Izdajatelj: Zavod »Tržiški vestnik«, Tržič — Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado Erjavšek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3. Tel. 255 Številka — računa pri KB 607-705-3-189 - Celoletna naročnina 360 din, posamezna številka 15 din MOTO IX. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽfŠKE OBČINE Seja občinskega ljudskega odbora hmeeks Tržič, 15. januarja V prostorih obč. ljudskega odbora sta bili ločeni seji zbora proizvajalcev in občinskega zbora, na katerih so odborniki sprejeli vrsto važnih odlokov. Sklenili so, da se zavod »Vodovod« priključi h Komunalnemu podjetju. Odlok o delitvi dela stanarine na hišne sklade določa, da se del stanarine, ki je namenjen za stroške uprave in popravila hiš ter stanovanj, deli na sklad za hišno upravo in sklad za hišna popravila. Vsaka hiša, ki je v družbenem upravljanju, mora imeti ta sklad. Če bodo hišni sveti hoteli uporabljati denar iz tega sklada, bodo morali dobiti dovoljenje občinskega stanovanjskega urada. Drugi odlok določa, katera dela lahko štejemo kot tekoče vzdrževanje hiš. Sem spadajo manjša popravila, nadomestila in vzdrževalna dela v stanovanjih. Lahko bomo popravili zid ali zidni omet, ki je slab zaradi konstrukcijskih napak.ali posedanja hiše, če popokajo vodovodne cevi, ali če pride do elementarne nesreče. V to vrsto spadajo popravila vseh stavbno-mizarskih izdelkov in obnova dotraj anj a zidnega oipleska v kopalnicah. — lz sklada za popravilo hifi bomo lahko dobili denar še za popravilo štedilnikov, peči in dimnih cevi. Pleskanje stanovanj, hodnikov in stopnišč se lahko opravi vsakih deset let. Če je kriv za okvare nosilec stanovanjske pravice, jih mora popraviti na svoje stroške in vse okvare takoj prijaviti hišnemu svetu ali lastniku hiše. Za uporabo stanovanjskih prostorov za poslovno dejavnost bodo plačevali nosilci sta-mov\n;sko pravico poleg redne še povečano stanarino za vse stanovanje. Nosilci stanovanjske pravice, ki imajo vrt ali sadovnjak, bo- do plačevali posebno odškodnino. Za 1 kv. meter vrta bodo koristniki plačevali po 5 din, za sadovnjak pa po 100 din od enega rodnega drevesa. To odškodnino bodo morali uživalci vrtov in sadovnjakov plačati enkrat na leto, najpozneje do 31. marca vsakega leta. Razprava o ukinitvi finančne samostojnega zavoda »Vodovod« je pokazala, da je najbolje, da zavod preneha delovati 1. februarja 1960 in naj se priključi Komunalnemu podjetju. Vodovod jo imel le honorarne uslužbence, vsa dela pa, ki so bila potrebna na vodovodih, je že do sedaj opravljalo Komunalno podjetje. Odborniki so na koncu še sklenili, da bo občinski ljudski odbor kupil hišo na Trgu svobode št. 7, ki jo prodaja Emilija Perne. Z nakupom te hiše bo občinski ljudski odbor dobil potrebne prostore v svoji stavbi, ker se bo v kupljeno hišo preselila postaja Ljudske milice. Novi organi družbenega upravljanja Na zadnji seji v mesecu decembru 1959 sta oba zbora občinskega ljudskega odbora Tržič izvolila nove svete Ljudskega odbora, ki jim je potekala enoletna mandatna doba. Ti organi družbenega upravljanja so tudi v preteklem letu opravili pomembno delo, ki se vedno bolj čuti pri vsakodnevnem življenju. Ti organi so za naš demokratični razvoj silno pomembni, saj se ravno preko njih vrši tisto neposredno upravljanje državljanov, ki je za socialistično izgradnjo nujno. Sveti Ljudskega odbora imajo veliko in odgovorno delo, zato je prav, da jim pomagajo vsi, zlasti pa družbene organizacije in društva. Ta pomoč je v tem. da pristoj svetom dajemo ustrezne predloge, priporočila in poročila o svojem delu itd. V letu 1960 bodo sveti Ljudskega odbora delali v naslednjem sestavu: 1. Svet za splošno upravo in notranje zadeve: predsednik: Božo Pretnar; člani: Maks Gosar, Ivan Štucin, Ha zim Hadžiomerovič, Vili Per-ko, Tone Dornik, Dragica Korošec, Jaka Šter, Tone Selišnik. 2. Svet za zdravstvo: predsednik: Zdenko Lavička; člani: Alojz Kastigar, Franc Rajgelj, dr. Vladislav Martino-vič, Andrej Zupan, Miha Švab, Silva Bertoncelj, Slavka Panter, Jernej Jezeršek. 3. Svet za varstvo družine: predsednik: Marjan Pennuš; člani: Anton Polajnar, Viktor Dornik, Franc Šmitek, Ivana Mihevc, Rezka Kuhar, Alojz Markič, Zlata Kržišnik, Jelka Vogelnik. 4. Svet za socialno varstvo: predsednik: Marija Mežek; člani: Ivan Gregorc, Ljuba Uzar, Francka Roblek, Slavko Teran, Anka Erman, Janko Mozetič, Marjan Herak, Milan Fa-ganeli. 5. Svet za šolstvo: predsednik: Jože Mokorel; člani: Marjan Hafner, Franc Ropret, Frančiška Napast, Janez Kavar, Janez Ribnikar, Janez Grum, Anka Bizjak, Stane Mešič. 6. Svet za prosveto in kulturo: predsednik: Marjan Dolinar; člani: Vinko Go'majer Mirko Brejc, Matija Mežek, Franc Ša-rabon, Miso Petek, Tone Jur-jevčič, Jelka Žagar, Alojz Za-velcina. 7. Svet za telesno vzgojo: predsednik: Milan Česen; člani: Miro Pirih, Slavko Lu-kanc, Ivan Sitar, Zora Konic, Janez Štefe, Andrej Andolšek, ing. Zdravko Kaltnekar, Janez Wagner. 8. Svet za družbeni plan in finance: predsednik: ing. Tone Mali; člani: Stanko Černilec, Janez Kališnik, Viktor Bertoncelj, Franci Globočnik, Janko Lončar, Milan Tribušon, Viktor Švab, Hinko Nečimer, Gefka Cerar, Stane Hiršel. 9. Svet za delo: predsednik: Andrej Hladnik; člani: Vlado Rozin, Ivanka Ma-šič, Anton Meglic, Jakob Nemec, Ivan Valjavec, Janko Sajovic, Jože Jagodic, Ivan Lavsegar. 10. Svet za blagovni promet: predsednik: Milan Zupan; člani: Milan Perko, Jože Silar, Ignac Tršinar, Gašper Štibelj, Vladimir Peraič, Ernest Noč, Miha Karo, Rudi Ahačič. .11. Svet za industrijo in obrt: predsednik: Milan Ogris; člani: Jože Šparovec, Franc Mar-kelj, Peter Zaplotnik, Milan Valjavec, Franc Miklič, Franc Koder, Mirko Ster, Albin Ličan. 1. januarja 1925 je v Beogradu kjšla prva številka »Komunista«, ilegalnega glasila CK KPJ. 6. januarja 1906 je v Beogradu umrl sekretar srbske socialnodemokratske stranke Radovan Bragovič. — 1929 je 'bila uvedena monarhofaši-stična diktatura. 7. januarja 1910 se je v Beogradu začela prva Balkanska socialistična konferenca, sklicana na pobudo srh ske so c ia l;no d e m okr a t ske stranke. 9. januarja 1905 se je v Pe-trogradu začela Prva ruska revolucija. 13. januarja 1923 je bila v Beogradu ustanovna konferenca Neodvisne delavske stranke (NRPJ). — 1953 je bil sprejet ustanovni zakon o temeljih družbene in politične ureditve FLRJ. 14. januarja 1953 je bil Jo-sip-Broz Tito prvič izvoljen za predsednika FLRJ. 15. januarja 1919 so v Berlinu ubili voditelja nemškega proletariata Rozo Lu-xemburg in Karla Lieb-kneehta. 24. januarja 1924 je v Moskvi umrl Vladimir Iljič Lenin. 25. januarja 1899 je umrl na robiji ugledni socialistični voditelj Vasa Pelagič. — 1922 se je začel v Beogradu velik sodni proces proti komunistom ob vidovdanskem atentatu na regenta Aleksandra. 31. januarja 1946 je bila razglašena ustava FLRJ. 12. Svet za gradnje, komunalne in stanovanjske zadeve: predsednik: Štefan Zaplotnik; člani: Ignac Jontez, Ivan Ko-cjančič, Avgust Primožič, Mirko Majer, Albin Novšak, Franc Stritih, Anton Štrasner, Miloš Babic. 13. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo: predsednik: Franc Zupan; člani: Franc Meglic, Janez Jesenko, Viktor Smolej, Zdravko Jerman, Jože Meglic, Vinko Golmajer, Janko Dobre, Janko Aljančič. Sedaj je čas občnih zborov osnovnih organizacij Zveze borcev. Letos bo tudi IV. kongres Zveze borcev Jugoslavije in zato bo prav letošnje leto še prav posebno delavno. Predsednik Zveze borcev naše občine tov. Franc Jagodic-Kristan nam je odgovoril na nekaj vprašanj. Letos bo kongres Zveze borcev Jugoslavije. Ali se že pripravljate na kongres in kakšne so priprave? Na plenumu okrajnega odbora Zveze borcev sem zvedel, da bo kongres v aprilu ali maju letos. Prva naloga, ki smo jo morali izvršiti, so bile ankete. Popisali smo vse borce, tudi tiste, ki še niso člani naše organizacije. Z anketo smo pri nas že v glavnem končali. Kako so uspeli občni zbori po osnovnih organizacijah? Vsi občni zbori so bili zelo uspešni, to pa predvsem zato, ker je bil pred tem plenum občinskega odbora in smo se pogovorili, kako naj zbori potekajo. Udeležba je bila povsod zelo dobra, razprave pa koristne in zanimive. Predvsem so govorili povsod o stanovanjih za borce, ki so še v veliko primerih zelo slaba. Mislim, da bi morali dobiti dobra stanovanja v prvi vrsti borci, saj so nam oni priborili to, kar sedaj imamo. Na stanovanjskem uradu pa še vse prevečkrat naletimo na gluha ušesa. Tov. Ranković je odločno dejal, da morajo biti vsi problemi, ki tarejo borce, rešeni do 1961. leta. Na vseh zborih je bilo mnogo govora tudi o Zborniku spominov na naše padle borce. V mestni osnovni organizaciji pa so povzdignili glas proti vsem tistim, ki oživljajo ideje nacizma in zopet rišejo kljukaste križe in skrunijo židovske sinagoge. Kaj ste storili, da bo mladina dobro poučena o narodnoosvobodilni borbi, kajti ona bo prenašala te spomine na svoje potomce in tako lik partizana ne bo zbledel? Vsako leto gre nekaj naših borcev med tabornike in v počitniške kolonije, kjer otrokom obujajo spomine na partizanske dni. Vendar še vse premalo delamo, da bodo spomini ostali živi. Novi odbori imajo predvsem tu eno glavnih nalog. Kakšne naloge pa imate letos? Najprej moramo pripraviti občinski zbor Zveze borcev, potem pa se čimbolj pripraviti na kongres. Zbrali bomo vse spomine za Zbornik in jih oddali okrajnemu odboru. Skrbeli bomo, da bodo čimprej rešeni vsi problemi borcev, da bodo dobili primerna stanovanja in službe. In vaše želje? Želel bi samo to, da bi bil novi odbor delaven in samoiniciativen, in da bi sodeloval z vsemi organizacijami in društvi. Delaven naj bo celoten odbor, ne le nekaj članov. Naj pripomnim še to, da smo dosti naredili, le pisali smo premalo o našem delu. Zato je večkrat kazalo, da premalo delamo, ali da spimo. Tisti, ki manj delajo in več pišejo, po-žanjejo več slave. V. K. DOLZIMCIZmom! Z občnega zbora mestne organizacije ZB V soboto, 16. januarja je bil občni zbor Mestne organizacije ZB, ki se ga je udeležilo izredno veliko članov. Zbor je bil zelo ploden, ostro je povzdignil svoj glas proti vsem tistim, ki zopet oživljajo ideje nacizma. Izčrpna poročila predsednika, tajnika in blagajnika so bila dobra osnova za živo razpravo. Govorniki so ostro obsojali novo oživljanje nacizma v Nemčiji in po vsem svetu. Resno se moramo zamisliti nad ponovnimi zahtevami po preganjanju Židov. Še preveč dobro se spominjamo neštetih koncentracijskih taborišč, v katerih so trpeli naši ljudje, da bi danes malo-dušno spremljali ponovno rovar-jenje nacistov. Vsakega borca in aktivista pretrese groza ob misli, da bi se zopet pojavile vse grozote nacizma. Ko smo praznovali 40-lctnico Komunistične partije, smo vse premalo, ali pa nič, pisali, kaj so delali fašistični agenti ter kakšne so bile njihove žrtve. Zavedati se moramo, da se po Koroškem še danes skrivajo nacistični voditelji in zato moramo biti vedno budni. Čudili smo se, ko so se v dveh tednih pojavili kljukasti križi po vsem svetu. Torej hitlcrizcm še vedno živi in je zopet začel dvigati glavo. Temu so precej krivi tisti, ki so si prizadevali, da se je Nemčija zopet tako hitro gospodarsko dvignila. Raznih špijo-nov se tudi danes ne manjka. Hitlcrizcm je imel razpredeno veliko mrežo in ker ta mreža še ni raztrgana, se danes še vedno lahko pojavlja. Tudi pri nas so s« pojavili kljukasti križi. Ugotovili so, da sta jih risala dva šolarja iz Hudega in Kovorja. Preiskava še traja. Na zboru so razpravljali še o stanovanjih za borce, ker nekateri še vedno živ'jo v takih stanovanjih, ki sploL niso pri- merna za človeška bivališča. Premnogo borcev tudi nima takih zaposlitev, ki bi jim odgovarjale. Temu bo moral novi odbor posvetiti še veliko dela in truditi se bo moral, da bo uspešno izpolnil vse sklepe, ki so jih na zboru sprejeli. Zaradi nacistističnih izpadov je novoizvoljeni odbor že poslal protestno resolucijo Glavnemu odboru ZB. jtuiniraiNi Po Jv&tu ' milili ii ii■mu m »u ■ 0 15. januarja je končala delo LjudsKa skupščina in sprejela družbeni plan za letošnje leto. .RS 0 Januarja sta bila plenuma Centralnih komitejev ZK BiH ter Hrvatske. # V Beograd je prispel kubanski zunanji minister Raul Roa. Razgovarjal se je z našimi voditelji, sprejel ga je tudi predsednik republike Tito. 0 Vrhovni sovjet SZ je sklenil zmanjšati število oboroženih sil za 1,200.000 mož. Sovjet poziva vse parlamente dežel sveta, naj slede temu zgledu in prispevajo k zmanjšanju napetosti v svetu. « Predsednik vrhovnega sovjeta SZ maršal Kliment Vorošilov je v misiji dobre volje obiskal Indijo. C Ministrski predsednik SZ Nikita Hruščev bo obiskal Indijo, Indonezijo in Burmo. V Indiji bo skušal s pre-mierjem Nchrujem posredovati v sporu zaradi meje s Kitajsko. C Predsednik ZAR Nascr je položil temeljni kamen na Asuanskem jezu. Tako so se na največjem jezu na svetu začela gradbena dela. 0 V Ženevi so obnovili razgovore o prepovedi atomskih poskusov. — Razgovarjajo se predstavniki ZDA, SZ in Anglije. 4) Francija bo kljub vsem protestom preizkusila v Sahari svojo prvo atomsko bombo. V.. Generacija, k"i je preživela drugo svbIoivoo vojno, mnogokrat iraz-mišltja o tem, ikako neki gledajo nit ta velike dogodke njeni otroci. Prav gotovo je, da otrok ne bo mogel nikoli imeti o vseh teh dogajanjih take predstave, kot jo ima tasti, k« .jo 'te dogodke som neposredno preživlljal 'in v n-jiiih tudi isam v laki ali drugačni obliki sodeloval. Iz zgodovine verno, da imajo »vetovni dogodki, zlasti pa vojne, velik vpHv ne samo na generacijo, ki je v vojni sodelovala, temveč tudi na njeno potomstvo. Rod, ki je sodeloval v talko važnem svetovnem dogodku, se trudi dati svojim potomcem čim bolj vemo sliko dogajanj, jih o teh dogajanjih prepričali in njihovo življenje usmeriti tako, da bi nadaljevali tisto, kar so predniki začeli. Pn'kavi, ozračje je toplo in vlažno. Sneg se globoko vdira, ves moker in težak, noge čofotajo po lužah, ki vstajajo iz ju'žn'i'h tal. Bele halje tovarišev se motno odražajo med, gostim lesov-jem in se na tleh spoje z belino tnega. Vse naokrog med bregovi diha nova pomlad, po kopninah ji' težko je bilo izbrati najboljše. Pri branju teh prispevkov človek večkrat kar ostrmi, ko se pred njim razkriva otrokova notranjost, njegova dovzetnost za dogajanja okrog nJega in občutljivost ta vsako najmanjšo stvar. Pni. branju teh sestavkov se p )* novno zavemo, kako (veliko odgovornost imamo do otrok. Zaradi izredne zanimivosti smo se odločili, da bomo pod gornjim naslovom objavili nekaj teh otroških prispevkov o pisanju zgodovine NOB z željo, da bi te pisce posnemali tudi drugi In nam pošiljali svoje prispeivke. Danes objavljamo prvi tak prispevek. Ti prispevki pa imajo poleg splošne vrednosti še prav posebno vrednost glede na pisanje zgodovine iz NOB. zadišalo po zemlji, Pred menoj stopa mitraljozec Miha. Včasih mu cev mitraljeza, obešenega preko, ramena, z rahlim ovefikom zadene ob veje, viseče preko poti. Pcča-.i prolozomo s snegom pokrite zaseke in se vzpenjamo v breg. V tišino noči kratko zasekajo ostri rafali. Raketa, vržena pod oblačno nebo, medlo razsvetli prostor, Polagoma v Lomu in Dolini Kmetijska zadruga Katarina zajema dokaj veliko področje: od Slapu do Jelendola in Zgornjega Loma, Z dobrim gospodarjenjem si je pridobila zaupanje kmetov in ima sedaj že 102 člana. Sezidali so si lep zadružni dom, v katerem so imeli nekaj časa tudi trgovino. Trgovski lokal ima sedaj trgovsko podjetje »Ljubelj«, zadruga pa se bavi le z živinorejo in odkupom lesa. Ker .je ves okoliš, ki ga obsega zadruga, hribov t, ne morejo misliti na sodobno kmetijsko proizvodnjo. Vsi člani zadruge pa imajo gozdove, ki jih Izkoriščajo sporazumno z zadrugo. Lani je zadruga prodala 1924 kub. metrov hlodovine iglavcev, 2341 kub. metrov brusnega lesa in 8G78 hmeljevk. Zadruga prodaja še smrekovo lubje, ki ga potrebujejo tovarne strojil. Druga važna panoga je živinoreja. Živinorejski odbor skrbi za plemensko živino, ki jo o ,• . j . zadružnikom, da vzrejajo take pasme, ki pri nas najbolj uspevajo. — Agrokombinat iz Ljubljane je na plemenskem sejmu odkupil nekaj plemenske živine, ki so jo vzgojili zadružniki iz Katarine. Mesarskemu podjetju Tržič so prodali čez osem tisoč kilogram >v živine za zakol. ::: , -fr i »»Gorenje« i:-, Radovljice in »Gradbeno podjetje Tržič« sta zgradili ti d"e stolpnici, v katerih bo 36 stanovanj. Med stolpnicama pa že kopljejo temelje za novo 2(1 stanovanjsko hišo V__!_J I I Kmetijska zadruga Katarina je zgradila lep zadružni dom, v katerem je dobila prostor tudi trgovina trg. podjetja »Ljubelj« Napredna živinoreja zahteva dobre pašnike in so letos že sklenili pogodbe za deset hektarjev pašnikov, ki Jih bodo negovali v kooperaciji s kmeti zadružniki. Zadruga Katarina ima v oskrbi tri planine in bo pašnike negovala, tako da bodo dali čimveč dobre trave. Zadružni svet, ki ima 30 članov, svetuje upravnemu odboru in upravniku zadruge, kaj in kako naj delata, da bodo dosegli dobre uspehe. Predsednik zadružnega sveta Žitnik je dejal, da že tudi v Lom, nekdaj tako zaostalo vas, prodirajo umetna gnojila in ra'zna kemična zaščitna sredstva. Sedaj poškropijo njivo in plevel sam izgine, včasih pa so ženske z odstranjevanjem plevela zgubljale mnogo časa. Kmetje so se že tako tesno navezali na zadrugo, da bi brez nje težko živeli. V. E. umiru luč, obrisi Boi oračevega hriba in Sv. 'Roka znova tonejo v temo. Kolona je prisila, pod razvaline .na. iPoganceh. Mimo samotnega mlina 'klokota voda In nosi is se-plalsti ledu In ta'.ečega se sne-Pred naimi u 763 1021 68 140 77 71 47 46 44 19 56 23 34 22 35 19 17 27 13 8 Skupaj 429.532 2570 V štirih podružnicah še niso zaključili z zbiranjem, niti nam niso poslali nobenih poročil. — To so: Gradbeno podjetje, Tovarna lepenke, Gostinsko podjetje in obrtni delavci. Vsem, ki so prispevali del svojega zaslužka, se lepo zahvaljujemo. Sindikalni svet je z odgovornimi organi pripravil vse potrebno, da Z gospodinjstvom se dandanes v največji meri bori zaposlena žena. Smotrna uporaba dohodkov, skrb za prehrano družine ter vzdrževanje stanovanja je njeno največje breme in dolžnost. Čim manjši so dohodki, tem večja je ta skrb. Družbeni razvoj in gospodarsko napredovanje zahtevata tudi udej-stvovanje žena v proizvodnji in političnem ter kulturnem življenju. Zato je treba ženo razbremeniti. V ta namen ustanavljamo stanovanjske skupnosti, ki bodo kmalu začele z delom. Ustanovili bomo razne uslužnositne obrate: menzo, čistilnico oblek, tlkaCnico, novo pralnico in še marsikaj. Skrita želja marsikatere žene, da bi si v menzi nabavila kuhano kosilo in ga odnesla domov, seveda za zmerno ceno. Priprava hrane vzame zaposleni ženi največ časa. Večinoma pa je na hitro pripravljeno ali pogreto kosilo zdravju škodljivo. Ce pripravi žena kosilo že zjutraj, je popoldan gotovo komaj ob treh in po vrhu vsega še poslano lin slabo kuhano. Zamisel tovarne BPT je dobra, ker si delavec lahko kupi za 40 dinarjev topel obrok hrane, ki je včasih zelo okusno pripravljen. Seveda bi morala biti kakovost vedno dobra. Temu zgledu že sledijo nekatera druga podjetja. »Ljudske menze« pri nas še ne moremo ustanoviti, ker nimamo ustreznih prostorov. Upamo pa, da bomo prostore dobili in takrat se bo marsikatera žena znebila, kuhe doma. Drugo delo, ki vratne gospodinji-delavki mnogo časa, je pranje in Tri mesece delavske aniverze V oktobru lanskega leta je v Tržiču pričela i delom Delavska univerza. Takoj po ustanovitvi je napravila načrt za izobraževanje ter program za tečaje in seminarje. V okviru delavske univerze deluje politična šola z 20 obiskovalci. Predavanja so dvakrat tedensko. Del političnega izobraževanja predstavljajo predavanja, kot predavanje o mednarodnih političnih odnosih in zakonu o osnovni šoli. — V pripravi je študij o socializaciji vasi, o šolski reformi in o komuni kot skupnosti. V sodelovanju s centrom za izobrazbo BPT so v statistiki seminarji za mojstre, ki so zajeli že lepo število ljudi. V povezavi z Občinskim sindikalnim svetom in s Klubom 'gospodarstvenikov posreduje delavska univerza predavanja gospodarske vsebine za sindikalne funkcionarje, za člane Kluba gospodarstvenikov in za člane Zbora proizvajalcev. Posebna predavanja bo pripravila za člane Zveze komunistov tudi tovarna Peko. Veliko zanimanje je za tečaje tujih jezikov. Tečaj poteka v petih skupinah, v dveh za angleški jezik in v treh za nemški jezik ter šteje 80 obiskovalcev. Tečaj za strojepis je v dveh skupinah in ga obiskuje 25 ljudi. V pripravi Je seminar za uporabo logaritmičnega računala in za splošne predmete. To znanje potrebujejo delavci za prid oblte v k v a HI ikae i je. Po vaseh so v polnem teku vzgojna predavanja. Prebivalci se zelo zanimajo zanje, jih pridno obiskujejo in radi sodelujejo v razgovorih. V povezavi s poklicno posvetovalnico so predavanja o izbiri poklica in o možnosti zaposlitve, predvsem za tiste starše, katerih otroci bodo letos dovršili osemletno .šolsko obveznost. Za mladino 'pripravljamo predavanja o lepem vedenju in o spolni vzgoji. Delavska univerza je še mlada ustanova, bori se z mnogimi težavami, pa vendar je zajela v svoje izobraževalno delo v kratkom času obstoja dokaj ljudi. likanje perila. Prvo likalnico, ki je sodobno urejena, je uredila BPT. Veliko gospodinj daje v pralnico perilo, vendar si v našem mestecu vsaka nova stvar težko utira pni in kasno vzbudi zaupanje pri ljudeh. Nova oblika pomoči j>e organizacija uslug za pospravljanji- m čiščenje. — Ponekod (Maribor, Konjice, Ljubljana) imajo električne sesalce in loščilce, ki jih centri za napredek gospodinstva posojajo na dom po 100 din za eno popoldne. Gospodinjski center v Tržiču je lani posojal sokovnik za male nk os I no odlikodoino. Pri teh uslužnostnih servisih se bodo zaposlile žene, ki še niso v službi in upokojenci, ki iscf j> honorarnih zaposlitev. Sedaj za mar-sikako popravilo čakamo cele mesece, proden pridemo na vrsto. Vsaka delovna žena bo pozdravila napredek, kil jo bo razbremenjeval in ji lajšal delo. Cene uslug bodo morale biti zmerne, saj gre za izboljšanje življenjske ravni v družinah, za oddih in sprostitev naše žene-delavke 'in gospodinje. D Kamenje od tc skale pa bom porabil za povečanje hleva, saj sem kooperacljsko pogodbo že podpisal URNIK DELA zdravstvenega doma , SPLOŠNA AMBULANTA I lil II Dr. Martlnčlč Tone od 7. do 12.30 sobote vsak dan razen Dr. Mažgcn Nada od 13. do 19. mre razen sobote od 7. do 13. ure — —- vsak dan ob sobotah Dr. Robič Andre) od 14. do 15. ure — vsak dan za svojce zavarovancev BPT v Obratni ambulanti BPT od 16. do 18. ure — vsak torek in petek z Zdravstvenem domu B, SPECIALISTIČNA AMBULANTA Rentgenolog Dr. Gorjanc Gorazd od !4. do 19. ure — vsak četrtek od 16. do 18. ure — vsak torek in petek — samo rentgensko -likanje Okulist Dr. Petrovič Velena od 14. do 19. ure — vsak ponedeljek POSREDOVANJE Iščem postrežnico za dopoldne ob delavnikih. Naslov v pisarni Turističnega društva. Ginekolog Dr. KošmelJ Vida nd 14. do 19. ure — deta dvakrat tedensko — izmenoma ponedeljek in torek ter sredo in četrtek C. POSVETOVALNICA ZA MATERE IN OTROKE Tržič — od 14. do 16. ure — vsak ponedeljek in sredo Križe — od 14. do 17. ure — vsak prvi, drugi in četrti torek v mesecu Kovor — od 14. do 15. ure — vsak tretji torek v mesecu Lom —i od 14. do 15. ure ...... vsak prvi četrtek v mesecu Lese — od 14. do 16. ure — vsak drugi četrtek v mesecu Jelendol — od 14. do 16. ure -vsak tretji četrtek v mesecu Po'dljubelj. — od 14. do 15. ure -vsak četrti četrtek v mesecu D. DECJI DISPANZER Dr. Marlinovlč Vladislav od 7. do 9. ure ~- za šolske otroke od 9. do 13. ure in bolne otroke. za predšolske E. POSVETOVALNICA ZA ZENE od 14. do 18. ure — vsak petek •— v specialistični ambulanti za žene Obrali v Tovavni lepenke kličejo po rekonstrukciji Razgovor z direktorjem in predsednikoma DS In sindikata Tesno ob strugi Uistrice in prislonjene ob breg Kamnika stojijo delavnice delovne ta kolektiva »Tovarne lepenke«. V težkih delovnih razmerah delajo 104 delavci. Nekatere zebe, drugim teče voda pod nogami in spet drugi trpijo vročino pri parni sušilnici. Obiskal sem ta kolektiv, da bi lahko opisal delo teh marljivih ljudi,1 Tovarn« proizvaja belo losovin-sko lepenko in specialno belo lepenko z dodatkom celuloze za vlečeno embalažo. Glavna surovina je les iglavcev, brusni stisko les ga imenujejo v podjetju. Lesa imajo dovolj, ker ga jim priskrbijo kmetijske zadruge in okoliške kmetije. Kako nastane lepenka? Brusni les najprej olupijo in raz-žagajo na 45 centimetrov dolge kose. — Te kratke kose lesa dajo v »Brusilnico«, kjer jih zmeljejo v drobno kašo, — Kašo vodijo v drug stroj, kjer iz nje odstranijo večje dele, ki bi kvarili kvaliteto lepenke. Le lina drobna kaša gre na trak, ki jo pelje skozi valjarje, ki jo stisnejo v liste lepenke. Mokre liste obesijo v zračnih sušilnicah ali pa posušijo v parni sušilnici. Proizvodnja je še zelo zastarela in tako ne bo več mogoče naprej. Leta 1956 so naredili 1800 ton lepenke, do predlanskim pa je proizvodnja že narasla na 2000 ton lesovine in 1830 ton lepenke. Tak velik porast so dosegli predvsem zaradi večje delovne storilnosti in zato, ker so elektrificirali brusilnico. V podjetju imajo že pripravljene elaborate za rekonstrukcijo podjetja in menijo, da bo tovarna obnovljena do leta 1965. Najprej bodo obnovili kotlarno in zgradili parno sušilnico. Za ta dela bodo porabili okoli 130 milijonov dinarjev. V drugem delu obnove bodo zgradili in sodobno opremili brusilnico. Nove delavnice in oprema bo stalo še nadaljnjih 120 milijonov dinarjev. Vsekakor je najbolj potrebna nova parna sušilnica, ker so v zračnih sušilnicah delavke stalno na prepihu in pozimi čisto zmrzujejo. Ko bo obnova tovarne končana, bodo naredili vsako leto 4000 ton lepenke. Uprava podjetja skrbi za delavce in so lani sezidali novo petstanovanjsko hišo, pripravljajo pa že načrte za 12 stanovanjsko hišo. Tako bodo kma- lu rešili stanovanjsko tovarniških delavcev. Novi tarifni pravilnik in stanovanja Janez Meglic, predsednik delavskega sveta, je povedal, da je v svetu 15 delavcev, od tega štiri ženske in trije mladinci. Seje delavskega sveta so vedno živahne, saj razpravljajo o vseh stvareh, ki so pomembne za de- Delavski svet se zaveda, da le delavci, ki imajo dobra stanovanja, lahko v tovarni dosežejo dobre uspehe. Vsi pa še nimajo primernih stanovanj in zato bo delavski svet napel vse sile, da bodo načrti za novo veliko stanovanjsko hišo čimprej gotovi in da jo bodo pričeli graditi. Vsi delavci so člani sindikata Sindikalna podružnica Tovarne lepenke je močna, saj so vsi delavci člani sindikalne organizacije. Odbor podružnice tesno sodeluje z delavskim svetom, upravnim odborom in upravo podjetja. Predsednik sindikalne podružnice Edo Povalej pravi, da je prva skrb odbora, da priskrbi delavcem lep in cenen dopust. Do sedaj so se vedno priključili drugim kolektivom, ki že imajo počitniške domove. Predlanskim so letovali skupaj Tovarniški kamion bo odpeljal lepenko. Odpeljal pa bi je lahko več, Se bi bili stroji novi lavce in tovarno. Največ časa porabijo za razgovore o obnovitvi tovarne. Vsi želijo samo to, da bi čimprej prišel čas, ko bodo stopili za nove stroje v novih delavnicah. Vso do sedaj so imeli v podjetju še star način plačevanja in obračunavanja plač. Največ delovnih mest je bilo normiranih. Sedaj pripravljajo nov pravilnik in z njim bodo uvedli nagrajevanje delavcev po enoti proizvoda, delavci se za nov način nagrajevanja zelo zanimajo, ker jim bo omogočil večji zaslužek in sami bodo lahko že vnaprej izračunali, koliko so zaslužili. z delavci Kartonažne tovarne iz Ljubljane, lani pa so bili v go- Delavke obešajo mokro lepenko v zračni sušilnici. Delo je težko, predvsem v zimskem času, ko pade temperatura pod ničlo teh v počitniškem domu tovarne »Peko« v Crikvenici. Sedaj bodo nabavili štiri weekend hišice in jih bodo postavili ob morju ali pa v planinah, kakršne bodo pač želje delavcev. Najbrže bodo postavili dve hišic; ob morju, dve pa v planinskem svetu. Tudi za družabno in športno življenje poskrbijo. Z zadnjih športnih iger papirničarjev so prinesli njihovi športniki pokal, kot najbolj disciplinirana ekipa. Vsako leto pripravijo za otroke delavcev praznovanje novoletne jelke. Tako so tudi lani obdarili vse otroke. V politično šolo hodijo štirje sindikalni funkcionarji. V sindikatu že mislijo na nove volitve, ki bodo marca. ■— V novi odbor bodo izvolili najboljše člane delovnega kolektiva. Tako dela in živi delovni kolektiv Tovarne lepenke in čaka na obnovitev podjetja. V. E. Sipati NA DANSKO IN ŠVEDSKO Prvi sneg pada na zastarele delavnice Lepenke . Koliko zim bo še dočakala tale sušilnica? Ko bodo dobili nov parni kanal, bodo tole sušilnico podrli Na Starem trgu Gametorv je vodomet, kjer brizga voda ob večjih prireditvah in praznikih zlata jabolka. Stolnica — Domkirken ima lepa stebričasta vhodna vrta, obdana od dveh velikih bronastih kipov Mojzesa in Davida, Na trgu pred cerkvijo j,e 'Spomenik s podrobnim pri-Kazoim uvedbe reformacije na Danskem. — Zraven stolnice je tudi Univerza, ograjena v 'temeljih leta 1479 po Kristjanu i. Blizu Univerze je 30 metrov visok okrogli stolp Rundeiaarn s polžaslim hodnikom namesto- stopnic, ki pelje do vrha na razgledno teraso. V stolpu je astronomski observatorij (opazovalnica zvezd). Za mesto so značilni Nvhave« (Novo pristanišče) z velikim sidrom kot spomenikom v vojni padlim danskim mornarjem: v morju na granitnem kamnu sedeča morska deklica Den Lillc Havfruei lep spomenik bojevite žene na konju i orač z volovsko vprego Gefion; spomeniki, ki si jih gotovo vsak ogleda. Dalje so znani trg Kongres Ny-■to-rv, ki veže 13 ulic; grad Ama-lleaborg, kjer stanuje kralj in ka-d,ar je ta tu, lahko opazujete opoldne zanimivo izimemo straže, oblečene tako, kot je oblečena zna- na angleška straža pred angleškim dvorom; renesančni grad Rosen-boirg in park Tivoli z zabavišč1). Ali najlepše, kar ne sme nihče prezreti v Kabenhavnu, pa sta Thorvaldisnov muzej, muzej klasične plastike '(stalno vrednega kiparstva) in slikarstva, In Narodni muzej — National Museet. s čudovitimi etnografskim'i (narodopisnimi) zbllrkanri z evropskega in azijskega severa, iz Kitajske, Tibeta, Indije, Tajske, Japonske, z otokov Indonezije in Velikega oceana, iz Severne in Južne Amerike ter Afrike. Tu so zastopane kulture, ki jih mi skoraj ne poznamo in nimatmo o njih niti pojma. Tu samo na široko odpiramo oči. Bodi dovolj o Danski! Od nje smo se poslovili v predmestju Kaberihavna, ko nas je ponovno sprejel trajekt in nas popeljal v dobri uri čez ožino Sund v Malmo na Švedskem. — Promet s trajekti čez Sund opravljajo sporazumno Danci in Švedi s trajekti »Absalon«, »Malmohus« in »Gri-pen«. — Razdalja do Švedske je kratka in pravijo, da ob lepem vremenu lahko vidite z grajskega nasipa v Malmoju Kobenhaven. švedska — Svearige — Sverige je največja država fenoskandijske- Jubilejni šampiona! V dneh od 20, do 23. februarja bo Kranjska gora bo dvoletnem premoru ponovno prizorišče jubilejnega XV. prvenstva Jugoslavije v alpskih disciplinah i udeležbo naših najboljših predstavnikov, seveda kolikor ne bo prišlo do morebitnih znatnih sprememb, ki bi verjetno okrnile zanimiv spored v posameznih disciplinah. Ze analiza minulega šatmpionala posreduje nedvomno zanimive Statistične podatke, ki ob zaključku dajejo sicer znatno prednost. Trži-čanom, vendar je bila sestava državne reprezentance za predvidena gostovanja v Avstriji, Švici in Italiji v glavnem izpopolnjena z Jeseničani, vzjlic dejstvu, da sita sicer veteran Štefe in Dornik osvojili naslov državnih prvakov v veleslalomu in slalomu, toda pri vsem tem moramo vsekakor posredovati ustrezno pojasnilo, da je štefe že pred daljšim 'časom najavil svoj odhod, iz ,tekmovalnih aren, vendar ga j,e ravno v omenjenem primeru želja, morda celo poslednja v njegovi bogati športni karieri kot našega najboljšega predstavnika v alpskih disciplinah, pripeljala do daljnje Makedonije, kjer je še enkrat pokazal mlajši generaciji svoje bogato znanje in pravilno pot, kako ter na kakšen način ■-' ' se alpski smučar in sploh vsa. rtnik po odhodu iz tekmovalo. ^ren poslovi od aktivnega udejsrvovanja. Olimpijska kombinacija je pripravila najlepše presenečenje 'Lakoti, Dornik je zasedel drugo mesto, medtem ko sta Matevž Lukanc in Križaj osvojila peto oziroma sedmo imest.0. Tudi republiško prvenstvo je potekalo v značilni in izraziti premoči Jeseničanov in Tr-žičanov, kajti člani obeh osrednjih smučarskih središč so se v veleslalomu in slalomu plasirali med najboljšo petorico, razen tega pa so osvojili tudi najvišje naslove, med njimi Dornik v slalomu, Matevž Lukanc se je sicer moral ža- ga področja in je s svojo površino (44!).200 kvadratnih metrov, 7 milijonov 90 tisoč prebivalcev, na kvadratni meter 17 prebivalcev) desetkrat večja od Danske. Razprostira se čez severni tečajnik (66" 30' s. z. š.) in sega tako v področje polnočnega sonca. V sestavi tal prevladujejo kristalne prakaimeni-ne, granit in guajs, ki jih skoraj povsod opazimo že na površini. — Večina Švedske pripada Baltiškemu ščitu, nekaki podolgovati skledi proti Baltiškemu morju, le na zahodni strani meji na kaiedonski predel (star geološki sestav Skandinavskega polotoka), — V ledeni dobi je bila dežela pod debelim ledenikom. Danes se spušča ozemlje s 1000 in 2000 metrov visokih planin '(najvišji vrh Kebncka j:;o 2123 metrov) v treh stopnjah proti vzhodu, oziroma jugovzhodu. Na podlagi oblik, po kulturi in naseljenosti pa delimo Švedsko v štiri pokrajine: 'Norrland, Jezersko depresijo' (usad), Smaland in Skane, Norrland obsega. 60 odstotkov celotne švedske površine in 40 odstotkov švedskih gozdov. Področje je bogato železa, bakra, zlata, srebra, arzena, žvepla in ima mnogo- vodne 'energije, ki jO' uporabljajo za (proizvodnjo električne energije. Naseljenost ne dosega niti milijona prebivalcev. Prav na severu Norrtanda v Lapplandu prebivajo Laponci. Jezerska depresija se nahaja med Norrlandom in visoko ravnjo Simalanda ter Kat-tegatom in Baltikom. Tn zasledimo dpvoljifci z nekoliko slabšim plasmajem (šesto mesto), Pevko in Švab pa sta si razdelila mesti ob zaključku desetorice. Vsekakor je zanimiv tudi zgodovinski prikaz prereza državnih prvenstev v alpskih disciplinah, ki so bila po osvoboditvi na sporedu na Zelenici. V organizacijski izvedbi SŠI) Ljubelj je bilo februarja 1953 ob ugodnih snežnih razmerah prvo povojno 'prvenstvo prirejeno na pobočjih Begun jščice. Prvo mesto v veleslalomu in v slalomu je pripadlo' 'Štefetu, medtem ko je bil Mulej za štiri sekunde hitrejši od svojega kolega Janeza. Tudi Slavko Lukanc je v veleslalomu, in slalomu zabeležil dokaj soliden uspeh, saj se je z drugim, četrtim in v kombinaciji s tretjim mestom uvrstil med najuspešnejše 'posameznike takratnega državnega prvenstva. Naslednje prvenstvo, prirejeno na terenih Zelenice je bilo šele tri leta kasneje, ko so Trižičani trium-firali v obeh olimpijskih disciplinah — veleslalomu in slalomu. ---Matevž Lukanc je na 2100 metrov dolgi .tekmovalni progi z višinsko razliko 500 metrov in 44 vratei s časom 1:53,3 osvojil naslov državnega prvaka, Dornik je bil četrti (1:55,4), Perico sedmi, Križaj osmi in štefe deveti. Slalom je bil razdeljen na, dva dela — prva proga je vsebovala 62, druga pa 68 vrnile z dolžino 1000 metrov in 320 metri višinske razlike. Štefe tudi tokrat, žal, ni uspel, saj je moral prepustiti prvo mesto Kunšiču, medtem ko med.prvo deseterico zasledimo tudi Janka Krmelja, Per-ka, Matevža. Lukanca In Dornika, Tudi na naslednjih prvenstvih, ki so bila na sporedu po določilih in sklepih iSZJ v ostalih znanih alpskih središčih, so bili Tržičani skoraj vselej zastopani na najvidnejših mestih, kolikor ni preprečila tekmovalcev izredna smola, ki se kaj rada drži nastopajočih zlasti v alpskih disciplinah. Celo lamsko- mnogo sledov nekdanje velike zaledenitve in velika ledicniška jezera Vanern (5500 kvadratnih kilometrov), Vattern (1900 kvadratnih kilometrov). Mađaron (1140 km2) in lljalmaren (404 km-). Jezera so med seboj povezana z Gota-kanalom, ki veže Baltik s Severnim morjem (Atlantikom) in glavno mesto Stockholm z Goteborgom, največjim švedskim pristaniščem ta drugim največjim švedskim mestom ob vratih na, Zahod. Značilnosti te pokrajino tiče v kmetijstvu, rudah železa, bakra, cinka, svinca, sre bra, v industriji in prometu. Ta po> krajina je tudi zibelka švedske kulture in države. Tu je v IX. stoletju kralj .genmansko-norman-iskega plemena Svenov Uppsala vodil borbo proti plemenom Gotov, ki so živela' okoli Goteborga, In jih premaga'!. Po tem kralju ima svoje ime staro mesto Uppsala, severozahodno od Stockholma, v katerem je najstarejša univerza Severne Evrope (Oxfond Švedske). Okoli toga mesta se je razvila osvajalna norimanska država, ki je 'pošiljala vojske proti 'Rusiji, baltiškim deželam, Angliji in Franciji. Švedski Normani po pod. vodstvom. Rurika tudi ustanovili v Rusiji novgorod-sko kneževino južno od današnjega Leningrada leta 862. Smaland je visoka ravan z 200 do 300 metri nadmorske višine. Pokrajina nI rodovitna, ima !1 edeniške sledove, majhna jezera in šotne predele. - - (Nadaljevanje sledi) letno 'prvenstvo na Popovi Šapki je sicer vzlic zanimivemu poteku medsebojnega dvoboja osrednjih smučarskih središč — Tržiča in Jesenic — pripravilo marsikatera presepečenja, ki so zgovoren dokaz, da je sedanji prodor mladih nezadržen in prepričljiv s pojasnilom, da so ob ugotovitvah posameznih plasmajev in izidov lahko o tem že sami prepričani'. Umik ,v> katerih starejših tekmovalcev je omogočil prosto pot mlademu naraščaju, ki ga ne kaže v nobenem primeru, zlasti pa ne v sedanjem, zapostavljati, kakor smo morda že delali pred leti, ter na omenjeni način uničili lahko celo marsikatero odkritje, ki bi po vsej verjetnosti tekom let. pod sistematičnim vodstvom in treningom doseglo morda visoko kvalitetno raven, Zal ise v našem komentarju ne nameravamo opredeliti na pomanjkljivosti, ki so se in se že pojavljajo v našem 'športu, zlasti v nekaterih panogah, meri njimi tudi v alpskem 'smučanju, kajti že samo mnenje nekdanjega reprezentanca ,n državnega prvaka v alpskih disciplinah Matevža Lukanca je dovolj prepričljiv dokaz, da smo rav..) zaradi neslste matic no sli izgubili v svetu znatno tudi na ugledu, ki je bil v času nastopov naših odličnih predstavnikov Štejeta, Muleja in drugih izredno visok in cenjen celo v državah, kjer je bil razvoj alpskega smučanja v takratnem času že na najvišji ravni. Zdelo se mi je, kakor da je Matevžu jb misli na tisto obdobje zastal dih, za trenutek se je ozrl v preteklost in kasneje je bilo povsem jasno, da je bilo njegovo mnenje odkrilo in izredno prepričljivo. Ze večkrat, zlasti v času najinih razgovorov, sem čutil, da naš nekdaj popularen ireprezentant sedaj v senci svoje slave nekoliko v zadregi izgovarja sleherno besedo o smučanju, vendar je vsaka njegova beseda tako odkrita in iskrena, da se človeku zdi le nekoliko neprijetno, hkrati pa prihaja v zadrego, včasih prijetno, ko 'prisluhne njegovim mnenj oni in .mislim, da isimo morda ravno v tem času zamudili marsikaj, kar se žal ne bo nikoli več ponovilo. Moj obisk v njegovem delovnem prostoru mi je vzbujal vtis, da se Matevž še zdaleč ne namerava posloviti od smučanja, tudi v času, ko bo zapustil tekmovalno areno, bo ostal še vedno pripravljen pomagati mlajšim s koristnimi nasveti in Izkušnjami ,iz svoje dolgoletne izredno bogate kariere, kakor ostali njegovi tovariši . . . Oprostite, morda smo v omenjenih mnenjih in ugotovitvah zašli našemu osnovnemu namenu le ne- Predlog za olimpijsko plaketo ltfBO za jugoslovanske smučarje Kegljači so zborovali V soboto, 16. januarja je bil občni zbor kegljaškega kluba. Ker smo že v novoletni številki podrobno prikazali vse ležkoče, s katerimi se borijo požrtvovalni člani kluba, bi v tem sestavku le še enkrat prav na kratko jirlkazali njihove težave. Sto dvajset, članov kluba se stiska v »bunkerju«, ki ima le eno stezo. Kako nag torej kegljaški šport postane res množičen. Veliko jih je, ki bi radi postali aktivni člani kluba, pa jih ne morejo sprejeti. — Torej je le ena pot .iz lega nevzdržnega stanja. Vsi listi, ki jim je kaj do kegljaškega športa, bodo morali poiskali vse motnosti, kje bi le dobili dobiti denar, da bi tudi v Tržiču dobili modeimo tri ali štiristezno kegljišče. KINO 28. do 29. januarja italijanski barvni film »AIDA«; 30. januarja in 1. februarja francoski barvni ce-nemaseopski film »NOTREDAMSKI ZVONAR«; 2. in 3. februarja ameriški film »JUTRI BOM JOKALA«; 4. in 5. februarja ameriški barvni cinomaseopski film »POTEMNELI ANGELI«; 6. do 8. februarja ameriški barvni cinemaseopski film »MOZ V SIVI OBLEKI«. ROJEN Bojan Zaletel, rojen 7. januarja 1960, Virje št. 2, Tržič. POROČENI Jožef Zugič, čevljarski pomočnik iz Tržiča, Proletarska cesta 3 in Justina Koligar, tkalka iz Tržiča, Cankarjeva cesta št. 19. UMRLI Rozalija Tamše, osebna upokojenka iz Retenj št. 7; Janez Polan-šek, osebni upokojenec iz Tržiča, Partizanska ulica št. 19; Lovro Štarnicar, osebni upokojenec Iz Tržiča,, Ravne št. 15; Katarina Brejc (rojena' Ovsenek), gospodinja iz Vadič št. 4; Janez Aljančlč, 'kmetovalec iz Kovorja št, 28; Frančiška Meglic (rojena Tišler), gospodinja, Potarje št. 2. koliko na stran, vendar se mi zdi, da je bila ravno ta ugotovitev, ki nam jo je pred časom ob našem obisku posredoval Matevž Lukanc, nujna ki jo v vsakem primeru narekovala svoj zapisek. Upamo, da, smo v svojem sestavku dosegli svoj poglavitni namen — površinsko oceniti trenutno stanje v našem smučanju s posebnimi pogledi na državna prvenstva, ki so bila na Zelenici po 1950. letu 'in karakterističnimi podrobnostmi posameznih plasmajev članov »Ljubelja«, ki se bodo po vse verjetnosti tudi letos uvrstili med najboljše alpske smučarje v naši državi, saj je že minulo prvenstvo v Makedoniji pokazalo in hkrati dokazalo, da se Tržičani' kljub nenehnemu prodoru Jeseničanov k vrh u jug osi o vansk e g a smuč a n j a še vedno ne dajo zapeljati v kozji rog. Menimo, da. bodo borbe za naslove najboljših naših alpskih smučarjev v Kranjski gori nudile gledalcem izreden užitek, tekmovalcem pa na drugi strani vsaj delno zadoščenje za njihove napore in prizadevanja. Kdo izmed najboljših — Šuimija, Lakote, Klinarja, Dornika, Janeza in Cirila Copa, Križaja, Lebeta in drugih bo najuspešnejši, je danes že zelo težko ugotoviti in predstavlja nedvomno omenjeni primer delikatno vprašanje, vendar bo najuspešnejši pač po vsej verjetnosti tisti, ki ga bo spremljala v času prvenstva sreča in naklonjenost narave . . .