridržal rekoč: 'Pusti ga. Ali ni'vseeno, če bi govoril z nami ali pa če spi? Saj je vseeno!" "Tudi vi imate to teorijo, vse je vseeno?" je vprašala Melanija. "Da. In vi?" "Do želodca—delj ta vse-enost ne seže-" "Ej, Melanija, poglej jo, človek. Odklej pa ti govoriš o želodcu? Ti, ki si bila nekoč tako vsa polna idealov!" je s smehljajem govorila Meta. "Jaz sem zelo realna. Vse so sami računi, še čuvstva." "'No, no—da si še ti prišla do tega! Kdo bi si bil mislil. Ali te je zakon naučil teh pravil?" je vpmšala spet Meta. "Zakon?" je dejal Rižnar in prisedel k ženi. "Ali ni zakon nekaj lepega na svetu?" "O—vi ste pa novinec, gospod profesor," se je vmešal v pogovor Pire in Poldi se je za-smejala. "Novinec? To ne—vendar sem mnenja, da je zakon edina trdna podlaga družabnega življenja." "Trdna podlaga?" je vprašal Pire. "Trdnih podlag človeštvo sploh nima—in zakon je na zelo ohlapnih nogah. Pa prav ta." "Odločno ugovarjam," je povzel Rižnar. "Dokazi, dokazi!" je vzkliknil Pire. "Prosim," je dejala Melanija in pokazala nase in svojega moža. "A tako! Potem čestitam," je odvrnil Pire in si grizel ustnice. "A čakajte—ni še vseh vajinih dni konec!" "Hvala Bogu, ker upam na še lepše!" je dejal Rižnar. Meta seje zazrla v oba Riž-narjeva in globoko zavzdihnila. "Blagor vama," je dejala in se zamislila. "Otročja sta," je šepnila Poldi.Pircu in se nasmehnila v pomilovanju. "Morda nista otročja," je v mislih odvrnil Pirc^ in se zazrl y preprogo. "Kaj vesele jšega, gospod Gornik!" je vzkliknila Poldi in se zasmejala. "Vsi bomo sentimentalni." Gornik toliko da ni poskočil od klavirja, tako je bil zamišljen ves čas in je dejal: "Kaj vesele j šega? Mi je prav žal—a ne morem." "Ker je pestdvati se prijetno; da, da in tralala," je počasi dejal Pire in zazdehal. "Kako?" je vprašal Gornik. "Nič. A nekje biva prelepa gospa." "Gospa Tina," je dodala Poldi in se hudomušno zasmejala. "Gospoda—klanjam se!" Vsi so se preplašeno ozrli. "Gospod Mlakar!" je vzkliknila prva Poldi. "Jaz—seveda," je odvrnil ta in sedel. Razmršen je bil, bled, zaprašen in oči so bile vse motne in pijane. Pire je pristopil h Gorniku, ki je stal kot vkopan pri klavirju in mu šepnil; "Če potrebujete sekundanta? Kar dajta se!" "Neumnost!" je odvrnil Gornik. "A kaj hoče ta človek? Saj je vendar že izplačan in sem mislil, da je že odšel iz Trsta." "Veseli bodite, da ni v Mariboru." "No?" ■ "Nič. A ponavljam: veseli bodite, da ni v Mariboru." "Izzivate, gospod doktor?" "Izzivam? Niti na misel mi ne pride! Jaz le tako mislim. Ah—kako ste bolni, zares bolni!" Pire se je okrenil k ostalim in je videl, da Bizjaka ni bilo več v sobi, da sta bila oba Rižnar jeva pripravljena oditi in je sedela le Meta in se smehljala, a Poldi je govorila z Mlakarjem. "V Ameriko pojdem, da," je pravkar dejal Mlakar. "Pa kaj?" je vprašal Pire. "Potrebujem vas še. Jutri zanesljivo pridite k meni!" "že vem. Pridem. A' zdaj grem. — Hej, Gornik, dober tek ti želim in Tino pozdravi!" In že je vstal. "Tone—kratkih besed bodi! S teboj sem opravil. In da se upaš tu—v družbi—fej!" "Ah, kako me zabavata!" je vzkliknil sam pri sebi Pire, a glasno je dejal: "Ne mislita, da je tu moja pisarna, gospoda!" "Pisarna gor, pisarna dol— in družba in dame in tako dalje — Gornik, pomni: čeprav v Ameriko—a izginil ne bom za vse večne čase. Tak Tino pozdravi, lepa je bila nekoč in adijo vsi skupaj!" Kakor je bil prišel, je spet odšel in vsi so zrli za njim, Pire je pripomnil: "Evo, gospod profesor Rižnar: zakon je edina trdna podlaga—kaj? Ha, ha!" "Izjeme ne motijo," je mirno dejal Rižnar in Melanija je pripomnila: "Neokusni ste, go- spod doktor," in je odšla z možem. "Glej, glej—gospa Melanija ni karsibodi!" "Jaz je ne maram," je dejala Poldi. "Meni je všeč," je odvrnil Pire. Poldi je zardela in šepnila strastno: "Tebi ne sme biti všeč; le jaz, da veš!" "O!" je z zaničljivim izrazom zategnil Pire in dejal Gorniku: "Kaj ste še preplašeni?" "Ne. Jezen sem." "Nikar, gospod Gornik," je povzela Meta. "Pojdite, greva. Avto me čaka spodaj, pa vam bo malee nagle vožnje dobro storilo." "Hvala. Zares, prav imate." Pire je požugal s prstom, rekoč : "Nekje prebiva prelepa gospa . . ." "Gospod doktdr—vidim, da ste že preeej utrujeni, kdaj pridete počivat?" je prerezala besede Meta. "Počivat? Kako meniš—počivat?" se je vznemirila Poldi. "Da, prav—bom prišel," je odvrnil Pire in Gornik in Meta sta odšla. "Hvala Bogu, zdaj sva sama," je zavzdihnila Poldi in se ovila Pircu krog vratu. Pire jo je v hipu pogledal začudeno, a je stresel z glavo in dejal: "Pusti—tudi jaz pojdem. Ne vem, zakaj nisem že odšel. Lahko noc!" že se je hotel okreniti proti vratom, a Poldi se ga je še tesneje oklenila in dejala: "Ivan! Lepo prosim, ostani še! Ves večer nisem imela ničesar od tebe in tako hrepenim po tebi!" Pire se je nasmehnil, sedel v naslanjač in dejal malomarno: "Prav. A črne kave mi pri-nesi in likerja in cigaret." "Ah—ko j, ko j." Poldi je vsa vesela hotela pozvoniti. "Ne, sama prinesi—ali grem. Ne maram zdajle služkinj krog sebe." Army Leads Scorers "Kakor želiš, Ivan, kakor želiš." In že je odhitela, Pire pa je zgubančil čelo in zamrmral: "Kako nori!" Poldi je kmalu prinesla, kar je želel Pire, je sedla; poleg njega in vprašala: "Ti je všeč vse tako, k^kor sem pripravila?" "Bom videl," je kratko odvrnil Pire in nadaljeval: "Veš, tisto, kako hrepenim po tebi in vse ovijanje krog vratu mora prenehati." "Ivan! Za božjo voljo, ka:j ti je? Kaj sem ti storila?" "Ne jadikuj! Kar sem rekel, sem rekel in ne izprašuj. če namreč hočeš, da še kdaj pridem." "Ivan, moj Bog, zakaj me mučiš?" "Ti mene—a se ne dam. Meni je že vse to zoprno—in—saj res, saj tudi ne bom več prišel semkaj." "Norčuješ se, poznam te in ne verjamem ti." "Kakor hočeš, a jaz mislim vse resno. Ne poznaš me pa prav nič." "Zakaj me žališ in mučiš? Kaj sem ti odveč?" "Odveč." Poldi je prebledela. Pircu pa sta se pretegnili ustnici v za-ničljiv nasmeh. "Ali ti je šla Melanija v glavo?" je povzela robato Poldi. "Mogoče." "Ali morda tudi Meta?" • "Tudi mogoče." "Ah—zdaj vem! Tina!" "Zelo mogoče." Poldi si je grizla ustnice, drgetala je po vsem životu in nemirno udarjala z nogo po tleh. "Tako," je dejala monotono, "veliko zabave želim." Lepa darila za vaše drage za velikonoč dobite pri David's Prstani z velikimi diamanti od 29.75 in vsakovrstna zlatnina za vsako priliko Moške vse volnene obleke vrhnje suknje in fini čevlji DAVID'S 932-934 E. 152nd St. (5 Points) Poslužite se vaSega kredita $1,25 tedensko odplačevanje "Hvala," Pire se je priklonil in izpil čašico likerja. "Zares," je povzel nato, "Melanija je zanimiva: tiste ostro začrtane obrvi, ozki, bledi obraz in vse reza joče besede so mi zelo všeč." "In meni je zoprna." "Da—zato se bolj. — Meta ima krasno hišo, se zna lepo, elegantno obleči." "Ima avtomobil . . ." "Vsa čast tudi avtomobilu, res je. In Tina je krasotica, je ločena žena in je polna kipeče-ga življenja —. Vse so jako in zelo zanimive." "Jaz pa . . ." "Ah, Poldi—'ti—pa kaj bi pravil!" Zamahnil je z roko in si prižgal cigareto. "Vso srečo torej," je povzela Poldi, a besede so se ji tresle in mrazilo jo je. "Vso srečo— vso srečo." "Hm—hvala, hvala." Pire je opazoval Poldi skozi kolobarčke cigaretnega dima in potresal z nogo. Poldi pa je hipoma vstala in skoraj zavpila: Za delavce Za delavci ieiavcS "Ne!" (Dalje prihodnjič) Mali oglasi CLEVELAND ORCHESTRA SEVERANCE Četrtek, 8. mar., 8:30 DVORANA Sobota, 10. mar., 8:30 JOSEPH KNITZER Violin Vstop. Severance dvorana CE. 7300 Income Tax posluga pri Geo. R. Hamilton in EDWARD PRYATEL 1003 Marshall Bldg. 9. zj. do 4. pop. 870 E. 152nd ST. Ob večerih 7, do 10. Pridite zgodaj in ognite se navala. Prihranite si denar Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Marines Use Land Based Rockets Glenn W. Davis, Army backfleld star, shown ripping off a 30-yard gain against Notre Dame. He registered two others in game to become the nation's top scorer to date and to rate among best players of the sea« son. Mary's Fashion Shoppe 6521 ST. CLAIR AVE. Ženam in dekletom priporočamo, da obiščejo našo trgovino, kjer imamo na izbero lepo zalogo finih oblek, spodnjega perila, nogavic in costume zlatnine, direktno iz New Yorka. Pri nas tudi dobite lepe predpasnike, domačega izdelka v vseh merah in po raznih stilih. Trgovina je odprta vsaki dan od 9. do 6. ure, ob sobotah od 9. do 9. zv. GURZANOVICH & SABETTI SPOMLAD SE BLIŽA! zatorej je sedaj najboljši čas, da si izberete in naročite fino žensko spomladansko STERLING SUKNJO ali SUIT, direktno iz tovarne, po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL Vam se priporočam BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON RD. ENdicott 3426 THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja ▼ downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah ^ The Ohio Bell Telephoi^ Mali oglasi Prostor v katerem se je nahajal že več let lepotični parlor, se odda v najem v dobrem, prometnem kraju, na E. 74 St. in Donald Ave. Za informacije pokličite KE. 3362. Išče se stanovanje s 5 sobami za štiri odrasle osebe. Najraje v slovenski naselbini okrog St. Clair Ave. Naslov se naj pusti v uradu "E." Delo dobi ženska ali dekle za tri dni v tednu v grocerijski trgovini. Dobra plača. Pokličite GLenville 0230. V najem se odda 2 sobi za dva fanta; si lahko tudi kuhata. Najemnina $3.00 tedensko za vsakega. Vpraša se na 5512 Carry Ave. JOHN ARSENA LATHING AND PLASTERING CONTRACTOR STUCCO AND ORNAMENTAL WORK Izvršujemo vsakovrstna pleskarska dela, majhna in velika. Cene zmerne' 3577 E. 149 St. 3511 E. 153 St. LO. 3764 LO. 5090 B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih POZOR! — POSTAVIMO garaže in kokošnjake Lahki pogoji. Plačate v 12 mesecih AETNA LUMBER GO. 3674 E. 93 St. — MI. 1185 ALI STE DOVOU ZAVAROVANI? PROTI POŽARU, NEVIHTI, AVTO NEZGODI IN TATVINI Za točno in zanesljivo postrežbo se obrnite na John Rozanc 15607 Waterloo Road IVanhoe 6561 Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Kupujte vojne bonde! Members of a marine rocket platoon tote their equipment over rough Bougainville terrain to the front lines. During this campaign, the first in which land based rockets were used, both rockets and portable launchers were transported in much the same manner that machine guns are moved into position during landings. A feature of these rockets is that they do not require a solid base from which to be fired. Do you lufftr from hard of httring'and hatd noiio ciuitd by etlirrh of th# head? WRITE US NOW for proof of *h# good roiultt our ilmpi# horn* tr*aim*nt has aeeotnplithtd for a graaf many paoplt. Many pait 70 report hearing fin^.and head, moiiee gone. Nofhing ♦o wear. Send today Tor proof and 30 day: trial offer. No obligationil jjHE ELMO COMPANY. Deptj^5l6 Davenport, lowaj| Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLa. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 I'e 1^1 Dovoljeno na® J vbod« potrebni PRESS ASSE^. Mi imamo slaJoo delavce v pe' Moške in ženss POMIVALCE Moške in žens» kuhe in kuhinjske Moške in ^ pastry žens^ counter žefs Zglasite se v Hold SB» E. 12thJ^Bl^ SNAŽILKE-3.30 Popust na osebnih ^ Stalno delo. Tede' THE HALLE ženske za ^ Kratke ure —j Zglasite se P , p,„p.rf ff aean'% 1107 Bolivar Rd- dl 4 ------- rtw external ^ radial VOZNIKA^B^ O TEŽAI^ stalna dela se^^i Visoka plača o laiw Ji: DUNHAM , J,, maple^ yl^ Delavno 7 ***** Uniforme 1::° / (j % TOOL & I)elo nsL beoCi!* tool Plača TURRt'^ Jof''' Warner & ](0^ pelo^^^ Zglasi*® Steel ^0" ^ r-.fde Kupujte < Talile znamke« ® I ON išče In vse, **' lil