Edizione per Tesfero — Inozemska Izdaja Leto (.XXI -m •<••» Stev. 134 a Spefflrioa« hi ibftOMarato poital« Potimo* plača*« « «0(0»in) Naročnina mesečno 18 Lir, ca tnozera-•tvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, u Inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserata. Podrafnleal Novo mesto. Izključna pooblaSJenlca ca oglaSevanJe »albanskega ln tujega Izvora i Unione Pubblir.iti Italiana S. A. Milano. VENEC Izhaja vnak dan zjutraj raze« ponedeljka tn dnem po praznika. Uredništvo ln oprava« Kopitarjeva 6, LJubljana. Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 4, Lubiana. Telefon 4001—i003. Abbonamentt: Mete 18 Lire. Estero, mete 31 50 Lire. Edi- cione domenica, en-no 34 Lire. Estero 65 Lira. C. C P.l Lubiana 10 650 per gli abbonamentl, JO.349 per le in-•ercionL Flllalel Novo me.to* Concesslonarla eselnshra per la pnbbTIeftl dl prtrrenK-nr.a ttalian« ed estera: Unione Pubbliclti Italiana S. Milana Bollettino No 1113 Pantelleria ha cessato la resisfenza L isola era sottoposta a massiccie azioni aeree e navali e privata di acqua — Lampedusa ha respinto 1'intimazione di resa II Quartiere Generale delle Forze Artnafe eomunira: P a n I e 11 e r i a , sottoposta n massirrie azioni aeree e navali ili pntenza e frei|ueuta scnzn preredenti, privata di opni riserva idrica per la uopolazione civile e stala ieri costretta cessare la resistenza. I/oflesa aerea e navale dcITavversario si e rinnovata ed acrresriuta sni piccolo presidio di Lampedusa ehe ha respinto 1'intimnzione di resa e resiste eroicamente. Nota al .holletino No. 111.1 II Quartiere Generale delle Forze Arntale eomunira: L'isola di Pantelleria, situata ad Ofi rhilometri dnlla Tunisia e nd 01 dnlla Siri I i a, ha dovuto ieri cessure dalla resistenza ngli attarrhi nemiri. L'oflesa aerea avversaria, ronrentratasl da oltre un mese eon ininterrotta violenza contro di essa. aveva dislrutto ogni risorsa idrica. 1)1 quale porlala siano stali i bomhardamentl. ha dotto rhiarameute radio Lomlra in una rmis-sione del giorno nove giugno, attraverso II rar-eonto di un rorrispoudente di giicrrn: »Soiio stalo teslimone di uno dei piu micidiali homhnrdn-inenli portali su di un šolo obiellivo rhe nhhia mai visto. L'inlero porto di Pantelleria sembrava in eruzione eome un giganlesco vulcano. Iu rr-alta a tali attarrhi, sostenuli e conrentrati In misura senza preredenti. ha parlrcipato« — seinprr radio Londra ad aflermarlo — »la to-talita delle forze aeree nnglo-ameriranc dispo-nihili rhe in lil giorni ha rovesriato sulle porhe derine di rhilometri (|iiadrati dcll'isola da «|iiiti-diri a diciassctte mila toimellate ili bombe. Nel-la sola giornata del dieri duemila tonncllale di esplosivo furono sganciate sugli abilali e sulle ilifese di Pantelleria.« Inlanto pure sulla picrola. pialta ed nrida Lampedusa lontann 210 rhil. dalla madre-palria, si inteusifira dnlle virine coste I u n 1 -sine (120 rhil.) e da Malta (163 rhil.) 1'azio-ne aeronavale avversaria prr stronrnre ogni ul-teriore capacita dilensiva: Ma il piccolo presidio resiste con orni ca fermezza. Vojno poročilo št. 1113 Pantellerija prenehala z odporom Otok je bil izpostavljen množičnim letalskim in pomorskim napadom ter brez vode — Lampedusa je odbila poziv za predajo Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Pantellerija, izpostavljeno množičnim letalskim in pomorskim napadom takšne sile in lako pogostim, kot še nikdar doslej in brez vode z a civilno prebivalstvo, je morala včeraj prenehati t. odporom. Sovražnik je obnovil in povečal letalsko in pomorsko ofenzivo na majhno posadko Lampedusa, ki je odbila poz.iv k predaji in se junaško upira. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1113: Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Otok Pantellerija, ki leži komaj 66 kilometrov od Tunisa in 94 km od Sicilije, je moral včeraj prenehati z odporom pred sovražnimi napadi. Nasprotni letalski napadi, ki so sc z neprekinjeno srditostjo osredotočevali proti otoku, so uničili vse vodne naprave. Londonski radio je jasno poudaril važnost bombardiranja v svojih oddajali dne 9. junija, kakor pripoveduje neki vojni dopisnik: »Ril sein priča enemu* najstrahotnejših bombardiranj, ki sem jih kdaj koli videl na enem samem cilju. Celotno pristanišče Pantellcrije se je treslo kakor gigantski vulkan.« V resnici so se teh na-dov, izvidenih in osredotočenih v toliki meri kot šc nikdar doslej, udeležile »še vedno po londonskem radiu« celotne angloameriške razpoložljive letalske sile, ki so v 13 dneh zmetale 13 do 17 tisoč ton bomb nn nekaj desetin kvadratnih kilometrov tega otoka. Samo na dnu 10. junija jc bilo vrženih 2000 ton eksploziva na hiše in obrambne naprave Pantellcrije. Prav lako se ludi na majhen, plitev in neploden otok Lam p c d u s a, oddaljen 210 kilometrov od matere domovine, poni nožu jejo iz bližnjih tuniških obal (120 km) in iz. Malte (163 km) nasprotni letalski napadi, da bi zlomili vsako nadaljno obrambno sposobnost: toda majhna posadka vztraja v odločnem junaštvu. Arctacije komunistov v Argentini Buenos Aires. 12. jun. AS. Vladni tiskovni urad je objavil poročilo o aretaciji številnih komunistov. Po tem obvestilu je bilo veliko šlevilo dobro znanih komunsitičnili agitatorjev prijetih v prestolnici in v pokrajini Buenos Airesu, ko m) trosili revolucionarne letake. Nov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino R i m. 12. jun. AS. S kraljevim ukazom je imenovan /a Visokega komisarja v Ljubljanski pokrajini počenši s 13. junijem nnr. svetnik dr. Giuseppe Lombrnssn. Kksc. Giuseppe Lombrassa sc je rodil v Pes-saro 20. junija 1iXH> in je vpisan v stranko od lela 1921. Udeležil se je slavnih dejanj krajinskega fašizma ob strani Raffaela Riccarda. Ko je |>oslal doktor prava, je z. uspehom stopil na pot časnikarstva ter je dolgo urejeval 1,'Ora , tednik pessarskega fašizma in je naredil iz. lista spretno propagandno in polemično glasilo. Prostovoljno se je udeležil bojev za zasedbo Vzhodne Afrike in za osvoboditev Španije, kjer je bil v boju trikrat ranjen in si je pridobil dve srebrni kolajni in vojni križec za vojaške zasluge ler predlog za povišanje v višjo stopnjo zaradi vojnih zaslug. Bil je urednik lista Lnvoro 1'ascista so-Irudnika Popolo d'Itnlia in opravljal delo. ki je užival enoduSno občudovanje. Dne 31. okl. 1939 je bil zaradi visokih lastnosti, ki jih je pokazal kot človek dela in zvestobe, imenovan za komisarja za preseljevanje. Dne 2.3. febr. 1912 je bil imenovan za podtajnika korporacij. Dolgo izkusil jn, trdim politična priprava in priznane voditeljske ler državniške sposobnosti so zagotovilo, da se bo pod njegovimi direktivami pokrajina vedno bolj razvijala. Ekscelenci l.ombrussi izrazu prebivalstvo nove pokrujine svoja voščilu in spoštljivi pozdrav. Na vzhodu so boji zopet oživeli Sovjeti so bili odbiti ob Miusu ter pri Orlu — Angleži so pri včerajšnjih napadih na Nemčijo zgubili 54 bombnikov stanovanjskih okrajih so bile hude izgube med prebivalstvom, nastala pa je tudi znatna škoda na stanovanjskih hišah in javnih poslopjih. Po dosedanjih ugotovitvah je izgubil sovražnik pri teh napadih vsega 54 večinoma štirimotornih bombnikov. Hitlerjev glavni stan, 12. junija. Nemško poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču je včeraj spet oživelo bojno delovanje. Razen delovanja napadalnih oddelkov na kubanjskem predmostju in na bojišču ob Miusu je prišlo v odseku pri Orlu do bojev, v katerih poteku so bili Sovjeti, ki so prišli v napad po močnem pripravnem ognju, krvavo odbiti. Pri preganjanju tolp v zaledju srednjega odseka so oddelki SS in policijske čete v dneve trajejočih in hudih borbah, ki jih je otežkočalo neprehodno močvirnato in gozdno ozemlje, očistile obsežne dele terena. Pri tem je bilo zavzetih proti žilavemu odporu 118 utrjenih vasi in gozdnih taborišč, razrušenih 162 bunkarjev, razen tega pa so tolpe poleg številnih mrtvih izgubile tudi velike množine orožja in materiala. Italijanska posadka na Pantellerl|l je morala zaradi pomanjkanja vode ustaviti odpor proti stalnim sovražnim napadom iz zraka in z morja. Včerai popoldne je oddelek ameriških letal v veliki višini prodrl nad severno nemško obalno ozemlje ter metal bombe na mesti Wilhelms-haven in Cuxhaven. Prebivalstvo je imelo izgube. Preteklo noč so napadli angleški bombniki zapadno nemško ozemlje, predvsem mesto Diisseldori. Zaradi bombnih zadetkov v Vladar sprejel novega hrvatskega poslanika Rim. 12. jun. AS. Včeraj dopoldne ob jnil 11 io Nj. Vel. kralj in cesar sprejel v kraljevi palači na Kvirinalu v avdienco dr Ante Nikšiča, ki je vladarju izročil svoje poverilnice kol izredni poslanik in pooblaščeni minister Hrvaške na italijanskem dvoru. Lepo rodoljubno dejanje Milan, 12. un. AS. Ob tretji obletnici vstopa Italije v vojno je vodstvo tovarne Monlecatlnl sklenilo proglasiti vse svoje delavce in uslužbence, ki so padli v vojni ali pn jih pogrešajo, za takšne, ki so še vedno na svojih mestih v službi. Družinam teti junaških bojevnikov bo podjetje še celo leto dajalo plače in mezde, ki so jih prejemali prej njihovi padli ali pogrešani svojci. Kaznovani nedisciplinirani fašisti Rim, 12. jun. AS Korporacijski minister je izdal disciplinske ukrepe proti sledečim voditeljem kmetijskih sindikatov, ki so pokazali pomanjkljiv smisel z.a disciplino delavne sile, zaposlene pri tekočih poljskih delili- dr. Nicola dn Marco. predsednik pokrajinske zveze kmetovalcev v Hrindisiju, se odstavlja: Lantini Francesco. šef urada za nameščanje poljedelskhl delavcev v Brindisiju. in Antonio Prete, občinski zaupnik poljedelskih delavcev v San Pielro Vernolico (Brindisi), sta tiila črtana iz seznama sindikalna organizacije poljedelskih delavcev. • Iz »Odredbenega lista« fašistovske stranke Rim, 12. jun. AS. Uredbeni list fašistovske stranke je objavil imena članov, ki so junaško padli v bojih. To so fašisti l.odovico Artusi, tajnik Gl F-a v Poli: Silvio Znnoni, član direk-torija fašiju Mezzoloinbnrdo (Trento); Giuseppe Coinper, namestnik zaupnika okrajne skupine fašija v Madrttzzti (Trento); l.reole Sevn-rioni, svetnik fašija v Cblleju S. Maria (Ičrnino); Aurelio Mnnfrini, načelnik fašističnega j£d i a v La Spcz.iji. 1. Drugi odstavek »Urcdbcnegn listo« št. I "S z dne 23. muren 1943-\\l, ki zadeva obnovo članskih izkaznic fašistične strnnke glede pad-nii fašistov iu njihove duhovne navzočnosti v fašističnih vrstah, se nnuušu tudi na fašiste, ki so padli zaradi sovražnih letalskih napadov. 2. Imenoval sem za vrhovne nadzornike GIL-a tele tovariše: Giovannija Lebrero—Ca-stcllija, Antonija D'Oro. Clnndijn l.nconija, Vinccnza Morelleja, Antonija Vullija, Ezija Bal- Resen opomin evropskim narodom Nansenove statistike o boljševiških pokoljih Budimpešta, 12. junija. Madžarski tisk prikazuje, kakšna bi bila usoda madžarskega ljudstva, ako bi prišlo pod sovjetsko nadoblast. Madžarska, ki je že tri mesece izkušala, kaj pomeni boljševizem, si ne dela ulvar. kaj bi bilo, če bi imela Sovjetska zveza zadnjo besedo n-> njenem ozemlju. ln zato se bo dr. Beneš sestal s Stalinom po Daviesovem uspehu. Ameriški predsednik bi rad izvabil iz krenieljskega diktatorja nekoliko trdnejše garancije o bodočnosti srednjevzhodne Evrope in znano je, kaj o tem mislijo komunisti. Madžarska je danes v vsakem svojem izrazu odločena boriti se na vseh področjih proti boljševizmu. Budinipeštanski listi objavljajo nekaj podatkov iz listov nevtralnih držav o statistikah komisije Nansen o boljševiških zločinih. V Španiji so Rusi oziromu komunisti pobili nad 17.000 redovnikov. V enem samem mestu je iz. Letonske izginilo 8259 ljudi, Ui niso bili po godu komunistom. Poleg tega je GPU na Letonskem po-slrelila 1355 ljudi. Na Estonskem je bilo pobitih 1118 ljudi, nad 00.000 ljudi je bilo deportiranih in 0000 olrok je ostalo brez staršev. V enem samem letu sovjetske zasedbe je bilo v Litvi poklanih 5000 ljudi. Samo v enem tednu, to je od 14. do 21. junija 1911 so deportirali 50.000 ljudi. V Litvi je bilo skupno poklanih nad 15.000 ljudi. Pobiti so bili skoraj vsi uradniki: nad 11.000. Če potem pogledamo statistike, ki se nanašajo na Sovjetsko zvezo, se bomo spomnili, da je ČEKA samo od lela 1917. do 192:1. ubiia 1,701.045 ljudi. Med njimi je 17 škofov, 1200 duhovnikov, 6379 učiteljev in profesorjev, 8800 zdravnikov, 54.850 častnikov, 240.000 podčastnikov, okoli 00.000 uradnikov iu orožnikov. 34 260 intelektualcev, 815.000 kmetov in 192.000 delavcev. Kakor so vidi, tudi ni bilo prizaneseno revnim stanovom, saj je v letih 1922-23 moralo predvsem zaradi lakote umreti okoli deset milijonov ljudi. Zadnji zgled pa imamo v Poljski. Od 1,8(10.000 Poljakov, deportiranih v Sibirijo, je bilo 1,400.000 ljudi pobitih. Kakor svet že ve, je bilo nad 10.000 oficirjev pobitih v Katvnskem gozdu. Teh statistik ne smemo pozabiti. Boljševizem je ostal tak, kakršen je bil in se je za vsako ceno treba boriti proti njemu. Napadi na sovjetsko vojno industrijo Berlin, 12. junija. Tudi včerajšnjo noč so skupine nemškega letalstva napadle središče sovjetske vojne industrije ob reki Volgi vzhodno ter severozahodno od Moskve. Zaenkrat še ni mnogo podrobnosti o napadu, ki ga je tudi tokrat izvršilo več sto bombnikov. Ponovni veliki napadi na središča sovjetske industrije v Gorkem in Jaroslavlju na tovarne za tanke Molotov in na tovarne za sintetični gumi »Jark S. K. 1« pomenijo, da ne gre z.a osamljene napade, marveč za pravo lctklsko ofenzivo na živčna središča sovražnega vo|nega organizma. Nevtralni listi ugibajo v zvezi s tem, da nemško letalstvo za zdaj ne namerava začeti velikih napadov na vzhodnem bojišču, marveč hoteč ostati'v obrambi izvaja to letalsko ofenzivo, da bi oviralo boljševike pri njihovih velikih ofenzivah. To pa jc le zgolj ugibanje. Nemški listi so že prinesli nekaj popisov napada na Jaroslavlj.Ta napad je bil za Sovjete zelo težak, kajti v Jaroslavlju je glavna sovjetska tovarna za sintetični gumi, ki ga |e zelo malo na ozemljih pod boljševiškim gospedstvom in ga ne morejo dovolj dobavljali boljševikom tudi anglo-ameriški zavezniki, ker ga njim samim primanjkuje. Popis o napadu pravi: mnoge stotine bombnikov in lovcev io malo pred polnočjo napadle industrijsko podjetje »Jark S. K. I«, ki se razteza na 45.000 kvadratnih kilometrov veliki površini v severnem Jaroslavlju blizu železniškega mostu ptoge Moskva—Vologda. Letalec, ki se je ude-ježil tega napada, pravi: »Moje letalo se jc nahajalo v tretjem valu. Ko smo se nahajali 150 km pred Jaroslavljem, smo že videli ogenj, katerega so zanetili naši tovariši v prvih dveh valovih s tisoči zažigalnih in desettisoči razdiralnih bomb. Protiletalska obramba v Jaroslavlju jc bila vse močnejša kot pri tovarnah Molotov v Gorkem, ker je bilo poleg protiletalskega topništva in nočnih lovcev še na stotine zapornih balonov, katerih nevidne viseče jeklene vrvi lahko zlasti ponoči presekajo letalo na dvoje, ako se zaleti vanje s krili. Tovariši iz prvih dveh valov so nam že točno poročali, kje so baloni, kakor tudi protiletalski topovi in reflctorji, tako da smo lahko prišli nad mesto skozi tako imenovane »mrtve kotc<', ki se nahajajo pri vsaki obrambi. Tudi protiletalski odpor ni bil tako močan, ker je bilo mnogo protiletalskih lopov že uničenih. Naši štirimotorniki so kake četrt ure krožili nad mestom in zmetali večino svojih bomb na tovarne z.a kavčuk. Videli smo, kako je zletela v zrak električna centrala, ki jc del »kombinata« (sovjetskega sistema raznih vrst tovarn). Zadele so jo šliri 1000 kilogramske bombe. Pri tem napadu jc bilo spuščenih več bomb kakor na tovarne »Molotov« pri dveh napadih, (lam je bilo uporabljenih 1000 ton razdiralnih bomb). Naši Ictalci so uporabljali tudi »superbombe«, katerih učinek je bil v rcsnici strahoten. Ko smo se vračali, smo še v razdalji 250 km videli velike požare. »Volkischer Beobachler« poroča, da je bilo pri zadnjem čiščenju zaledja na srednjem odseku vzhodnega bojišča ubitih ali ujetih najmanj 5000 partizanov. Z velikim poudarkom so objavili berlinski listi tudi poročilo, tla je minister z.a oborožitev Spcer pokazal skupini vojaških osebnosti novo nemško orožje. luccija (za zdravstveni odsek) in A inccnza lm-|H)lu (za upravni odsek). 3. / imenovanjem zveznih tajnikov prenc-liajo poslovati podtajniki. zaupnice in namestnici zaupnic ženskih fašijev. ki »-o na istem položaju. Tovariši in tovnrišicc. ki zavzemajo taka mesta, bodo obdržali svoje trajne |w>sir v njihovih organizacijah in uradih, kjer so nastavi jeni. koi sodelavci. 4. ženski fašiji za zaščito materinstva in detinstva so v sodelovanju turističnih poljedelskih zvez izdelali načrt, |>o katerem naj se z. vsemi silami zavzamejo zu ustanovitev začasnih otroških domov pri poljedelskih podjetjih varstvo in |>omoč otrokom delu« k. Načrt ^e bavi tudi z organizacijo domov za olroke delavk, ki so zaposlene pri žetvi in mlnčv i |h> srciln|ili, južnih in otoških italijanskih pokrajinah, kjer je največ tlela z žetvijo. Za ustanovitev lakih otroških domov je državna ustanova ■/» za-ino materinstva in detinstva zagotovila svoj |Hipom prispevek. Zvezni tajniki in zaupnice ženskih fašijev naj koristne in prikladne pobude z vsemi močmi podpirajo. Priznanje italijanskim delavcem v Nemčiji Berlin, 12. jun. AS. 1 ist II camernln« prinaša v svoji zadnji številki naslednjo ooslanico voditelja nemške delovne fronte dr. Leva italijanskim industrijskim doluvcem. ki se vručujo v domovino:' Italijanski industrijski delavci! 9.c nekaj let ste ob struni nemških tovarišev delavcev opravljali pri delu v nemških orožarnah svojo dolžnost ter tnko dali svoj dragocen prispevek skupnemu boju. Zdaj se v ru-čate v Italijo, kamor vas je poklical vaš Duce, da boste zaposleni v italijanski vojni industriji v okviru totalne mobilizacije vseli sj| v svoji domovini. Tudi v bodoče služile, prav tako kot dosfej. na svojih novih mestih isti veliki stvari, za katero sle doslej del.ili v Nemčiji: delajte za rešitev Evrope pred judovsko-bogataško-boljšcviško nevarnostjo; delajte za nov pravičen red in za varno bodočnost naših dveh narodi.v. V preteklih letih ste bili najzanesljivejši poroki prijateljstva italijanskega in nemškega naroda. Pri vztrajnih skupnih prizadevanjih, ki so sc vlekla leta in letu v vsakdanjem odporu proti krutim učinkom vojne, ki sc je raztegnila celo do narodnega ozemlja, so se italijanski in nemški delavci naučili spoznavali se, spoštovati se in imeti drug v drugega zaupanje. Vezi prijateljstva in tovarištva, ki so se na ta način utrdile, bodo vezale naša naroda tudi v bodoče. Nemški narod se vam zahvaljuje za vaše. za dosego vojnih ciljev tako pnincmouo tlelo, ki je bilo kronano z očitnim in znatnim uspehom. ?.ivol Duce! Hitler! Hitler! — Sledi podpis Roberta l.evu. Japonska priznala Ramirezovo vlado Tokio. 12. junija. AS. Japonski zunanji minister je objavil posebno poročilo, da ie tokijska vlada priznala argentinsko vlado generala Rami-reza. < Buenos Aires. 12. junija. AS: Sporoča se. so vlade Kolumbije, Mehike. Ekvatlora, Portugalske in Venezuele priznale novo argentinsko vlado, Zakaj so morali Amerikanci prenehati z napadi na Porurje Slockholm. 12 junija. General Eaker. poveljnik ameriškega letalstva v Angliji, je govoreč o zadnjih napadih na Porurje, moral priznati, dn je imelo ameriško letalstvo z.eio velike izgube. To je vzrok — je dodal — zakaj so morali Amerikanci jire. nehati z napadi na ta del Nemčije. Podobni napadi, ki so združeni z. velikanskimi izgubami, morajo in morejo biLi poskušeni le takrat, kadar sc lo izplača. Razstava športnih motivov odprta Ljubljana, 12. junija. Danes dopoldne ob U so otvorili v Jakopičevem paviljonu "zanimivo razstavo pod naslovom »Umetniška razstava navdahnjena od .športa« in >Razstavu tujsko-prometnega lepaka«. Skupno prireditev sta organizirala Pokrajinski odbor CONI-ja in Pokrajinsko po-verjeništvo za tujski promet. Slovesnosti otvoritve so prisostvovali zastopnik Visokega komisarja kabinetni šef dr. Bisia, zvezni tajnik Orlandini, namestnik glavnega tajnika CONI-ja cav. Baglini, generul Kava, župan llupnik, podžupan Trancllida, zaupnica ženskega fašija, zaupnik CONI-ja coni. Burutti, predsednik Zveze š|vortnili zvez dr. Pavlin, kakor tudi drugi predstavniki umetniških, športnih in tujsko-prometuih ustunov. Zaupnik CONI-ja, kateremu velja glavna zasluga za prireditev razstave, jo tolmačil predstavnikom oblasti dela umetnikov, razstavljena v treh prostorih Jakopičevega paviljona. V glavnem razstavnem prostoru padu v oči zlasti dvoje lepih del Franceta Goršeta: kip plavalke na startu in metalcc kopja. V rsem je razstavljenih 4« športnih motivov, v oddelku tujsko prometnega lepaka pa 11 del. Med tem, ko je bilo med našimi slikarji že od nekdaj precej zanimanja za lepake, pomeni razstava športnih motivov novost, katere so se oprijeli zlasti mlajši umetniki, ki jim je področje ude jstvovanja bližje. Zastopane so skoraj vse panoge telesno kulture. Veliko motivov je zajetih iz alpinisti-ke, pa tudi iz smučanja. Zanimivo je daljo omeniti, da so mladi umetniki prav radi upodabljali tudi prizore iz nogometa in lahke atletike, med tem, ko so druge panoge športa kakor plavanje, drsanje, rugby, streljanje z lokom in podobno zastopane s samo po enim 1 ali dvema deloma. Umetniki so se tokrat omejili največ na napete trenotke tekmovunja, ko je telo v naponu sil in jih je pokrajina zanimala le posredno. Razstava pomeni v prizadevanju po zbliževanju med umetnostjo in med športom pomembno stopnjo, o njeni strokovni strani pa bolno še spregovorili. »Stari in mladi« v dramskem gledališču (Premiera 10. junija 1913.) Včeraj smo videli predstavo v naši Drami, o kateri lahko trdimo, da ni bila dobro pripravljena. Ni nas osvojila in prevzela, to življenje ni organsko raslo pred nami. am;>ak je bito noko plapolanje. vžiganje, ko se je ta in oni igralec 'dvignil, pa spel pojemanje in ugašanje. Ali je pisatelj tako močno šibak, ali so vzroki neuspeha drugje? Anton Medved res ni ne vem kako močan dramatik. Njegove drame imajo mnogo šibkih strani, posebno tehničnih, kar je čutil pisatelj sam, ki jih je uspešno popravljal. »Stari iti mladi« je ena najboljših njegovih dram. ki jo je napisal že ob koncu življenja. Motiv je zanimiv in zelo aktualen. To je življenje naše vasi, ki mu je bil priča duhovnik Medved in ki ga razsoja [>o-gosto sodnik na sodišču. Mladi gospodar potiska očeta k vratom in če le more, tudi preko praga. Bili smo priče neštetim takim tragedijam. Ta so- , cialna stran našega kmečkega življenja je Medveda zamikala, da jo je obdelal. In jo postavil pred nas postavo zapuščenega in zavrženega kmeta Jamnika, ki je sinu izročil posestvo. Sin pa, ki se je |>oročil z mestno gospodično, vrže svojega 6tarega ovela na cesto. Poleg tega motiva ]K)slavi pisatelj še nov motiv. Alena prav za prav nima rada svojega moža, a ga je vzela bolj zato, ker ima lepo posestvo in ker jo ima tako blazno rad, da ji bo naredil in dal vse, kar bo želela. Seveda je premalo utemeljena ta poroka. Prav tako preveč po naključju pride k Jamniku prejšnji Alenin ženin, Kragelj, prav tedaj, ko jo ludi ona v tej hiši. In spet 6e čudno neverjetno drug drugemu odpovesta, čeprav sla že tako dolgo in tako zelo prijatelja. Takih nesoglasij je še več. Poleg tega je natrpanih preveč motivov v dejanje. Oče gre k šeparju in doživi tu spet enako tragiko kot pri sinu. In ko je brez vsega, hoče iti v stari mlin, pa se ga potem usmili dobri sosed, Blaže. Vmes imamo še ponarejevalce denarja, kamor sta zapletena mladi Jamnik in Šopar, in še lepo ljubezen med Metko in Tinetom in nerazumevanje in nasprotovanje. Toliko motivov je seveda težko tako obdelati, da bi bila to enolna in dovršeno zgrajena drama. Ima pa vendar tudi svoje vrline: dejanje je živahno in ljudje so živi in naši, čeprav niso močni, polnokrvni in v sebi povsem izgrajeni. Tudi vzgojni optimizem je lep in močan. Pregelj je prepričan, da bi Medved tudi io svojo dramo tako popravil in predelal, da bi bila zelo dobra ljudska igra (DS 1923). Žal pa je pisatelj prezgodaj umrl. Za letošnjo uprizoritev se je lotil predelave g. Milan Skrbinšek. On ima posebno veselje do takega dela in se mu tudi večkrat posreči. A to pot ni imel srečne roke in bi bilo morda le boljše, da bi besedilo pustil, vsaj v glavnem, kakršno ;e Nimam predelanega besedila, da bi ga lahko primerjal z originalom, a vtis imam, da je vendar original, posebno v prvem delu, boljši kot pa ga je bilo slišati z odra. Nekaterim osebam je dal prireditelj sploh drugačne poteze v nekaterih primerih (France!). Predstavi je v korist, da je črtal romantično noč in gostilno in da je tako združil štiri dejanja (oz. pet) v tri. Neskladno pa zveni zaroka in sreča ob sočustvovanju z nesrečnima svojcema na koncu. Medved ima obratni red; ko že Blažo kupi Jamnikovo posestvo za Tineta in Metko, po sreči, ki mlada dva in očeta objame, pripeljejo uklenje-na sorodnika. Medvedovo zaj>ovrstje je igralsko mnogo laže prikazati. Nikjer ni bilo v igri nobenega poleta,' nobenega zanosa, nič veselja in prizadevnosti. Tempo je popolnoma nemogoč. In vendar to Medvedovo delo ni zaslužilo tako slabotne interpretacije. Igrati kmečke igre z nekmeti je 6ploh težko. Pri vsaki predstavi v naši Drami se to tudi pozna. Kmečke zgodbo dobe lekarn mestni ali pa polmcstni značaj. Včasih to gre, a »Stari iu mladi« je izrazito kmečka drama, v katero stopi le mestna gospodična Alc-na. Zato je velika neskladnost, če na eni strani plačujemo in ponarejamo goldinarje, na drugi strani pa imaš pred seboj ljudi, ki so šo celo za današnje čase pregosposki kmetje. Vloga starega Jamnika (g. Lipah) jo popolnoma nedognana, še več. igralec se celo lovi za besedilo. Morda mu vloga ne leži ali so še kakšni drugi vzroki, vendar je l>o!je premiero odložiti, če ni še pripravljena. Tako io tein|>o igre precej trpel na račun g. Lipaha. ker je delal tako dolgo pavze — seveda tudi pavze ni igral. — Franceta Jamnika je igral g. Presetnik. Take vloge so gotovo zanj. Prcsetnikov France je močna |)oslava mladpga kmola, vročega in naglega. Njegova igra je zelo naravna, le v nekaterih prizorih preveč eleklna. — Robato in 'rdo-rčno Mtco je prikazala ga. Starčeva v stilu, ki jo značilen za to igralko. Podoba prepriča, le malo manj patosa ji jc še treba (tudi mimičnega). — Gdč. Sirnči-čeva je ustvarila zelo simpatično, dobro in mebko Metko. Njena iara je naravna in rkromna, pa vendar prepričljiva. To jo bila gotovo najlepša podoba na tem večeru in najboljša igralkina vloga. Le malo preveč mestnega značaja se še drži te kmečke Jamnikove hčerke. — Nara»no in prepričljivo je prikazal Franceta šeparja p. Gal*. Tineta Remca pa g. Verdonik. Ga. Gab.ijelčičeva je igrala Aleno Zidanovo in dobro rcšiia svojo nalogo. Najboljša je v pretvarjanju in ovijanju moža okoli prsta. — Blaže, ki ga je pisatelj jto-stavit v delo kot spretnega aranžerja, da pomaga tu in tam naprej, ko ni videti izhoda, d?, pomaga \ee dober in vesel, je eden tistih pevcev naših vasi, ki jih danes šo malo najdemo. G. Bratina je to podobo prikazal živo in lepo. dobro premostil marsikakšno nerodno in nespretno, ki je tej vlogi naložena. Posrečilo se mu je tudi v zaključni prirediteljevi sceni tnko vse dopovedati, da nt bil konec lako prisiljen, kot bi sicer lahko bil. — Agenta Kraglja je igral dobro g. OorinSek, orožnika pa sla bila še gg. Blaž in Benedičič. Prepričan sem. da bodo prihodnje predstave mnogo boljše, kot je bila premiera. Odstraniti je treba te nedostaUp, ki ovirajo zagon in <-azbija;o celolo. Po skrbnejši pripravi za prihodnje pred-slave bo doseglo lo delo lahko ninoeo večji u-t^h. večjega, kot druga podpovprečna dela. ki so bila žc uprizorjena pr inas. P. Maksimalni cenik št. 10 za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino veljaven od 14. jun. 1943-XXI. V oklepaju cene na drobno. Česen novi 4.25 (3.03), beluši 6.35 (7.60), karfijola 2.80 (3.33), kolerabce 2.35 (3.—), korenje očiščeno 3.—, (3.60), Čebula zgodnja 2.50 (3.—), fižol stročji 5.90 (7.—), solata vseh vrst 3.15 (3.70), grah 5.05 (6.—), špinača 2.85 (3.35), zelena 3.80 (4.53), marelice suhe 43.35 (58.—), pomaranče Ia 8.35 (9.35), češnje 5.20 (6.50), limone la (15 cm obsega) 4.30 (5.50), komad 0.55, orehi Sorrento 26.—, (30.—), orehi navadni 21.50 (25.—), suhe češplje, domače, odprto blago 1J.— (18.-). Vremenska napoved: 13. junija, nedelja: zjutraj megla, ali oblačno, nato pretežno jasno, podnevi okrog 25 stopinj. 14. junija, ponedeljek: poslabšanje, verjetno je da bo tudi nekaj dežja. Ducejeva nagrada dvojčkom Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Bregarju Janezu in Mariji, Bičje št. 15 občina Št. Jurij pri Grosupljem ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. _ ^ Gospodarstvo Najvišje cene na živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu koiuisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljub-ijani ter ji je ta odobril. Z odlokom VIII-2 št. 363-11 Vis. Koiuisariatu zu Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cone od ponedeljka 14. junija 1943-XXI zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje ccne, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje 4 lire; kisla repa 2.50, glavnata solata 4; radič 5; špinača 3.35, nove kolerabce 3; bela in rdeča redkvica 5, grah 6, domači beluši 7.60, rabarhara 6, petršilj 4, olirovt 3, cvetača 3.35, rdeča pesa brez zelenja 3, repa brez zelenja (nova) 2, šopek zelenjave za julio 0-50, čebula 2.80, šalota 4, novi češenj z zelenjem 4.50, osnšženi hren 4. borovnice liter 5; gozdne jagode liter tO, češnje 1. vrste 6, češnje II. vrste 5, jajca 2.50 komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te_cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 10 na rožnem papirju. Posebno pa o|xvarjaino prodajalke in prodajalce, da mora biti po teli cenah naprodaj vsp blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor jc opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pu nc več ntokrn, pač pa sveža. Izkoriščanje Tefra za dajanje pogonske sile. Po nalogu tretjega odseka Višjega svela za javna dela so začeli delati \ Italiji poskuse, kako zajeti energijo, ki jo ima veter, za proizvodnjo pogonske sile. Na meteorološkem observatoriju na Monte Cimone (2107 m) v pokrajini Modena jc bilo ugotovljeno, da bi lahko zračni motor s premorom kolesa 50 m dajal letno 4 milijone kilovatnih ur energije, in sicer pri srednjem trajanju vetra v 1800 urah letno. Seveda so ti računi zelo nestalni. V zvezi s lem jc omeniti tudi, da jo vodna 6lužba civilne genijske službe že začela delati druge poskuse z izkoriščanjem vetra, da bi na osnovi teh poskusov napravila celo omrežje postaj z anomo* metri, ki naj bi dali podlago za nadaljnje delo na tem torišču. Zadruge na Hrvatskem. S koncem lanskega leta je imela Hrvatska 3442 zadrug, od tega največ kmetijskih in nn deželi. Tvornica umetnih gnojil na Hrvatskem. Znani konccrn kemične industrijo Montccntini je dobil dovoljenje za zgradbo velike tvornicc umetnih gnojil na Hrvatskem. Hrvatska občna kreditna banka izkazuje za lansko leto pri glavnici 40 milijonov kun čistega dobička 2.89 milij. kun, kar da skupaj s prencsoin iz prejšnjega leta 6.6 milij. kun. Tu vsota se prenese na nov račun. Obrestna mera v Srbiji. Srbsko nadzorstvo nad denarnimi zavodi je odredilo od I. julija letos dalje naslednjo obrestno mero: 1% za takoj izplačljive terjatve na tekočih računih, 1.5% pri vlogah vezanih na 30 dni, 2% pri vlogah vezanih na 90 dni, 2.5% pri vezanih vlogah za pol lela in 3% pri vezanih vlogah za eno leto. Za hranilne vloge jc določena naslednja najvišja mera pri denarnih zavodih: 2% pri takoj izplačljivih vlogah, 2.25% pri vezanih vlogah na 30 dni, 2.5% pri vezanih vlogah na 90 dni in 3% pri vezanih vlogah na pol leta ter 3.5% pri vezanih vlogah na eno leto. Tvornica vagonov v Brodu na Savi. Znana tvornica vagonov in strojev v Bos. Brodu zvišuje glavnico od 55 na 100 milijonov kun. Upokojitev vodilnih uradnikov z nad 60 let na Madžarskem. Na Madžarskem je izšla vladna uredba, na osnovi katere morajo bili z začetkom leta 1944. upokojeni vsi vodilni uradniki denarnih zavodov in industrijskih podjetij, ki imajo nad 60 let. Podjetja so imela dovolj časa, da pripravijo vse potrebno za nadomestitev tega uradništva. Novo gonilno sredstvo za motorje v Franciji. Francosko ministrstvo za proizvodnjo sporoča, da je po daljših poskusih uspelo dobili novo gorivo kot pogonsko sredstvo za motorje, ki pomeni prihranek nasproti dosedanjim gorivom, t. j. do 20%. Oktanska vsebina goriva, ki je sestavljena iz bencina, dehidriranega alkohola in bencola, je okoli 88. Ima pa zato druge lastnosti. Za boljšo porabo se morajo izvršiti pri motorjih nekatere izpremem-be. Tozadevno so že pozvali lastnike vozil, naj store potrebno. Andrej Anton: 4 Raho postanem javen delavec Kaj je velika razlika med ljudmi materialističnega in idealističnega nazora? — Materia-list smatra, da človek živi zaradi tega, da bi užival in bi se imel dobro na zemlji. Za idealista pa je življenje doba preizkušnje in očiščenja, ko upa, da si bo z dobrimi in pravičnimi deli zaslužil večno srečo. Ena ali druga osnovna človekova usmerjenost obvlada njegovo celotno mišljenje in delovanje. Materialiste najdemo |H) vseh taborih, pri vseh strankah in v vseli družabnih plasteh. 1'ilozofski, pa tudi moralni in verski pojmi ostanejo pri njih na površju — če se z njimi sploh ukvifrjajo — gotovo pn ne vplivajo preobraz.no na njihovo notranje življenje. Zalo pa ljudje idealističnega nazora potrebujejo opore v vzgoji, v filozofiji, v nravnosti in v ven, ker je pot, za katero so se odločili težavna. Zdrava načela in pred vsem dobre navade so jim zelo koristne, da v preizkušnjah tako rekoč nagonsko in kar z navade krenejo |io pravih polih. Nekaj važnejših načel za javno delo Posebno za javno delo so potrebna zdrava načela in dobre navade, ker je odgovornost javnega delavca zelo velika. Saj je usoda naroda pogostokrat v njegovih rokah. Naštejmo nekaj važnejših načel, ki naj bi javne nu delavcu bila vodilo pri njegovem delovanju, 1. Pogoj vsega je — ljubezen. Ravna pot do uspeha v življenju se imenuje ljubezen. Kdor noče, da bo njegovo javno delo uspešno in hoče doseči celo to, da ga bodo ljudje rudi imeli, jih mora ljubiti tudi on. V tem je vsa skrivnost uspeha. Ako boš delal zaradi časti, denarja, užitkov, boš užil malo sreče, imel pa boš veliko sovražnikov. Ljubezen je najboljša legitimacija za vo-ditcljski poklic in najtrdnejše poroštvo za uspešno javno delo. Imeti več ljubezni v srcu do ljudi, kot je imajo drugi, je edini način, ki nuni dovoljuje, da se povzdignemo nad okolico, ne da bi vzbujali zavist. Človek ki zna ljubiti, nadkriljujc tisle, ki ljubiti ne morejo. Ljubezen je edino človeško plemstvo, ki ga tudi Bog priznuvu in odobrava. Za vsako ceno jc torej treba poskusiti, da boš iz navade vse ljudi ljubil brez ozira, ali so tvoje ljubezni vredni ali ne. Poskusiti in izvajati moraš splošno ljubezen zaradi Boga, ki to želi in ukazuje, a prav tako tudi zaradi samega sebe in zaradi poklica, ki mu želiš slediti. Kajti brez ljubezni bo ivoje življenje preveč žalostno. Sovraštvo, v katero rada prehaja brezbrižnost do bližnjega, ti bo tako zastrupilo in zagrenilo življenje, du se ti bo ves svet za-gnusil. Dosledno sovraži le slabe stvari ali nikdar ljudi. Tudi ne kaže, da bi jih motril pod drobnogledom, če so tvoje ljubezni vredni ali ne, ker je dobro in zlo v človeku vedno težko ugotoviti. Ako bi potem nc zadel pravega, bodo nad tvojo pristranostjo najbolj tisti ogorčeni, ki so sami najbolj krivični. Zato se postavi nn brez-izjemno stališče, da boš ljubil vse ljudi, brez ozira so li vredni ali ne tvoje ljubezni. Le tako si boš lahko ohranil mirno, vedro srce in se veselil vseh stvari in ljudi, tudi tistih, ki drugače človeku navadno zagrene življenje. Le po tej poti se ohraniš duševno zdravega, da boš tudi šc v kasnefijših letih imel moč in veselje za javno drlo in osebne žrtve. Človeka brez ljubezni pa, ki jc dočakal štirideset let in ni postal pesimist ne moremo smatrati za posebno inteligentnega. IZVIRNO SLOVENSKO PEL01 V torek bo izšla nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« »ARG0NAVTI« delo pisatelja Radislava R u d a n a. Slovenski pisatelj je v tem delu posegel ▼ staro grško zgodovino in opisal doživljaje slovečega grškega potnika, pomorščaka, pustolovca Arga in njegovih spremljevalcev. Pred nami zaživi stara, slavna Grčija z vsemi svojimi običaji, navadami, z vsem verstvom, s svojimi junaki, njihovimi junaškimi deli itd. Knjigo boste dobili po knjigarnah in trafikah. Takoj za to knjigo bo izšlo težko pričakovano delo našega najboljšega pisatelja Janeza Jalna »BOBRI« II. del (Rod) Ta drugi del trilogije je še zanimivejši od prvega dela »Bobrove (Sam). V naslednjem letniku »Slovenčeve knjižnice« bo izšel tretji del »Bobrov«. Ob svojem prvem obisku v Darmstadtu še ni6la občutila teh neprijetnosti in zato sta preživela te dneve v družbi heesenske kne-ževske dvojice nadvse srečna. Obiskovala sta razne kraje ki so bili polni sladkih spominov. Po tem obisku sta se vrnila v Carsko selo, kjer je carica preživela zimo v pričakovanju drugega otroka. 29. maja 1897 se je rodila druga hčerka, Tatjana Nikolajevna. To pot ni razočaranje grenko občutila samo mati, ampak vsa dežela. Jasno je bilo, da carica ni znala izpolniti svoje dolžnosti in ni bila sposobna niti, da bi dala deželi zaželenega prestolonaslednika! Carica je čutila, da so jo vsi okrog nje gledali pomilovalno. Kazala se je brezbrižno in veselo ter še z večjo ljubeznijo negovala dekletce, ki ob svojem rojstvu ni razveselilo nikogar razon matere. Življenje na dvoru se je vrnilo v svoj prejšnji tir. Poleti sta vladarja živela v Peterhofu, kjer sla skoraj vsako leto sprejela kakega kraljevega gosta z veličastnimi proslavami, jeseni sta se preselila v lovske gradove na I.itvansko in Poljsko, pozneje pa v Livadljo na Krimu. Konec avgusta se je carska dvojica vrnila v Carsko selo. V prvi poloviri vladanja pa sla nekaj tednov v zimskih mesecih prebila v Petrogradu v Zimski palači ob času družabnih prireditev in sicer od začetka lela do -začetka posla. Carica ni ljubila tega bivanja v prestolnici. Ze v začetku se je čudila, da okrog Zimske palače ni bilo vrta. Da bi ustregel nje- nim željam, Je car dal spremeniti v vrt »Trg vojaških parad«, ki I se je raztezal pod okni carskega stanovanja. Ta mali vrtiček, obdan z železno ograjo, je bil nov povod zabavljanja zoper carico. Govorilo se je, da je stransko pročelje palače s tem pokvarjeno in da je ta vrt bil prava skrunitev strogega sloga, ki ga je Nikolaj I. dal temu delu mesta. Zabavljali so tudi čez ograjo in to celo taki, ki se za estetsko stran palače niso nikdar brigali in so se pritoževali nad novotarijo, ki je imela na sebi samo to krivdo, da si jo je želela carica. Ta mali vrtiček, ki je pripomogel, da sta mogla car in carica ter njuni otroci uživati vsaj nekoliko svežega zraka, je bil vladarjema silno potreben, da jima je olajšal napor v času družabnih prireditev, ki sta jih oba smatrala kot najtežjo izmed njunih dolžnosti. Obstati moramo nekoliko ob tej dobi In ob sprejemih, ki ©o bili tedaj na dnevnem redu, kajti ob njih se kaže vsa zares nepre-kosljiva veličastnost ruskega dvora. 2. Dvorne prireditTe. Pojasnili smo že, da je bila" carska palača v Petrogradu stalno pripravljena za najbolj razkošne sprejeme in da je bila v njej cela armada služabnikov vseh stopenj v krasnih uniformah in veličastnih livrejah. Iz tega sledi, da so »carski izhodi« nudili prizor brez primere. Izraz »carski izhodi« so označevali prilike, ob katerih sta car in carica »izšla« iz svojih zasebnih stanovanj skozi velikanske dvorane palače med dvema gostima vrstama povabljencev, ki so i imeli pravico, da so jo prišli počastit. Za »izhode« jc bil v veljavi I poseben »slolelen obrednik«. Prvi »izhod« Je bil na dnn novega lela. Ze na vse zgodaj so se številne veličastne dvorane napolnile s preko tisoč ljudmi. Moški so bili oblečeni v svoje najlepše uniforme, ženske pa v dvorno obleko z dolgo vločko in z bogatim nakitom. Ob določeni uri sla | car iu carica prišla iz svojih sob v spremstvu velikih knezov in ve- likih kneginj, dvornih dam in pribočnikov. Sprevod je počasi Šel skozi kakih 15 dvoran, polnih krasno oblečenih gostov, ki so se globoko priklanjali ob prihodu vladarjev. Sprevod je tako dosegel cerkev, kjer se je takoj začela maša z vsem bleskom vzhodnega obreda in ob spremljavi čudovito lepega petja dvornega pevskega zbora. Ob koncu službe božje se je sprevod zopet vrnil v dvorano, kjer se je začelo »poljubljanje rok«. Obe carici sta sprejemali po-klone vseh dam, ki so šle mimo njiju, medtem ko se je car umaknil v svojo sobe. Ta proslava na prvi dan v letu jo bila nekak vzorec, po katerem so se ravnali vsi drugi »izhodi«. Le včasih je verski obred prinesel kako spremembo. »Izhod« dne 6. januarja je bil najlepši od vseh, ker je bil združen z obredom »blagoslovljenja vode« po obredniku, ki je v navadi v pravoslavni cerkvi na dan sv. Treh kraljev. Na ta dan je bil carski sprevod, ki je krenil proti cerkvi, nenavadno veličasten, ker so vsi ]>olki prinesli ob tej priliki svoje zastave k blagoslovitvi. Carski sprevod je šel skozi celo vrsto zastav, ki so se sklanjale ko je šel car mimo, medlem ko je godba igrala državno himno. Po končani službi božji je car krenil v spremstvu vseh častnikov k bregu reke Nevc, medtem ko je carica z dvornimi damami odšla v palačo, kjer so skozi okna opazovale obred blagoslovitve reke. Nekaj veličastnega je bil obred, ki ga je duhovščina opravila na zamrznjeni roki ob odprtini v obliki križa, ki je bila narejena na zamrznjeni reki. Metropoli.t, oblečen v sijajno oblačilo, se je sklonil nad to odprlino, pomočil v vodo zlat križ in s tem blagoslovil vodo. Nalo je z blagoslovljeno vodo poškropil vse zastave, carja, ki je prisostvoval obredu z odkrito glavo, vse veljake In vse polke, ki so korakali mimo carja, topovski streli in zvoki vojaških godb so se družili s cerkvenim petjem duhovščine in množice, ki se je gnetla na bregovih reke, Ta prizor je bil zares veličasten in je naredil neizbrisen vtis tudi na tuje diplomate, ki so ga opazovali z oken carske palače, Po končanem obredu sc jc car vrnil v palačo in slovesnost 6c je končala s slavnostno pojedino. Učiteljica Nartnikova - ubita zaradi svoje vere »Proti komunizmu sem se borila zaradi tega, ker ni na verski podlagi Meni ie vera vse« Ze lansko leto smo poročali o nasilni smrti, ki so jo komunisti zagrešili nad šolsko upraviteljico v Rožnem dolu Marico Nartniko-vo. Sedaj je prišel na dan zapisnik, ki je bil sestavljen ob njenem zaslišanju in ki "a tu objavljamo v fotografskem posnetku. Iz njega je jasno razvidno, da je njen umor naročilo vodstvo tamošnjega komunističnega oddelka v smislu naredbe komunističnega »Dolenjskega odreda«. Umor torej ni bil delo neodgovornih ljudi, kakor se sedaj mnogi zagovarjajo, hoteč se posluževati taktike ovčjih kožuhov. Tudi ni bila umorjena zato, češ da se je mešala v »politiko«. ZasllSevsn.ie Iz zapisnika samega je razvidno, da je bilo njeno prizadevanje izrazito versko, saj se je udejstvovala le kot vneta voditeljica Katoliške akcije. Njen odgovor na vprašanje, zakaj je proti komunizmu, jasno tudi pove, da je imela odklonilno stališče do komunizma iz izrazito verskih razlogov. Sc bolj pa je iz zapisnika razvidno, da je le lo zadostovalo za njeno smrtno obsodbo. Kaj torej sledi iz tega dokumenta? Da so komunisti ubijali Slovence morda tudi iz. kakšnih drugih razlogov, ubijali su jih pa tudi samo zato. ker so bili verske zavedni. Dalje sledi tudi, da so odgovornost za umore prevzeli prav voditelji komunistov in ne neodgovorni elementi med njimi. Iz obojega pa je dovolj razvidno, da s kakšnim političnim dekretom tak komunizem nikakor ne more zgubiti 6voje vsebine ter predrugačili 6vojih ciljev, ki izhajajo iz notranjega bistva komunističnega nauka. Drži torej to, da je komunizem tudi po razpustu kominterne tak kot je bil pred razpustom in da ne smemo v ničemer spreminjati stališča o njem. flartnilc Marije,rojene dne lS.dccembra 19o5 v Kozarščah pri Tolminu, sedaj upraviteljIca šole v Rožnem Dolu. Navzoči : Žiga.Vasja.Čiro in Marko-Dne 25.junija 1942. Cd kedaj ln a kam ete sodelovali v ">li gardi ? Zakaj ste se vedno borili proti komunizmu? HUjtfaimk; Ne poznam Belo garde in prvič slišim to ime.Brošuro "Slovenska žena in dekle " sem našla v Novem Mestu • ob ograji v Nabavijalno zadrugo. Sem voditeljica Katoliške akcije za Črnomelj in Novo Mesto,Sestanka sem vodila Jaz,včasih je prišel vikar Oblak in KJfjmtK dekan Ritner iz Črnomlja.Od deklet so hodile na 3estanke Vadjan Marija iz Semiča in Penko Pavla iz Črnomlja,obe učiteljice. Radi tega ker ni na verski podlagi. Meni je vera vse. Po naredbi štaba DO z dne 28.5.1942 točki 3.obsojena ,na smrt in ustreljena 25.6.1942. KNJIGARNA ŽUŽEK JOŽE V PREHODU NEBOTIČNIKA otvoritev — dvodnevna razstava — knjige in slove n. slikarji v petek 18. junija Premiera v Operi Preko odra ljubljanske Opere je šla v zadnjem času cela vrsta pomembnih, svetovno znanih oper italijanskih skladateljev. Slišali smo tudi uekaj operet, katerih dejanje je bilo vzeto iž italijanskega miljeja (Boccaccio, Gasparone), a so jim bili avtorji neitalijanskega porekla. Mislim, da je prva po libretu in po glasbi popolnoma italijanska opereta, ki smo jo v Ljubljani slišali, »Tiha voda« Premiera je bila pred nekaj dnevi, besedilo sta spisala A. Novelli in A Nessi, glasbene ločke je oskrbel Giuseppe Pietri. Preprosto, lahko umljivo dejanje, vzelo iz. florentinskega predmestja, nam pokaže, kako živi in ljubi florentinski mali človek. Nič velikega, nič svet pretresujočega ni v tem dejanju, pač pa mnogo zanimivih podrobnosti, ki nas uvajajo v ta nam neznani svet. Tudi glasba nam ne kaže, da je nastala v domovini velike italijanske opere; nova je za nas v toliko, v kolikor nio-tivičuo porablja napeve ljudskih popevk, ki jih moremo v tem okolju slišati. Glavna teža petja in igranja je slonela na Mlejnikovi, ki je svojo nulogo, razen nekaj napor-nejših višin, dobro rešila; isto velja za Kristan-čiča, ki je igral njenega partnerja, v drugih vlogah smo v glavnem brali imenu, ki jih navadno srečamo v operetnih zasedbah; to so z.lasti Zupan, Poličeva, to pot tudi N. Stritarjeva. M in l!. Sancin, Anžlovar in Rus poleg nekaterih, ki pevsko nimajo veliko opraviti. Dirigiral je Simoniti, ki je to stran operete dobro izdelal; režijo in plese je vodil Golovin. Besedilo je prevedel fttrilof. Podpisanemu in verjetno tudi velikemu delu občinstva ni italijanska opereta pobliže znana. Vendar bi sodil po tolikih odličnih operah velikega stila, da na operetnem polju »Tiha voda« verjelno ne predstavlja najboljšega, kar bi bilo v tej zvrsti mogoče pokazati; gotovo bi se dalo najti delo, čeprav po vsebini in po glasbi lahkotnejšega značaja, ki bi bilo nekoliko više dvignjeno kot je »Tiha voda«. Sicer gre poslušalec poslušat opereto z drugačnimi pričakovanji in z drugačnimi merili kot resno operno delo, vendar mu »Tiha voda« le premalo nudi. Možno pa je, da spada ta opereta med lista dela, ki najbolj učinkujejo v kraju, kamor je njihovo dejanje postavljeno, njih učinkovitost pa toliko bolj popušča, kolikor bolj se od tega središča oddaljujemo. M- T. Binkošti, dan bolnikov za misijone (Zelje Cerkve do bolnikov iu trpečih.) Človeško trpljenje ima v božjih očeh veliko ceno. Darovano zase more Človeka očišcevati preteklih krivd ler ga posvečevali in dvigati do podobe Kristusa, s težkim križem obloženega. Darovano z a druge, more brisati krivdo drugih in pomagati, da ves svet pride do tiste podobo,-ki jo naslikana v večnih božjih zamislih. Tako s trpljenjem more človek izredno veliko storiti z.a pravo podobo svetu, da se obrne od greha in zmote ter se dvigne iz zemskih nižin v božj» višine. To dragocenost trpljenja hočejo izkoristiti papeži za veliki namen spreobrnjenju poganov, ki šo vedno tvorijo dve tretjini vsega človeštvu. Njihova usoda je v rokah vernega dela Človeškega rodu, ki je odgovoren z.a to, al" bodo pogani še dolgo v temi in smrtni senci. Katoliška Cerkev se te odgovornosti dobro zaveda, saj je z.a to ustanovljena in "tuko je bilo naročilo Učemkovo. Ne zaveda pa se te odgovornosti vsak njen član, saj smo le preveč brezbrižni za velike misijonske zadeve Cerkve. Prva oblika sodelovalna pri misijonskem delu Cerkve je molitev m žrtev. Trpljenje, za misijone vdano prenašano, more po božji dobroti mehčati srca v zmoti zakoreninjenih poganov, more zravnati steze misijonarjem v daljne dežele, more pomagati Cerkvi, ua se hitreje razraste po širnem svelu. Zato Kristusov namestnik prosi dobre in plemenite duše vernikov, naj hi večkrat iz polno čaše svojega trpljenja darovali za misijone. Kako lepo bi bilo, če bi morda bolnik eno leto, en mesec ali vsaj kak dan svoje bolečine nosil posebno potrpežljivo za misijone Gotovo pa naj bi se ravno na misijonski praznik sv. Duha združili trpini in bolniki vsega vernega sveta v isti prošnji: privedl nevernike k luči evangelija... in v ta namen vse ure svojih bolečin tega dne kot duše-žrtve poklonili Kristusu, katerega trpljenje za te namene potrebuje še dopolnjenja, kakor je učil sv. Pavel. Naj bodo vsi bolniki, ki velikodušno poklonijo bolest zu velike božje namene do dna sn-a prepričani. da On, ki je obljubil plačilo že za kozarec vode, bližnjemu darovane, ne bo mogel brez pla-čila mimo čaše bolečin, ki je bila iz.pita v ta namen, da bi vsi spoznali pravega Boga in njega, ki ga jo poslal, Jezusa Kristusa. Predavanje o Krištofu Kolumbu Bolnik, ki daruje svoje trpljenje za misijone. (Foto Fides.) Ljubljana, 12. junija. Sinoči je v dvorani Italijanskega kulturnega inštituta predaval proi. Vito Papaluca o Krištofu Kolumbu; predavatelja jc občinstvu predstavil predsednik inštituta prof. Calvi, ki ]c tudi pozdravil vse navzoče predstavnike oblasti, gen. Favo, ki je zastopal Eksc. poveljnika XI. Armadnega zbora, rektorja g. dr Kosa, zastopnika Škota kanonika g. Šimenca, predsednika društva šolnikov univ. prof. dr. Zupančiča in vse ostalo občinstvo, ki je dvorano poinoštevilno zasedlo. Preden jc prof. Papaluca podrobno orisal in prikazal zgodovinsko osebnost Krištofa Kolumba, I je najprej v kratkih besedah očrtal zgodovino od- I kritij in spoznanj novih predelov sveta od 8. stoletja dalje, ko so se prvič podali genovski in amal-fijski mornarji na pot proti Vzhodu, pokazal prvenstvo, ki so si ga v teh stoletjih priborile italijanske obmorske republike na tem področju, naštel nekaj primerov najbolj drznih in sposobnih med njimi (n. pr. brata Vivaldija) in pravilno poudaril, da so predvsem tisti, ki so svoja življenja žrtvovali za »voje podvige, vzbudili največ posneinal-cev in vernih naslednikov. Nadaljeval je s kratkim orisom borbe, ki sc je razvila med italijanskimi obmorskimi republikami in ostalimi državami za prvenstvo pri odkritjih in povedal, da so sinovi Italije, sicer »druge domovine muz«, a politično razcepljene v manjše dežele, vstopili v službo Portugalske, ki je tedaj stopala na površje. Pribil je, da so Italijane, že po rojstvu mornarje, povsod radi sprejemali, ker so bili mojstri v gradnji ladij in ker so imeli to prednost, da so vsem mornarjem posredovali kompas, neprecenljivo iznajdbo za tedanje čase. Po teh splošnih besedah je predavatelj v daljšem, a klenem in jasnem govoru prikazal lik Krištofa Kolumba. Izpodbil je vse tcndenciozne trditve raznih zgodovinarjev, ki Kolumbu jemljejo njegovo italijanstvo, in na osnovi dokumentov, izdanih 1. 1931. od genovške občine, dokazal, da, sc ni samo rodil v Genovi (ulica Vigo Dritfo Ponlicello) med 15. junijem in 15. oktobrom 1451, pač pa da Kolumb sam poudarja, da izhaja iz italijanske rodbine in da sc sam šteje za Italijana. Na žalost so vse letnice, tičoče se njegovega življenja, v megli in tako nam ostajajo le dejstva, zapisana v tej ali oni knjigi ali spisu. — S predavateljem smo nato spremljali Kolumbovo življenjsko pot: niegov prihod po naključju na Portugalsko, kjer se je poročil s hčerko priseljenega Italijana, pa do dne, ko se mu je porodila ideja, »ki ni bila sad kulture, pač pa intuicije« — v ravni črti zapluti proti za-padu. Poudaril je, da se je Kolumb štel za od Boga poklicanega človeka, ki je dolžan doprinesti svoj delež k pokristjanjenju vsega sveta. To pa bo v veliki meri dosegel, če že znanemu krščanskemu svetu posreduje najkrajšo pot dc tedaj malo znane Japonske in za njo Kitajske; Kolumb je bil namreč prepričan, da daleč nekje na zapadu Portugalske, v ravni črti od nje ležita prav ti dve deželi. Ze njegovo krstno ime samo ga je k potovanju spodbujalo, kajti v 9Voji doslednosti »c jc podpisoval »Christum tercus« — Kristonosec. Ko pa ie še naletel na že starejše pismo Paola del Pozzo Toscanellija portugalskemu kraliu, pismo, v katerem je poleg utemeljevanja začrtal Tosca-nclli že smer vožnje, je njegova ideja poslala skoraj že dejstvo. A Spanci so bili uvidevnejši od Portugalcev in tako je Kolumb na Santi Marii prvič zaplul proti zapadu in 12 oktobra 1492 po nepopisnih težavah zagledal suho zemljo. Triumfalen sprejem ob povratku na Portugalsko jc bilo edino priznanje, ki ga jc Kolumb za svojega življenja dobil, kajti vsa poznejša odlikovania stopijo ob stran zaradi silnih težav in zaprek, ki »o mu jih povzročili zavistneži. Po omenitvi še naslednjih treh potovanj jc prcdavateli povedal še zadnje trenutke njegovega življenja; smrt ga jc dohitela v Valladolidu 20. maja 1506. Zaključne besede so veljale pomembnosti njegovih odkritij in veliki osebnosti Italijana, ki je s kastilsko zastavo in križem v roki pokazal Evropi novi svet. Bj|». tmc-, r*- "" r """ i" —™' »BOGOSLOVNA KNJI2NICA« V zbirki »Cerkvenih očetov izbruna dela« je izšel nov zvezek: Sv. Cipriana izbrani spisi II. del Traktati in diukona Pontija Ciprianovo življenje Poslovenil dr. Franc Luk man. * 280 strani. — Broširano 30 lir, vezano 62 lir. * Naslednja knjiga bo biografija misijonarja Knobleharja. Založba Ljudske knjigarne v Ljubljani Pred školijo 5 — Miklošičeva c. 5. KULTURNI OBZORNIK «■ 1 škof dr. Rozman: »Razodetje sv. Janeza« škofijski odbor petih prvih sobot je izdal v posebni knjigi postne pridigo ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rozmana v letu 1943, ki nosijo skupen naslov: Razodetje sv. Janeza v luči Kristusovega trpljenja (str. 76). Prevzvišeni si je izbral za temo letošnjim postnim pridigam gotovo eno najskrivnostnejših knjig sv. pisma Apokalipso ter svojim vernikom podal cerkveno razlago čudovitih videnj, ki jih je sv. apostol Janez v zadnjem desetletju prvega stoletja po Kristusu gledal v izgnanstvu na otoku Patmosu ter jih zapisal v 20 poglavjih v knjigi, ki danes nosi oficielni naslov: »Razodetje sv. Janeza« (po novem prevodu sv. pisma ne več Skrivno razodetje kakor včasih!). Je to od Boga navdihnjeno razodetje metafizičnih sil, ki vodijo človeško zgodovino od Kristusovega rojstva do konca sveta, podano v simbolih in prispodobah, ki jih človeški um le težko doumeva, zato pa jih Cerkev razlaga, da moremo ob njeni roki vsaj malo zaslutiti večni boj Zgodovine, ki je boj med Kristusom in Antikristom. Prevzvišeni škof, ki si je razdelil snov Apokalipso na sedem večerov, je razlagal videnja sv. Janeza ter jih osvetljeval še v luči Kristusovega trpljenja, da bi tako verniki doumeli smisel božjega bojevnika in smisel trpljenja, ki ima svoj od Boga določen cilj, tolikokrat drugačnega, kakor bi si želeli mi. V prvem govoru govori Prevzvišeni o Razodetju in njegovem postanku ter o času, v katerem ga je pisal sv. Janez. In ta čas je bil v marsičem podoben našemu: src-di poganskega sveta se je začela dvigati Cerkev kot nova sila s svojimi krepostmi, ki so bile vse nasprotne po- ganskim običajem in nazoru. In ta poganski svet je zasovražil krščanskega ter ga preganjal. Toda katoliški svet, ki so ga sicer že začele razkrajati ločine, je vztrajal v zvestobi in enotnosti ter zmagal. In prav v tem razodetju je dano poroštvo, da bo zmagalo Jagnje proti vsem silam Antikrista ter bo krepilo vsem, ki se odločijo za Boga in vztrajajo v boju zanj, kajti odločiti se je treba za enega, ne moreš pa biti v sredi. Vizije o razdejanju Jeruzalema, o koncu sveta in o drugem prihodu Zveličarjeveni k vesoljni sodbi, kar je vsebina razodetja, odkrivajo smisel vesoljnega dogajanja na svelu od rojstva Kristusovega do konca sveta, ko 6e nam razodenejo nebesa, nebeški Jeruzalem, in bodo odrešeni priče smrti Satanove in večnega pogubljenja njegovih pristašev. In to videnje nebes, ki se med apokaliptičnimi stiskami od časa do časa ponavlja, naj tudi v nas budi upanje, da v boju s Satanom nismo osamljeni, temveč se z nami bore angeli in svetniki in je dano že v naprej božje jx>roštvo, da bo zmagal Kristus in poveličal svoje izvoljence. Nadaljnja poglavja so razlage posameznih apokaliptičnih simbolov. Drugi govor razlaga videnje Jagnjeta s knjigo s pečati kot edino pravega imperatorja sveta, ki odvija knjigo stisk, spremljajočih človeštvo do konca svela: vojsko, lakoto, kugo in potres. Takšen je tudi naš čas, ki apokaliptičnemu lici tudi po ubijanju Cerkvi zvestih ljudi, kar od naše strani terja molitve za spreobrnjenje preganjalcev, in poedince kakor narode sili v zadostitev za žalitve, ki so vzrok teh velikih slisk, božje kazni za greh in brez-boštvo, za službo Satanu. Tretji govor je posvečen razlagi mistične žene in zmaja. Zena ne pomeni Marije, temveč Cerkev, ki v mukali rodi nove vernike, ki prerojeni dobe mesto med zveličanimi v nebesih, živi pa spadajo v bojujočo sc Cerkev, ki jo zalezuje zmaj satan. Večni boj med Cerkvijo in hudičem, ki ima sedem glav. (intelegencalj in hoče poži- rati otroke božje, je tu razodet kot smisel trajanja sveta do konca, kar je izraženo s simbolnimi števili, ki jih rada uporablja Apokalipsa. Vizija zmagujočih angelov nam potrjuje, da angeli resnično bivajo, da pa bivajo tudi zavrženi angeli, ki niso nobena pesniška fikcija, temveč stvarnost, obenem pa, da je Cerkvi zmaga tako zagotovljena, kakor resnično je premagal satana žo Mihael v nebesih. — Četrti govor razlaga pomen zveri iz morja, ki je protikrščanski princip moči sploh, zmes vseh protibožjih lastnosti, dočim je zver iz zemlje prispodoba krivih prerokov, ki vodijo propagando za prvi neslvor. Pri tej prispodobi je Prevzvišeni našel tople besede z.a naše sodelovanje z Bogom vkljub brezbožni propagandi ter je obsodil molčanje k grehu, ki da ni znak pravo ljubezni do Boga in do človeških duš! (stran 42—43). Toda le s pravo ljubeznijo se da premagati najvišje sovraštvo! Peti govor kaže napoved sodbe ter sedmero čaš božjega srda, iz katere vsake se izlije novo gorje, ki pa zadene samo hudobneže. To Prevzvišeni razlaga v tem smislu, da so to kazni samo z.a hudobne, ki ne spoznajo moralnih namenov teli slisk, da bi se spreobrnili, temveč ostanejo zakrknjeni. Tu je trditev, da se »brezbožniki ne bodo spreobrnili!« (53), zato pa je treba, da se mi oklenemo toliko bolj Cerkve. Šesti govor govori o veliki hotnici Babilonu in obeh zvereh, ki so simbol tretje protikrščanske sile: naslade, razkošij in telesnih uživanj. Ni to sicer največji greh, kajti prvi greh je sovraštvo do Boga, drugi nevera, potem pride nečistost, ki pa — po najhitrejši poti votli v prva dva greha. Obenem s hotnico je Bog obsodil tudi obe prej imenovani zveri.- Škof pa je tu našel priliko, da je poudaril vrednost čistega rodu ter je imenoma pokazal na zglede tiste mladine današnje naše mučence Pavčiča, brata Mrav-Ijeta in Grozdeta (str. 62). Zadnji sedmi govor pa je posvečen zadnjemu poglavju A pokal i pse: .videnju poslednje sodbe kot zadnjega poraza sa- tanovega, kar bo zaključno dejanje človeške zgodovine. Videnje nebes kot nebeškega Jeruzalema nam jiokaže kraj, kjer bodo »nova nebesa in nov kraj, kjer bo prebivala pravičnost«. Tako je Prevzvišeni razložil eno najglobljih pa tudi najbolj zagonetnih proroških knjig svetega pisma, jih primerjal z današnjimi dni ter ob Kristusovem trpljenju, razodeval smisel trpljenja sploh in vero v končno zmago Kristusa proti večnemu nasprotovanju Antikrista. Takole zaključuje svoje govore: >Sedem večerov smo v Razodetju gledali toliko strahotnih slik na zemlji in toliko tolažilnih prizorov v nebesih, kjer Bog vlada in vodi svet, ljudstva in vsakega poedinca, zdaj ob sklepu si zapomnimo za vse hude dni in za preizkušnje to. k.ir je sv. Janez, z razodetjem hotel povedati: Ne bojmo se! Naj linije in divja salan v raznih oblikah in načinih brezbožnih sil še tako hudo, zmagal ne ho! Brez-boštvo ima kal poraza in smrlno rano že v sebi. Brezbožne sile čaka samo pogin, in sicer ob listi uri, ki je v večnih božjih sklepih že določena. Vsak dan je bliže, ln če kdaj brezbožne sile dosegajo kak uspeh, samo videz je to, prevara za kratko dobo: obstanka nima. Čim bliže se čuti satan zmagi, tem bliže je porazu. Verjemite, da velja to tudi za naš čas — verujte in zaupajte I« »Ti pa, o Jezus, pridi kmalu, reši nas in naš rod, zlasti reši tiste med nami, ki v Tebo ne verujejo in ne zaupajo in Te ne ljubijo. Amen!« Lepše pač ni mogoče zaključiti knjige, ki jo polna tolažbe in vere za čas današnjih apokaliptičnih slisk in nosi na čelu pomenljiv citat: »Blagor mu, kdor ohrani preproške besede to knjige!« Knjigi je dodanih osem relostranskih podob tako znanih ilustratorjev Apokalipso, knkor sta Diirer in Dore. Za pomanjkljivost smatram to, da založba ni umetnikov nikjer imenovala, td te novice, »Osservatore Romano« o posvetitvi Slovencev V svoji Številki z dne 11. junija poroča vatikanski list »Osservatore Romano« v obširnem članku o veliki slavnosti, ki je bila v Ljubljani ob posvetitvi slovenskega ljudstva Marijinemu Srcu. Obširno poroča o vseh pripravljalnih po-božnostih, zlasti pa o sobotnih slavnostih na Rakovniku, kakor tudi o velikih nedeljskih posvetitvah v posameznih cerkvah. Poleg tega prinaša tudi sliko brezjanske Matere božje s podpisom: »Marija Pomagaj z Brezij, največji zaklad pobožnosti slovenskega naroda, ki se k njej zateka s posebnim zaupanjem.« Birmovanje v stolnici Botre in hirmanre opozarjamo, da bo danes dopoldne zaradi razmeroma malega števila bir-manrev birmovanje, ki se prične ob 10, predvidoma končano v eni uri, zaradi tega naj se nikar no obotavljajo, ampak pridejo pravočasno v stolnico, da no zamudijo začetnih nioliteV. Zadnji blagoslov se bo podelil samo enkrat, to jo no končanem birmovaliju okrog enajste ure. — Škofijski ordinariat. Koledar Nedelja, 13. rožnika: Binkošti; Anton Pado-vanski, spoznavalec; Akvilina, devica in mučenica. Ponedeljek, 14. rožniku: Binkoštni lonede-Ijek; Bazilij Vel., škot iu cerkveni učenik; Digna, devica in mučenica. Torek, 15. rožnika: Vid, mučenec; Modest, mučenec; Laudelin. opat; Libija, mučenica. Sreda, lfi. rožnika: II. kvatre; Fr. Regis, spoznavalec; Ludgarda, devica. Krema za BABY-KOL nego otrok m r. p h. j. kolas dobi se v vseh lekarnah in drogerijah Zgodovinski paberki 13. rožnika: 1. 179-1. je umrl v Ljubljani prvi predsednik 'Arademiae operosoruin Seifried O uši 8, ki se je rodil 13. dcccmbra 1. 1709. na gradu Prešek. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju, po končanih študijah je stopil v službo pri kranjskem vicedomatu. L. 1747. po preureditvi uprave avstrijskih dežel je poslal notranjski okrožni glavar v Postumiji, od tain je odšel v Senj in nato v Temišvar. L. 1772. je bil že zopet v Ljubljani kot c. kr. svetnik in stanovski odbornik. Slovensko je znal pač še od doma, s hrvaščino se je seznanil v Senju. Ko so Kumerdej, Edling in Japelj vzbujali k novemu življenju ljubljansko akademijo operosov ter se obrniii nanj s prošnjo, da bi sprejel predsedstvo, je njihovi prošnji ugodil in še na prvi seji izjavil, da se ima za to »novo in nezasluženo čast« zahvaliti »le naklonjenosti nekaterih udov«, da pa mu »starost in drugo delo ne dopuščata, da bi se proslavil z učenimi spisi«. Prva akademija jo delovala še v letih 1693—1725, vendar je bila brez zveze s slovenskim kulturnim življenjem. Nova akademija ni imela sicer zgolj narodnopreporodnih namenov, vendar je nameravala skrbeti za slovensko slovnico, slovar, pesništvo, govorništvo, zgodovino in poljudnoznanstvene spise. Zaradi velike razlike v svetovnem naziranju člauov se je društvo kmalu razšlo. - 1. 1898. je nemški kancler Bismarck otvoril kongres evropskih velesil v Berlinu, ki naj bi revidiral Sanštefanski mir in zmanjšal ruski vpliv na Balkanu. Kongres je temeljito spremenil sanštefanske določbe. 14. rožnika: I. 480. p. Kr. je padel pri T e r m o p i 1 a h slavni šparlanski kralj Leon i das boreč se do zadnjega diha s svojimi 300 vojaki proti celi perzijski sili, zvest špartanski zapovedi, da naj bo brezoasten oni, ki zapusti v bilki svoje mesto — 1. 811. je Karel Veliki določil reko Dravo za mojo med oglejskim patri a rhatom in salzburško nadškofi-jo. Pred prihodom Langobardov v Italijo (1.568) in Slovencev v Alpe je imela motropolitansko oblast nad vzhodnoalpskimi deželami oglejska i l£oiyjnS\ ki FOTO>STUS»SO ZA M09ERH6 FOrCGBAFIJO se priporoča c e n j. strankam Solidno delo! Zmerne cenel cerkev. Sredi 8. stoletja pa se ni uvajalo krščanstvo med karantanske Slovence iz Ogleja, marveč iz Salzburga, tako se je zgodilo, da si je Salz-burg s papeškimi pismi že takrat pridobil metro-polilansko oblast nad svojim misijonskim okrožjem v Karantaniji. Oglej v prvih letih po pri-klopitvi slovensko-obrskega vzhoda na to ni reagiral in ni uveljavil svojih starih pravic. Nasprotno, za oglejskega patriarha Pavlina (787—802) in njegovega velikega prijatelja, takratnega salzbur-škega škofa, od 1. 798. nadškofa Arna (788—821), se ohe cerkvi, oglejska in salzburška, skupno trudita za širjenje krščanske vero v na novo pridobljenem vzhodu. Razodetje sv. Janeza (spisal dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski) dobite po vseh knjigarnah. Skrivnostna videnja in napovedi sv. Janeza zanimajo danes pač vsakega, zato nnj si to knjigo omisli vsak, kajti daje nam pravilno razlago teli videnj. Knjiga stane le 10 lir, v polplatno vez. 25 lir. Novi grobovi J V Ljubljani je umrla gospa Ivana Hrast reje, nadučiteljeva vdova. Pogreb bo v ponedeljek, 14. junija ob pol treh popoldne iz kapele sv. Jožcla na 2a!ah na pokopališče k Sv. Križu. — Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice — Promocije. V soboto, dne 12. junija ob 12 so bili promovirani za doktorja prava gdč. Batič Rozalija in gg.: Orne Franc, Eiletz Leopold, Riihal Boris, Koritnik Nikolaj, Koščak Anton. Ličen Bogomir, Pik Boris, Svetina Anton. Za-pušek Joše. Rozman Pavle. Iskreno čestitamo! = Diplomirani so bili na pravni fakulteti v Ljubljani dne 1. junija gg.: Dremelj Franc, Kovač Anton in Lnzar Anion. Čestitamo. = Poroka. V Kamniku sta se 5. t. m. poročila gdč. Vikca Christof, uradnica, in g. ing. Ivo K o v a č i č. Mlademu paru želimo mnogo sreče! : VINKO SLANOVEC se je preselil na Kongresni trg S/I poleg Kina »Matica" Sprejema: 10-13 15-18. Izven teh ur po dogovoru — Gg. župnikom, ki bi radi v svoji župniji razširili bratovščino sv. rožnega venca, obdarjeno s tolikimi odpustki, sporočamo, da je župni urad Sv. Jakoba v Ljubljani založil posebne sprejem-nice v obliki salezijanskih knjižic, ki obsegajo 48 strani, Knjižica ima poleg točnega seznama odpustkov za ude in potem vse vernike, ki molijo sv, rožni venec, tudi sestavke o zgodovini te molitve: pridruženih je še nekaj misli za premišljevanje skrivnosti sv. rožnega venca ter poglavje o pomenu odpustkov z dostavkom o molitvi sv. križevega pota. V sprejemnici najdemo tudi pravila bratovščine in zvemo, da je pri šentjakobski vpisanih' do sedaj 11.675 udov. Knjižice se naročajo pri žup-nem uradu Sv. Jakoba. Cena je 1.50 lire. — Zamenjava poslovnih knjižic. Opozarjamo vse prizadete delodajalce in delavce, da morajo do 4. oktobra t. 1. v smislu naredbe Visokega komisarja št. 47 ,od 4. aprila I943-XXI, zamenjati stare cnojezične poslovne knjižice z novimi dvojezičnimi (italijansko-slovenskimi). Za zaposlene dclavce preskrbe zamenjavo tvrdke same po pristojnih občinskih uradih, dočim bodo za nezaposlene delavce preskrbeli zamenjavo pristojni namestitveni uradi. Prav pomembno »irmansho darilce je tudi mala knjižica : »SVETA 5 I R M A « Cena ena lira. Stražar natltl svellnl (roko)ni prof. T.embert Ehrlicli* širimo to lepo junijsko knjižico! — Občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo bo v tore, dne 22, junija ob 5 popoldne v čitalnični dvorani Narodnega muzeja. — Aromatizirana jedilua soda. — Proizvod Laboratorija Zika. — Botri in birmanci pozor! Praktična darila kot harmonike, orglicc, gramofone, gramofonske plošče, nalivna peresa itd. dobite v veliki izbiri po najnižjih cenah pri tvrdki »Everest«, Prešernova 44, Oglejte si danes razstavljene predmete v izložbah tvrdke. — Za nove osebne legitimacije Vam izdela fotogralije hitro iu lično F o t o Ilcni — Wol-lova ulica B. — Učifeljiščniki, eezite po Slomškovem šolskem priročniku »Blažctu in Nežici«, ki je pravkar izšel v »Cvetju iz domačih in tujih logov«. Kujiga je klasično slovensko delo, kakršnega nili drugi narodi nimajo. Vsak slovens/kl vzgojitelj In učitelj bi ga moral Imeti za vsakdanjega spremljevalca. Knjiga stane 22 lir vezana, 12 lir broširana. Naročniki »Cvetjar imajo 25% popusta. Naročajte se v Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi cesti 10. — »Acitron« Vam nadomesti svežo citrono. Proizvod Laboratorija Žiku. — Nevihte in toča. Vreme v mesecu juniju je predvsem označeno z lokalnimi nevihtami in plohami, spremljanimi dostikrat s točo. V petek je bil dan, ko so se po mnogih krajih vrstile nevihte, tu iu lam, kakor nam kratko poročajo, je padala tudi toča. V petek popoldne je bilo sila soparno. Zelo topel val je valovil čez barjansko ravan. Po hudi sopari se nato navadno pojavljajo nevihte. Okoli 16 se je nebo na zapadli in severovzhodu sila potemnilo. V kamniškem kotu je naslala nevihta, tam je padala tudi toča. Tudi okoli Krima je bila huda ura, dalje okoli Vrhnike in Borovnice. Nad Ljubljano ni bilo nevihte, oblaki so so tako vrteli, da so mesto in bližnjo okolico In nekoliko pomočili. Zanimivi so podatki o količini dežja, kakor sta ga namerila dežoniera na univerzi in na vremenski opazovalnici v Trnovem, Opokarska c. Univerza je zaznamovala 1.8 mm dežja, Opekarska cesta pa le 0.9 mm. V središču mesta je bilo torej mnogo več dežja kot na zapadni periferiji. Na Galjeviri pa so v petek padle le prav redke kaplje. Kakor jo ombrograf meteorološkega zavoda zaznamoval, jo začelo deževati okoli 16.25 in je dež trajal tja do 17.20. V petek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura + 20.8 stop. C v mestu, v Trnovem + 21.2 stop. C. V soboto jutranji temperaturni minimum v mestu + 11 stop, v Trnovem + 10.1 stop. C. Barometer v soboto zjutraj 763.8 nun. Doslej je bilo v juniju že osem deževnih dni. — Botrce, botrčki! Najlepši spomin za Vašega birmanca vam napravi Foto Studio Potrč, Selen-burgova 6. — Kmetska ženska, ki ji je zaradi otroške neprevidnosti pogorelo vse: gospodarsko poslopje, orodje, oprema, oprava, živež, obleka in obutev, prosi tem potom usmiljena srca za kakršno koli pomoč v obliki oblačil, obutve in perila za sebe in pet otrok( en deček in štiri deklice), od katerih najstarejši je 6tar 8 let. Vsak, čeprav že močno zakrpan kos ali prko hvaležno sprejme; po potrebi bi vse sama prenaredila. — Darovalci naj blagovolijo sporočili naslove na upravo lista pod značko »Pogorclka«, na kar pride po darove. — Blagim srcem! Pred meseci so Ilalnerju Milulinu, Ljubljančanu, amputirali obe nogi malo pod kolki. Sedaj mora zapustiti bolnišnico. Ker nima sredstev, da bi si nabavil vožiček, prosi dobra srca za pomoč. Prispevke sprejema uprava našega lista. Iz Novega mesta ' Opozorilo vsem lastnikom pisalnih in računskih strojev ter registriranih blagajn »National«. Vsakih deset dni pride v Novo mesto strokovnjak Boris V. Simandl iz Ljubljane. Naročila sprejema iz prijaznosti g. Barborič — »Bata«, Novo mesto. hiti dvojčici Maruškn je vstala, zavezala v ruto kos koruznega kruha, poslovila se o', poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini -- 13.12 Orkestralno glasbo vodi dirigent Petralia — 11 Poročila v italijanščini 14.10 Koneert radijskega orkestra voill dirigent 1> M. Sijanec, orkestralna glasim — 15 Poročila v slovenščini — 17. Napoved čnsa, poročila v italijanščini —' 17.15 Koncert kitarista Stanka Preka — 17.35 Pesmi in napevi — lil Govorimo italijansko, poučuje pror. dr. Stanko I.eben — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Nnpoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Orkester Co-tra vodi dirigent Barzizza — 20.40 Lirična prireditev družbe 15IAR: Giordano Andrea Chenicr: v odmorih predavanje in zanimivosti v slovenščini, po končani operi poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v 11 o d o li o: Ilir. Bakarčič, Sv. .takoba Irg 0; mr. Ramor. Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78; v poli edel lok: mr. Sušnlk. Marijin trg 5; mr. Deu-Klanjšček. Cesla Arielle Rea 4; mr. Bohince (led.. Cesla 20. oktobra 31; v torek: mr. Lrustek, Resljeva cesta 1: mr. llahovec, Kongresni lig 12. in Ilir. Koiuolnr, Vič, Tržaška cesta 48. NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO Sl.rzno bo vršil od sobote od 211 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Frano Cibor, Ljubljana, Štefanova u, 7. Poizvedovanja Najditelja aktovke s knjigo in indeksom, prosim, da odda univerzitetnemu vratarju vsaj Indeks, zame važen dokument, zanj brez pomena. ŠPORT Odgoden sestanek športnih voditeljev Zaupnih CONI-ja sporoča, da je napovedani sestanek glavnega tajnika CONI-ja z voditelji športa v Ljubljani zaradi nenadne odsotnosti odgoden. Vojaško športno slavje na stadionu Danes bo na stadionu ob Vodovodni cesti velika vojaška športna prireditev, ki lio obsegala naslednji spored: Ol) 8.30. zbor udeležencev za vlečenje vrvi in za liojo s streljanjem zaradi pregleda; ob 9.30 tek na 100 m (polfinalno tekmovanje); ob 10 vlečenje vrvi (prvo srečunjc); ob II zbor sodniškega zbora; ob 16.30 mimohod udeležencev; ob 16.40 vlečenje vrvi (prvo srečanje); ob 16.50 tek na 100 m (finale); ob 17 nogometna tekma (prvi polčas); ob 17.4-5 vlečenje vrvi (prvo srečanje); ob 17.50 iek nn 1000 m (finale); ob 18.05 nogometna tekma (drugi polčas); ob 18.50 vlečenje vrvi; ob 19 prihod tekmovalcev v patruljah in ob 19.15 razdelitev nagrad. Prost vstop nn igrišče zn vse! Nogomet o binkoštih Nogometna zveza je odobrila za hinkoštne praznike naslednji tekmovalni spored: nedelja, 13. t. m. mladinski turnir na igrišču Hermesa: ob 9.30 Hermes : Žabjak, ob 10.30 Vič : Mars; ob 15 Hermes : Mars (rezervi), ob 17 Hermes : Mars (I. moštvi). — Igrišče Mladike: ob 10.30 Mladika : Tobačna (mladina), ob 16 Mladika : Žabjak (rezervi), ob 17 Mladika : Tobačna. — Ponedeljek 14. junija, igrišče Hermesa: ob 16 mladinski turnir premagancev, ob 17 mladinski turnir zmagovalcev prejšnjega dne. Hermes : Mars Da ne bo nedelja brez vsakega nogometnega sporeda, sta se dogovorili vodstvi Poljancev in Ši-škarjev, da priredita prijateljsko nogometno tekmo na stadionu v Šiški. Ta tekma bo služila predvsem Hermesu, ki igra teden pozneje proti Ljubljani svojo najvažnejšo tekmo, kot izvrsten kondi-cijski trening. Ob tej priliki bo tudi, kakor smo zvedeli iz uprave, preizkusi! nekatere nove igralce. Mars, ki se ni v nedeljo proti Ljubljani kaj prida odlikoval, bo svoje moštvo temeljito pomladil ter preskusil drugo postavo, kajti čaka ga izredno težka naloga — borba s Tobakarji za biti ali ne biti! Vsekakor bo tekma prav zanimiva. Predtekma ob 15 med rezervama, glavna tekma ob 17. uri. • V rimskem stadionu se bosta borila za prvenstvo srednje kategorije boksarja Palmarini in De-yana. BSK, prvak srbskega nogometa, je igral nedavno proti izbrani enajstorici beograjskih moštev. Tekma, ki je privabila lepo število gledalcev, je friln napeta od začetka do konca. Precej času je bila igra obeh moštev odprta, nenadno pa je presenetil napad BSK-a z uspešnimi akcijami in je zabil v četrt ure kur štiri gole. Končni izid je bil 4:2 za BSK. O srbskem atletu Vukovlču čitamo, 'da je preskočil v višino 1.85 m. S tem se je uvrstil med najboljše skakalce v Evropi. Za češko nogometno prvenstvo bo igralo v bodoče 14 moštev. Ccšku nozoniclnn zveza je sklenila, da lio povijala število klubov, ki igrajo v ligi od 12 na 14. Mednarodna letalska zveza je priznala nov svetovni rekord v brezmotornem jadranju s povratkom na start. Postavil ga je Nemec Vcr-gens, ki je vztrajal v zraku v svojem enose-dežnem jadralnem letalu 45 ur 28 min. 51 sek. Boksar Paul Bogershausen, ki je bil član nemške boksarske državne reprezentance, je padel na vzhodnem bojišču v 21 letu starosti. Čitamo tudi, da obžaluje nemški šnort izgubo člana drž. nogometne enajstorice Urbana. Za zrak in sonce ii LAMO L« šport krema RACCOGIITORI Pro-dotti ERBORISTICI fate offerte campio-nate agli Slabilimenti t. E. R. B0N0MEILI — Piazza Emilia. 1 ZBIRALCI ZEL1SC pošlj i te ponudbe z vzorci zavodom MILANO Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due serie di BUONI DEL TESORO QUINQUENNALI 5 7.0 PREMI dl L. S mili o rdi ciascuna Interessi e premi esenti da ogni imposta presente e futura PREZZO di emissione: L 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interes«! 5% dal 15 giugno fino al giorno del versamento; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 al 14 giugno veugono in vete corrisposti ui sottoscrittori gli interessi f% dal giorno oel versamento liuo a tullu il 14 giugno delto. Le sottoscrizioni vengono eseguite »olo in contanti, ma vengono accettate come conlanta le cedole ammesse in toltoserizione. PREMI: ciascuna serie di L, 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a n. 10 premi per un auimontare couiplessivo di L, 10.000,000 median le estrazioni seiueslrali. Le sottoscrizioni ii ricevono presso tutte le Filiali dei scguenti Enti e Istituti che tnnno parto del Con»orzio di einisiione, presieduto dalla Banca d'ltalia- Bancn d ltalia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicnraziunl — Istituto Na/ionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Na/iuuale Fascista per 1'Assicura/iune contro gli Inlortuni sul lavoro — Baucu di Napoli — Banro di Siti I ia — Banca Naziunale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di I urino — Monte dei Potcbl di Siena — Banra Coiiiuicri-iale llaluina — L redilo Italiauu — Banco di Koma — Federazione Na/ionale Fnscista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credilo per le Casse di Kisp/irmio llahane — Cassa di Kisparnuu delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Islilulo Centrale delle Baiuhv Popolari — Bnnca d Ainerlca e dltalia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiauo — Banra Na/ionale dellAgrirollura — Buuca Popolare di Milano — Banco Saulu Spirito — Credito Vnresino — t redilo l ummerciale Milnno — Bonca Bt-llin/aizhi. Milano — Banra C attolica del Venclu. Vicenza — Banra di Chiavari e della Riviera l.igure — Banca Auricola Milanese — Bancn Toscana — Banca Provincinle lombarda Beruamu — C redil« Roinaunolo. Boloena — Bnnca S. Paolo, Br. ■scia — Soeielii Italiana per te Strade Ferrate Meridionnll — Assirurn/ioni Genernh I rieste — Coiupajinio di Assicurazioni dl Milano — Socicth Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adrialica di Sicurta, Trieste — La Foudiaria. Firenze — Compagnia Finanziaria degli Ageuti di Canibio del Regno. Roma; Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC — Banro S. Geminiano e S. Prospero — Banra di Legnano — Banca Unione. Milano —' Societii Italiiiua di Credito, Milano — Banco Lariauo — Credito Agrario Breseiano — Banca Agricola Cominerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gauden/io Sella & C„ Biella - Banca Mutua Popolare. Bt-riamu — Banca Popolare, Lecco — Bunca A. Grasso e Figlio, lorino — Bnnca Mobiliare Piemontese — Banra del Sud — Banra Picroln C redilo Savonese — Banca Cesar e Ponti. Milnno — Banca Privata Finanziaria. Milano — Banca Milanese di Credilo — Banca Indusirialr Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Bancn ('imperativa Popolare. Padova — Banca Mtilua Popolnre. Veronn — Banca Mutua Popolare Acricola, Lodi — Banca Agricola Popolare. Rnuusa — Baifn Popolare di Inlrs - Bnnca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolnre Aretina — Banca Popolnre. Sondrio — Banca Picroln Credito Valtrllinrse — Banca Popolnre Co-operotiva. Ravenna — Bnnca Aericola Mantovana — Banca Popolare di Credilo, Bologna — Banca Popolare, Vicon/a — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Iniliislria. Bolzano — Bnnca Popolnre Pesarese. Tutte le allre Banche. Banchieri. e Banche Popolari, nonchč luttl gli Agenti di Cambio rapprcscnlatl nella firma dcHaflo eonsortile dagll Istituti e dalla Compagnia Fiuanziaria sopra nicnzioiialL Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji 5 letnih 5 7. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI vsaka po 3 milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih »to lir nominalne glavnice poleg 5?S obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14 junija. Vpisovanje se lauko opravi samo v gotovini, toda sprejemujo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpil. PREMIJE: Na vsako Berijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000 000 lir, ki *e žrebajo vsakih šest me«ecev. Vpisovanje ae lahko opravi pri vseh podružnicah nuslednjih ustunov iu zuvodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pud vodstvom zavoda Banca U'ltalia. Banca d'ltalia — Cassa Depositi e Presfiti — Istituto Nazionale delle Assicnrnzlonl — Istituto Na/ionale Fascista della Previden/a Sociale — Istituto Naziunale Fascista per l'Assicura/ione contru sli Infortuui sul lavuru — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del lavoro — Istituto di S Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Bnnca Conimerciale Italiana — Credito Italiano — Banro di Roma — Federazione Nu/ionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — l nssa di Risparmio dclle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale deile Banche Popolari — Banra d Aincrica e d ltalia — Bnnca Popolare di Novara — Banco Ainbrosiano — Banca Na/ionale deli'Agricolturn — Bunca Popolare di Milanu — Banco Santo Spirito — Credito Vnresino — Credilo Conimerciale Milnno — Banca Belliii/aphi. Milano — Banca Cattolico del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari r della Riviera l.igure — Banca Agricola Milanese — Banra Toscana — Banca Provincinle Lombarda Bercaino — Credito Romaunolo. Boloena — Banca S. Paolo, Brescia — Societft Italiana per le Strade FVrrate Meridionali — Assirura/ioni Genernli Trieste — Compncnia di Assicurazioni di Milano — Societii Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adrialica di Sicurta, Trieste ■— La Foudiaria, F~irenze — Compagnia Finanziaria degli Ageuti di Cambio del Regno, Roma; Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Ranča Lombarda di DD. & CC. — Banro S. Geminiano e S. Prospero — Banca di I egnano — Banca (Jnione, Milano — Societii Italiana di Credito, Milano — Banco Lariauo — Credito Agrario Breseiano — Banca Agricola Cotnmerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito BergairnSco — Banca del Friuli — Bancn Gatidcnzio Sella & C.. Biella — Banca Mutua Popolare, Bercomo — Banca Popolnre, lecco — Bnnca A. Grnsso e Figlio, Torino — Bunca Mobilinre Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Bnnca Cesare Ponti. Milano — Banca Privata FTnun/iaria. Milnno — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Bnnca di Calabria — Banca Popolare Luino — Bancn Coopernliva Popolare. Padova — Banca Mutua Popolare, Verona _ Banca Mutua Popolare Agricola. Lodi — Banca Agricola Popolare. Ragusa — Rutica Popolare di lntra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare. Cremona — Bancn Mutua Popolare Aretina — Bnnca Popolore. Sondrio — Bnnca Piccolo Credito Valtellinese — Banra Popolare C o-operaliva. Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Bunca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria. Bolzano — Bnnca Popolare Pesnrese. Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice knkor tudi vsi menjalnični Agenti, ki so člani zgoraj omenjenih zavodov in družbe »Compagnia Finanziariac. Križanka št. 91 1 2 3 4 5 0 7 (i 9 10 11 12 13 14 15 10 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 4J 44 45 46 47 48 4y >0 51 52 53 54 55 56 57 ;8 Vodoravno: 1. roman srbskega pisatelja, ti. trgovski izraz, 17. umik, 20. reka v Franciji, 21. kraj na Dolenjskem, 22. bula, 23. boginja pesništva, 24. ljudstvo, 26. balkansko gorstvo, 28. naslovna oseba Blnckmorovcga romanu, 29. pesnitev, 31. nemški pisatelj, 33. glas (tujku), 35. okrasni pridevek, 38. starorimsko hišno božanstvo, 40. prevajalec romanu pod t. vodoravno v slovenščino, 44. način oblačenja, 46. evropska reka, 48. nesnaga, 49. velika živul, 50. star dennr, 51. očkn, 52. preprosto orožje. 53. vodilu žival, 34. del voza, 53. oseba iz Don Cnr-losn, 56. egiptovsko božanstvo, 57. grška črkn, 58. pisatelj romana pod I. vodoravno. Navpično: 1. oseba iz Jurčičevega Desetega brata, 2. Gogoljeva povest, 3. starorimski denar, 4. francoska trdnjava, 5. urjenje, 6. mesto v Nigeriji, 7. npostol, 8. ovitek, 9. domača žival, 10. reka v Angliji, II. značenje, 12. del glave, 13. matematični izraz, 14. švicarski kanton, 15. nestalni prebivalec, 16. čebelji sn-moc, 17. mestno znbnvišee, 18. evropski ognjenik, 19. mesto v Indiji, 25. prvina, 27. ljubljan- sko sprehajališče, 30. pravoslavni duhovnik, 32. žensko ime, 34. slovnični izraz, 36. neuspeli, 37. moški glas, 38. eksotična cvetlica, 39. srbski pesnik, 41. del rastline, 42. arabski naslov, 43. iilin, 44. del ust, 45. slovenski pesnik, 46. jm-klon, 47. finsko pristanišče, 48. prebivalec Srbije, 49. smuči (tujka), 50. srbsko mesto. REŠITEV KRIŽANKE »I. M. Vodoravno: I. Zlnturjevo zlato, 16. Aidn, 20. ajda, 21. ljubeč, 22. Earhort, 23. nS, 24. mumija 25. grdenje. 27. absinl, 29. ebonit, 31. boa,* 32. Tintorelto, 34. Tone Glavan, 39. lunini, 40. Niel, 41. Otto, 43. lar, 44. oer, 45. Lear, 48. sc-rnf, 51. dirka, 55. Kosta, 54. um, 55. oči, 56. Duhn, 58. Anka, 59. snni, 60. Avgust Šenon. Navpično: I. zamet, 2. Ljuhotin, 3. Ad-mont. 4. Tnine, 5. AI j i. 6. rja, 7. jug. 8. Ebro, 9. veda. 10. ocet, II. zenit, 12. lajna, 15. nr, 14. Tli non, 15. oa, 16. Arsen 17. iti. 18. Dante, 19. Aslolf, 26. Etnn. 28. brusiš. 30. tlaku, 31. bnron, 33. tirnn, 35. elns, 36. vosi; 57. Aetu, 38. nrav, 41. odn, 42. Okn, 4". lug, 46. emu, 47. rčt, 49. Ede, 30. Aho, 52. rk, 55. os, 57. Na. Zahvala Vsem. VI po z nnmt sočustvovali ln nam lajšali bol ob smrti načo predobre matere, gospe Klun Terezile g. prlmnrlju Sla Jmarjevega doma dr. Kramarlču, ostalim kr. zdravnikom tn čč. scstrntn za trud In skrb, ki so Jo Imeli, da bi Jo obranili pri življenju; preč. s. dekanu Demšarju zn prelepe besedo ob odprtem grobu, In vsem, ki so Jo spremili na njeni zadnji poti, naša prisrčna zahvala. Sajovec pri Rlblnlcl, Ljubljana, dne 12, junija 11143. Žalujoči ostali Umrla je naša ljubljena mama, stara mama, tašča in teta, gospa Ivana Hrast roj. Brejc nadufitcljeva vdova 11. t. m., previdena s tolažili sv. vere. Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek, dne 14. junija ob |iopoldne z Žal - kapela sv. .ložefa - k Sv. Križu. Ljubljana, 11. junija 1943, Rodbini: II r a s t - F r a I i n a ZAHVALA. 7.a firemnoge doknzp Iskrenega sočustvovanja, ltl smo Jih prejeli ob bridki Izgubi našega ljubljenega soprogu, dragega očeta, starega očeta, svaka, strica in tasta, gospoda Majcena Mihaela gostilničarja In posestnika so tem potom vsem najlskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, most. fiziku g. dr. M. Utisu za skrbno zdravljenje ob času bolezni pokojnega, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti ter vsem ostalim, ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin ter nam stnll ob strani v težkih urah. Sv. maša zadušnica so bo darovala prihodnji torek, dno 22. junija ob sedmih zjutraj v župut cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 12. junija 1043. Žalujoči ostali Poučno ozadje Beneševega potovanja v Ameriko Zakulisne spletke moža, ki bi bil rad bodoči vladar Srednje Evrope polom dosedanje Beneševe V zvezi z Beneševim potovanjem v Ameriko poroča |>osebni dopisnik MTl-a iz Lizbone med drugim tole: V Ameriki se je zadnje čase začela huda gonja proti čehoslovaštvu. Nad 60 slovaških organizacij nastopa v tein smislu. Ameriška slovaška gibanja in gonjo proti Benešu zasledujejo v čeških krogih v Londonu z veliko ogorčenostjo, ker je bilo poudarjeno, da je treba češkoslovaško vprašanje |>ostaviti na novo t>od-lago in da je prejšn je stališče treba spremeniti. Beneš je nasproti teinu oznanil, da je treba stoodstotno vzpostaviti spet prejšnje stanje. Spričo tega je zazijal globok prepad med češkimi izseljenci v Londonu in Slovaki v Ameriki V Londonu žive Čehi, ki ne odobrava jo Beneševega stališča in njegove politike. Bila so celo že skrivna pogajanja med Strnnskvjcm, Kipko in njunimi političnimi voditelji. Na teh razpravah so ostro nastopili proti vzpostavitvi prejšnjega stanja na Češkoslovaškem, a nihče si ni upal očitno nastopiti proti Benešu. Zato vse to kritiziranje ni prišlo v javnost. Beneš pa je bil v zadnjem času prisiljen, spremeniti svoje dosedanje neizprosno stališče. Vzrokov za to njegovo popustljivost ni iskati v notranji politiki, pač pa v zunanji. V zadnjem času je bilo namreč mogoče opaziti neko odtujitev med angleško in češko vlado. Angleški zunanjepolitični urad želja češke vlade v Londonu ali sploh ni izpolnil, ali pa vsaj silno nerad. Zelo trogosto se je zgodilo, da se ua češke zahteve sploh niso ozirali in so delali. ko da njihove prošnje sploh niso prispele v roke angleške vlade. Istočasno so angleške vojaške oblasti izvajale pritisk na češko vojaško skupino pod vodstvom rolkovnika Moravca,' naj bi delala na to, da bi čoški vlada spremenila svoje trdovratno stališče, da jc na vsak nii-način treba vzpostaviti prejšnje stanje. Želeli so, da lit Čehi spremenili svoje mnenje (.'lede bodoče ureditve Srednje Evrope. Moruvčeva skupina ima zelo velik vpliv nn Beneša. Spričo tegii Beneš pri pogajanjih z Moravcem ni kazal več tiste svoje trdovratnosti, kakor pri pogajanjih z drugimi. Slednjič se je Moravcu in njegovim pristašem le posrečilo prepričati Benešu, da je treoa nekoliko spremeniti zamisli glede nove ureditve srednj" Evrope. V Londonu so se torej začela pogajanja med raznimi skupinami čeških izseljencev da bi prišli tnko do neke nove oblik? ki naj bi pri novi ureditvi srednje Evrope tvorila temelj. Teh pogajanj so sc udeleževali tudi zastopniki radikalne levice, ki je nastopala kot trobilo Sovjetov. Pogajanja so potiunla :zven češkega državnega sveta, pokazala pa so se med posameznimi zamistimi huda protislovja. Masaryk : Ripka Pri teh posvetovanjih je Masaryk Izrazil mnenje, da razprave v Londonu nimajo nobenega haska. ker da so v Ameriki čisto drugačnih misli in da so tam tudi že izdelali točne načrte za novo ureditev. Zato da bi bilo dobro, če bi Beneš osebno šel v Ameriko in se tam natačno seznanil z ameriškimi naziranji in načrti, da_ bi potem na podlagi tega lahko skoval nove načrte. Masaryk je dejal, da bi bilo dokaj bolj pravilno, če bi Čehi sami objavili svoje nove načrte in nastopili kot tisti, ki so dali pobudo za vse lo. Ripkova skupina je ugovarjala ter izrazila mnenje, da Čehi ne smejo pristati na to. da bi se po vojni znova vzpostavilo prejšnje stanje. Ma-sarjrkovo stališče pa je zmagalo in Beneš je izjavil. da je pripravljen še razpravljati o novi ureditvi. Tedaj pa so nastopili komunisti Utemeljevali so pred Benešem, da je rdeča vojska nepremagljiva. In ta utemeljevanja bi na Be-neša tudi vplivala, če se medtem ne bi bil^ v Moskvi odigral škandalozni priz.or med obema češkima komunističnima voditeljema Nejedlvm in Lauschmannom. Nejedly je poročal o svojih moskovskih doživljajih in o pogajanjih s češkimi komunisti v Moskvi. Češka komunistična skupina naj bi bila po Nejedlyju sporočila Londonu, da češki delavci in kmetje ne čakajo na češke izseljence v Londonu, pač pa na rdečo češkoslovaško vojsko, ki 6e bori na strani Sovjetov. zakaj njim da more prinesti svobodo le ta armada. Lauschmann pa je dejal, da posamezni člani češke vlade v Londonu ne mislijo na to. da bi se kdaj mogli spet vrniti na Češkoslovaško. V zvezi z Benešem so temu češkemu voditelju svetovali. da bi bilo zanj bolje, če se končno veljavno odloči za življenje v izseljenstvu. Kvečjemu to da bi se dalo storili, da bi Beneša začasno sprejeli za voditelja, dokler delavci s pomočjo rdeče armade ne bi organizirali češkega sovjela. To moskovsko poročilo je češke izseljence v Londonu silno vznemirilo. V njem vidijo Sovjetom prijazne politike ker hočejo Češki komunisti imeti na Češkoslovaškem prednost. Beneš je spoznal, da od Sovjetov no bi dobil tistega, kar si je želel. Izjavil je, da je treba narediti nove načrte, ki bi jih bilo mogoče uresničiti le s pomočjo Amerikancev. Tako je nastala temeljila sprememba, saj je doslej Beneš holel prepustiti bodočo ureditev Srednje Evrope Sovjetom. Beneš je svoje stališče močno spremenil zlasti v naslednjem: Doslej je vedno poudarjal, da je glede ozemeljskih vprašanj treba zastopati načelo kontinuitete in da ni mogoč glede tega noben kompromis. Zdaj pa je svoje mnenje spremenil. ko je že sprejel načelo, da se je treba izgovorili o srednjeevropski ali veliki severno-.južno-srednjeevropski federaciji in da ie pri teli pogajanjih mogoče razpravljati tudi o ozemeljskih vprašanjih. To pa so sprejeli z gotovini pridržkom, ker hoče Beneš pri vprašanju federacije prej razčistiti še vlogo, ki bi jo Čehi v tej lede* raciji lahko igrali. Vidi se. da je to vprašanje za Čehe v glavnem vprašanje prestiža:•» Čehi bi za vsako ceno radi dosegli, tla bi bil predsednik federacije Beneš. Kako naj tako dragocen mož potuje, da bo bolj varno Ko je bilo končno sklenjeno, da Beneš odpotuje v Ameriko, do tega potovanja ni prišlo kur tako lahko, zakaj Beneševi pristaši so izjavljali, da Beneševa oseba pomeni toliko ko obstoj Češkoslovaške. Če bi se mu med potjo kaj zgodilo, bi propadla tudi češkoslovaška država. Več tednov so iskali načina, kako bi Beneš lahko stoodstotno varno potoval. Veliko čezoceansko letalo je bilo nevarno, potovanje z ladjo pn še nevarnejše. Končno pa, ko je javnost zvedela, da so celo Churchill ni bal potovati s clipperjem, so sklenili, da tudi Benešu dovolijo potovanje z letalom. Talto je slednjič le odpotoval v Ameriko. Tja je šel z namenom, da se seznani z dejanskim položajem ter polem temu primerno zavzema svoje novo stališče predvsem pa zato, da bi Poljakom iztrgal iz rok lovoriko pobude in morda tudi, da bi dobil zagotovila, da bo 011 predsednik srednjeevropske federacije. Po iioročilib iz Londona, je Beneš v Ameriki predlagal, naj bi se ne strnile v novo srednjeevropsko federacijo vse liste države, ki so v preteklosti oustajale. Federacija naj bi pomenila samo ustvaritev zunanjih gospodarskih odnošajev, provizorično pa bi bilo Ireba pripustiti stare državno meje. Še Masaryk ne verjame v Benešev uspeh Masaryk je dejal, da nič kaj dosli no verjame, da bi Beneš s tem sploh kaj dosegel. Če se mu v Ameriki ne posreči uveljaviti omenjenega načela, bo celo prisiljen, pristati še 1111 več. kakor pa je pristal doslej. Masaryk je izjavil, da tudi na le pristanke ne slavlja kakšnega posebnega upanja, ker Amerikanci ugovarjajo vsemu, kar bi spominjalo na preteklost, in ker si Beneševi načrti v nekaterih točkah nasprotujejo. Beneš 6e bo sestal s Hodžo in ga hoče pridobiti za to. da bi vstopil v češkoslovaško vlado, pravijo. Uazgovarjal se bo tudi s Perdierotn, Svoltodo in Smaltom. Beneš da bo izvedel ludi nekatere spremembe v vvashington-skem poslaništvu. Verjetno bo imenoval na mesto llruhansa Masaryka za poslanika. V svoji spomenici pravi Beneš, da bo po vojni povsod v Evropi nastala zmeda, le na Češkem da bo vladal red. Zalo naj bi bila Češka središče z.a novo povojno ureditev, kakršno si on zamišlja. Beneš pravi v svojih'spomenicah tudi. da ta osrednja dežela ne bi bila niti kapitalistična, niti komunistična, pač pa da tio ubrala neko srednjo pot. Beneš bo tudi še naprej vztrajal pri tem. da je Češko-slovaška država, ki jo je treba pisati brez pomlšljaja v sredi. (»Pester Lloyd«.) še enkrat: napad ali obramba? »Zelo previdno je treba jemati vsa mogoča ugibanja o nemških namenih v letošnjem poletju, ker tisti, ki bi edini lahko povedali kaj zanesljivega, strogo molče« Berlinski dopisnik »Pester Llovda«, Ernst Leminer, piše: »Čini bolj se bliža poletje, s tem večjo napetostjo pričakujejo v vojskujočih se in nevtralnih državah, kakšne dogodke bo prineslo četrto vojno poletje na celinskih bojiščih, ker zadnje čase vlada nekako zatišje. Čeprav številna poročila, kakršna se pojavijo navadno vselej pred začetkom novega vojnega razdobja, ugibajo vse mogoče o načrtih obeli vojskujočih se taborov na vseh v poštev prihajajočih bojiščih, je položuj raje še bolj nepregleden, kol bi bij sicer. Kar zadeva možnosti za vdor Anglosasov, je mogoče ugotoviti le. da o teh načrtih v nemški javnosti razpravljajo le osamljeno, ne da bi bilo mogoče zvedeti kaj določnejšega, kakšna je nemškn sodba o tem. Nn splošno pa skušajo čimbolj poudariti, dn bi bilo zelo tve; gano in nevarno za nasprotnike, če bi poskusili s kakšnim vdorom na evropsko celino, oziroma če bi vsaj poskušali resneje napasti postojanke osnih sil v Evropi. Nikakor pa tli mogoče priti do kakršnega koli zaključka, kje se A11-glosusom zdi najprimerneje poskusiti z vdorom. V nemških vojaških krogili nočejo dati nobene določnejše izjave, pač pa se omejujejo le nu trditev, da je osno vojaško poveljstvo računalo z vsemi možnostmi anglosaškega vdora kjer koli nn evropski celini. V Berlinu smatrajo za povsem izključeno, da bi jih nasprotnik mogel kje presenetiti. Zdi se, da so celo trdno prepričani, da bo nemško vojaško poveljstvo na vsak način lahko učinkovito nastopilo proti angleško-ameriškl ofenzivi, pri čemer opozarjajo samo na močan obrambni zid, ki so ga Nemci zgradili ob evropski atlantski obali. Angleški in ameriški časopisi se komaj kaj manj bavijo z nemškimi načrti za vojskovanje poleti, kalior pa z anglosaško pobudo za vdor v Evropo. Pri presoji nemških vojaških namenov sc kaže sicer neka negotovost, kajti o bodočem razvoju dogodkov na ruskem bojišču si ni mogoče ustvariti nobene predstave, toda angleški in ameriški opazovalci so v zadnjem času po večini mnenja, da je prej treba pričakovati, da se bodo Nemci odločili nn vzhodnem bojišču za obrambo kakor pn za kakšno nemško polet-no ofenzivo. Iz Berlina je k temu komaj b1 mogoče reči ker na odločujočih mestih strogo molče o namenili, ki jih imajo Nemci v letošnjem poletju. Za ugibanja nasprotnega tabora se tu dosti ne zmenijo. Eno je. kar se lahko opazi, in iz česar ni treba delati nobenih ugank, namreč to, da nemška oboroževalna industrija v znamenju totalne vojne dela vedno več, na drugi strani pa so obsežne vojne priprave povsod 1111 sedanjih evropskih bojiščih, pa tudi nu tistih krajih, ki bi se šc utegnila spremeniti v bojišča. Vojaška prizadevanja Nemčije so organi-zatorično brez dvoma dorasla svoji nalogi, čeprav se za zdaj več ali manj še vedno skrivajo za prehodnim odmorom ua bojiščih. Nemška oborožitev se močno zboljšuje in nenišku vojna industrija izdeluje nove vrste učinkovitejšega orožja. Hitro maše luknje, ki so v pretekli zimi nastale v izdelavi orožja in drugega vojnega blaga. V zadnjih tednih in mesecih so postavili na noge številne nove divizije, na drugi slrani pn je v znamenju razširjene mobilizacije stavilo na razpolago svoje moči nemški vojski na sto in stotisoče novih mož. Težišče nemških vojnih prizadevanj je v zadnjem času manj na ustaljenih in razmeroma mirnih bojiščih samih kakor pa na vojnih tovarnah in arzenalih. Vse moči iz skoro vseh evropskih celinskih dežela 60 pritegnili, da bi nemško vojaško moč spričo bližajočih sc vojnih dogodkov dvignili na višino. Uspehi nemške oboroževalne industrije so vprav na najvažnejših poljih — kakor zatrjujejo na odločujočih mestih — tolikšni, kakor jiii svet doslej še ni videl, čeprav so bile gospodarstvu odtegnjene številne delavske moči, ki jih je bilo le počasi mogoče nadomestiti s tujimi delavci. Tako ima človek danes v Nemčiji vtis. da je »totalna mobilizacija« vseh sil zavzela izreden obseg. Kljub temu pa se zdi točna presoja vojaškega položaja zelo težavna, zakaj na vojaških mestih, kjer bi edino mogli povedati kaj zanesljivega, molče, kar je tudi povsem razumljivo. 1'a tudi tu na ,EL KINO MATICA FIlm v nnJkrasneJSIh prlrodnlh barvah I NajsljaJnejSI uspeh evropske (Umske produkcijo I Cudovlil posnetki »zlato« Prage I Tragična zgodba deklice, kl Jo je pogubllo velemesto I CeSkl narodni plosl In prizori lz »PRODANE NEVESTE« »Praga — zlato inesto« V glavni vlogi KRISTINA SODERBAUM1 Predstave ob 15. 17 In 19 15. V nedeljo ln na praznik matineja ob 10.301 IEL KINO SLOGA 27-10 Ultrnmodercn zakon nll »Mož med dvema ognjema« v švedski veseloigri d*- »Očetova tajnica« V gl. vlogi: Sture Lagervvall. Vlbeke Falk. Predstave ob 14, 16.DO. 17.40 in ob 18.301 V nedeljo še ob 10.30. iel. KINO UIVIOIV jm1 Vroča ljubezen ln diplomatske Intrige eo osnova III nia □•r- »Vihar nad zalivom« V gl. vi.: Armando Faleonl, Andrca Chechl, Adrlana Renettl. Annellese Uhlig ln drugI PREDSTAVE : ob delavnikih: 15. 30. 17.30 In 19.30: ob nedeljah in praznikih: 10.30. 15.30, 17.30, 19.30 TEl KINO KODGLJEVO ,,H Cez praznike prvovrsten spored »Rumeni pekel« V glav. vlogah najodličnejsi Igralci: Fosco G 1 a c h e 111. Marta T a s n a d y, Javor Pal. Prelepa ljubezen, drama se odigrava v truplčnlh krajih, kjer vlada rumena mrzlica. Za dodatek film urnobosnega smeha »Parada smeha« r*»- Prcdstave na oba prnzntkn ob 14.30 In 17.30. IZDELOVALNICA HARMONIK FLEISS JOSIP LJUBLJANA BLKUVlilSOVA «5 (Bivše strojne tovarne) Vam nudi veliko izbiro oiano in diatonUnih harmonik deželi — piše posebni dopisnik »Pester Llovda« v svojem poročilu i/. Berlina — se ljudje pogosto sprašujejo, ali so ta ogromna prizadevanja za letošnje vojaške nastope v prvi vrsti napadalne ali obrambne narave. Povedati že zdaj, kakšne načrte so si Nemci naredili za letošnje poletno vojskovanje, jc na vsnk način nemogoče. Tudi na dobro obveščenih berlinskih mestih si človek ne more ustvariti pravilne sodbe, ker je očividno zelo težko razbrati, ali se nemško vrhovno yxt-vcljstvo zdaj navi bolj z obrambnimi nalogami, ali pa pripravljajo nove ofenzive nemške vojske. Dobro bo. če vsa ugibanja o namenih, ki jili imajo Nemci v letošnjem poletju, ugibanja. ki jih ni malo, jemljemo z. vso previdnostjo na znanje. Zde se malo utemeljena, zakaj nihče razeu tistih, ki so pri vrhovnem vodstvu. ne more vedeti, ali se je Nemčija v letošnjem poletju odločila na evropskih celinskih bojiščih za obrambo in je svoje načrte za napad odložila na poznejši čas, ali pa se liodo nemške armade že v prihodnjih mesecih pognale v nove velike ofenzive. Živalsko podli ameriški nameni z Evropo Ameriški časnikar, ki ima dobre zveze z Belo hišo, naravnost z naslajanjem piše, kako je treba predvsem Nemčijo streti ZAHVALA Ob nenadni in tako težki izgubi našega nad vse ljubljenega in nepozabnega VINKA nam je bilo v naši neizmerni boli v veliko uteho toplo sočustvovanje vseh Vas, ki sto pokojnika ljubili, tako iskreno sočustvovali z. njim v njegovem hudem trpljenju in mu izkazali čast na njegovi poslednji poti. Srčna hvala spoštovanim gg. zdravnikom za vse njihovo prizadevanje, da bi nam Vinka ohranili pri življenju oziroma mu olajšali poslednje muke Srčna hvala čč. sestram usmiljenkam, ki so s tako materinsko vnemo bdele ob trpečem Vinku, mu lajšale trpljenje in v katerih naročju ,ie ob njih gorečih molitvah izdihnil svojo plemenito dušo. Srčna hvala preč. gosp. prof.^ Sodji, ki je blagovolil pokojnika po vzvišenem obredu naše sv. vere pokopati. Srčna hvala gospodom pevcem za njih občuteno in v srce segajoče petje. Srčna hvala vsem, ki ste jiokojnika obsuli s prekrasnim cvetjem, vsem Vam, ki ste od daleč in od blizu prihiteli v tako velikem številu pospremit našega toli objokovanega Vinka na njegovi zadnji poli in vsem ostalim, ki ste na kateri koli način počastili njegov spomin in sočustvovali z nami. Vsem ponovno naša najprisrčnejša zahvala in Bog plačaj. Trata, Št. Vid, dne 12. junija 1943. Globoko žalujoča rodbina: Arhar -Kopi nova »Don a u zeitung« prinaša v eni zadnjih številk zanimivx dopis iz Stockholma o zločinskih načrtih in namenih, ki iili imajo Amerikanci z Evropo in še zlasti z Nemčijo. V njej beremo med drugim tole: Znani severnoameriški časnikar Kingbury Smith, ki ima najožje stike z ameriško Belo hišo, je objavil v zadnji številki lista »Amcri-can Mercury« — kakor poroča posebni poročevalec »Folkets Dagbladeta« iz Lisbone — podrobni načrt, ki določa uničenje nemškega živ-lja in nemške gospodarske moči. Dejstvo je, da je bil Smitliov članek ponatisnjen v listu »Rcader's Diggest«. pomeni po mnenju »Folkets Dagbladeta«, da so na najvišjih washingtonskih mestih polagali veliko važnost na to, da bi ga bralo čim več ljudi. Kingbury Smith piše, dn bi bila v primeru zmage glavna naloga anglosaško-sovjetske zveze Celotna zasedba Nemčije, ki bi potem prišla jiod angleško-ameriško-rusko vojaško vlado. Ta naj bi prevzela celotno upravo nad Nemčijo, obenem pa bi strpgo nadzorovala nemško industrijo. Smith pravi, da bi bila vzpostavitev takšne vojaške vlade skupna naloga boljševi-kov in Amerikancev, vendar pa da so tudi Amerikanci sami pripravljeni, da rešijo to vprašanje. Vse nemške čete naj bi tudi v bodoče ostale mobilizirane, tla bi jih porabili kot delavske bataljone v tujini. Nemško industrijo bi bilo treba brezobzirno zmanjšati, njen velik del pa premestiti v druge dežele, tako da Nemčija nikdar več ne bi mogla biti močna. Nemčija naj bi se snma oskrbovala z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, kar pa hi poljskih pridelkov še ostalo, pa bi jih izvozili v prejšnje sovražne dežele. Nemčija ne sme ostati — piše dalje omenjeni časnikar — zedinjenn država, pač pa jo je treba razbiti na manjše državice. Razširjanje nemške narodne zavesti naj bi bilo najstrožje prepovedano. Zase naj bi Nemci smeli vzeti od pridelkov le toliko, kolikor bi bilo najnujnejše potrebno za njihovo preživljanje. K temu načrtu severnoameriškega časnikarja Kingburyja Smitlia pripominja lizbonski dopisnik »Folkets Dagbladeta«, da je to torej zadnja razlaga povojnih namenov, ki jih imajo Amerikanci z Evropo in z Nemčijo. Pravi, da je to že prava blaznost v znamenju sovraštva in slepote, vredne britanskega vansittar-tizma. Izvajanja časnikarja Smitlia niso edina te vrste. Skoro vsak teden so nasprotniki predložili osnim državam kak načrt, kako jih je treba zatreti. Eden je bolj satanski ko drugi. Navzlic temu pa v Berlinu posvečajo posebno pozornost izvajanjem omenjenega ameriškega časnikarja, ker po svojem sadizmu prekašajo vse dosedanje tovrstne načrte. Anglosaške letalske izgube Berlin, 12. junija, s. Kakor zatrjujejo v vojaških krogih, je bilo maja zbitih 538 angleško-amerikanskih letal po zaslugi nemških lovcev, topništva in letalstva, kakor ludi po zaslugi nočnih lovcev in enot nemške mornarice. Ta letala so bila zbila nad Nemčijo ali nad zahodnimi zasedenimi državami. Nasprotnik je-poleg tega prav gotovo izgubil ludi več letal, ki so bila težko zadeta v spopadih ler so med povratkom treščila v morje ali na britansko ozemlje. Več kol dve tretjini uničenih nasprotnikovih letal so tvorili večniolorni bombniki. Dočim znašajo nasprotnikove materialne izgube približno sedem eskadrli v popolni vojni formaciji, pa znašajo izgube na moštvu okrog 3000 ljudi, ki jili je bilo treba dolga lela urili in katere bo nasprotnik sedaj težko nadomestil. V Ncw Vorku vlada pomanjkanje mleka že pet dtii, ker mlekarjem primanjkuje bencina za prevažanje. Za Liudsko tiskarno v Ljubljani: Joža Kramarit Izdajatelj; I ni Jože Sodia Urednik: Viktor Centi!