Stev. 65 « " . - T ponedeljek 6, marca !3II Tcč^i ;xxvi IZHAJA VSAK DAN tuci tb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih oh 9. zjutraj. PoaamlČue Stev. ee prodajajo po S nvfi. (6 stofc.) ▼ mnogih lobakamah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Si. Petre, Postojni, Sežani, Kabrežini, Sv. Luqji, Tolminu, Ajdor-ičinl, Dornbergo itd." Zastarele S te t. po 5 dtč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRK T iirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • >nm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih ravodor pe 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka naualjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 sto t. beseda, najmanj pa 40 sto t. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .hdinosti*. — Plačuje se izključno le upravi »Edinosti*. — - Plačljivo In utoiljivo v Trst«. ===== SPINOST Glasilo političnega druntv* „Edinost za Primorsko. r MM >< mtil NAROČNINA ZNAŠA n eolo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece B K; aa aa- ročho brez doposlane naročnina, se uprava no ozira. IftNialaa mm atfaljak« IUm^J« „KBIMOSTZ" atua: M Mle lato Iim HI, aa »el lato Krta t'SO. TM dopisi naj se podajo na arodniitvo lista. Nefranko- vana pisma as oo oprojssujo la rokoplol M m vračaj a Naročnino, oglase in reklamacije je polivati na upravo lista. UREDNIŠTVO: oUoa Glorgle Galattl 18 (Narodal <•■) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODFNA. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost* vpisana zadruga % omejenim poroitvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti itev. 18. — Poitne-hraallnKnl račun It M1652. TELEFOH It 11-57. SRZOJflUNE UE5TI. Ustanovitev podružnico M. D. 0. na Voloskem. VOLOSKO 5. Danes se je vršil ustanovni občni zbor tukajšnje podružnice N, D. O. Podružnica spada pod puljsko deželno organizacijo. Predsedoval je dr. Po-šćić. Govorili so dr. Poščič, dr. Jos, Mandić iz Trsta, Vranković iz Pule, Škerlj iz Ljubljane, Juvan in drugi. Podružnica Šteje že danes 550 članov. Bolgarski kralj na Dnnaju. DUNAJ 5. Bolgarski kralj je danes obiskal cesarja, pri katerem se je mudil eno uro. Zahvalil se je cesarju za čestitko povodom 50-letnice rojstva. Velik požar v Ameriki. MINAEAPOLIS 5. V trgovskem delu mesta je izbruhnil danes zjutraj požar, ki je provzročil po priliki 5 milijonov dolarjev (25 milijonov kron) škode. Lakota na Kitajskem. ŠANGHAI 5. V pokrajinah Kiangou in Ašui postaja vedno večja lakota. Prebivalstvo se izseljuje iz lakotnega ozemlja proti jugu. 209 kilometrov v monoplanu. LIVORNO 5. Na bližnjem otoku Fol-gena je pristal danes o poludne na zemljo monoplan s poročnikom Bogue, ki se je spustil v zrak v Niči danes zjutraj ob 7. Pri pristajanju se je aparat močno poškodoval. Zrakoplovec si je nekoliko odrgnil kcžo. Pot, ki jo je napravil, znaša 209 kilometrov. Ponesrečeni zrakoplovci. TURIN 5. Zrakoplov „Albatros" je padel z višine 1900 metrov. Sest oseb, ki so se nahajale v zrakoplovu, je bilo pri tem težko ranjenih orenUa ofiraniM dela. (Iz „Slov. Branika"). Ob vsakokratnem [zaključku letnih računov družbe sv. Cirila in Metoda pregledavamo z zanimanjem izkaze ki nam pravijo, za koliko so narasli družbeni dohodki v minolem letu. Časopisje se obširneje bavi s temi poročili in vsak prijatelj slovenske družbe, pa najsi J bo doma na Slovenskem [ali živi kje daleč na tujem, čita ta poročila z veseljem in onim notranjim ponosom, ki ga rodi zavest, da jc sam tudi sodeloval na delu in žrtvah za narodovo obrambo. V navdušenju in ljubezni za slovenstvo, za domačo rodno K rudo, za rodne brate se je porodila C. M. družba, navdušenje in ljubezen PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Totnić. Poslov. Štefan Klavs. „Ave! se je oglasil glasno viceban, pridodavši takoj: „Da bi te vrag". Vstopil je Krištof Damjanič ter se globoko priklonil vicebanu. „Prišel sem na zapovod vaše pre-svetlosti! reče. „Kdo ste vi?" je vprašal viceban jezno, kakor da ima predseboj Petkoviča. „Kaj me ne pozna vaša milost ? Jaz sem Kristo Damjanič, bivši banderijski častnik, pa sem prišel, da me Vaša presve-lost dodeli k četi v vojski napram kmetom. „Aha, sedaj se spominjam" je rekel viceban mirnejše. No, lepo, da ste prišli. Častnikov potrebujem čim več. Ali, da vam rečem... Kaj vam je oni Damjanič v Preseki ?" „Moj stric..." „Imate finega strica!" je pričel viceban, „Da se ni o pravem času umaknil, bi sedaj sedel vkovan v županijski ječi..." ostane tudi vedno oni večni vir življenja, ob katerem bo ostala in živela naša šolsk 1 , družba. V 25 letni zgodovini slovenske obrambe nahajamo mnogo rodoljubja, ' mnogo navdušenih posameznikov, raz- \ kropljenih po vsej slovenski domovini — a nedostajalo je trdne ustrojbe, živelo in delalo se je brez jasnih natrtov, in le majhni so bili uspehi. Zadnja leta — zadnja petletnica — pomenja popoln preobrat ki je rodil uspehe, na katere gleda že danes ves narod s ponosom in zadoščenjem. Ostra a poštena kritika ni škodovala; razkrila jc rane na tej veliki narodni ustrojbi, ni pa mogla ohladiti ljubezni in navdušenja. Saj smo vsi bili priče ozdravljenja, novega življenja in napredka naše C. M. družbe. Tako smo danes na najboljši poti dela za razširjenje in poglob-ljenje podružnične organizacije. Če tudi pri tem resnem organizatoričnem delu, pri sestavljanju narodne bilance in novih obrambenih načrtov navidezno trpi čuvstvena stran, ker se izgovorja in napiše manje navdušenih besed, a zbira temveč statističnega gradiva in podaja novih nasvetov — vidimo vendar od dne do dne jasneje, da tisto globoko požrtvovalno navdušenje za delo C. M. družbe v narodu vedno bolj narašča. Kadar sc veselimo rednega prirastka letnih družbenih dohodkov, štejemo že ; tudi naše delavne podružnice, koliko jih ! je nanovo priraslo v minolem letu in tako ? okrepilo našo ustroj bo. — Zadovoljivi so • uspehi prirastka dohodkov in pomnožitve I podružnic — mnogo prepočasi pa narašča | število članov in članic C. M. družbe, ki 1 tvorijo strnjeno silo naše narodne armade, • Ne prikrivajmo si tega ob pdgledu na j kraljevska darila naših mecenov in na j rastoče število slovenskih „brambovcev", j ki doseže tekom letošnjega leta za nas j častno Število prvi 1000 ! Veliko vrzeli in > nedostatkov je še v naši ustrojbi. Nemci obračajo letošnjo zimo vso skrb pregledu in pomnožit vi svojih bojnih čet; v tem vidim jaz resnejšo nevarnost, nego v bahatem in potrošnem strašenju z Roseg-gerjevimi milijoni po Slovenskem. Skrb za organizacijo, delo za povzdigo član-stva, ki oživi zadnjo kmetsko vas, mora postati odslej vsaki podružnici merilo njene delavnosti. Pri tem podrobnem iskanju in zbiranju slovenskih ljudij v okrilje družbe sv. CM. vršijo podružnice in posamezniki svoje vzvišeno delo, ki ga je treba tako ob mejah, kakor { v ponemčenih mestih in trgih, po slovenskih vaseh in v našem osrčju. Kadar bo na naših zborovanjih treba nekoliko manj besed navdu- „Za Boga, zakaj ?" je vprašal Domjanič, prebledevši, ne vedoč ničesar o vsem, kar se je sumilo o njegovem stricu in kar so nameravali storiti z njim. „Na sumu je, da je držal stemi pro-kletimi uporniki", je odgovoril viceban rezko. „Grof Patačič mu je to rekel v obraz na konferenci, a drugi so ga vrgii skozi vrata. Kaj pravite na to ? Ha?... Damjanič je pobesil oči od srama. „To bi bil velik madež za naše ime 1" je rekel mirno Krištof po kratkem molku. „A zatrjujem s svojim plemiškim poštenjem, da o vsem tem nisem nič vedel, da prokli-njam nezvestobo tvojega strica..." Te odkritosrčne besede so dobro vplivale na vicebana. „Verujem vam !" je rekel z milim glasom Damjaniču, ki je- stal ves potrt pred njim. „Morem misliti, da vam je to zelo neprijetno. A nič za to! Da je vaš stric izdajica, niste vi krivi temu. Vsprejemam vas v svojo vojsko ter se nadejam, da se izkažete pravega častnika in plemiča". „Zahvaljujem se vaši milosti", je rekel sedaj že zelo prijazno, viceban in mu podal roko v slovo. * * * šrnia in hvMe, ko se bomo vsi radi tudi nekoliko bolj mudili pri številkah, bodo uspehi lepši in več bo premišljenega dela in dejanj. Obširen načrt za pokrajinske zveze in podrejena okrožja je izdelan, po« družnice čaka. novo delo, ki zrhteva novih moči. Ivan Prekoršek, potovaljni učitelj. Domače vesti. Politično društvo „Edinost" ima od- borovo sejo danes v ponedeljek ob 3. uri popoludne v „Slovanski čitalnici". Ljubiteljem Jam in našega krasa! Z ozir.im na petkovi članek v „Piccolo" o izkopaninah in o najdbah v kraških ja« m^h, opozarjamo vse ljubitelje slovenskega Krasa in njegovih podzemeljskih Čarov da napno vse svoje sile, da nam tujci ne oropajo naše zemlje, njenih čarobnih zakladov, ampak da ostanejo isti nedotaknjeni in ohranjeni slovenskemu narodu, na katerega zemlji se tudi nahajajo. Poživljajo se posamezniki kakor tudi občine, da svojega imetja ne oddajajo tujcem, ki ropajo naše kraško čudo in pošiljajo najlepše prirodne zaklade v tujino in tuje muzeje. Ljubitelji slovenskega Krasa na krov za ohranitev njegovih podzemeljskih čarov! OboŽevatelj kraškega podzemeljskega raja. Sv. Jakobčanom v prevdarek. — Kako lepo se je razvijalo društveno življenje pri nas pred desetimi in več leti! Imeli smo pevcev neštevilo in to jako dobrih pevcev. Če primerjamo nekdanji zbor „Bratovščine" in današnji se mora človek zjokati. Kaj je temu vzrok ? Res je, da imamo sedaj tri društva in da je morda to preveč, toda tu Še ni glavna krivda ker vsa tri društva ne spravijo skupaj vsak delavec lahko utrguje; imamo pevsko društvo „Ilirija" in „Bratovščine", kateri slednja oskrbuje cerkveno petje. In vsa ta društva bi lahko procvitala. Zato kličem sv. Jakobčanom : opustite zastarele nazore in predsodke, pošiljajte svoje otroke v narodna društva 1 S tem bodete veliko koristili narodu in tudi sebi, ker boste s pomočjo društva vzgojili zavedne narodnjake in značaje. Za Kras ! Prejeli smo naslednje pi3mo, katero v celoti prijavljamo : Slavno uredništvo! Zadnji čas se toliko čuje, kako nam tujci kvarijo in ropajo podzemeljske krasote Krasa. Ali bi ne bilo dobro, da bi se naši rodoljubi, posebno pa S. P. D., bolj zavzsli za Kras in mu posvečali več pozornosti. Morda bi bilo tudi dobro, da se ustanovi posebno društvo izključno za Kras in njegove jame ? Prosim Vas gosp. urednik, da te moje vrstice prijavite v i Vašem cenj. listu ter tako pomagate opo-! zoriti tržaške in okoliške Slovence na slovenski Kras. L. S. zbora, ki ga je imela nekdaj „Bratovščina" sama. Poleg nje je pa še „Čitalnica*4 imela jako močan zbor. Torej, kje tiči vzrok ? Po mojem mnenju je glavna krivda na stariših, ki svojo deco puščajo, da se izgublja mej laško mularijo, nego da bi jih pošiljali v pošteno slovensko društvo. Kolikokrat sem že čul posebno iz ust deklic, d* bi rade prišle, a jih sta-riši ne puščajo Pametni stariši bi morali ne samo puščati temveč celo siliti svoje otroke — seveda odrasle — v narodna društva, kjer se socijalno uglajajo in izobražujejo ter ostajajo s tem trdni narodni značaji. Imamo „Čitalnico", kjer se s Čitanjem, petjem, dramatiko in tako dalje izobrazuje mladina. Mesečnina je le 30 stotink, svota, ki si jo Uro kasneje je prišla baronica Puden-cijana k vicebanu, ki je sedel za mizo ter pisal nujno uradno pismo. „Ave, carissime!" ga je pozdravila vsa zasopla ter sela takoj v naslonjač. Videlo se ji je, da je hitela do |njega. „Ave, ave!" je ozdravi viceban zelo prijazno. „Našla si me v največjem delu, glavo mi hoče raznesti. „Vidim, vidim ! Ne bom te dolgo motila... Ti veš, da ne maram govoriti prazne besede!" Baronica in viceban sta se tikala, ker sta na lovu na sloke v Krestincu pila bratovščino. „Izvoli, torej! je poprosil viceban. „Pro primo sem te prišla vprašat, carissime, quo iure jemlješ tuje služabnike v svojo vojsko?... Ti si mojemu upravitelju zapovedal, da ima iti s teboj na uporne kmete"... „To je moje pravo!" je odgovoril viceban. „V takih slučajih jaz ne rabim no-nobenega dovoljenja. Jemljem vsakega, Če se le nadejam, da bo zame... In tvoj Damjanič mi bo zelo koristil... Hraber in vešč vojak je!... Takih rabim"... »I---i jaz ga potrebujem na svojem Naše gledališče. Včeraj popoludne, zopet ob polnem gledališču, se je petič vprizorila Strausova opereta „Valčkov Čaru z običajnim uspehom. Zvečer kakor 200. predstava „Dramatičnega društva" se je vprizoril klasičen komad, Shakespeare-ov igrokaz „Beneški trgovec". Naše gledališče je pričelo 2 — ,Čevljar baronom! Do Shakes-pearea kak korak ! Velik korak, dokaz razvoja, že do samega tveganja, vprizo-riti Shakespeareov umotvor. In res bilo je to veliko tveganje. Naši igralci so se pa težke naloge poprijeli z izredno mir-Ijivostjo, režija je bila skrbna in e dosegla vse, kar se je pri nas pač moglo doseči. Bila je to dobra, skrbna predstava. Pred vsem moremo z veseljem konstatirati osebni veliki uspeh režiserja Dragutinovima. Slišali smo, da je to njegova paradna vloga, in res, g. Draguti-novič bi mogel v tej vlogi Žeti časten uspeh tudi na velikih odrih. Njegova kreacija se daje kritizirati tudi po strogem merilu, absolutni umetniški vrednosti. Več prihodnjič. * * * Prihodnja predstava bo v nedeljo, 12. t. m. Uprizori se domača igra : „Hči mestnega sodnika". — V nedeljo, dne 19. t. m. pa bo na korist vrlega režiserja g. Dragutlnovića in njegove gospe, bene-fična predstava. O tej priliki se uprizori prvič na našem odru — senzaconalra satira „Kralj Harlekin". posestvu", je rekla Pudencijana. „Kaj, če tudi moji kmetje upro? Nihče drugi, nego on jih bi mogel brzdati". „Aj, ne boj se za svoje kmete !" jo je merjal viceban. Tvoji Brajci so najboljši ljudje v vsej deželi. Ne upro se, to mi lahko verjameš! Še za Gubčeve ustaje se niso dvignili proti svoji gospodi... De cae-tero, jaz se poslužujem svojega prava, kakor sem že rekel. „In jaz svojega", je odvrnila baronica. „Odpustila, sem ga malo preje iz službe. Rekla sem mu: če me zapuščate sedaj, ko vas potrebujem, tudi pozneje mi ne hodite več nazaj. Kar pojte Damjaniči tako niso vsi zanesljivi ljudje !... Pa naj vas viceban vzame kasneje v svojo službo!" Vičeban se je nasmejal, a ni rekel nič. Pudencijana je že bila takšna. Njene sitnosti in muhe so morali vedno drugi prenašati. „Še samo nekaj!" je povzela takoj za em besedo baronica, „na to pojdem takoj! Ali je res, kar se govori o Damjanič u iz Preseke, ki so ga vrgli iz posvetovalnice ? „Bo že nekaj resnice, ker beži pred mojim vkazom, ter se skriva, je odgovoril, viceban. Da ni kriv ne bi se skrival. Prej ali kasneje mi že pride v roke. (Pride še.) Stran II »EDINOSTc št. 65 V Trgtu. dne 6 marca 1911 Tržaška mala kronika. Razne vesti. Težka avtomobilna nezgoda. Sinoči ob 7. je nek tovorni avtomobil Dreherjeve pivovarne, ko je zavozil v dvorišče pivo-' varne, zadel v svetilko. Pri tem se je avtomobil tako stresel, da sta takoj padla na tla na istem se nahajajoča šofer Ivan Cobau, 38 let star, stanujoč v ulici della Guardia 44 in težak Josip Scapechia, 28 let star, stanujoč na Vrdeli št. 540. Oba sta bila pri tem težko ranjena. Dobila sta prvo pomoč na zdravniški postaji, kjer sta bila odvedena v bolnišnico, kjer je Cobau čez 2. uri umrl. Poskušon samomor. 40-letni mesar Robert Barnert je na poti v Ameriko in zato nastanjen v domu za izseljence pri Sv. Andreju. Sinoči je poskusil izvršiti samomor s tem, da si je zadal dve težki rani z nožem na vratu. Bil je odveden v bolnišnico. Razlogi poskušenega samomora so neznani. Društvene vesti. Siov. akad. far. društvo „Balkan" ima danes v ponedeljek, ob 8. uri in pol zvečer svoj redni sestanek. Predava tovariš Požar: „O spanju". Ob 5. uri odborova seja. — Odbor, .Društvo Jugoslovanskih železniških uradnikov". Vse gg-. odbornike lepo prosim, da bi ne zamudili odborove seje nocoj ob 8. uri zvečer, ulica Acquedotto št. 22. III. >Zveza jugoslovanskih železničarjev" bo imela drevi ob 7. in pol uri odborovo sejo. Predsednik. Ženski pevski zbor „Dramatičnega dru Štva'*4 drevi ob 8. uri pevska vaja. ,.6la9bene društvo" drevi ob 8 pevska vaja ženskega zbora. Velika ženitvanjska pojedina se je vršila v minulem predpustu v Eacamadarovu na Ogrskem, ko se je mladi kmet Josip Schnei-der poročil z lepo Marijo Miiller. Zenitvanj-sko slavje je začelo v ponedeljek zjutraj in je trajalo do četrtka po noči. Bilo je 1400 svatov, ki so pojedli : enega na ražnju pečenega vola, 2 junici, 8 telet, 6 jagnjet, 650 gosij, 650 puranov, 1203 navadnih kokoši, 60 golobov, 2400 hlebov kraha, 400 zavitkov biškotinov in 100 kg riža. Popili so 60 hI vina in 100 sodčekov piva. Sviralo je pet godb. In potem govorimo o slabih časih ! Ovadbe radi goljufije proti turskenu ministru. Proti sedaj v Parizu živečemu Meldšid Melhmanu bivšemu ministru Abdul Ham i da so bile od treh Btrani vložene ovadbe radi goljufije. On je baje pognal premoženje neke ženske po imenu Te vis v znesku 800.000 frankov in njene dragocenosti v vrednosti 400.000 frankov. Poleg tega se je oglasila proti njemu tudi več zlatarjev. Poročilo se 1000 parov v enem dnevu. Minole nedelje se je v 76 dunajskih župnih cerkvah poročilo 1000 parov. Največ se jih je poročilo v okrajih, kjer bivajo delavci in srednji stan. Razun teh 1000 porok se je tega dne slavilo 260 srebrnih porok in 10 zlatih. V minolem predpustu se je vseh omenjenih dunajskih cerkvah (poročilo še okolu 1500 parov. Volkovi požrli svate, iz Petrograds. po-ročajo o grozni nesreči, ki se je pripetila v južni Rusiji. Teh dni so se iz vasi Obsti-pova odpeljali v Taškent svatje, 120 oseb. ' En kraj je oddaljen od druzega 22 verst, in ker je bilo slabo vreme, bi bili potrebo-. vali za to vožnjo štiri ure. Svatje so se vo žili v 30 vozeh, a čim so se nekoliko oddaljili od vtsi, jih je nenadoma napadla velika tolpa volkov. Za nekoliko časa so bili vsi STatje. razun dveh oseb, mrtvi, volkovi so jih na najstrašneji način raztrgali in požrli. Samo en moški in ena ženska sta se rešila kakor po čudežu, m sta pri pove- Odliko«, tovorna sodouke In šampanjsko šumečih pokallc z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rimu 1. 1910. 'Viljem H ribar ■ na Opčinah---- naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. Priporoča se tudi za odjem pokalie i a sodovke. ——————— Za točno postrežbo se jamči. -- Velike nove prodajalnice DAROVL Svetoivanski C. M. podružnici je darovala ga. Jožefa Vatovec veleposestni-kova soproga 3 K. Iz nabiralnikov v oskrbi podružnice j dovala, da jih je napadlo več stotin volkov se je odposlalo v Ljubljano za januvar in \ Braniti se ni bilo nikakor možno. Konji so februvar t. 1.: 1. „Narodni dom* K 58 66, j ae Bplašili in podivjali ter bežali na vse strani, 2. „Učit. kružok« K 17*97, 3- „Gcsp.fa strašno je bilo javkanje in klicanje na po-društvo" Frdenič K 3*25, 4. Šuban na'mo£ svatov, ki so jih besni volkovi trgali „Višavi1- K 4*50, 5. Živec Fran na So-?in žrli. Od 30 voz je prišel v mesto samo vranišči K 6 01, 6. Gostilna Briščik K?en voz> Jt na vozu bolj mrtva, nego živa 5*44, 7. Marija Kolar. Nova cesta K 3-93,; omenjena moški in ženska, Ki sta oi 120 8. Pri Kati na Vali K 1*59, 9. Pri Gre-^oseb ostala edina živa. Vsi drugi so storili gorju Furlani K 4 39. — Skupaj K 105-74 .j žalostno smrt. Vislica ali »trup. V državi Nevada v pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, al. Stadion fl. 6 - Telefon 22-85 (hiša gledallfta Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, »na zmerna. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne aobe. Sprejeme« in kadilne dvorane v naj uo vej šem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohiStvo Bogata izbera vsakovrstnih stoik, — popolne opreme in posamezni deli. Vesti iz Istre. Iz občinskega zastopa mareziganskega. Občinski za stop, skupljen v svoji redni seji, dne 8. februvarja 1911, je potem, ko je glasoval nujnost na predlog- g. župana Kvcjančiča in zastopnika Ivana Kozloviča, zaključil je enoglasno : I. Izreka vseobče zaupanje slo vensko-hrvatskim poslancem v istrskem deželnem in državnem zboru, in tudiodobruje njihovo postopanje o priliki zadnjega deželnozbor-skega zasedanja. II. Se zgraža proti očitnemu kršenju zakona od strani italijanskih zastopnikov v deželnem zboru, in italijanskih prisednikov v dež. odboru. III. Poživlja c. k. vlado, naj stopi vendar enkrat na prste tem kršiteljem zakona, ter naj gleda, da se vedno in povsod zakon izvršuje. * ■ * * V interesu naše naše javne stvari bi bilo dobro, da vse slovensko hrvatske občine napravijo slični zaključek, da c. k. oblasti uvidejo, da je slovensko-hrvatski narod v Istri povsem složen s svojimi zastopniki. Vesti iz Goriške. V občini Štanjel so našteli: (2211900) hiš v Cipih 24 v Hruševici 265 v Kobdiiju 296 v Kobalih v Lisjakih v Lukovcu v Štanjelu (262 (258 (54 (85 (82 (274 3 47 51 11 14 14 64 (3) (47) (48) (10) (16) (14) (58) ) „ 204 (193) 66 64 68 323 Skupno 1106 (1037 istra Dve novi banki v Puli. — V Puli so ustanovili dva nova bančna zavoda, ki se bosta bavila z vsemi denarnimi operacijami : „ Kreditno in eskomptno društvo v Puli* in „Banco di Pola". Združenih državah so predložili zbornici poseben zakon. V bodoče se ima obsojencu na smrc dati na izbero, hoče-li, da se ga obesi, ali pa da pije strup (prusko kislino). Sodniki so se v zadnjem času ponovno pritoževali, da se zločince obeša. V bodoče izroči doset minut pred usmrtitvijo zdravnik obsojencu strup in v kratko razloži, kako se jemlje strup in kako učinkuje. Ako ne bo hotel obsojenec tekom desetih minut izpiti strupa, potem ga pa obesijo. K rlmsko-katoliški cerkvi je prislopilo na Angleškem lani 7000 oseb, med temi tudi več anglikanskih duhovnikov. Leta 1910 v New-York došli pasaži rji. Lansko leto je dospelo v Nevr York 1,104.348 pasažirjev. Od teh jih je proga Hamburg Amerika (Hamburg) pripeljala 134.624, Se veronemški Llovd (Bremen) 118.568, Cunard-Linie Linie (Liverpool) 81.037. Austro-Ame-rikana v Trstu prihaja na devetem mestu ; pripeljala je 34.109 pasažirjev. Na zadnjem mestu je proga Hamburg-A merika (Brazilija), pripeljala je v New-York le 142 pasažirjev. Kako so ćuje v zrakoplovu? Kdor se je v zrakoplovu dvignil v zračne višine, ne prihaja v popolno tišino, kakor to pripovedujejo mnogi +antaatični zrakoplovci. Nasprotno, vsak šum, vsak ropot na zemeljski površini se čuje v zrakoplovu se v precej znatni višini. To se tolmači tako, da se zvočni valovi navzgor lažje širijo, ker prihajajo iz gostejih zračnih slojev v redkeje, in tudi radi tega, ker valovi v smeri navzgor ne nahajajo na nikake zapreke, kakor se to dogaja na zemeljski površini. Žvižga-ganje lokomotive se čuje v zrakoplovu še v višini 3000 metrov; ropotanje železniškega vlaka še v višini 2500 metrov, lajanja psov in strel puške čuje se do 1800 metrov višine, kričanje zbranega ljudstva, zvonenje in kuknrikanje petelinov še v višini 1600 metrov. V višini 1400 metrov čuje se še povsem dobro bobnanje in instrumente orke- R. Blaha zaloga tovarniškega pohištva TRST ulica Caserma št. 4. prej „Mizarska zadruga v Solkanu". Popolni uredbe za hotele, penzije, gostilne, kavarne. iC Pohištvo po vsakovrstnih cenah, SPECIJALITETA: Stolice iz zvitega lesa lastne tovarne po tovarniških cenah. TRST, ulica Caserma št. 4, TRST. TELEFOK 1316. Kron 6200! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov koeij. Kočija „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša in na1ekonomienei*a kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni 10-11, Tel, 1734 Velika oentratna garage, ulica del Baohi 16, vegal uiloa Bosohatte TELEFON 2247. STOCK PNETJM GOODRICH (amerikanske). Automobili na posodo po zmerni oenl. Varstvo in vzdrževanje avtomobilov.--Solidna postrežb*. Slovenci! - Hnntl I - Srbi! - Cehi I Odprla se je R. Stanlch s F. Drensla Trst - ulica Ugo Foscolo št. 1. Elektrotehnična mehanična delavnica. Instalacije za električno razsvetljavo ; hišni električni zvonci, telefoni, strelovodi, zaloge mrežic in patrebšfiiu za blišSečo razsvetljavo. Trsta, ulica Giosue Carducei 9 nova elegantna hrvatsko - slovenska :- BHIVMICA — BRADIC & TIŠLJAR. Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 316 VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovme, hrastovine in mahagonije; pisalne mize m obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare Št. t REZBARSKA DELAVM1CA. Cbiiastiano Zamagni Trst, Via deli' Istiia št. 23 — nasproti šolam — govarna cementnih plošč po K 170 v velikosti 25 cm* delanih na roko iz najboljšega materijala Zaloga ima na razpolago vedno dovolj blaga. Prodajaln, ur in dragocenosti Gk 3UCH1E (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Cono iteu.36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Knpnje in menja staro zlato in tndi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tndi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ^ • ---------r Čoplo se Vam priporoča, di kupite steiriene sveče Nove tržaške, tovarna (Nuova Fabbrica Trie-stina „Marca Angelo), katere so najboljše vrate in pa nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulica Coroneo 39 - Tr3t ti SI! Luigi Gramaccini TRST, ulica Bsrriera gcchia št. 19. Cene ipvorne. mer Plačilo na obrati Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene ž.ivaine sir o je. R. Gasperiisi, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 « Prevozno podjetje_ e. kr. avstrijskih dri. Seleznlo Sprejme razcartnjanje tatoršnegasitiodi blata Iz mitnic, dostavljanje 112 dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" ^ Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. CENE BREZ KONKURENCE. PRODAJA NA DROBNO. SSSISSSSSSSSE tm V Trnu, dne 6. marca 1911. „EDINOST" št. 65. Stran III atra, a pri 1200 metrih višine drdranja kočije po cesti. V visini 1000 metrov razločuje se točno 61« ves ki glas. Pri 900 metrih kvakanje žab. Nekako čudno se zdi, ko se človek v zrako plovu razgovarja s človekom na zemlji. Do-•im človek v zrakoplovu razume onega, ki »a remiji govori, še v višini 500 metrov, ne razume oni na zemlji govora iz zrakoplova že pri višini 100 metrov. Obleka ali megla uimajo velikega vpliva na širjenje zvoka. Podnebje in ženska lepota. Neki angleški učenjak, ki je proučaval tipe lepote raznih delov sveta, je prišel do vspeha, da je lepot.a prebivalcev kake dežele v veliki meri odvisna od podnebnih pogojev in sicer od padavin, ki vladajo v deželi. Tako so ženske na Irskem, tem „zelenem otoku" že od nekdaj na glasu, da imajo najlepše oči (lepo ijavo fcarvo) in krasno barvo obličja, a znana je, da na Irskem vedno dežuje. Tudi ženske na Angleškem in Škotskem, kjer je j»odnebje megleno in deževno, so znane radi njihove lepe ]K>lti. Nasprotje k tem deželam tvori jug Evrope s svojim suhim, toplim podnebjem. Seveda so tudi tam lepe ženske, toda dobe njihovega cvetenja je navadno krajša, nego ona prebivalcev severnih dežel. Tako je tudi v drugih deželah solnčnatega juga. Ako primerjamo lepoto žensk v Assanu, vlažne dežele v severni Indiji, z dražestjo žensk, ki prebivajo v toplem Assanu, tedaj nahajamo tudi tukaj vzrok lepoti mokroto. Iz tega sklepa angleški učenjak, da je pomanjkanje dežja največi sovražnik lepote. Lepe oči nahajamo tudi v deželah s pekočim solncem, toda nežno lepo barvo kaže le v krajih z zmernim podnebjem. Kako spijo veliki možje. Ko so nekdaj vprašali sir Williama Ramsava, koliko ur spanja da potrebuje, da se popolnoma odpočije, je odvrnil, da mu zndostuje tri do štiri ure spanja. Ta odgovor velikega fizika nas spominja, kako malo spanja so potrebovali tudi drugi ženijalni možje, kakor n. pr. Napoleon in Friderik Veliki. Vendar ne velja mala potreba spanja kakor splošni karakte-ristikum genija, kajti znano je, da so mnogi veliki možje potrebovali več spanja, da so •i ohranili avežoet duha. Tako je nemški pesnik Goethe veči del svojega življenja spal povsem normalno, kakor drugi navadni zem-ijani in čim stareji je prihajal, tem točneje je ob določeni uri hodil zvečer spat in je prav tako ob določeni uri zjutraj vstajal. Mnogi drugi pesniki in učenjaki so zjutraj i adi „jHjležali". Drugi ženijalni možje so potrebovali sicer malo spanja, ali bili so v stanu porabiti vsako svobodno minuto, da to malo zadremali. To pripovedujejo od »Bgleškega generala Willingtona, isto od slavnega državnika Gladstona. Medved odnesel otroka Iz Petrograda javljajo, da je silna zima prignala v bližine mesta gladnega medveda, ko se je ravno na pianem igralo več otrok. Medved je zgrabil aeko štiriletno deklico in žnjo pobegnil. Ker «o pa ljudje tekli za njim, je moral pustiti *voj plen, da ubeži svojim preganjalcem. Medved je deklico precej poškodoval. Kraški teran. Lastnosti kraSkega terana. (Glej tčerajšnjo prilogo). Kako težko je z besedo oznaniti prave karakteristične lastnosti kakega vina. Zato se v ta namen poslužujem oblike, s katero je označil H. Koch v svoji sloveči knjigi „Moselvvein" za karakterizacijo tega vina. Začenjam z lastnostmi, katerih teran nima. Kraški teran bi se moglo opisati nekako tako le : Teran ni težak in ni gost, ni rezek in ni masten ; ni mehak in ohlaten; ni top Jn moten in konečno ni lahek in sladak. Teran je poln in močan, je dušeč, rožnat in pikanten, je trden in jeklenast, je šumeč in značilen ; je poln življenja, srež, peneč in gomezljiv, je temne barve, rubinasto rdeče lesketajoč se. Kraški teran se odlikuje po finem sadnem ukusu, ki spominja na vonj malina in po slastni kislini posebne vi ste. Ravno posebnost te kisline me je napotila, da sem pričel kemično proučevanje tega vina. Učinkovanje te kisline je v glavnem pripisovati, da je teran tako slasten in vabljiv, in da pospešuje tek jako intenzivno. Radi slednje lastnosti je teran v vi« šokih čislih pri njegovih poznavalcih in to je tudi povod njegovi veliki priljubljenosti. Pa tudi, če ga je kdo čez mero povžil, mu to ne škoduje. V teh krajih je pač vsakemu znana oživljujoča moč, dobrota in tečnost terana. To vino razveseljuje človeka, in ne provzroča naslednjega dne ne glavobola ne drugih posledic. Celo v velikih množinah zavžit ne povzroča očitne pijanosti. Se druga posebna lastnost terana obstoji v tem, da se daja prav dobro mešati z vodo. Celo v petkratni množini vode pomešan, diši še vedno po vinu. Ta njegova lastnost je posebno v južnih podnebjih dragocena. Z vodo pomešano črno vino se prilega v takih krajih kakor resnično zdrava in Žejo gaseča pijača. Teran tudi ni vspričo čisto posebnega pripravljanja toliko podvržen raznim boleznim in osobito se pri pravilno pripravljenem teranu ne pojavlja v južnih krajih tako pogostoma nastopajoči cik. Kraški teran postaja komaj aprila ali maja goden za povžitek. Se-le takrat izgublja prvotno rezko kislino in razvija sadu podoben buket ter na novo vstvarjeno milo kislino, spojeno z gomezljivo ogljenčevo kislino, ki se je med tem časom napravila. Vspričo dveh lastnosti, namreč : da pospešuje tek in se daja prav dobro mešati z vodo, kakor tndi vsled malega postotka čreslo-vine, bi se dal teran prav dobro uporabljati kakor zdravilno črno vino in kakor tropično vino. Želeti je, da bi se v ta dva namena odprla pot v svet. Pokojni profesor Appolzer na Dunaju je v letm proglašeni uradno polnoletnim. tedaj imate seveda vse pravice, kakor oni s 24 letom. — lstran. Za domovinsko pravico je potrebno: 1.) 10 letno bivanje v Trstu. 2.) Domovinski list dosed. domov, občine. 3.) Poročni list. Zadnje ni neobhodno potrebno. Obrtnjislo in lonsine (Mro v ŠMaji vknjižeoa zedruga z neomejenim poroitvom. VABILO na redni občni zbor ki ne vrši v nedeljo, dae 19. marca 1911 ob 3. «rl popoludne DNEVNI RED: 1. Poročilo preteklega upravnega leta. 2. Poročilo pregledovalcev račrnaer. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Potrjenje letnega računa. 5. Razni predlogi. SKEDENJ. 1. marca 1911. ODBOR. NB. Na občni zbor imajo pravico le člani društva. ■■ Edina slovenska mmm knjigoveznica AflTON REPENfcK, TBt Ul. Cedita izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta in fina dela PO KONKURENČNIH CENAH J F 71 TRATTORIA [J „Ali' Antlco Pompel" g Trst, Piazza Carlo Goldoni 4 Priporoča se slavnemu ot<ćinstTu. - Toči se izvrstno »ino: teran, istrsko, furlansko in belo. Šceinfcldsko l iro. Domača kuhinja r raanovrstnimi mrzlimi in turi: i mi Jedili. — Za obilen obisk se toplo priporoča FRANJO MARIN SE K. S ZALOGA DALMATINSKEM VIDA 355 (lastni pridelek iz Jesenic pri Omisu) Filip Ivanižević - Trst ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14 05. Prodaja na drobno in na debelo. — ■»■ft«««« TRVDKA Rdolf Kostoris skladišne oblek za mo?ke In detke Trst, Via S. GBov&nni 16, 1. TELEFON 251 Rom. II. (zraren restavracijo „Cooperativa" ex llacker} pr Jaja na mesečne ali teden, obroke obleke in površnike za moške perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v I. nad. 0 ulici delt'?stria Stev. 8 zraven (Cine-Music) ODPRLA SE JE VELIKA GOSTILNE: „All'Adria", ulica Nuova št. 11 in Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche št. 3, v katerih ——— toči svoja vina I. vrste. ————— UMETNI ZOBJE Plombiranj« sobav Izdiranje £obov brez S vsake bolečine Dr.J.Čermak I V. Tuscher : zobozdravnik : j koncesij, zobni iehni* • TRST - tilio-t deli* Gaaarnia, Št. 13, II, a. pekarna In sladčičarna po modernem sistemu, v kateri se bo prodajal kruk I. vrste, svež trikrat na dan. - Specijaliteta sladčic, bombonov, biškotov itd., kakor tndi likerjev prvik tvrdk. - Sprejema se v peko kruh in druge stvari - POSTREŽBA NA DOM. ' po nizkih cenah. - Udani JOSIP FABIAN. - ZDRAVNIK - dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nosi ordinuje na svojem stanovanju v Trstu Corso št. 12 od llVs do 1V2 in od 4x/2 do 51/-- popoldne. TELEFON 15/1 V. 356 — .Caffe Goldoni' Trst, Piazza Carlo fioldoni št. 2. Pijače naravne in prve vrste, fa^opisi in ilustracije. POSTREŽBA TOČtfA. Za obilen obisk se najtoplejc priporoča FRANJO MARINŠEK. Sirite EDINOST o o @ Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje iu za šport. r ,Jalkan' Špedicija, komisija. Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. Špedicije vsake vrste. Prevažanje blaga ZA TRGOVCE in ZASEBNIKE. Preselitve ... vlaganje blaga in pohištva v skladiSče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo itd. itd. ,Balkan' Špedicija, komisija. Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. I3ESB&Z 'irjiu i V v k-T* ix 65. V Trstu, 6 mar CM luli !HiH»Ll OSLflJIis MALI O O LASI se r*2onaJo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane *0 stotin k. Plača se takoj Ins. oddelku. Proda se lep hotel LSSJVS »e odda ▼ u a j eni. Ddtel Ima najboljšo lepo ln ker ima Tellke kleti, bi se labko uprljalo večjo vinske trgovino, ker t kraja bi še nobene. Pri preizetjn ni potreba reliko ko patre. Besni kapci zrelo naslov v upravništvu tega lista pod Sfev. S18. 348 Pf-nriom plahto skoraj novo, in vse potrebo®, rruualll ti0!ga 4 X 2 m io eno vago za otroke. Trat, ulica Mfdia 56, prodajalna. 35/ Svetlo in likano perilo. Kdor hoče : — : imeti cvetlo in likano perilo, naf se obrne na zavod F. bamokez v Trstu, ulica Cecilia 6t. 14, pritličja Telefon 22-69. 2(03 Hlev ra 15 kcnj se iSče takoj. Kdo iBČe pove „Edinost" pod It. 324. 324 Antonio Alberti barvanie kožuhovine — Trst, ulica Ponziara 665, Telefon 23-56 Zaloga ia :-D bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsako vrst kožuhovine. 1575 Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION" (Filijalka Banke Odiod) u Trsta se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operajaml. Tekoči računi In računi na bančni žiro v kronali ali v inozemskih vrednostih Uložne knjižiee aa flkanoa termin ali dogovoreno pred-naznanilo po Jako ugodnim) pogoji po dogovoru. InkMi efektov, dokumentov, odreakov la izžrebanih sračk. Kupo - prodaja ia- in inozemskih vrednot, valut h diviz. Ctonnuonin 8 4 sobami m z vrtom se išče O IdllUVdllJt/ kje v £kork)ji. Ponudbe na ina. udd. „Edinosti" pod „Antonovič". 317 U« nhpnl/Q (mesečne ali tedenske). Moške lltt UlirUKO obleke, blago za ženske, defc. mki. Levi, Trst, ul. Antonio Caecia št. d, I. nadstr. Edini dober knp za plačila na obroke. 354 Starejša gospa ukrtma, varčna gospodinja, brez otrok, ki ima več tisoč kron prem., se želi zopet poročiti z le starejšim značaj. in aimpat. go-»pcd. (nad 45 1.) iz boljših krogov, ki ima dobro »talno službo in si želi dobre oskrbe in prijet, domovanja. Le prav resne in neanonimne ponudbe naj »e pošljejo na upravo tega lista pod šifro „8TR0G0 TAJNO št. 349". 349 Komptoaristinja Z^^ti?^ Naslov pove Edinost" pod št. 261. 261 Akademični kipar Ivan Zajec ustanovil je svoj kiparski atelje v Trstu pri Sv. Ivanu (zraven cerkve) ttr se priporoča svojim cen«, sorojakom na vsa v to stroko spadajoča naicčila h 38 l7nr9Č9n9 vrtnarica išče službo kot vzgojitelji Ctoalld teljica. Govori Blovenako, nemško in italij* neki. Naslov pove Edinost pod št. 262. 262 Cnhipo 86 odda samo za ženski spol. Piazza OUUIbd Leonardo da Vinci 5U 1, vrata 18. 3*1 M fotosrnf ]e Anton Jerklč, Trst, Via delle Poste 10. — GOBICA, gosposka ulica 7. izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu. 315 Izdaja hruilM Imfillct ter obrestuj« vloge po Baatai Aavak od hranilnik vlog placnj® zavod na v Duje predujme || Prejemu in hrmni deposite na vrednoto in karate parnikov iti || ter jih to6no upravlja. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (prosto vaakorftnih stroškov) menjične vrednote neapeljske banke (Banco di Napoti), italijanske banke (Banca d'Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia), Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Oaje predujme jI Odpira earinske kredite. na blago, police, vrarrante L i i || Kupnje In prodaja blago ▼ komiki. ODDELEK ZA SLADKOR. i Ofllate treba aaalevljatl na Inseratai eddttlek „E&Mtl" Hočete s s prep.iSatf ? obiščite v*lika skladišča Marti m Salarmi 1(1, HuOVf A Ili ttA di Londr*. Izvrsten zaslužek. — popotnikom na Kranjskem in Primorskem, ki obiskujejo tudi majhne trge, se nudi prilika za prevzeti malo kolekcijo, od neke pri čevljarjih in trgovcih s čevlji dobio vpe liane tvrdke ter prevzeti zastopstvo proti dobremu zaslužku. Rtfiektuje ae samo na dobre moči. Dopise f>od šifro . zmožnost" na inseratni oddelek tega lista pod Štev. 267. " 26/ 1 rezno mislečim 50. pozne dospelosti ; iščite na pošti pod Vašo šifro 373 SnrAimft 86 spreten mehanični pomoč- r nik za šivalne stroje, dvokoleea itd. Hlača dobra. Batjel, Gorica, Stolna ulica. 374 VftŽIlAIllIO (praktikanta) veščega hrvatskega T v4llvll.|\|l jjj slovenskega in i'alijanskega jezika v govoru in piBavi, sprejme takoj v službo s plačo podružnica „Croatia-e, zavarovalna družba v Trstu, Corso št. 1. - Ponudbe s spričevali o trgovski izobrazbi je poslati do 15. t. m. na gornji naslov. 375 Mo nmrfoi 3e z 2 sobama, 2 kuhinji in nd plUUdJ vrtom. Naslov pove „Edinost". _376 I nnn meblirana poba, zračna, se odda stanovit-LtOpU nemu uradniku takoj ali 15. t m., da se lahko tudi dobro brano. Ulica Giovanni Boccaccio 19, IV., levo. 377 meblirana se odda. Via Commerciale 5, m. levo. 379 Ponte della Fabra 2 {vogal Torrecte> Velik Izbor Ugotovljenih obiek ca metke in dačfcs res um; ta otroka Površniki., mečae jops kakor tati razn;b paietotov. Obiske ca dom iz d*?Jc Delavski obiske. Tirolski ! odori, Nepramočljlvl plaščt (priatn* angleški) Spooljallteta: blago to- U» inosemskib «07»nL ir.govovljajo se obleke po meri po najnovejši t-eotii, točno, solidno in e.čgantno po aizkib cenah Limiment Capsici Comp. nadomestek za sidra Poln - EspeUer Pri n&kupu tega priznano iibornega ■redaira zm drgaenje, ki te gA vdobi skoro ▼ mb lekarnah, raj ae redno pazi na >arst eno zuuto ,,SIDRO" Dr. Jttdrter-ja lekarna „K ZLATEMU 4KGELJU" Elizabethstrasse No. 5 aea Al. Repić - Trst ulica Madonnina Št. 5. Avt. meh. delavnica za dpeljavo vode in plina. Brizgalnice in pc sebni aparati za preskrbo s pitno vodo na pritisk (brez vsake pripomoči), zaloge za dvorce, zdravilišča, in sploh za kraje, kjer manjka tipeljava vode na pritisk. - Prodaja mrežic in cilindrov. - Sprejemajo se vsakovrstna kleparska dela. Delavnica za popravljanje. — Na e rti ln proračuni ■ ■ nn zahtevo po nizkih cenah. — Kupujte ,Nar. kolek'! Bogomil Pmo Pozor! __ U bivši nrar v Sežani ima svojo novo mr prodajalno M m v TRSTt' nI Vine. Heillnl .. Štev. 13 .. nasproti cerk. sv. Ant. nov. VERIŽICE po tov, cenah [P nr=in: =n Soba Ulica Torquato 379 Kleparski šec4 86 i§će_ Kokumari male K 14*25 u srednje fi 12 Peweroni (paprika) 99 1 zaboj 8 steklenic po 5 litr. vseka etekl. Kiselo zelje 100 C kg brutto Kron 1725. Pošilja po poštnem povzetju franko Trst Češka tvrdka ANT. LINEK ■ ZMAJN, Češko, KroJotnlca za civiliste in vojake Franjo Polanec v Trstu, Via S. Giacomo (Corso) 6, H. n. r'riporr ća --e slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrtto, dele solidne, cen« zmerne. ALEK8. PBANC MATER - TRKT žgaln&ca kave TELEFON 1743. IzjboUa vir s* dobivanje p»6»« kav« Najbolj varno naložen denar! Največja slov. Petiarnega prometa do 31. decembra 1910 nad 564 milijonov kron. -o c« C § o xi > ^ s ^ § c £ E C CS rv5 TO m N m — 70 to C p — 8 M O > ^ O 3 > a O. n Mestno hranilnico ljubljanska v Ljubljani, v lastni hiši, v Prešernovi ulici it. 3 sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4 74% brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar tn knjižnice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima lične DOMAČE HRANILNIKE, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa = kreditno drufttvo. = Posoja na zemljišča po 57» in proti poplačevanju dolga pa najmanj 74%. Dolžnik pa more svoj dolg poplačevati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. iji Odhajanje in prlliujatjje vlakov od 1. oktobra naprej. z« prihod, oziroma odhod »o oacnanjeni po .reJnJea: fcTropej.keni Času. C. kr. državna železniea. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.55 0 do Porefa in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga —Dr&ždaup — Be-rolin. 7.34 0 Herpelje—Divača—Dunaj. 9 55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 9.00 0 Herpelje—Pola. 9.12 M Le do Bnj (in medpostaje). I.C5 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jenenice—Celovec 2 45 M Koper—Bnje—Poreč. ij.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4 .4 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pola. ...S".— B Gorica—Trbiž—Belj&k—Celovec—Dunaj. 7.105 0 Le do Buj (in medpostaje). 7.22 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 5 20 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. 55 B Gorica—Jesenico—Beljak—Celovec - Linec ~ Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 0.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo-nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2,14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2*40 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. ^.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 715 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj), 7.20 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.32 0 Iz Bnj (in medpostaj). 3.52 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dc naj a, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pula (iz Rovinja). 1015 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. »1.15 B Iz DunBja (Ljubljane) Gorice in medposta i2.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.i0 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prage Dunaja. 3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.40 U Iz Buj in medpostaj. ■>.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. f!02 8 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7.58 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dh — na)a, Celovca, jnomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 3.45 0 Iz Poreča in me-o postaj. 1023 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) 11.10 0 lz Dunaja, v^eiovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH EN PRAZNIKIH : 8,48 0 Iz Gorice in medpostaj. tt.40 0 Iz Divače Herpelj in modpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoladae 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak Južna železniea. Cdhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B preko Čerriujana v Benetke, Rim. Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kornaica (Cormons) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 3.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm. Alilas Kim. 9.00 O preko Korenina v Videm in daljo in C preko Tržiča v Cervinjan. 9.55 O v Ljiib-jano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 12.10 O v K ..min in Videm. 12.40 O p:«.to Červinjana v Benetke—Milan. I.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videu: Milan itd. 6.0© O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 8.86 B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. 6.39 B preko Červinjana t Benetke. Milan. Ki« pieko Kormina v Videm. S.00 B v Kormin in Italijo. 8.80 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budiuip<-5;o 9.15 O v Kormin (se zvezo v ^ervinjan). II.SO O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budiinper.s OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Kormila in mejpoataj. 3.6 5 \ O do Nabrežine in mejpoHtaj. Prihod v Trst. > 6.15 O z Dunaja, Budimpežte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in LondoDfc 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10.40 B iz Kormina preko Bivia in B iz It^li'« preko Červinjana. il.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2.20 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4.SO O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrež^r.* 7.48 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. $v35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B z Dunaja in Budimpešte. 11 OO 0 Vidma preko Kormina in Bivia in , i i ualije preko Červinjana. OB N EDEUAH IN PRAZNIKIH : 10.35 O iz Nabrežine in mejpoataj. 11.5P O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Maatne Številke značijo popoludne. O — osebni vlak;B brzovlak.