3. itevllko. V UuMlonl, g tore«, 5. Junuvsrja 1909. XLll. leto, Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po p o* ti prejeman za avstro-« grške dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage deiele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, Če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — U radništvo ln npr^vniitvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Lpravn.štvu naj se blagovolijo, pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, $j. administrativne stvari. Uredništva telefon it 34. Posamezne itovilfce po 10 h- Uprav Blitva tele Ion it 85. Kranjski deželni zbor. V potek, dne 8. t. m. se snide kranjski deželni zbor na zasedanje, ki bo sicer kratko, toda, če smemo soditi po znamenjih, tako viharno, kakor še nobeno. Sklican je deželni zbor, da bi odobril proračun in da popolni svojo eksekutivo z izvolitvijo zastopnika nove splošne kurije. Važno je to oboje, ali vendar stopa vse v ozadje spričo dogodkov, zaradi katerih je treba z vlado obračunati vsestransko in temeljito. Mera je namreč polna in pasje potrpežljivosti, s katero smo Slovenci obeh strank doslej prenašali početje barona Schwarza in njegovih sokrivcev, je konec. V nedeljo so zborovali deželni poslanci narodno-napredne stranke -in sklepali o svojem postopanju v deželnem zboru specialno z ozirom na osebo deželnega predsednika barona Schwarza, včeraj pa je zborovalo vodstvo klerikalne stranke in je sklenilo protest proti nezakonitemu imenovanju tretjega deželnega šolskega nadzornika ter izjavilo, da bo stranka najodločneje nastopila proti vsem, ki so za to ustavno odgovorni. S temi sklepi je jasno povedano, da obsoja dežela kranjska ta nečuveni sistem, ki ga je z brezprimerno drznostjo uveljavil baron Schvtarz na Kranjskem. S tem pa je tudi povedano, da se morajo nemudoma izvršiti najteme-Ij i tej še personalne premembe pri deželni vladi in da morajo izginiti poleg barona Schwarza tudi njegovi sokrivci. Kaže se pa, da hoče baron Teod. Schwarz še enkrat poskusiti svojo srečo. Kaka modra vlada bi v razmerah, kakršne so zavladale in spričo dejstva, da vsi ljudski zastopniki deželnega zbora — izvzemši samo deset veleposestniških priviligiraneev, ki nikogar ne zastopajo — zahtevajo odstranitev barona Schwarza in njegovih svetovalcev, postopala razumno in bi ugodila občni zahtevi cele dežele, že zato, da se izogne neizogibnim konfliktom in da prepreči tisti vihar, ki nastane čisto gotovo, če se prikaže Schuarz ali njegovi svetovalci v deželnem zboru. Toda v Avstriji se zgodi le malokdaj to, kar je razumno in kar je pametno, in tako utegnemo doživeti, da bo bar. Schwarz ime! v petek pogum, prestopiti prag deželnega zbora kraniskesra. Če se to v resnici zgodi, naj si baron Schwarz sam pripiše posledice svojega ravnanja; da mu bo še žal, za to mu lahko jamčimo. Z grehi obložen bo stopil baron Schwarz v deželni zbor in bo dajal za te vnebovpijoče grehe odgovor. Težko bo to, zakaj v teh par letih, kar je baron Schwarz deželni predsednik na Kranjskem, je storil toliko slabega, je zakrivil toliko krivic, da je končno ljudska nevolja udarila z elementarno silo na dan in da sedaj zahteva odstranitev Sehwarza in njegovih pomočnikov, odstranitev na vsak način in brezpogojno, in uvedbo novega sistema, slonečega na pra-viei in na veljavnih zakonih. Samo kakih osem dni bo zboroval deželni zbor, toda to zborovanje bo" velepomembno za pri hodu jost, zakaj tu se začne enkrat odločilni boj za osvoboditev slovenskega naroda od tiranstva nemških birokratov. LISTEK. Faujt. (Tragedije prvi del. Poslovenil Ant. F u n t e k. Izdala »Slovenska Matica«) . Prevajanje pesniških del je velika umetnost. Navadno mislijo ljudje, da je prevajanje pesniških umotvorov reproduktivna umetnost. To pa ni resnično. Reproduktivna umetnost je na primer recitiranje ali igranje. Recitator, oziroma igralec ima nalogo, da z besedami in z igro predoči, kar je pesnik ustvaril in da pripravi pesnikov umotvor do kolikor mogoče popolne veljave. Reproduktivna umetnost je tudi kopiranje slik. Kopist posname, kar je umetnik zamislil in uresničil, porablja pa ravno tisti materijal, kakor prvi umetnik. Kakor morajo recitator, igralec in kopist* podati ekvivalent za to, kar sta ustvarila pesnik in slikar, tako mora to storiti, tudi prelagatelj, toda njegova naloga je veliko težja, kakor recitatorjeva, igralčeva ali kopi-stova, ker mora pri prevajanju iz drugega čisto tujega materijala to na novo ustvariti, kar je pesnik Ustvaril iz drugega materijala. Ta pesniški materijal je jezik. Kako le«J-M]i? n. Prišedši v Belgrad zvečer 24. decembra, sem se takoj pobrigal, da dobim priliko se razgovarjati z raznimi uglednimi srbskimi državniki. Po posredovanju prijateljev sem se drugega dne seznanil z upokojenim višjim častnikom g. V. Milovanovi-ćem, bratom ministra zunanjih del dr. Milovana Milovauoviea. Ta je drage volje prevzel nalogo, da mi iz-posluje avdijenco pri bratu ministru. Še tekom dopoldne istega dne sem dobil obvestilo, da me minister sprejme popoldne ob 5. v svoji pisarni. Ob določeni uri sem se napotil v ministrstvo zunanjih del. Nameščeno je v poslopju, zidanem v preprostem orientalskem slogu, tik kraljevske palače. Uradniki so me sprejeli izredno ljubeznivo ter me peljali v sobo sek-cijskega načelnika dr. S p a 1 a j k o ■ vica, čigar ime se je zlasti v zadnjem času često imenovalo kot moža, v katerega rokah so se baje stekale vse niti takozvane »velikosrbske propagande«. Pred mano je stal eleganten, štiridesetletni mož, vitke postave, iskrečih oči z lahko meliranimi črnimi lasmi; živahne kretnje so kazale, da imam pred sabo izredno temperamentnega moža. Po nemških in madžarskih listih proslulega »revolucionarja« sem si predstavljal pač čisto drugačnega. Ta distingvirani mož, katerega vsaka ped kaže vešče- Faust je nemško delo, ne samo po besedah, nego tudi po duhu nemškega jezika. Že vsled tega ga je bilo silno težko prevesti. Prelagatelj se j«* moral pri vsakem verzu vprašati, kako bi bil Goethe dotično stvar povedal, če bi bil mislil in pisal v slovenskem jeziku. Za vsako v duhu nemškega jezika pisano frazo, da, za vsako besedo je moral iskati duhu slovenskega jezika primeren ekvivalent in moral seveda paziti, da je ta ekvivalent poetičen in plemenit. Pesništvo in glasba sta sorodni umetnosti in prevajalec mora imeti fin čut za ritmiko in melodiko jezika, kajti v verzih in rimah so glasbeni elementi, ki se pri prevodu ne smejo izgubiti, če prevaja kdo pesniške proizvode, ki nima čuta za ritmiko in melodiko, je to prav isto, kakor če bi hotel komponirati človek, ki nima posluha. Končno je tudi velika težava forma. Enemu jeziku so gotove forme jako prikladne in naravne, v drugem jeziku pa jih je silno težko obvladati. Kako je torej Funtek poslovenil »Fausta« ? Reči moramo, da naravnost vzorno. Njegov prevod je umetniški, njegov jezik je poetičen, vse jo prevedeno v duhu slovenskega jezika, ritmika in melodika sta ohranjeni. Da se tod in tam marsikaj glasi ne- ga diplomata, na katerem pa ni ničesar garibaldinskega, naj bi bil oni prekucuh, ki je hotel revolucionirati ves slovanski jug? Kdo bi temu verjel! Po končanih formalnostih pred-stavljenja sva pričela razgovor o temi, ki je bila najbližja, o »velikosrb-ski propagandi«. V razgovoru sem omenil, da bi prav rad vedel, koliko je resnice na stvari, da je baje srbska vlada bila v zvezi s hrvaško-srbsko koalicijo, zlasti z enim njenih glavnih voditeljev Franom Snpilom in da je koalicijsko časopisje tudi gmotno podpirala, o čemer so avstrijski in ogrski listi baš v zadnjem polletju toliko pisali. Na sicer resnem obrazu dr. Spa-lajkoviča se je pojavil lahek usinev, zamahnil je energično z roko in kategorično naglasa je vsako besedo odvrnil: »Prosim vas, nič kakor bajke. Srbska vlada ni imela nikdar nobene zveze s hrvaško-srbsko koalicijo, nikdar ni bila v stikih s poslancem Supilom ali s kakršnimkoli drugim poslancem, najmanj pa je prišla v položaj, da bi bila podpirala gmotno koalicijsko časopisje in naj bo to že reški »Narodni List« ali kakršnikoli drugi časopis. Razni listi so opetovano zatrjevali, da je bil poslanec Šupilo v Belgradu in da je konferiral z mano. Da je vse to izmišljeno, vam bc zadostovala moja izjava, da poslanca Frana Šupila niti ne poznam.« Dvignil se je raz dež ter z besedami: »Hitim, da poročam in vas prijavim gospodu ministru,« odšel iz sobe. Deset minut kasneje sem bil v sobi ministra zunanjih del dr. Milovana M i 1 o v a n o v i ć a. Robusten mož v petdesetih letih, z okroglih, zdravih lic mu sije dobrosrčnost, iz oči pa diplomatska pretkanost. V vseh njegovih kretnjah se vidi spretnega diplomata, ki je temeljito izvežban v vseh strokah svoje umetnosti. Vstopi vsi v sobo, mi je vljudno podal roko rekoč, da ga veseli, da se tudi slovensko časopisje zanima za dogodke v Srbiji in jih pazno ter nepristransko zasleduje. Na prošnjo, če bi mi dovolil kratek razgovor o aktualnih političnih vprašanjih, tičocih se Srbije, je vljudno smehljaje odvrnil: »Izvoli-U*y drage volje.« Moje prvo vprašanje je bilo, ako bo prišlo do evropske konference*? Minister je na to vprašanje dal tale dokaj pitijski odgovor: »Povejte vi meni to, pa vam bom tudi jaz po- vedal. Vsekakor pa so šanse za konferenco v zadnjih dneh postale dokaj ugodnejše. Ruska cirkularna nota na velesile in govor ministra Izvoljske-ga v gosudarstveni dumi bosta kolikor toliko ugodno vplivala na to akcijo.« Drugo vprašanje je bilo: »Ako Srbija ne dobi na konferenci nobene kompenzacije, kaj bo potem storila?« Dr. Milovanovič je nato odgovoril približno takole: »To je v rokah božje previdnosti. Kdo bi mogel to že danes povedati?! Vsekakor se mora v tem slučaju polastiti srbskega naroda nevolja in nezadovoljnost in navdati ga mora prepričanje, da v takšnih okolščinah ne more več dalje živeti.« Kot tretje sem stavil tole vprašanje: »Ali bi se Srbija zadovoljila z avtonomijo Bosne in Hercegovine pod guvernerjem iz habsburške hiše?« Na to vprašanje je minister od-klanjaje zamahnil z roko rekoč: »Prosim, o tem me ne sprašujte.« To vprašanje sem zabeležil, ker je med tem dr. Milovanovič že govoril v narodni skupščini in v svojem govoru javno označil stališče srbske vlade o tem vprašanju. Zadnje moje vprašanje je bilo tole: »Vaša ekscelenea, ali bi mi hoteli povedati, kakšno je sedaj razmerje med Srbijo in Turčijo?« Dr. Milovanovič: »Izvrstno, ne inore biti boljše. Listi so sicer javljali, da je prijateljsko razmerje v zadnjem času skaljeno, toda pisali so neresnico, ker žele baš sedaj napetih odnošajev med Turčijo in Srbijo . .« S tem je bil razgovor končan. _ R. P. Ustanovni občni zbor „Nar. del. orjnnlzncile" v LJubljani. 3. januar 1900 je velikega pomena za slovensko narodno delavstvo v Ljubljani. Ustanovila se je njih organizacija, ki naj jim telesno in duševno koristi in ki naj pokrepi njih narodno zavednost, naj pa tudi vs-podbudi narodno zavest v onih, ki doslej -— ne po svoji krivdi— še ne čutijo potrebe biti zavedni Slovenci, ampak so kolikor toliko indiferentni v tem oz i m. Shod je bil v veliki dvorani »Mestnega doma« popoldne ob 2. So- kako akademiško, da je ta in ona misel izvirnika nekako v prevodu obledela in da je jezik tu in tam trd — temu se pač ni bilo izogniti, kajti točno poslovenjenje »Fausta« je že no sebi velikanska težava. Največji del »Fausta« je dovršeno in res krasno preložen. Funtek je moral temu prevodu posvetiti mnogo let resnega in vztrajnega dela. Ustvaril nam je klasičen prevod. Marsikaka misel je celo v slovenskem prevodu jasneje in mar-kantneje izražena, kakor v nemškem originalu. Hvaležni smo lahko Funtku za to znamenito delo. A ko razmišljamo o silnem trudu, ki ga je imel, se nam nehote poraja misel, da ta velika žrtev ni v primeri z uspehom, ki ga bo prevod imel. »Faust« ni čtivo za navadne ljudi z navadno izobrazbo, »Fausta« bero samo naj izobražene j ši ljudje. Ko bi naši izobraženci ne znali nemški, bi bil Funtkov prevod za nas velikanskega pomena, ali naši izobraženci znajo nemški včasih bolje kakor pravi Nemec in bodo čitali »Fausta« tudi še v prihodnje v nemškem originalu, če ga bodo sploh čitali. Mogoče je seveda, da pride čas, ko bo pri nas postalo temeljito znanje nemščine nepotrebno in ko bodo Slovenci čitaJi tuje klasike v prevodih, a ta čas je še jako daleč in če enkrat pride, bo med tem Funtkov prevod že zastarel. JuNžev Rudi. (Konec.) Rudi je znal citrati. Da bi Milka ćula njegovo citranje, igral je pri odprtem oknu same zaljublene, pri tem so mu pa tekle na citre solze, deloma zato, ker je tako zaljubljene citral, deloma pa tudi, ker je bil pre pričan, da njegovo citranje doseže svoj namen. No, fant se ni povsem varal. Ko sta se drugi dan srečala z Milko, ga je ta vprašala, če zna on tako lepo citrati. »Da, da, jaz, jaz!« je hitel jecljaje Rudi, »če hočete, pa pridem enkrat k vam citrat.« »Jako veselilo .me bo,« je odvrnilo dekle, »le pridite.« Rudi je bil zvečer že pri Milki s svojimi citrami. Citral je, da je vse teklo od njega in kadar je kako milo in ganljivo zaigral, pritekla mu je solza iz očesa. Ker žensk tudi ni treba posebno siliti, da začno jokati, sta se tudi Reza in Milka spustili v jok, tako, da so jokali vsi trije. Ko je bilo pa tako ginljivo! Rudi je odslej hodil dan za dnevom citrat k Milki. Zadovoljen je bil, da je govorila navadne reči z njim, da je hvalila njegovo citranje. Ženski sta seveda radi poslušali mile melodije, zato je Reza večkrat dala skuhati čaja in postregla z njim pre-prijaznemu sosedu. Ta se je branil cialno - demokratičnega špijona je igral g. Mlinar, ki je pa v svojo žalost moral uvideti, da bo število vseh udeležencev na zborovanju naraslo nad 300. Zborovanja so se udeležili med drugim tudi deželni poslanci in občinski svetniki gg. dr. O r a ž e n , dr. T r i 1 1 e r in T u r k ter občinski svetnik g. Maver. V imenu pripravljalnega odbora je otvoril zbor njegov predsednik g. Ribnikar, ki je proglasil sklepčnost, pozdravil vse deležence, zlasti zastopnike bratskih podružnic, in sicer tržaške, boljunske in dolinske (Živahni živio-klici), deželne poslance in občinske svetnike (Živahni živio-klici). Prebral je nato brzojavke, ki so došle od ajdovske, rojanske in ricmanjske podružnice (Živahni živio-klici.) Govornik je natonadalje-val: Odbor je že več mesecev zbiral narodno delavstvo ljubljansko v močno falango.Nemci nas hočejo pritisniti ob zid, zlasti pa pritiskajo na slovensko delavstvo. Slovenci bijemo boj za narodni obstanek. Dosegli bomo uspeh, če bomo v tem boju nastopali vsi skupno. Če bo tudi slovenski delavec v tem boju, dosežemo gotovo zmago. Ta boj je pa tudi boj za kruh, za obstanek slovenskega prole-tarca. Bijemo boj zoper nemški kapital, ki hoče Slovence uničiti in za-sužniti v svojo moč. Da se naš delavec organizira, je potrebno, da ne bo prenašal vedno samo žakljev in gonil krampa, ampak da bo dobival tudi boljše službe,kot jih dobivajo dru-gorodni delavci z istimi ali pa celo slabšim zmožnostim. Krušni boj je pri nas Slovencih identičen z narodnim, nacionalen boj je toliko kot naroden boj. Ako ojačimo svoje duševne in gospodarske sile, nam je zagotovljena boljša bodočnost, ki je potrebna za slovenskega delavca, ki bo pa tudi v prid vsemu narodu, če bo njegov delavec stal na boljši stopinji. Nato je podal g. Š k r 1 j poročilo o delovanju pripravljalnega odbora* • • Gibanje N. D. O. v Ljubljani se je kot v Trstu pričelo v delavskih vrstah. Razlogi za to so narodno-soci-alnega izvora. Ogromna večina ljubljanskega delavstva ne more pristajati na internacionalen stalež social-no-demokratične stranke, ki se je do-sedaj edina smatrata kot zastopnica delavstva na Kranjskem; delavstvu, ki je v tem oziru po temeljitih skušnjah raznih ponesrečenih štrajkov sprva, češ, da mu gre taka opojna pijača v glavo in da postane takoj vrtoglav, vendar ker je bil dobro vzgojen, je končno pozabil na vse pomisleke in spolni! Rezino željo. Takrat je večinoma vselej jokal pri nadalj-nem citra nju. Neki večer ni bilo Reze doma, ko je Rudi prinesel pod pazduho svoje citre k Milki. Ko mu je dekle povedalo, da sta sama in da gospodinje morda še celo uro ne bo domov, se je tudi pri vsakem komadu, ki ga je igral, zmotil. Tako grde disakorde je spravljal v življenje, da je kar trgalo po ušesih, končno so se mu pa utrgale kar tri strune. Žalostno je pobe-sil oči nesrečni igralec, zroč na potrgane strune, po licih so mu pa privrele gorke solze in se razbile ob ci-terni deski. »Kaj vam je, gospod J urez?« ga je vprašala deklica začudeno jokajo-čega gosta. Ta pa se je spustil v popolen jok. »Kaj vam je, gospod,« Globoko je zavzdihnil, vzdignil glavo in oči proti dekletu in zašepe-tal: »Gospodična!« »Kaj je, gospod,« »Gospodična, jaz vas imam rad, jaz vas imam strašansko rad.« »No, potem vam pa še ni treba jokati,« je menila ona, »mislila sem, da je kaj hujšega.« in v drugih slučajih poučeno o zgrešenih potih omenjene stranke, ni preostalo drugega, nego abstinirati internacionalno socialno - demokratično stranko ter misliti na Narodno delavsko organizacijo. Predsedniško mesto v pripravljalnem odboru je prevzel Adolf Ribnikar, ki je s svojim uspešnim nastopanjem priredil stvar s pomočjo sodelovanja odbora do ustanovnega občnega zbora. Pred-no se je 27. septembra konstituiral pripravljalni odbor, je bilo 25 sej. Nato je bilo 30 posvetovalnih in pripravljalnih sej in sestankov in 20 shodov, na katerih se je pojasnjeval namen in pomen organizacije. Posredovalo se je doslej v 25 slučajih pri delu in razdeljevanju podpor. 2^1asti se je posredovalo glede odpuščenih Koslerjevih delavcev in septembrskih žrtev.Tudi je več kočljivih pravovarstvenih slučajev, kjer bo treba mnogo truda in eneržije, da se iz vojuje j o. Narodni čut ima največ podlage za reševanje socialnega vprašanja. Zato mora biti vsak posameznik naroden. Da bi bili slovenski delavci pristaši dr. Adlerjevi, kot je social-no-demokratična stranka, ni mogoče. Socialna demokracija le raznaroduje delavstvo in narodnega programa nikakor ne izvršuje. Ljubljanska »Narodna delavska organizacija« bo delovala po zgledu tržaške organizacije, ki ima življenjski pogoj. (Odobravanje) . Nato je tajnik prečital pravila in jih tolmačil, kolikor je bilo potrebno. Namen društva je, organizirati narodno delavstvo vseh strok brez razlike, varovati pravice delavcev in ščititi njih moralne in materialne tako posamezne kakor skupne interese v vsaki meri privatnega in javnega življenja, in sicer v javnem življenju tako v razmerju nasproti državi kakor v razmerju napram deželi in občinski upravi. Politična vprašanja so izključena, ker je organizacija strokovna. Tudi hoče organizacija ohraniti narodu gospodarsko in duševno krepke delavce in tako delavstvo sploh. N. D. O. v Ljubljani razteza delovanje po vsem Kranjskem ter ima pravico ustanavljati podružnice po vsej deželi. Član organizacije je lahko vsak moški ali ženska, ki je dopolnila 16. leto in je pri kaki delavski stroki. Pristopnina znaša 50 vin., tedenski doneski za moške 20 vin., za ženske 10 vin., ustanovni-ki plačajo enkrat za vselej 50 K, podporniki pa 6 K na leto. Strokovne skupine v organizaciji se ustanove, če je najmanj 20 članov ene stroke v njej. Pravila so se soglasno sprejela. Nato je I. tajnik tržaške N. D. O. g. E n g e 1 m a n poročal o nezakonitostih, ki jih je izvršila paro-brodna družba »Dalmatia« napram slovenskim delavcem v Trstu, v kar so jo nahujskali tržaški socialni de-mokratje, ki odrekajo slovenskim de-laveem pravico do kruha, (O tej stvari glej včerajšnjo brozojavko!) Prinaša pozdrave od tržaškega slovenskega delavstva, ki ljubi ljubljansko delavstvo, ki ima iste cilje in pota kot tržaško. Želi, da bi dose-ali te skupne cilje. Ljubljanska »N. D. O.« ima krasno prihodnjost, če bo vztrajno delovala. G. Engelman je zaklical: Naprej zastava Slave in potem bomo prikorakali do svojih pravic! (Viharno ploskanje). G. predsednik se je zahvalil za lepe besede in ga prosil, naj sporoči tržaškim tovarišem to zahvalo. Zastopnik boljunske podružnice »N. D. O.« g. Urbančič je prinašal prisrčne pozdrave iz svojega kraja ter poudarjal, da je najhujši na- »O še hujše je,« je dejal v solzah. »Kaj pat« Zavzdihnil je zopet in rekel težkih besedi: »Ne vem, če imate tudi vi mene radi.« Rekoč jo je pogledal tako bolestno, da bi omečil skalo. Dekle je pa odgovorilo: »I seveda vas imam rada, saj nimam nobenega vzroka vas sovražiti.« »Radi me imate, Milka,« je skočil Rudi pokonci in planil k njej, »ah, recite še enkrat to sladko besedo.« Rekši jo je prijel za roko, hotee jo poljubiti. »Tako pa ne,« je rekla ona, »prosim, bodite dostojni v tujem stanovanju.« Rudija so te besede streznile, da je stopil korak nazaj, milo pogledal dekle, ki mu je povedalo, da ga ima rada le toliko kot vsakega drugega človeka, potem pa pobral citre in jo-kaje odšel skozi vrata. »Prismoda!« bi bil slišal, če bi bil cul dekle, ko je vrata zaprl. Če je Milka mislila, da je s tem spoznal sosed, da ne mara imeti ž njim nobenih posebnih ceremonij, se je zelo motila. Rudi je sicer opustil dnevno posečanje Rezino in Milkino, v njegovem srcu je pa zorel sklep, da mora dobiti dekle, katero si je sprotni k slovenskega delavca in ter-nacionala. Njeni voditelji pravijo, da skrbe za vse enako, vendar si nič ne delajo bridkega srca, da sedimo Slovenci vedno pri praznih skledah, Nemci in Italijani pa pri polnih. Izobrazba naroda je potrebna, zato so ljudsko-šolski učitelji v Istri pristopili k »Narodni delavski organizaciji«. Tudi kranjskim tovarišem priporoča govornik, naj store isto! Novi organizaciji želi, naj živi, raste in cvete, da bodo segale podružnice »Narodne delavske organizacije« od Jadranskega morja do najsevernejših točk slovenske domovine. (Burno ploskanje). Predsednik izreče zahvalo na krasnih besedah govorniku, vsem odposlancem iz Istre pa se zahvali, da so prišli tako daleč med svoje brate. Upa, da so dobili prepričanje, da ima organizacija v Ljubljani življenjski pogoj, da je krepka in da bo v čast tudi tržaški posestrimi. Nato so se vršile volitve. Za predsednika je bil soglasno in z navdušenjem izvoljen g. Ribnikar, ki je obljubil, da bo vedno deloval v prid slovenskega delavstva, da se povzdigne kulturno, da ne bo vedno tlačanilo. V odbor so bili izvoljeni gg.: J u v a n , rezbar, Š k r 1 j, krojač, Cimerman, odvetniški solicitator, Likar, učitelj, Rak, hranilnični sluga, J e r as , sodar, F o r t i č , knjigoveški pomočnik, Hribar, metteur, Ha v liček, telefonski monter, P e h a r i č , ključavničarski pomočnik, dr. Gosak, odvetniški kandidat in Lovšin, privatni uradnik. Namestniki so gg. Ma 1 i č , pečarski pomočnik, Kralj, brivski pomočnik. Kralj, dimnikarski pomočnik in Ham, mesarski I>omočnik. Razsodišče obstoji iz gg.: dr. Š a v n i k a , odvetniškega kandidata, B r i c 1 j a , šolskega sluge in Jakopiča, knjigoveškega pomočnika. Pregledniki računov so gg.: Peruzzi, posojilnični uradnik, Hiter, hranilnični urad. in G e r -b a c , knjigovodja, v nadzorstvu pa gg. Š ap 1 j a , magistratni uradnik, T o m a ž i n , poštni oficijal, B r i u-š e k , delavec, Z a d n i k , krojač, Feldstein, knjigoveški pomočnik, L o ž a r , železniški delavec in Ogrizek, potovalec. Pravovar-stvo je prevzel brezplačno gospod dr. Lavrenčič. Vse funkcije veljajo za 2 leti. Upati je, da začne organizacija poslovati s 15. januarjem. Njeni prostori so v Šelenburgovih ulicah št. 6, I. nadstropje, kjer se dobe vsi potrebni podatki od 6.—8. zvečer. Pri slučajnostih se je na predlog g. S k r 1 j a sprejela tale resolucija: Slovenski delavci, člani »N. D. O.« v Ljubljani, zbrani na ustanovnem občnem zboru 3. januarja 1909 protestirajo najodločneje proti resoluciji sprejeti dne 20. decembra 1908 na shodu društva »Fascio economico fra i Iavoratori del porto«, s katero se odreka tržaškim slovenskim delavcem, kot velikemu delu avtohtonega tržaškega prebivalstva, pravica do dela, gospodarske osamosvojitve in razvoja; izražajo svojo globoko ogorčenost, da se še dandanes hoče posta-\iti tržaške slovenske delavce na stopinjo tujcev in pričakujejo, da bodo vsi slovenski delavci slednjič odprli oči, izpre-videli svoj položaj ter se vspričo nevarnosti, katera jim preti, oklenili »N. D. O.«, da uporabijo vsa sredstva \ obrambo svojih gospodarskih potreb in pridobitev.« Sprejet jo bil nadalje protest proti imenovanju Belarja za deželnega šolskega nadzornika na Kranj- zaželelo njegovo srce. Da, mora jo dobiti, če ne zlepa, pa zgrda! Štiri dni nato je prišla Milka k vodovodu s škafom po vodo. Ravno je natočila, ko je iz nekega veznega kota stopil k njej Rudi in dejal resno: »Povej zdaj, ali me češ, ali me nečešl« »Kaj pa hočete od mene!« je vprašalo dekle, ki se ji je citrarjev nastop zdel nekam čuden. »Vprašam vas, če me hočete za moža; če me ne marate, se na mestu zakoljem.« Kdor pozna mehko žensko srce, ve, kaj se je zgodilo nato. »Oh, nikar, nikar,« je hitelo dekle in vleklo nož od njegovega vratu, »saj vas hočem imeti rada, rajši kot koga drugega. Vrzite proč tisto vražjo reč!« Rudi jo je ubogal, vendar Milka mu je morala dati poljub, sicer, je zagrozil, da se vseeno zakolje. Rudi je tako prišel do dekleta. Hodil je zopet citrat večer za večerom k Milki, ob nedeljah so šli ven, on, dekle, Reza in Rudijeva mati, dan za dnevom so pa romala pisma in razglednice od ljubečega fanta do neljubečega dekleta. Ta se sicer na noben način ni mogla ogreti za usi-Ijivega mladeniča, ampak storila vsako dejanje nagnenja do njega prisiljena. Zato ji je postalo to življe- skem, ker je to imenovanje atentat na slovensko šolstvo in naperjeno predvsem na to, da bodo Nemci še toliko bolj lovili slovenske otroke v nemške šole. Glede delavnic državnih železnic, ki pridejo v Ljubljano, se je izrekla gospodu državnemu poslaneu Hribarju zahvala za njegov trud v tem oziru, sklenilo se pa je tudi, da se naprosi, da deluje na to, da bodo v teh delavnicah nastavljeni le slovenski in slovanski delavci, da se ne bo uvažalo nemško blago, da ne nastane Šiška drugo Kočevje. S tem je bilo zborovanje končano. Ljubljanski »Narodni delavski organizaciji« kličemo: Živi, rasti in £c razvijaj! — slovenskemu narod nemu občinstvu pa: Podpirajte jo, ker je podpore vredna! Občni zbor podružnice družne su. emu m Heroda v Bujenici. (Odmev 18. septembra iz Ptuja). V nedeljo, dne 27. grudna je imela podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Vuzenici svoj letni občni zbor z veselico v gostilni gosp. Mravljaka. Vuzenica je edini trg v zgornji Dravski dolini, ki je v slovenskih rokah. V trgu samem ne najdemo niti treh pristnih Nemcev, a nemškutarske drhali kar mrgoli v njem. Sinovi in hčere slovenskih mater, ki niti besedice nemški ne znajo, so se navzeli nemškega divja-štva, podpihani od mutskih velenem-cev, zgrabili tega dne za kole, nože, samokrese itd., namazali svoja grla s frajžganjem in vdrli v prostore g. Mravljaka ter izzivali mirne goste in jih začeli dejansko napadati ter jih vznemirjali in napadali vso noč. Priprave na napad: Kakor po drugih krajih, tako se je tudi v Vuzenici nemškutarska drhal od tistega dne, ko se je izvedelo, da se namerava prirediti občni zbor z veselico, pripravljala na napad gostov. V sramoto takozvanega cveta Nemcev v mariborskem okraju bodi povedano, da so pripravljale to drhal na napad osebe, ki bi morale dajati v obnašanju zgled drugim. Ko bodo preiskave v tem končane, spregovorili bodemo nekaj odločnih besed. Skušali so najprej z grožnjami odvrniti ljudstva, da bi se ne udeležilo veselice. Pošiljali so Slovencem razna grozilna pisma, trosili vest po okolici, da bode do 300 rokodelskih pomočnikov pripravljenih za napad. Tako je dobil n. pr. tudi vodja Slovencev v marenberškem okraju, g. F. Pahernik, iz Vuhreda grozilno pismo z besedami: »Slovenski hobuh pridi jutra, mi te pričakujemo, na veselo zwidenje. Heil und Sieg.« Vse grožnje niso izdale nič. Veselična dvorana je bila natlačeno polna. Napad: Vrli Mutčani in Vuhredčani so v obilnem številu prišli na veselico. Med potjo s kolodvora jih je opija-njena drhal napadla s psovkami »w i n d i s c h e H u n d e« in jih z a-sta vi jala pot. Okoli polu 7. ure zvečer je oddelek drhali pridrl v ve-selično dvorano, začel kričati »Heil« in prepevati nemški pesmi, drugi pa so s koli oboroženi obkolili Mrav 1 jakovo gostilno. Predsednik podružnice je takoj zahteval od razgrajačev, naj zapustijo dvorano. Ti pa so tulili naprej in jeli nje zoprno in silila je iz kraja proč. To pa posebno od takrat, ko ji je ljubeči Rudi pretil s samokresom, on, jokavi Rudi. Nekoč je namreč v gostilni spregovorila par prijaznih besedi z znancem, kar ji je vzel tako za hudo, da ji je pokazal samokres, rekoč: »Tale ti ozdravi vse take pregrehe!« Rudiju so na policiji odvzeli samokres, ljubosumen pa zato ni bil nič manj, pač pa še bolj. Reza in Milka sta dober mesec nato odrinili v drugo mesto. Rudi je pri njunem odhodu britko jokal ter obljubil, da obišče kmalu svojo ljubico. Sicer ga ni nihče vabil in želel, vendar je čez štirinajst dni spolnil svojo obljubo. Prinesel je seboj citre in milo in ginljivo citral, da so zopet jokali vsi trije. Ko je odhajal, ni hotel vzeti seboj citer, da je imel v prihodnje vzrok priti. Prihajal je namreč najmanj vsak mesec, prinesel Milki zdaj to zdaj ono, citre so pa vedno ostale pri njej. Ker je fant vselej ves objokan prišel in jokal, prodno je šel, kazalo se mu je dekle prijazno iz usmiljenja, da bi si res morebiti kaj ne napravil, če bi mu pokazala, da ne mara zanj. Minulo je tako leto. Rudi je Milki nanosii že vse polno darov, pričenši od pavole pa do Marijine podobice v zlatem okvirju. Tudi knjige ji je kupoval, da bi ji ne bilo dolgčas, kadar bi njega ne bilo pri pretepavati goste. S silo so bili potisnjeni v lopo, iz katere jih tudi orožniki niso mogli spraviti. Tulili so v lopi pesmi »Wacht am Rhein« in druge ter kričali »heil«. Vsakega, ki je prišel blizu, so zmerjali z »windischer Hund« itd. Ko so nekateri gostje odšli, jih je tolpa zmerjala in jih spremljala s tuljenjem in streljanjem iz samokresov. Posameznikov se je de-j a n s k o lotila. Kdo so bili razgrajači. Ne govorili bi o razgrajačih in spravljali njih imena v javnost, ker se nočemo baviti s takšno fakinažo, ako bi se med tolpo ne odlikovali zla sti uslužbenci južne železnice. Na prvi hip nam je prišlo na misel, da mogoče južna železnica za-ukazuje svojim uslužbencem, da pomagajo nemškutarski fakinaži pobijati mirne Slovence, da pribori s tem slovensko zemljo Nemcem. V spomin nam je prišlo, kako se je v Ptuju odlikoval železniški uradnik Siegl. Izvedeli smo celo, da je železniški uradnik L a n g e r iz Vu-zenice imel 14dnevni dopust ravno v tem času. Menda vendar ne zato, da bi lažje pripravljal in vodil tolpo v boj. Z gorjačo v roki je kričal ta v lopi na mirne Slovence, jih zmerjal z »windische Hunde« in se drl »heil«.Posebno »no-bel« tudi ni bilo slišati, ko je fakii:a-ža čestitala temu prenapetnežu z »du Langer — heil«, če je ta »pošteno« nahrulil kakega Slovenca. Ne vemo, kaj porečejo drugi železniški uradniki k tem pobratimstvom svojega tovariša. Med drhaljo je bil tudi železniški uslužbenec Mu sil, ki pravi, da je internacionalen, pa je »Sackelwart« podružnice »Schulve-reina«. Reforma državnozborske-ga poslovnika. Dunaj, 4. januarja. Odsek za reformo državnozborskega poslovnika je sklican na sejo dne 17. t. m. Kakor javljajo listi, se je odsekove-mu predsedniku baronu Fuchsu posrečilo pridobiti za reformo poslovnika malodane vse stranke. Reforma poslovnika ne bo onemogočila ob-strukcije, preprečiti ima samo to, da zbornice ne bodo terorizovale male frakcije. Za razpravo o vladnih predlogih se določijo posebni dnevi. Pri teh sejali nujni predlogi nimajo prednosti pred vladnimi. Istočasno z reformo poslovnika se imajo pavša-lirati tudi poslanske dnevnine. Predlaga se, da se da poslancem stalna plača letnih 6000 K, izplačljiva v mesečnih obrokih. Za 516 poslancev bi pavšalacija zahtevala 3,096.000 K na leto. Nemoi in češki deželni zbor. Praga, 4. januai ja. Nemški deželni poslanci na Češkem so imeli tu konferenco, da se posvetujejo o stališču, ki ga naj zavzamejo vzpri-čo nameravanega sklicanja češkega deželnega zbora. Konference se je udeležil nemški minister-rojak dr. Schreiner in 64 poslancev. Referirali so poslanci dr. Eppinger, dr. Pergelt in Pacher. Dasi na konferenci ni prišlo do nobenega formalnega sklepa, vendar se lahko speli posvetovanja označi z besedami poslanca Iro: »Zasedanja češkega deželnega zbora ne bo, nadaljuje se obstrukcija,« Ta nastop nemških poslancev bo brez dvoma vplival tudi na parlament. Ce bodo Nemci preprečili z obstrukcijo zasedanje češkega deželnega zbora, bodo gotovo češki poslanci posegali po istem orožju v državnem zboru. njej. V resnici je pa bilo dekletu prav takrat najbolj dolgočasno, kadar je sedela nasproti svojemu ne-ljubljenemu ljubimcu. V novem mestu se je Milka seznanila z dr. Šivanko. Hodila je v gledališče, kjer se je storilo znan-stvo. Ta doktor je bil silno medenih besedi, sladak skozinskoz, zato je neizkušenemu dekletu, ki je gledala in videla samo zunanjost, ugajal in se ji priljubil. Živahno dopisovanje je bilo v najlepšem tiru, ko je prišel Milko zopet obiskat Rudi. Dekle je temu že v zadnjem pismu naznanila, da naj si izbije iz glave, da bi onadva kdaj bila mož in žena. Ves razburjen je prihitel Rudi k njej in ji prinesel zopet daril, misleč, da jo še enkrat prepriča, kako velika je njegova ljubezen do nje in da se ji bo dobro godilo pri njem. Vendar to pot ni našel prijaznega obraza, ne prijaznih besedi. Dasi je jokal kot otrok, vendar vse je bilo zaman. Dekle mu je povedalo, da ga ne mara in da je to njen odločen sklep. »Imaš že morda drugega t« je vprašal Rudi v joku. »Res ga imam.« »Kdo je to t« Povedala mu je. »Cak* hudič!« Dejal je klobuk na glavo in šinil skozi vrata. Reforme za Bosno. Dunaj, 4. januarja. Te dni se sestane v skupnem finančnem ministrstvu enketa, ki ima redigirati predloge, tičoče se notranjih reform v Bosni in Hercegovini. Baron Bu-rian je dal izdelati načrte, ki se tičejo deželnega zastopstva, uprave in novega sodnega reda za Bosno in Hercegovino. Čira bodo predloge končno redigirane, se predlog, vladama. Na čelo deželne uprave se postavi političen uradnik s približno enakimi pravicami, kakor jih ima ban hrvaški. Avstrijski ultimatum Srbiji? Dunaj, 4. januarja. 6. zvečer. Pravkar je došla iz Belgrada tale vest: Po naročilu ministra barona Aehrenthala je šel danes avstro-ogr-ski poslanik grof Forgach k ministru zunanjih del dr. Milovanoviču in mu stavil ti dve vprašanji: 1. Ali je tekst govora vaše ekscelence, ki ste ga imeli v seji narodne skupščine pretekli petek, v obliki, kakor so ga priobčili časopisi, avtentičen? 2. V slučaju da, ali je vaša ekscelenca pripravljena se na primeren način opravičiti za ta svoj sovražni akt napram Avstro-Ogrski! Minister dr. Milovanovič na ti vprašanji ni dal določnega odgovora, marveč je rekel, da stvar predloži ministrskemu svetu, ki je sklican na danes zvečer. Ako grof Forgach še danes zvečer ne dobi zadovoljivega odgovora od ministra dr. Milovanovića, zapusti že jutri zjutraj Belgrad in prekine diplomatske zveze s Srbijo. Prebivalstvo beži trumoma iz Belgrada, ker je prepričano, da je vojna na pragu. Belgrad, 4. januarja. Po mestu se je razširila vest, da je Avstro-Ogrska predložila srbski vladi ultimatum radi dr. Milovanovičevega govora. Belgrad, 4. januarja. (Pos. brz. »Slov. Nar.« za včerajšnji list prepozno došla). Včerajšnji in predvčerajšnji dan sta za razvoj usodne krize silno važna, ker je srbska vlada pokazala popolnoma jasno smer svoje politike o vprašanju aneksije v javni skupščinski debati o zunanji politiki. Debata je trajala dva dni, a niti enkrat se ni spregovorilo o kaki kompenzaciji. Voditelji vseh strank so z vso odločnostjo zastopali idejo avtonomije Bosne in Hercegovine in tudi sam minister zunanjih del je v svojem ekspozeju z vso odločnostjo naglašal, da Bosna in Hercegovina morate dobiti avtonomijo. Samozavest in zaupanje v lastno moč je silno naraslo in časopisje ri. dostno bilježi fakt, da so se končno zedinile vse stranke na skupen program glede vprašanja Bosne in Her cegovine in da je ta program akceptirala tudi vlada. Najbolj karakteri-zuje odločnost srbske politike glede Bosne in Hercegovine resolucija, ki jo je skupščina sprejela kot odgovor na ekspoze ministra zunanjih del in se glasi: Srbski narod je globoko gi-njen vsled simpatij, ki so mu jih izrazili v teh zanj težkih časih v prvi vrsti predstavniki naroda in države bratske Rusije, ravno tako Anglije, Italije in Francije; zato skupščina v imenu srbskega naroda izraža tem narodom in državam svojo najpri-srčnejšo zahvalo. Narodna skupščina je osvedočena, da te simpatije prihajajo radi pravične srbske stvari in radi identičnosti interesov in zato upravičeno pričakuje posebno od bratske Rusije tudi stvarne pomoči. Narodna skupščina poslušavši in vzemši na znanje govor gospodu mi (Dalje v prilogi.) Odšel je nad dr. Šivanka. Dobil je svojega tekmeca pri kosilu. »Ali veste, kdo sem jaz?« ga je vprašal ostro in ga meril gori in doli. »Doslej še ne.« »Kaj pa mešate moji Milki glavo! Svetujem vam, da jo pustite pri miru, sicer vam zdrobim bučo. Varujte se me!« Po teh besedah je hitro odšel, a najbrž zato naglo, ker je bil dr. Šivanka velik človek, ki hi bil morda zlomil kaj na Rudiju, če bi ga bil prijel v roke. Prišel je naš junak še enkrat k svoji ljubici, prosil z lepa za njeno ljubezen in grozil grdo, če ne uslisi njegovih prošnja. Ko je pa videl, da je res vse zastonj, povezal je svojo reči v culico, se še enkrat britko zjokal, potem pa odšel potrtega srca in skrivljenega hrbta na svoj dom. Odslej je pustil Milko pri miru. Ni ji več pisaril, le ko je izvedel, da jo je dr. Šivanka pustil na cedilu, ravno ko je dekle že dodobra bilo prepričano, da bo v kratkem gospa doktorica, poslal ji je razglednico z napisom: »Ali me češ, če te čem!« Ker ni dobil nobenega odgovora, je bilo zveze med njima enkrat vselej konec in naš Rudi se ni nikdar več jokal zaradi kake nesrečne ljubezni, pa tudi kake srečne se ni veselil. Drobne novice. — Revolucija v Veneeueli. V "Venecueli je zopet izbruhnila revolucija. To pot revoltiralo pristaši odstavljenega, sedaj v Evropi bivajo-eega predsednika Castra. 500 Čast rovih pristašev je v Makuri preprečilo izkrcanje vladnih čet. V boju je bilo ubitih 20 mož, ranjenih pa 50. — Civilna lista bolgarske kraljevske rodbine. Proračun za 1. 1909. nakazuje bolgarskemu kralju Ferdinandu 1 milijon levov civilne liste, prestolonasledniku Borisu 200.000, kraljici Eleonori 50.000 levov. — Nesreča v premogovniku. V Leckbrauhu v Virginiji je zemeljski plaz podsul 60 rudarjev. Rešili so jih deset, vsi drugi so pod plazom 7>oginili. (Lojoiit potres v južni Italiji, Ta potres je bil tako grozovit, da ga ni peresa, ki bi ga moglo vsaj približno opisati. Število ranjenih in mrtvih še zdaj ni mogoče, natančno dognati, ve se le toliko, da je to število grozno veliko. Poročila iz Mesine pripovedujejo, da bi milijon bomb ne moglo napraviti take strašne zunanjosti mesta, kakor jo je zadnji potres. Doslej ^o izkrpali 9000 mrtvih in 7000 ranjenih. Ranjence odpel j a vajo na vojne ladje. Na tisoče trupel plava po morju. Od 230 bolnikov mestne bolnišnice se jih je rešilo le 29. V razvalinah kaznilnice je pokopanih 1'00 jetnikov in 8 paznikov. Med prepoznanimi mrtveci v Mesini je francoski konzul de Pommegrac, knez Santa Alarherita. bankir Cazeluzzi, župan iz Reggio. V Reggio di Calabria vlada strahovita revščina. Tik pred železniško postrujo se je kritično noč odprl ka-postajo se je kritično noč odprl ka-rega je podzemeljska moč metala fosforerscirano vodo 20 metrov visoko. Kar je ostalo ljudi pri življenju, se bore s samokresi v rokah za živež. Deli mesta, ki so bili preje najvišji, so se ponižali do morske -rladine in se pogrezajo vedno bolj, ako da se je bati, da bo vse nu-sto izginilo. Tudi v manjši h krajih je vse razdejano. Najhujše je ob morju. Povsod je vse polno mrtvecev, ki jih je morje vrglo na suho, ali so ljudje utonili, ko je voda preplavila obrežje. Oh poti v Reggio ni ostala nobena hiša. Razen drugih vasi je IS provincijalnih občin docela uničenih. Tudi v Palmi je zgubilo več tisoč nseb življenje. Od 14000 oseb jih je le par sto živih. Pokopali so že nad -000 mrličev. Italijanski kralj je obiskal Mesino in druge ponesrečene kraje. Ni mogel verjeti, da je tako rjizdejano. Skoda je velikanska. Gospodarska škoda Italije vsled potresa znaša približno milijardo lir. Astronom Flammarion v Parizu se boji, da ho obrežje Sicilije in Kalabrije najbrž, še mnogo trpelo od potresa. Za ponesrečence se povsod nabirajo darovi in dajo veliki zneski. Baron Rothschild je dal samo 25.000 kron! Papež je daroval 100.000 lir, kraljica vdova Margerita pa 20.000. Zadaja poročila trde, da je v Reggio di Calabria 20.000 žrtev. V provinci razdejanih 20 mest, v katerih je tnreenih 7000 ljudi. Na mnogih krajih so se pojavili roparji, ki ropa-kar dosežejo, zato jih je bilo tudi par ustreljenih. Čuditi se pa ni. ljudje, ki so bili največji poštenjaki, ropajo, ko pa jim je sicer mnreti od lakote. Telefonsko in firzojtro poročim. Sklicanje deželnih zborov. Dunaj, 2. januarja. Jutrišnja Uradna »Wiener Zeitung« priobči barski patent, s katerim se sklicu-tejo deželni zbori kranjski, goriški, ^žjeavstrijski in tirolski na dan 8. januarja. Zasedanje deželni!) zborov to trajalo kvečjemu osem dni. ranjski deželni zbor se skliče, da prejme proračunski provizorij in a voli še enega deželnega odborni-K Goriški deželni zbor se skliče, da mu da možnost voliti nov deželni bor. Ministrski svet. Dunaj, 2. januarja. Danes poldne ob 5. ima ministrski svet 'o sejo v tem letu. Smrt slovenske umetnice. Belgrad, 1. januarja. Vela Ni-iuova je preteklo noč umrla. Po-eb je danes. Žalost ogromna in lošna. Na smrt Vele Nigrinove je Jo vse pripravljeno ali vest je vse-vse pretresla, ker se vsi zavedajo ^e izgube, ki je s smrtjo slavne *otniee zadela srbsko gledališče. 1 Listi prinašajo portrete Nigrinove, dolge nekrologe in obširne življenjepise. Pogreb je bil danes ob desetih predpoldne po pravoslavnem obredu, kakor je to izrecno želela pokojnica, četudi je bila katoličanka. V znak žalosti je nocojšnja predstava v gledališču odpovedana. Obmejni konflikti na srbsko - bosanski meji. Belgrad, 2. januarja. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Obmejni konflikti na Drini dogajajo se vedno bolj po-gostoma. Poročila trde, da izzivajo vedno in samo avtro-ogrski vojni oddelki, kar dokazuje, da Avstro-Ogr-ska hoče na vsak način ustvariti ca-sus beli i. Tipičen je najnovejši slučaj. Okrajni glavar iz obmejnega mesta Ljubovije je brzojavi I ministrstvu notranjih del včeraj ob desetih pred podne, da so prestopile tri avstrijske stotnije mejo in zavzele srbsko obal Drine zraven samega mesta Ljubovije, kjer so ostale celo uro. Ena stotnija je zavzela cesto, druga je odšla proti Bratuncu, tretja pa je odkorakala ob obali proti bosanski Ljuboviji. Razburjenje preiti valstva nepopisno. Ako bi poklicani faktorji ne pomirjevali, tekla bi kri. Taka in slična poročila prihajajo iz raznih krajev ob bosanski meji skoraj vsak dan. Zato se položaj smatra za vedno kritičnejši. O samoupravi carstva Poljskega. Petrograd, 2. januarja. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Projekt o samoupravi občin na ruskem Poljskem sestavljata dva uradnika ministrstva znotranjih del. Končno bo zakonski načrt redigiral S. Krvžanovskij. Po tem načrtu ne sme Zidom v Varšavi pripasti več kakor 10 do 20% občinskih mandatov. Židovska kurija se ustanovi samo v Varšavi, tudi ruska kurija je projektovana samo v Varšavi. Občinskim zastopom se daje pravica otvarjati šole, ki jih pa mora naknadno odobriti vlada. S tem S€ hoče dati možnost snovanja privatnih poljskih šol. Anglija in Rusija o konferenci. London, 2. januarja. Angleška in ruska vlada sta sprejeli propozicije, ki jih je predložila Avstro - Ogrska glede sklicanje evropske konference. Srbski kralj turškim častnikom. Solon 2. januarja. Srbski kralj Peter je posla! semkaj posebnega odposlanca, da se zahvali Častnikom 3. vojnega kora za dejansko podporo pri transportu srbskih topov in municije preko Turške. Bojkot avstrijskega blaga na Turokem. Carigrad, 2. januarja. Protiav-strijsko boj kotno gibanje postaja vedno intenzivnejše. Avstro-ogrski poslanik Pallevicini je včeraj zopet in-ter v en'ral pri turški vladi v zadevi bojkota. Veliki vezir mu je sicer obljubil, da bo vlada kolikor mogoče zavirala bojkotno gibanje, toda v bistvu bo gotovo ostalo vse pri starem. Konec senzacionalnega procesa* Jekaterlnoslav 2 januarja. Včeraj se je tu končal proceg proti revolucionarjem, ki so se 1. 1905 polastili jekaterinoslavske železniške proge. Sodišče je obsodilo 32 obtožencev na smrt, 12 pa na dosmrtno prisilno delo. Oproščenih je bilo 31 obdoi-ženoev. Slovenci zbirajte za žrtue! Darila. Upravništvn našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Menart Ivan 4*40 K, katere je nabral v gostilni g. Češnovarja pri omizju kurjevaških fantov. — Vesela dražba v gostilni .Jelenič** na Selu pri Ljubljani nabrala 530 K. — G. Henrik Berlic, učit. pri Sv. Trojici v Slov. Goricah 2 K, kot zgubljeno stavo. — G. Drago Sovre, učitelj v Radečah nabral v veseli drubi 7*10 K. — G. Mimica Grudnova nabrala v veseli dražbi v domači gomači gostilni 8 70 K, — G. Mihael Kalan v Št. Petru na Krasu 3640 K, kot nabrano odkupnino od novoletnih voščil. — F. K. je nabral v vrlo narodni meščanski pivnici A. Dekleva 14 10 K, kot novoletni dar, g. Balan pa je dodal še 1 K, skupaj 15" 10 K. — G. Mehora nabral pri šent petrskih rodoljubih 70 K. — Vesela dražba pri g. I. Rusu v Brezah nabrala 6 K. — Vesela družba v gostilni g. Mlineriča nabrala pri licitaciji prazne ba-telke 12 K. — G. A. Kravanja v Idriji nabral na Silvestrov večer 11 37 K — G. Minka Štepic 3 K, kot odkup od novoletnih voščil. — G. Viktor Dolenc 3 K, kot odkup od novoletnih voščil. Skupaj 126*77 K. Srčna hvala! Živeli! Za žrtve 20. septembra: G. Marica Blaž v Mozirju nabrala 13-10 K in sicer so darovali: G. A. Fi- J scher, župnik 2 K, g. Fr. Gosak, župnik 2 K, g. Rad. Tasak, ucite'j 1 K, g M Tratnik 5 K, drugi 3'10 K skupaj 13*10 K, in (sicer 6'55 K za spomenik 6*55 za žrtve) — G. dr. Kušar v Kranja 20 K, kot poravnava Fux Renier. Skupaj 3310 K Srčna hvala! Živeli! Za spomenik žrtvam: G. Anton Štemec, orožnik v Žuženperka nabral 3*20 K, Živel darovalec! Ceneno domače zdravilo. Za urav-oavo w _>nranitev dobrega prenavljanja a« priporoča raba mnogo desetletij dobro zna nega, pristnega ,.Moli ovegaSeidlitz-praška*' ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja Originalna ekatljiea 2 K. Po poštnem po vaetjn razpošilja ta prašek vsak dan lekar o ar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate!) nt DUNAJ1, Tuchiauben 9. V lekarnah na de Zeli je izrecno zahtevati MOLL-o v preparat zaznamovan ■ varnostno znamko in nod-ni se tr* 18 1 Sesljajoče opozarjamo na inserat o Thvmomel Sc llae, preizkušenem izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki. Dostikrat se naleti, da je za kakšno rano treba poiskati ali priporočiti dobro mazilo. Za to prav primerno in preizkušeno sredstvo, ki deluje antiseptično, hladi in lajša bolečine, je po vsej monarhiji predobro znano praško domače mazilo iz lekarnice B. Frag-nerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi Ker mazilo, tudi več let spravljeno, ne izgubi učinka in se tudi ne izpremeni, bi je za nepričakovane slučaje morali imeti pripravljeno povsod. — Glej inserat. a 400 SMSO. Generalno zastopstvo z* Avstrijo pri atf, Bareasfeid & VVedokind, L>uauj IX 3 Schwarstp »uieratraase 18. Govorniki, pevci, igralci, kadilci, dalje tisti, ki jih bolita grlo m požiralnik uživajo „Mamili ogoin mentholovi guma-ti s zdenci jačljo glasilke, varujejo pred prehlado, povzročajo jasen, čist zrak, razkrajajo slez. Cena škatljicft E 1*20. D ob t v n i > »o leltaru^h. Zaloga in razpošiljanje: 4367—3 Nadvojvode Karla lekarnica Danil II S. Erzherzog Ssrlplstz 14. Gospodična vešča strojepisja, teli vstopiti brezplačno v odvetniško pisarno. 87—1 Ponudbe pod , strojepisje" na upravništvo „Slov. Naroda". Stanovanje z 2—4 sobami išče mirna stranka za takoj aH pozneje. 88 -i Ponudbe pod P)A. B I" posle restante LJubljana. Uro z verižico Vsak dobi prekrasno re-Tr montoarno žepno uro, sreb no »Gloria«, sistem Roskopf, pat natančno idoča 36 ur, za kar se 3 leta garantira, s pozlačeno primerno oklopno verižico za samo K 2 75, 3 komade z verižico K 8—. Po povzetju pošilia tovarniška zaloga švicarskih ur 90 H Landau, Osvviecim 15 Mestaoracija »KO »fflarodni dom". Vsem spoštovanim gostom, slavnim društvom in keglaškim klubom 102 veselo novo leto ter se priporočam $a blagohoten mnogobrojen obisk oziroma prireditev veselic 2 odličnim sooštovanjem Smil in M- tfrsišnik Mlss Farler, MIss Eoerltt Enilish Lessons I Dalmatinove ulice 5. M Trgovi pomočnik se sprejme. Ker je delo samostojno, treba nekaj kavcije. Ponudbe pođ , Mlada moč ' po* ste reate Glince Vič. 86—1 Štampilije j vseh vrst za urade, J druitra, trgovca itd. Z Anton Černe j graver la Icdelovatelf • kavčukovih štamplllj J Ljubljano, Sv. Petrac 6. 2 Ceniki franko. S •reieeootieo XJretđj3.o dovoljena fie 16 let obstoječa Mjatarajia ljubljanska osredovalnica stanovanj in siužeb G. FLUX %^cikQ ulice it B 4 leče nujo*: s tre taja 2 a grof o v s ko hišo na jug; več kuharic in hišen za Ljubljano in zunaj; kuharico za penslon (samostomo) za Opatijo; računsko natakarico, otroe|o in kuhinjska deklico; preprostega koći laza, 3o K plaće itd, itd. ——— PotDlnn uiUttj —— Vestna lat kolikor nosno hlsr« poslrosba kt**ot«»vZj<»n*. unanjjm dopisom je priložit) znamko za odgovor. Prosi te za natančni naslov. Proti zoDoDoiu in gmiooi m (zborno doluj« dobre mana antiseptična Melu8ine ustna in zobna voda £ cEtreU dlesno m oelstranjaj« B3«pr£Jelno sapo ta umt* t «$eblen2«a a navodom t 5*» BI gorodnoinu gospodu II* Levstika-, lekarnarju v Ltfablj&ni. vs£» izborna Meloaroe ustna žn aobna »oda je najboljSe sredstvo zoper zobobo£, Ddstranjujo neprijetno sapo iz ust in je aepreko&ljiv pripomoček proti gnjiiobi sob, zato jo vsakemu najtoploje pripo* voC&m. Obenom pa prosim, pošljite fie 3 stek2enic6 Melus. as trie in zobno vc Is= Dovolim, da to lavno oznanite, ker j« r :;3 hvale vredno. Leopold aangi, mestni tajnik, UetlUa, 24. april* 19**. ni lak&ra& kil lan&Uk$ zahteval pojasnila. Dunaj, 4. januarja. Iz kompe-entnegra vira javljajo, da bo avstro-urrski polanik še jutri zapustil Bel-rrad, ako se minister dr. Milovano-r* ne bo do tega časa opravičil radi vojega govora v narodni skupščini. Dunaj, 4. januarja. »Frem-lenblatt«, glasilo barona Aehrentha-priobčuje z ozirom na dogodke v Srbiji uvodnik, v katerem pravi med Irugim: Ako gospod Milovanović že-novih mej med Avstro-Ogrsko in srbijo, ker i)i l)il sicer mir na Balkanu v stalni nevarnosti, potem se idi iz njegovega bombastičnega in jrozečega govora, da se vodilni srbski politiki niso ničesar naučili iz ega, kar so jim povedali v Petrogra-ii, Parizu, Londonu in Berolinu. Čakajo jih še nada 1 j na razočaranja in nad Srbijo še rTridejo težki dnevi, ako v Belgradu ne nastane temeljit preokret v mišljenju. B e 1 g r a d , 4. januarja. Ministrstvo dr. Velimiroviea je danes gveeer podalo demisijo. Najbrže sestavi novi kabinet Nikola Pašić. B e 1 g ra d , 4. januarja. Prestolonaslednik Gjorgje je danes posetil ilr. Milovano v iča in v mu v imenu I armade izrekel zahvalo za njegov rovor v skupščini. Dopisi. Iz Šiške. Silvestrov večer se je naznoval v Spodnji Šiški po starem lučaju, živahno, .tako v rodbinah kakor v javnih prostorih. »Sokol« je vabil na veselico pri »Kankertu« bilo drnštvenikov in prijateljev. Čitalnični moški zbor je pel: »Sokol-ko«, »Triglav« in »Za dom med boj-i grom«. Tambraši so svirali in občinstvo je aplavdiralo. Mali telovad-i (12) so izvajali tri proste vaje uav dobro, vrsta Sokolov je pa na konju voltižirala s - priznanim uspe-lom. Igra »Damoklejev meč« je pose m dosegla svoj namen. Vloge so tile v dobrih rokah. Občinstvo se je adovalo in vsem igralcem dajalo glasno pohvalo. Odlikoval se je Gregec« in pokazal komično žilo. >red polnočjo je nastopila gdč. Čol-ičeva kot vila in govorila: »Cas ! Kaj je to: Cas ?Od kod je in kam gre? Ud kdaj je in doklej bo. Kaj njegova je naloga! Za temeljiti odgovor teh vprašanj danes pač ni več »č a s«. Kratko pa ]>ovem, da je »čas« neviden del večnosti, da se od veka v vek pretaka — enomerno, brez presledka, z nevzdržno silo, tiho. tiho! »Čas« je vesoljni stvarnik, je gospodar življenja in pogina. »Čas« seje in žanje, gradi — ruši in podira, budi strasti in jih kroti, on vojske vodi, narode rešuje — vzdignje in uničuje. Da travca zeleni, zrnce kali, da žito rumeni in grozdje dozori, da solnee /.♦iiiljo greje in dežek jo hladi — vse, vse to čas- stori. Da bi se važnost &časa« zamogla bolje spoznavati in ocenjevati, delilo se ga je. Prirodo-znancem se zdi več milijonov let šele ena doba. Prat i kar j i so 365 zemljinih obratov zaznamovali leto. Pratiknr-ji so bili mnenja, da krajša ki je doba. tembolj pregledna in prozorna je ter so zato čas »leto« razdelili na mesece, na tedne in celo dneve. So pa mnogi, katerim je »čas« deveta briira. ki se jra spomnijo le tedaj, kadar je grlo suho ali če želodec kruli. Tem je vse eno, če jih tudi čas prehiti ali v jarek porine. Kakor v več-jeni delu nam znanega sveta, tako zaključuje dan sv. Silvestra tudi v Spodnji Šiški dobo starega leta in otvori novo dobo. V novem letu naj bi vsakateri vprašal svojo vest: Je E >ledil času in — napredovali Ni morda malo zastajal v stanovskih, lf"Ibinskih. društvenih ali domovinskih dolžnostih! Komur ho vest kaj °čitala, ta naj se poboljšal V novem fetn naj stopi v vrsto onih, ki gredo PognjBĐO in požrtvovalno s časom Caprej, proti /.višinim ciljem« Starodavna in znamenita Šiška postala bi lahko v resniei slavna in vzorna! koliko novih članov hi Citalniea potrebovala in 111«1 i zaslužila) Koliko več podpornih in deluj<»čih članov bi tooral prihrati .Sokol«? Koliko već-število pokroviteljev in podpirate-fev bi moralo pri rasti podružnici velevažne družbe sv. Ciril-Metoda, in kako vse bolj bi se imeli polniti nabiralniki za »Mali dar, domovini na Jltar«. »Cas« beži! Malo trenutkov ^ in — za Slovenstvo pomenljivo leto 1908. bo utonilo v neizmernem morju »Časa« in novo leto 1909. _ ki postane za južne Slovane morda odločilno — nastopilo bo kraljestvo svoje. Ze se razlega glas: Slovan na dan!... Z vso silo napadajo sovražniki našo zemljo! Braniti moramo zemljo po očetih podedovano; složno hočemo stati na branikih narodnih lastnin in svetinj, dosledni hočemo spolnovati velevažno nar. zapoved: »Svoji k svojim!« Med Šiškarji naj vlada sloga, ljubav in mir, pregnan naj bo odslej vsak prepir — »Cas« veli: »Od starega leta slovo je vzeti in novo je sprejeti.« Naj bo tedaj: Zasnivaj starček sladko v zavesti, da ti ohranimo hvaležen spomin, z B o -goni! Zdaj pa nai>očil tvoj je »čas«, mlado — novo — leto. Bodi iskreno pozdravljeno! Mi upamo, da boš spo-polnovaJ od sprednika pričeta dobra dela in skrbel za to, da bo za Šiškar-je tvoja doba v resnici: Srečno in veselo novo leto! — Nalogo je nadarjena in za narodno delo vneta gospica pogodila sebi v čast in žela je zasluženo pohvalo. Splošnemu čestitanji* novoletnih voščil je sledila zadnja sporedna točka — ples. Gospa Albina Zakotnikova je nabrala za Ciril-Metodovo družbo 30 K 64 vin. Gostilničar g. Tonih je vsestransko skrbel za svoje goste, kakor vedno. Dnevne vesti. V Ljubljani 6. januvarja — Nepričakovan najnovejši odlok c. kr. deželnega šolskega svata za Kranjsko — silovit udarec za Uboge starte! Vsem zveni Še po ušesih klofuta, ki jo je dal bivši naučni minister Marohet Slovencem na Kranjskem s imenovanjem prof. Bel ar j a za dež. šolskega nadzornika; upamo, da sokrivoi ne odidejo zasluženi kazni. A danes moramo žal sgaalizirati nov bridek udarec, ki strahovito zadeva uboge starše in bo — če se ne zavrne — morda za zmiraj onemogočil studiranje premnogim marljivim prvošol-oem. Tudi ta udarec je izšel posredno iz pisarne bivšega ministra Marcheta, neposredno pa ga je izvršil o. kr. deželni šolski svet za Kranjsko, ozir. vladni poročevalec za šolske zadeve, vitez Kaltenegger. Kaj se je zgoddo ? Navadno se vliva novo vino v nove mehove, ne pa v stare, luknjičaste. Bivši minister Marohet je pa v lil novo vino v zastarele mehove, t. j. nove odredbe je dal, starih pa ni razveljavil, oziroma popravil, prena-redil. (Sicer pa bo v kratkem tudi slovenska javnost iz edela, s kakšnim homerskim krohotom so v bratskem mu rajhu odlični šolski krogi vzpre-jeli njegovo srednješolsko enketo; treba brati le, kaj piše F. Aly v „Neue Jahrbucher", deoembrova številka za 1 1908.!) Kakor znano, že nekaj let sem marljivim učencem prvega razreda gimnazije ali realke ni bilo treba plačati šolnine niti za prvo pol uletje, Če je učiteljski zbor predlagal odložitev (Stundung) in jo je c. kr. dež. šolski svet potrdil in če je dotičnik polu-letje res s povoljnim uspehom dovršil. Odložilo pa se je vsled min. odi. s dne 6. maja 1890. 1. plačilo šolnine vsakemu ubožnemu dijaku, ako je imel po preteku prvih dveh mesecev učenja iz nravnosti in pri dnosti red „lobenswert" ali „befriedi-gend," iz obligatnih predmetov pa najmanj „befriedigend". Minister Mar-chet pa je rede: vorzuglioh, iobens-wert, befridigend in ganzungenmgend odpravil ter mesto prejšnjih šesterih redov uvedel le štiri, namreč: sehrgut, gut, genugend in nichtgenugend. Beda „befriedigend" ni več. Kateri red mora torej učenec sedaj najmanj imeti, da se mu odloži plačilo šolnine, „gut" ali „genugend"? Učiteljski zbori so zastonj pričakovali mesto zgoraj omenjene zastarele naredbe iz leta 1890 novo, primerno. Ni je bilo! Zatorej so si pomagali po svoji človeški pameti tako, da so sklepali: ker imamo mesto prejšnjih štirih dobrih redov sedaj le tri, stoji vsak izmed teh nekako v sredi med dvema prejšnjima, torej „pravdobro" med „odličnim" in „hvalnim", „dobro" med „ h valnim" in „povoljenim", „zadostno" med „povoljnim" in (prejšnjim) „eadostnim". Sedaj je bilo le vprašanje, kako bo naš o kr. dež. šolski svet to reč razlagal? Morda poreče: samo „gut" odgovarja prejšnjemu „befriedigendu" ? Ali se nagnil na milejšo stran ter poreče (po znanem aksiomu starih juristov: in dubiis odia sunt restringenda, fa-vores ampliandi): sedanji „geniigend" j© več kot prejšnji in zadostuje v svrho odložitve! Da bi hodili varno pot, bo ravnateljstva vprašala v Ljubljani zastopnika o. kr. dež šolskega sveta. In ta? Držal se je kakor tista starogrška sfinga, ki je sedeč na pečini dajala mimoidočim uganko — gorje mu, kdor je ni uganil! Tako se je držala ta kranjska sfiga: „Ugibajte!" Vendar pa je pristavila s svojo viteško besedo: „Upam, da bomo razlagali na milejšo stran!" Po tej izjavi so profesorji označili pri mnogih dijakih napredek z redom „zadostno", ki bi ga bili v prejšnjih razmerah s redom „befriedigend". Bili so mnenja, da dobe vsi taki učenci odložitev. A kruto so se varali! Sfinga je pokazala svoje krvave kremplje; upropastila je silno veliko število marljivih, a nekoliko slabeje nadarjenih učenoev. Danes je prilel odlok o. kr. dež. šolskega sveta za Kranjsko s dne 28. deoemb. 1. 1., ki ukazuje: učenci, ki imajo kakšno „zadostno", morajo takoj plačati šolnino za prvi tečaj! Kako so bili preplašeni ubogi učenci, ko so dobili v roke ta drakonski odlok! Solze so se mnogim vlile po licih! Nesrečneži bodo morali zapustiti šolo, kjer bi si bili z marljivostjo gotovo v kratkem pomagali. Ubogi starši, ki so zagotovo upali, da bodo sinovi oproščeni! Kje naj vzamejo denar? Na stotine kron pojde po ne-potrebnem vsled zanikrn osti vlade v državno blagajno, ki ne bo imela nič od teh, s krvavimi žulji pri si u ženin kron! — Vprašamo: kako se je mogel skovati ta sklep dež Šol. sveta? Mi smo mnenja, da zastopniki kmečkega ljudstva, kakor tudi meščanstva in pa cerkve, ki je prijateljica ubogih, niso bili točno poučeni o stvari pred glasovanjem; ne moremo si misliti, da bi bili glasovali za tak proti ljudski predlog. Osramočeni so slovenski profesorji, ki se zde sedaj kot sovražniki ukaželjne uboge mladine. Obupana je mladež, ki se ne ve kam obrniti, srce krvavi ubogim staršem, ki že druge potrebščine zmagujejo z največjimi težavami, iu sedaj naj bi še za to vnebovpijočo krivioo segali globoko v žep! Cela dežela protestira proti temu sklepu nešega o. kr. deželnega šolskega sveta Slovenski člani korporacije, v imenu nesrečne mladine vas prosimo: zahtevajte takoj, nemudoma izredno sejo dež. šolskega sveta, reasumirajte ta zlosrčni sklep ter napravite novega, ljudomilega! — Kam prestavljajo nemško driavno-ieleznlike uradnike iz Galicije? „Dziennik Polski" javlja, da je „Kolo polskie" izposlovalo pri železničnem ministrstvu, oziroma pri direkciji državnih železnic za Galicijo, da se za sedaj z novim letom premesti iz Krakova zadnji nemški uradnik — in se v kratkem času nadomestijo vsi nemški uradniki pri gaiiških železnicah s samimi poljskimi domačini! Sedaj vprašamo: kam pride ono veliko število nemških železniških uradnikov iz Galicije? Ca-veaut oonsules in našim državnim poslancem priporočamo, to zadevo, da čuvajo naše vitalne interese v tem o žiru! — Lepo ao skrbeli — za svoje Žepe. Svoje dni je bil ravnatelj „Kranjske hranilnice" zagrizen nemškutar z imenem Janeschitz. Ta mož je imel kot hranilni eni ravnatelj sicer preoej dobro plačo, in je to plačo prav lahko porabil za preživljenje svoje rodovine. Od doma ni imel niti vinarja premoženja in kot ravnatelj „Kranjske hranilnice" tudi ni mogel od svoje plače ničesar na stran položiti. Ko je mož umrl, je zapustil krasno premoženje. Kako je prišel do tega premoženja, ne ve nihče. Morda je v loteriji zadel! No, mož je tudi kot ravnatelj „Kranjske hranilnice" prav dobro skrbel zase. Bilje ravnatelj hranilnice — njegov sin pa je po Trstu iskal ljudi, ki so bili pripravljeni vzeti ori zavodu njegovega očeta kaj denarja na posodo. Oče Janeschitz je kot ravnatelj dovolil posojilo — sin Janeschitz pa je vtaknil v svoj žep dva do šest odstotkov provizije za dovoljeno posojilo. Na tak način seveda ni težko priti do premoženja. Za „Kranjsko hranilnico" te kupčije seveda niso bile prav ugodne, toda to ni delalo skrbi ne očetu Ja-nesohitzu ne sina. „Kranjska hranilnica" je posojala in posojala, Jane-schitzi so lepe provizije služili — zdaj pa mnogo tega denarja ni mogoče izterjati. Pri eni hiši (Orehek) v Trstu, je „Kranjska hranilnica" „Iepo notri padla"; kar naprej ni spraviti te hiše. Najbrže bo tudi z marsikako drugo tako. Oče Janeschitz je namreč rad dal dosti več posojila, kakor bi bil smel dati na dotično hišo — saj je sin Janeschitz poba-sal toliko več provizije. — „Kranjska branilnJca" je imela včeraj nastavljene štiri po-streščke, ki so v Knafljevih ulicah prežali na ljudi ter jih nadlegovali in rotili, naj ni kar ne dvignejo svojih vlog is Kranjske Špar-kase". Na dolgo in na široko so kvasili, kako dobro in varu o je naložen ta denar pri onih 65 nemšku t ar jih, ki imajo ta zavod v rokah, ki ga Opravljajo brez vsake kontrole in ki imajo tako mirno vest, da se na noben način nočejo podvreči strokovni reviziji. — „Kranjska hranilnica11 in Slovenski denar« Pretekli mesec je bila dvignjena is „Kranjske hranil -nioe" ogromna svota 5,720.450 K 37 v od 3400 stranki V „Kranjski hranilnici je zdaj še na 25.822 knji- žicah 51,655 199 K 79 v. To so podatki, ki so navedeni v uradnem lista. -Ljudski sbod v Št. Buprtu na Dolenjskem v prilog slovenskega vaOUČiliAČa. Shoda se je udeležilo okrog 130 mož in mladeniče v. Predsedoval je g. Štrajhar. Tehnik Zupančič je pojasnil upravičenost zahteve po slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Poslanci naj povedo vladi brezobzirno v obraz, da naj vrši svoje dolžnosti napram Slovencem in naj se striktno drži zakonov, sicer bodo tudi naši davkoplačevalci primorani odgovoriti z nezakonitostmi. Shod je protestiral tudi proti nepostavnemu imenovanju tretjega deželnega šolskega nadzornika. Sprejele so se sledeče rezolucije: Ljudski shod v Št. Ru-pertu na Dolenjskem, dne 3 prosinca 1909: 1) Zahteva z vso odločnostjo od vlade, da pripravi vendar enkrat slovenskim vseučiliščnikom na avstrij • skih vseučiliščih dejansko enakoprav nos t in obsoja brezobzirno divjaško početje nemških buršev, ki silno ovira studij slovenskih dijakov. 2.) Zahteva od vlade, da se nemudoma ukrenejo vsi potrebni koraki, ki doneso Slovencem v najkrajšem času slovensko vseučilišče v Ljubljani in tako ugode upravičeni zahtevi celokupnega slo* venskega naroda. 3) Italijanski visoki šoli nikakor ne nasprotuje, — je pa odločno proti temu, da pride ta v avstrijsko Primorje. 4.) Poživlja vlado, da prizna veljavnost na visoki šoli v Zagrebu napravljenih izpitov tudi v tej državni polovici. 6.) Odločno se zavaruj9 proti temu, da bi vlada ugodila predlogu dunajskega akademičnega senata v zadevi zase-denja dunajske slovanske stolice z Nemcem, in zahteva, da zasede to mesto slovanski učenjak. 6) Izraža slovenskim poslanoem in dijakom na Dunaju in v Gradcu priznanje za neastrašenost in energičen nastop za slovensko vseučilišče iu jih poživlja, da naj se ne strašijo seči, če treba tudi po najbrezobzirnejših sredstvih, — s katerimi naj nam pribore visoko kulturuo svetišče. 7.) Najodločneje protestira proti imenovanju tretjega deželnega šolskega nadzornika, ker to popolnoma nepotrebno imenovanje neopravičeno obremenjuje slovensko prebivalstvo. Rezolucije so se poslale državnemu poslancu dr. Hočevarju, ministrskemu predsedniku in vodji naučnega ministrstva. — Velik protestni shod in demonstracije V Tr »tu Minule nedelje predpoldne se je vršil v „Narodnem domu" v Trstu velik in zelo buren protestni shod slovenskih delavcev proti paroplovnemu društvu „Dal-matia" in sokrivoem, ki je — na nezaslišan način prelomivši že pravno-veljavno sklenjeno pogodbo s slovenskimi delavci, po pritisku socialdemokratov, irreden te in namestnika tržaškega - oddala delo razkladanja parni ko v našim zagrizenim nasprotnikom. Na tak nečuven način žaljeno delavstvo je na nedeljskem shodu tako glasnu in izrazito dajalo duška svo j emu srdu, da mora prizadetim činiteljem, posebno še gospodu namestniku princu Hohenlobeju Šumeti po ušesih. Shod je otvoril tov. Dodič, ki je obrazložil, kako so bili ou in vsi oni slovenski delavci, ki so na novega leta dan prišli s pravno-veljavno pogodbo v roki razkladat blago s parnikov društva „Dalmatia", po močnem policijskem kordonu raz gnani, med tem ko so bili socialni demokratje brez pogodbe pripuščeni k delu. Nato je govoril predsednik „Narodne delavske organizacije" gosp. dr Josip Man dio, obrazloživši na tanko vso zgodovino te stvari. Govornik je ostro — kot še nikdar — prijemal vse one, ki so to zakrivili. Nedolžne se delajo vsi — rekel je govornik — nedolžna je „Da'matia", nedolžen je dr. Cimadori, nedolžna je socialna demokratična stranka in nedolžni so tudi gospodje na namest niŠtvu. Ali v resnioi so krivi vsi! Vsi ti nešteti faktorji so krivi na zgodiv-šem se nečuvenem škandalu in nasilju, a v prvi vrsti namestnik sam. Govornik poživlja jugoslovanske drž. poslance, naj v parlamentu javno povedo, kako se v Trstu gazi državni zakon, samo da se ustreza našim nasprotnikom. Dr. Mandić je končal: „Zadnji dogodki so nam jasno doka zali, da v Trstu vlada le oni, ki ima moč. Pokažimo, da smo se osvestili, da smo oživeli! Prišel je trenutek, da napovemo svojim nasprotnikom naizprosno vojno, in zmaga mora biti naša, ker mi se borimo za pravioo proti krivici in nasilju-u (Burno pritrjevanje in rasni vzkliki) Besedo je — burno pozdravljen — prevzel poslanec dr. Rybar, obljubivši, da se bo poskrbelo, da pride ta Škandal v parlamentu na tapet, ker to da se ne gre samo za one delavce, ki so sklenili pogodbo z „Dalmatia", temveč sa vse nas, ne izvzemŠi slovenske delodajalce, ki so v „Lega dei datori del lavoro". Nam so vsi enako sovražni, pa bodi delavec ali delodajalec. Ko smo se pričeli razvijati — rekel je govornik — smo sioer vedeli, da bo mnogo nasprotstva, ali mirili smo vedno razburjenje na naši strani, računajoč, da živimo v moderni državi, kjer zakon ščiti tudi slabotne. Ali danes nam je jasno, da smo se ljuto varali. Mero daj ni faktorji naj ne pozabijo, da je zakon podlaga vsemu! Kdor ruši zakon, ta ruši temelje države! Saj vidimo, kam to vede v Turčiji! Tam je vladala doslej samovolja sultana in država propada! Pri nas se lomi veljavno sklenjena pogodba. In tisti faktorji, ki so poklicani, da Čuvajo zakonitost, celo poživljajo, naj se lomijo pogodbe. (VriŠč in vzklikanje.) Kam plovemo, kam moramo priti v državi, če ljudstvo ne bo imelo več zaupanja v zakon in v oblasti?! Ali naj čudi mi začnemo ščuvati proti zakonu, ali naj posnemamo tiste znane ljudi, ki neprestano poživljajo na nepokorščino proti zakonu ?! Na to usodno vprašanje si ne upam dati odgovora. Govornik je zaklical: Vsi tisti, ki so na tak hinavski način spravili našega delavca ob pravico, se bodo še spominjali tega trenutka. Spominjali se ga bodo tudi sooialni demokratje, a spominjali se ga bodo tudi oni tam gori, ki so vzeli malodane narodu zaupanje v pravioo. Ko bodo zapravili enkrat naše zaupan j e, potem naj si sami mislijo — konec. (Ponovni vriše in vzklikanje) Nadalje je govoril tov. Jaklič kri-tikovaje vlado, ker se je postavila na stran naših sovražnikov. Jurist gosp. Jedlovski (Dalmatineo) je pojasnjeval, da pri p ar o plovni družbi „Dalmatia1' niso Hrvatje, pač pa hrvaški reuegatje, s katerimi mora „zavedna Dalmacija" obračunati. Ko je ogovoril" še neizogibni „govornik" tržaških shodov — Križmančič in tovariš Minka, je predsednik zaključil ta viharen shod. — Na trgu pred „Narodnim domom" je bilo vse polno redarjev, ki so zabranjevali od shoda prihajajočim delavoem v večje gruče zbirati se. V hotelu „Europa" je bilo skritih nič manj kot 85 stražarjev, a nad 200 jih je bilo pripravljenih na policijskem ravnateljstvu, da bi planili na Slovenoe. Vkljub tej „mobilizaciji" je prišlo kakih 500 —600 delavcev pred namestniško palačo, kjer so — v pisarni sedečemu — nrde-čemu princu" priredili „ mačjo mu-ziko" z raznimi vzkliki in žvižganjem. Redarji so kar v stotuijah pri bežali od vseh strani, zavarovali namestni-štvo in potisnili demonstrante proti morju. Ti poslednji so krenili proti sedežu paroplovne diužbe „Dalmatia" ali močni kordoni policije so jih zajeli od vseh strani in aretirali meni nič tebi nič — 48 Slovenoev in jih gnali po velikem trgu na policijski inspektorat. Ostale demonstrante je pelicija razkropila po velikem trgu in raznih ulicah. Velik trg je izgledal kot v „vojnem stanju". Ves zaseden po policiji iu več kot dva človeka se niti šetati nista smela skupaj. Okoli ene ure je demonstracija ponehala. Da ni v nedeljo prišlo do še večjih kravalov na tržaških ulicah, je to pripisati edine le zelo močni in mrzli burji, ki že delj časa po Trstu razsaja. Omeniti nam je, da je to pot policija vprav brezobzirno in nasilno postopala. Aretirala je tudi ljudi, ki so čisto mirni stali ob strani in gledali. Italijanom je pa pustila, da so več kot teden dni nemoteni rogc-vilili za italijansko univerzo po mestu, peli velei'.dajaiske pesmi in nosili tri ko -lore v veieitalijanskih barvah. Dvojna mera! Ob 2. popoldne je bil vržen iz kavarne „Balkan" urednik Usta „Slavenska Misao" Jaklić, ker je v svojem listu priobčil članek, naperjen proti slovenskim delavcem in listu „Edi-nost", med tem, ko je zagovarjal falotstvo, ki jo je zagrešila lahonska „Dalmatia". Ko je bil Jakič vržen na ulico, so gostje kavarne — na predlog nekega Dalmatinca — nabrali 112 K za družbo sv. Cir. in M. Don Jaklić — ki je bil opsovan s „Šuftom" „špijonom" i. t. d. — se izgovarja, da je bil o vsej stvari slabo (??) informiran. — S tem epilogom je končal razburjeni nedeljski dan v Trstu, ki je zopet enkrat spravil na noge vso tržaško policijo. — Provizorično nadaljnje pobiranje deielnin doklad leto 1909. Cesar je potrdil sklep kranjskega deželnega odbora z dne 22 deo 1908 glede provizoričnega nadaljnega pobiranja deželnih doklad leta 1909 v visočini. kot so bile dovoljene preteklo leto. Pobirala se bo: 1.) 40% doklada pri užitnim na vino, vinski in sadni mošt in meso; 2 ) samostojna deželna naklada na pivo po 2 K pri hI; 3 ) 40 °/Q doklada na vse direktne davke razen na osebno dohodnino in dohodninski davek krošnjarjev. — Tistim, ki so zavarovani pri nemških zavarovalnih drui bak. Kdor je zavarovan pri kaki nemški zavarovalni družbi in je njegovo zavarovanje vinkulirano v korist kake nemške kranilnioe, koje dolžnik je, katera hranilnica pa mu ne dovoli prestopa h kaki slovenski ali slovanski zavarovalnici, ta se naj obrne do kakega slovenskega denarnega zavoda sa posojilo v enakem znesku, kakor ga ima pri nemški hra- nilnioi, naj poplača to nemško hra-nilnioo, na kar si bo dal lahko svojo poslopje zavarovati pri slovenski hranilnici. — t,Dunajska zavarovalna urnika" in Slovenci. Pri tem ultra -nemškem zavodu ne marajo Slovencev, dasi se slednji družbi Se vedno vsiljujejo. Tako je nedavno pisal neki slovenski kmet, ki je pri družbi zavarovan , na družbo dopisnico, pa seveda slovensko Družbeni nemški odvetnik je pa dopisnico zavrnil in zapisal nanjo, seveda nemško : „Nazaj, ker se slovenski dopisi ne sprejemajo !u — Slovenci, ali čutite svojo narodno dolžnost? — Osebna vest« Višji računski svetnik in predstojnik računskega oddelka finančne direkoije v Ljubljani g. Anton Svetek je dobil ob priliki zaprošene stalne upokojitve naslov računskega ravnatelja. — Okrajni šolski nadzornik Pterz je dobil za drugi semester tekočega šolskega leta popoln dopust, da bo laglje nadzoroval svojih 18 kočevskih Šol. — Is železniško službe Fr. Grfinvvald, železniški tajnik avstr. državnih železnic na Jesenicah je iz službenih ozirov (!) premeščen k tra-sijskemu oddelku v Novo mesto. Zopet Nemeo! Slovensko gledališče. Jutri. dne6 januarja je popoldne „Grof Monte C h r i s t ou izven abonementa, za lože par, zvečer pa „Zrinjskiu na nepar. Dne 8. januarja je „Veleturist" in sicer na par. Jubilej slo venskega rodoljuba V nedeljo 10 t. m. slavi 70 letnico svojega domovini posvečenega življenja širom Slovenije kot navdušen in požrtvovalen rodoljub znani g cesarski svetnik Ivan Murnik. Njegovega jubileja se bo gotovo v spoštovanju spominjalo vse rodoljubno občinstvo. Državna subvencija Kmetijska družba kranjska je dobila za delno pokritje režijskih stroškov v letu 1908 5000 K državne podpcre, za izdajanje „Kmetovaloa" pa 4000 K. Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil g Iv. Keber, trgovec v Ljubljani, iz skupiČka za prodano čistilo 50 K. — Slavno omizje „Za plotom" v Seidlovi restavraciji je ustanovilo svoje II. pokroviteljstvo pri naši družbi. Vsoto 200 K je iz roČil sam knez batjuška s pripombo, da se je postavilo v zaplotniški proračun za 1. 1909 tri nova pokroviteljstva. Slava temu proračunu in našim vrlim „Zaplotnikom," katerim dovolju jemo slovesno, da smejo i ta — sicer prav častni — proračun prekoračiti. Hvala. Zgled požrtvovalno slovenske deklice je Sabinka Megliceva na Vranskem, ki je poslala družbi velik zaboj igrač, stanjola, starega denarja in mnogo tisoč znamk. „Sokol I." V Llubljal priredi v soboto 9 t. m. japonski zabavni večer v „Mestnem domu" Sodelovala bosta kvartet „Glasbene Matice", „Slovenska Filharmonija" in dru šrtveni pevski zbor. Spored je prav zanimiv. Po izvršenem sporedu bo ples. Spored občnega zbora ro-dravske podružnice „Prosvete" dne 6 januarja je ta: 1 Otvoritev obč. zbora po pooblaščencu osred njega odbora Vekoslavu Lešniku 2. Poročilo pripravljalnega odbora 3. Volitev načelnika in odbora. 4 „Naše bodoče delovanje" referira tov. Slavko Weixl. 5. Slučajnosti Savanaki ples. Drevi se torej vrši „Savanski ples", ki pa bo, kakor smo že opetovano poudarjali le val čkov večer, in zato pričakujemo, da se ga naše občinstvo v čim največjem številu udeleži. Zlasti se nadejamo, da se ga zanesljivo udeleži cvet našega narodnega ženstva. Klub ljubljanskih akademikov naznanja, da se vrši redni občni zbor v četrtek, dne 7. prosinca t. 1., ob polu 9. uri zvečer v „Narodni kavarni". Ker se bode med drugim obravnavalo tudi o ustanovitvi akade mičnega športnega kluba, prosi odbor, da se č. gg. starešine in akademiki v največjem številu udeleže občnega zbora Odbor Trafika DOlOnOO je razpečala leta 1908 narodnih kolkov 15.130. Zivio ! Ljudska galerija v Simon Gregorčičevi ČitalntCl. O novem letu otvorjena nova serija prinaša reprodukcije sledečih umetnin: Eugene Carriere: Maternitas. Rodin: Viktor Hugo. Luoien Simon: Procesija. Hals: Mlad mož v klobuku. Durr: Madona 8 čižkom. Antoni« Mor: Viljem I. Danski- Terboroh: Citrašioa. Botti-celli : Marijino kronanje. Mantegna : Darovanje Krista v templju. Mantegna: Lodovioo Scarampi. Walter Orane: Uropana Proserpina. Zuloaga: Consuelo. Ohermitte: Stari kolar. Cottet: Kres. Bastien Lepage: Košnja. James Sohannon: Cvetka. Degas: Likarice Raiiaelll: Argenteuilska cesta. Erh. Bendin: Antwerpska Inka. De Bernette: Pogled na Toledo. Dndlej Hardy: Sara Bernhardt. Grrun- wald: Sv. Eraaem in Mavrioij. Luka Oranaoh: Altarske stranice. roirtvovalen narodni obrtnik je ključavničarski mojster Rebek v Ljubljani, ki prevzame vsa dela sa družbo sv. Cirila in Metoda, pošlje sicer račun, a ga — sam poravna. Slava taki požrtvovalnosti. Japonski zabavni večer priredi telovadno društvo „Sokol I.u v s )boto 9. januarja 1909 v Mestnem domu. Spored bo kratek, a zato zelo zabaven, po sporedu ples. Ker je za imenovani veČer velikansko zanimanje, priporočamo oenj. obiskovalcem ki žele svoje mize, da nekoliko preje pridejo, kajti dvorana bo hitro napolnjena. — Spored: 1.) Ant. Svetek: „Pod noč" moški zbor, poje društveni pevski zbor; 2) Kvartet „Glasbene Matice" pojejo: br. Matjan, g Steg-nar, g Završan in g. Šebenik; 3.) I. P. »Ti u Sin in mandarin". Ko miČni trospev s spremi je vanj em gla sovirja. Osebe: Mandarin, Nauki Pu, stražnik, Tiu Sin, kuli. 4) Kvartet „Glasbene Matice". 5) Dr. G Ipavio „ Savskau moški zbor, poje društveni pevski zbor. Med posameznimi točkami svira orkester „Slov. Filharmonije". Predprodaja vstopnic v trgovini Engelb. SkuŠek, na Mestnem trga. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina 1 K, za 'lane 60 h. Plesna veselica podružnice društva državnih slug v LJubljani, ki se vrši v veliki dvorani hotela Union dne 23 t m vzbuja Čimdalje več zanimanja, zlasti ker je prevzelo pokroviteljstvo državno uradništvo, ki je tudi izvoljeno v častni veseliški odbor. Opozarja se slavno občinstvo na to plesno veselioo, da jo poseti z ozirom na dobrodelni namen v kolikor mogoče obilnem Številu Pred-prodajo vstopnie po 1 K sta prevzela iz prijaznosti g. Jakob Zalaznik, slaščičarna in kavarna na Starem trgu, in g. trati kanti nj a v hotelu „Union". ~ Slovenskim trgovcem in rud* niškim interesentom. Bele vrane ao med nami, ki se zanimajo za trgovsko stran rudniških in podobnih vprašanj. Ptujoi obcgate pri nas ne da bi delali, od podjetij, ki dajo domačinu, težaku komaj vsakdanjega kruha. Tega ni kriva šele v poslednji vrsti skoro popolna neinformiranostv teh zadevah, ki jj opazujemo v svojih vrstah Da bi odpomoglo tem nezdravim razmeram, je naprosilo uredništvo „Trgovskega Vest-nika" priznanega strokovnjaka na geološkem polju, našega dunajskega rojaka g. dr. Karla Hinterlech-nerja, člana c kr. geološkega drž. zavoda (Dunaj III 2, Rosumcfskvgasse 23), da napiše za imenovani list spis, ki bi podučil vsakega interesenta o prvih korakih, ki jih ima storiti, predno hnancuje kako rudniško podjetje in še o tem in onem, kar pride v poŠtev pri takih vprašanjih. Z ozirom na važnost aviziranega spisa za naš d( mači kapital, si štejemo v svojo časnikarsko dolžnost opozoriti nanj slovensko javnost. Izhajati prične ta za naše razmere jako pomembni članek meseca januarja 1909 ter bode izhajat skoro celo leto. i Otvoritev gostilničarskega tečaja, za katerega se kaže v g stilni -carskih krogih izvanredno veliko zanimanje se vr*i v petek, 8 januarja 1909 ob polu 9 uri dopoldne v are brni dvorani grand hotela „Uuion" v I. nadstropju. Pripravljalni odbor in načelništvo ljubljanske zadruge gostilničarjev in kavarnarjev bode pozdravilo oglašenih 22 udeleženk, ki pridejo deloma v narodni noši. Pri otvoritvi se bode razjasnil veiik pomen tega tečaja, ki bo morebiti temelj stalni gostilničarski šoli v Ljubljani. K tej otvoritvi se vabijo vsi ljubljanski gostilničarji in gostilničarke, dobro došli bodo tudi gostilničarji z dežele. Otrokom brez doma in takim, ki jih je bilo zaradi preteče silne nevarnosti takoj odvzeti njihovim svojcem ali rejnikom, je do tedaj, da se jim je našlo drugo oskrbno mesto, vsekdar drage volje nudila začasno zavetišče tukajšnja Elizabetna otroška bolnica, kadarkoli je bila v to napro sena od varstvenega oblastva V priznanje tega in v delno pokritje naraslih oskrbnih stroškov je nakazalo „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb" imenovani bolnici 150 K. Prijateljem krasot našo domovino« Z dejanjem in z besedo de luje „Slovensko planinsko društvo" nele v prospeh slovenskega planinstva, ampak v prodiranje zmisla za krasoto prirode sploh ter v dejansko spoznanje, pripoznanje in ščitenje lepote naše domovine. Stik med širšo slovensko javnostjo in med „Planinskim društvom" posreduje društveno glasilo „Planinski Vestnik" že 14 let. Z bodočim letom stopi pred naše občinstvo „Planinski Vestnik" preurejen, povečan in olepšan; razkazoval bo Slovencem domovinske krasote tudi s slikami in sioer ■ umetniškimi prilogami in s podobami v tekstu. — Ker izide prva številka že s novim letom, naj se oglase novi člani „Plan. društva" (letna članarina K 6) pravočasno, da se jim bo moglo p ostreči s ^Planinskim Veetnikom", ki ga dobivajo kot Člani zastonj. (Naročnina le na „Vestnik" znaša K 4 na leto.) Iastu je oskrbljena bogata zabavna in poučna vsebina. Momaka tvrdka Franok is Zagreba še vodno Izziva slovanske trgovce V zadnjem času ta rajhov-ska firma neprenehoma nadleguje slovenske trgovce po svojih potnikih, kateri imajo predvsem nalogo razširjati lažnivo vest, da je ta tvrdka slovanska, ker ima tovarno v Zagrebu. Njeni potniki pozivljejo slovenske trgovce, da morajo naročati Franokovo cikorijo, če hočejo veljati za dobre Slovence in če se resnično ravnajo po geslu „Svoji k svojim." Zgodilo se je že v več krajih na Kranjskem in Štajerskem, da so se drznili potniki te nemške firme na tako skrajno nesramen način žaliti narodnostni Čut slovenskih trgovcev. Pri veČini so seveda dobiti zasluženo lekcijo, nekateri trgovci pa, ki so bili o razmerah slabo poučeni, so vendar verjeli lažnivim besedam ter zopet naroČili nemško Franokovo oikorijo. Firma Franok iz Zagreba podpira nemški Šchulverein in laško Lega nazionale, potem pa si upa tako impertinentno nastopati pri slovenskih trgovcih. Naši trgovci naj pokažejo vrata takim is-zivačem ter popolnoma opuste prodajo Franckove cikorije. Saj imamo domaČo „Prvo jugoslovansko tovarno kavinih surogatov" v Ljubljani, ki izdeluje znano „Zvezdno" cikorijo in ki zasluži, da jo podpira vsak slovenski trgovec. To naj bi si naši tr govoi dobro zapomnili! Nemška nesramnost. Neki slovenski trgovec iz Borovniee na Vrhniki je poslal nemški tvrdki Rosselmuhle v Gradcu, s katero nima po septembersk;h dogodkih nobene zveze več. dopisnico, s katero ji v slovenskem jeziku naznanja, da je njegov račun do nje popolnoma poravnan. Ta firma je bila toliko predrzna, da mu je vrnila dopisnico s pismom, v katerem pravi, da ji je slovenski jezik „eine unverstaodliche Sprache" m da zahteva, „mit einer deutschen Firma nur indeu-tscher Sprache zu korrespon-diren" (da naj z nemško firmo dopisuje le v nemškem jeziku). Taka nesramnost! Iz tega sledi, da ta firma noče imeti nobene trgovske zveze z zavednimi Slovenci, ki dopisujejo s tvrdkami, katerih odjemalci so, edino v slovenskem jeziku. Zapomnite se to, slovenski trgovci. Na postali Grosuplje je bila pozabljena 3. t. m. zvečer potna tor bica, v kateri je bilo nekaj denarja in revolver. Pošteni najditelj naj iz roči torbioo z vsebino portirju na grosupeljskem kolodvoru. Čebelarska shoda v Škofji Loki in Medvodah se vršita 6. t. m v Loki pri gosp. Ign. Gazelju ob 10 dopoldne in za podružnico Medvode v šoli v Preski ob pol 4. popoldne v Šoli. Na obeh shodih bo predaval o Čebelarski zadrugi gosp. A. Likozar. Ker je atvsr zelo važna, se pričakuje obile udeležbe V Ličiji bode dne 17 t. m. v gostilni Obiak Štiri dame in pet gospodov (imen po njihovi želji še da« nen ne objavljamo) igralo na korist drožbe sv Cirila in Metoda igro ^Zmešnjava nad zmešnjavo". Ker se prav pridno važbajo, bodo gotovo častno rešili svoje vloge. Komur bo mogoče, naj torej pride iu prinese mal dar domu na -altar. Sosedna društva naj se blagovoljno ozirajo na to objavo. Prireditev kmetijskih tečajev. Po odredbi deželnega odbora se priredi tekom januarja in februarja šest dvodnevnih kmetijsaih t9Čajev, pri katerih se bo poduČevalo gospodarje o tistih kmetijskih strokah, ki so za dotični okoliš posebno važne. Ti tečaji se prirede v Kostanjevici od 17. do 19 januarja, v Košaniod 24. do 25. januarja, v Semiču od 31. januarja do 1. februarja, v Cerkljah na Gorenjskem od 7. do 8. februarja, v Št. Rupertu na Dolenjskem od 14 do 16 februarja in v Žireh od 28 februarja do 1. marca t 1. Opozarjamo že danes vse naše gospodarje na te tečaje s pozivom, da se jih po imenovanih krajih polnoHevilno udeležujejo. Kmetijski tečaj v Kostanjevici bo od nedelje 17. januarja do torka 19 januarja. Na tem tečaju se bo poučevalo: 1. v nedeljo, 17. t m. od 3 do 5. popoldne o prašičji r ejr-{ravnatelj V. Rohrman); 2. v ponedeljek 18. t. m. od 9. do 11. do poldne v kletarstvu (kietarski nadzornik Fr. Gombaž) in od 2. do 4 popoldne o gnojenju in ume t* nih gnojilih (cesarski svetnik G. Pire); 3. v torek od 9. do 11. dopoldne o kmetijskem zadružništvu s posebnim ozirom na kle-tarske sadruge (revizor Kralj). Narodna čitalnica v Krškem se najtopleje zahvaljuje si. občinstvu Krškem sa darovane dobitke povodom prireditve „Silvestrovege večera", kakor tudi vsem damam in gospodom, ki so sodelovali na tem večeru. Slav-nost večera je še povišalo naravnost umetniško sviranje „Ciganske godbe" in Celja, ki je uživala splošno priznanje in se jo v vsakem o žiru priporoča. Javen ljudski akodvTebnJom za slovensko univerzo se vrši v sredo 6- januarja ob tr po večini vojakov rezervistov. General L-povao se pripravlja, da na Čelu te armade odrine v Srbijo, Čim se pojavi potreba. Potres v i-altji. Mesi&Sp 5. januarja. Včeraj so rešili neko rodbino izpod razvalin, kjer *e je osem dni hranila s samimi oranžami. Bitu 5 januarja. Močni potresni sunki se ponavljajo. Včeraj so se podrle še tiste hiše, ki so doslej ostale še nepoškodovane Ljudstva se je polastil blazen strab. PalermO 5 januarja. Železniška zveza med M«-smo in Palermo je zopet obnovljena. Gospodarstvo« — Mestna hranilnica ljubljanska! Meseca decembra 1908 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 2158 strank 3,068.719 K 18 v, 1073 strank pa dvignilo 588189 K 59 v. V IV. četrtletju 1908 se je dovolilo 193 prosilcem posojil na zemljišča v skupnem zdsru 2 488 605 K 93 K, 5 prošenj za 20 600 K se je odklonilo zaradi nezadostnega pokritja. — Ljubljanska kreditna banka. Meseca dec. t. 1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni banki" na vložne knjižice in na tekoči račun 3,511.788 K 76 v, vzdignilo pa 3,483 655 K 59 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem decembra t. 1. 11 193 360 K 90 v. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu d. c 1908 je 208 strank vložilo 81 698 K 58 v, 145 strank dvignilo 69 963 K 80 v, 3 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 5100 K, stanje hranilnih vlog brez v II. semestru kapitaiizovanih obresti L759 133 K 31 v, stanje hi potočnih posojil 1,254 564 K 03 v, denarni promet 200 164 K 67 v. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu decembru 1908 je 304 strank vložilo 124 325 K 70 v, 22 L strank vzdignilo 104 768 K 86 v, t.iej več vložilo 19 556 K 84 vin., 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 9900 K — v, 366 menic se je eskomptovalo za 105.436 K — v, stanje vlog 3 381 408 K 97 v, denarni promet 581 619 K 36 v. Vseh strank je bilo 1296. Seznamek dne 2. januarja 1909. h ta izžrebanih obveznic 4%nega deželnega posojila: 2komada po20 000K, in sicer št. 63 in 82, 2 komada po 10 000 K, in sicer št. 45 in 75. 55 ko-nihdov po 20G0 K. m sicer št. 17, 54, 209, 217, 222, 249, 260, 262, 282, 372, 424, 429, 491, 496, 520 560, 561, 578, 622, 651. 660, 825, 831, 894, 917, 981, 986, 1026, 1071, 1126, 1133, 1168, 1169, 1247, 1313, 1341, 1391, 1571, 1599, 1605, 1616. 1669, 1695 1739, 1764, 1788, 1877, 1913. 1914, 1936, 1988, 2104, 2116, 2146, 2188. 73 komi-dov po 200 K, in sioar št. 55, 164, 217, 287, 391, 400, 405, 460, 484, 541, 553, 554, 581, 662 718, 720, 802, 847, 934, 939 971, 982, 1142, 1158, 1178, 1183, 1267, 1278, 1322, 1393, 1452, 1483, 1546, 1564, 1573, 1610, 1647, 1654 1728, 1735, 1795, 1806, 1848, 1852, 1861, 1864, 1931, 1971, 1980, 1988, 2008, 2010, 2013, 2064, 2208, 2237, 2390, 2454, 2531, 2556, 2584, 2585, 2620, 2632, 2683, 2703, 2727, 2835, 2727, 2835, 2852, 2892, 2917, 2949 in 2982. Navedene obveznice bo kranjska deželna blagajna v Ljubljani izplačevala od dne 1. julija 1909' 1. dalje v imenski vrednosti. Izplača pa jih tudi s kuponi vred tri meseae pred doteklim rokom proti plačilu 4%ne eskomptne pristojbine, laka s prej izžrebanih in še ne izplačanih obveznic 4%nega deželnega posojila: a 200 K št. 901. . Narodovo zdravilo, lato ae sme imeno vat boluBti uteftujoče, mišice in živce krep-Cujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero ae splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri dragih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 100. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, a ni kr. dvorni zalagate] j na DUNAJ I, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLIrov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 8-1 Plesna svila od 1 K 15 h naprej meter, zadnje novosti. Pran k o in se ocarinjeno se posije na dom. Bogata izbira vzorcev s prvo poŠto. Tovarna za svilo Hennebfra, Ziirleh. 4 181 1 Lekarnarja Julija Schaumanna sol zz želodec je pridobila tekom več kakor 30 let najboljši glas kot dietetično sredstvo, kar dokazujejo nebrojna priznanja. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerodnostih pribavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri vzpehavaojn itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena iu čislana. Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalni sestavi Za pripravnejšo in priporečnejso rabo izdelajo g lekarnar Schau-manu pol^g želodčne soli tudi pastilje želodčne soli, ki so natančno odmerjene in po učinka želodčni soli popolnoma enake. Cena za oba izdelka kakor doslej K i 6<> za steklenico. Res nekaj lepega sem prinesel ?seboj v novo leto, ^d0£& sveta! Suh vrat, boleče žleze, bodenje pri vsakem vzdihljaju nadalje slez, ki se nikakor noče odločiti. — Ampak ljubi moj, zakaj se pa mučite s tem? Zahtevajte v bližnji lekarni, drogeriji I ali trgovini z rudninskimi vodami za K 1*25 škatljico sodenskih mineralnih J)astilj (Favevih pristnih) in stavim, da se znebite vseh težkoč že do večera, ko se vidimo pri stalni družbi 125—l Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W Tfa. Guntzert, Dunal IV 1, Grosse Neugasse iv. Zlata svetla! a ierolin, pariz, Sim rti. Kaiborfse kozm. čistilo za sobe yff •/izdelalo: d.sey&£ agajgaajsj t Kemik dr. Ing. Hirsch, Olomuc. Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „Seydlin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se i njo lahko razkužuje. 2 Proti prahajem, luskinam in izpadanja las deluje najboljšo priznana Tanno-cMnin tinta .»tera okrepftafe lasišće, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje las. 1 «teli len le« x navadon f Uro na. Razpošilja m s obratno pošto n« manj kot dve steklenici Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kJrurgišklh obvez, avažlh mineralnih vod 1.1, d. Diž, iek»m&MU&s& Lensteka v LJubljani, Rnljm cesta It. I polog novozgrajenega Fran Jošofovoga labfl. maata 19 1 žitne cene v Budimpešti Dno 5. januarja 1909. Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 1276 Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K 1 92 Rž za april , za 50 kg K 10 21 Koruza za maj „ za 5C kg K 7 30 Oves za april „ za 50 kg K 8 70 Efekt v. 5 vin. višje. ffeteorolosienc porotno, '.-j* umd morjem 806. Si»i.-ijt anteni tlak 716*0 mm:. Cas p{j 3 opazo- C 2. vanja 44 9. zv. 5 7. zj. • Z pop. Stanje barometra ▼ mm t! b e Votrovž Ho-ft* 750 8 749*7 748-8 —65 -86 —6*8 brezvetr. si sever si. jug jasno megla Srednja včerajšnja temperatura - 4'5 , norm. - 2 7- Padavina v 24 urah 00 mm J. Zamljen čevljarski mojster l v LJubljani, Kongresni trg ftev. 13 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela. i l 3zddnje prave gorske in j telovadske čevlje. Kontorlstlnlo s mesečno plačo 90 K in s povrnjeno vožnjo sprejme tako] Vvdrova to rama hranil« Praga VIII 2-2 Učenko poštenih staršev, dobro v računih in pisavi, sprejme v svojo prodajalno s mešanim blagom Friderik Skusek ▼ Metliki 132- II OAZA ii Dona], IZ. 66 se prosi, da odda SVOi naalOV pod šifro 4910 3 ••O o ro ta na uprauiŠtvo „Slov. Naroda". Majhna prodajalna z veo opravo se odda. Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 107 -1 Spretna prodajalka vajena mešane stroke, išče službe kje na deželi ali v mestu. 142 Pisma naj se pošljejo na uprav. „Slov. Naroda" pod »Poštenost". Knjigovodjo veš5 tudi korespondence v slovenskem, nemškem in hrvaškem jeziku želi preme niti službo-Ponudbe: „E, P. K. R 1 postno leteće LJubljana. 114-2 Stanovanje s 2—4 sobami Uče mirna stranka ia tako i ali pozneje. 88-2 Ponudbe pod »,A. S I." poste reatante LJubljana. Postranski zasluž sk S 1000 K se zasluži 100 K dnevno z izrabljen jem kur z ni h premen na dunajski borzi. Vestna pojasnila daje nastavljeneo ene prvih bank pr^ti majhnemu deležu dobička. 129 Prijazni dopisi pod aiM A 10 0051 na anonČno ekspedicijo Edvard Braun na Dunaju I, Botentnrmatraaae 9. Trgovski sotrudnlh izurjen v trgovini z mešanim blagom, zanesljiv in dober prodajalec, se sprejme pri Antonu Zurcu v Črnomlju. — Ravno ta m ae sprejme tudi 148—1 učenec. Prvi kranjsko - slovanski oglaševalec klavirjev G. F. Jurasek tjubljatia, Sv. Petra cesta 62 a I. nadstropje uglašuje klavirje, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev in preglasuje brezplačno - Uglašuje tudi „eiasb.nl Mattel". 147—i Prva slovenska modna trgovina UuMlono, Mestni trt 19, se najtopleje priporoča. 18 Blago in cene brez konkurence. RAZGLAS. Pri 44. žrebanju srečk ljubljanskega mestnega loterijskega posojila, ki ae je vršilo 2. Januarja 1909, je bilo izžreban h naslednjih 600 itevilk: Št. 60515 z dobitkom 40000 K 4000 n 9180 z 72017 „ . 18326 m lOOO lOOO Št 31694 s dobitkom n 65964 „ „ 59472 . 1000 K 100O „ 1000 „ Št. 270, 1035, 1221, 1264, 1443, 1474, 1504, 1515, 1519, 1520, 1700, 1973, 2003, 2186, 2334, 2480, 2646, 2691, 2724, 3184, 3205, 3260, 3441, 3548, 3682, 3685, 4169, 4272, 4453, 4540, 4649, 4751, 5528, 5694, 5772, 5865, 5987, 6189, 6273, 6473, 6590, 6616, 6718, 6732, 6936, 7070, 7132, 7225, 7364, 7558, 7906, 8059, 8200, 8419, 8550, 8639, 8714, 8805, 8864, 8938, 9210, 9253, 9256, 9309, 9458, 9575, 9612, 9784, 9867, 9911, 10003, 10106, 10115, 10134, 10295, 10319, 10593, 10594, 10892, 11104, 11120, 11460, 11603, 11616, 11733, 11751, 12019, 12195, 12262, 12368, 12402, 12614, 12668, 12835, 12979, 13292, 13403, 13453, 13556, 13894, 13996, 14025, 14172, 14173, 14402, 15069, 15104, 15306, 15393, 15420, 15450, 15474, 15513, 15598, 15759, 15825, 16390, 16731, 16735, 16897, 17030, 17074, 17245, 17315, 17473, 17571, 17744, 17780, 18001, 18147, 18169, 18224, 18362, 18552, 18813, 18903, 19296, 19304, 19315, 19457, 19570, 19615, 19646, 19682, 19698, 19906, 20137, 20256, 20405, 20504, 20911, 21395, 21646, 21843, 21894, 22109, 22502, 22509, 22597, 23088, 23237, 23718, 23815, 23821, 23905, 24036, 24113, 24364, 24423, 24589, 24612, 24700, 24765, 25053, 25056, 25359, 25520, 25719, 25864, 25884, 25909, 26020, 26110, 26127, 26130, 26334, 26757, 26864, 26901, 26967, 27016, 27070, 27377, 27540, 27833, 27892, 28118, 28219, 28237, 28364, 28478, 28783, 28797, 28950, 29188, 29436, 29594, 29802, 29807, 29808, 29902, 29951, 30043, 30066, 30068, 30260, 30292, 30433, 30523, 30583, 30734, 30861, 30873, 30962, 31167, 31346, 31359, 31402, 31104, 31442, 31553, 31576, 31663, 31679, 31702, 31723, 31736, 31798, 31804,31908, 31947, 32062, 32334, 32351, 32401, 32462, 32482, 32489, 32532, 32845, 32858, 32933, 33119, 33181, 33192, 33301, 33331, 33619, 33622, 33733, 34032,34116, 34168, 34215, 34266, 34333, 34359, 34512, 34689, 34806, 34851, 34922, 35116, 35183, 35424, 35503, 35569, 35893, 35988, 36093, 36463,36818, 36931, 37066, 37102, 37273, 37636, 37684, 37732, 37808, 37854, 37876, 38035, 38400, 39087, 39249, 39421, 39657, 39825, 39836, 39910, 40019, 40095, 40178, 40345, 40415, 40447, 40645, 40809, 40919, 41136, 41175, 41254, 41262, 41394,41525,41567, 41710, 41717, 41783, 41803, 41872, 41877, 41962, 42052, 42153, 42205, 42265, 42306, 42407, 42821, 42837, 42923, 43015, 43097, 4J221, 43237, 43354, 43416, 43419, 43516, 43523, 43852, 43895, 43913, 44120, 44205, 44289, 44303, 44340, 44396, 44400, 44407, 44469, 44597, 44681, 44943, 44948, 44950, 45054, 45206, 45263, 45553, 45672, 45681, 45783, 45951, 46216, 46243, 46245, 46316, 46361, 46409, 46628, 46656, 46684, 46692, 46707, 46823, 46958, 47088, 47193, 47204, 47208, 47433, 47615, 47760, 47916, 48008, 48095, 48212, 48408, 48459, 48485, 48614, 48737, 48898, 49040, 49065, 49083, 49264, 49602,49661, 49754,49811, 49942, 50012, 50031, 50219, 50339, 50389, 50571, 50915, 51152, 51342, 51364, 51379, 51450, 51636, 51654, 52332, 52737, 52826, 52861, 52988, 53372, 53467, 54059, 54510, 54627, 54842, 54899, 54998, 55053, 55072, 55505, 55639, 55685, 55773, 55820. 56360, 56404, 56494, 56516, 56552, 56811, 56921, 56970, 56998, 57479, 57609, 57831, 57938, 57975, 58773, 59008, 59622, 59704, 59904, 59969, 59987, 60275, 60352, 60568, 60708, 61345, 61911, 62111,62349, 62705, 62955, 63183, 63269, 63267, 63416, 63503, 63762, 63779, 63908, 64151, 65167, 64483, 64608, 64658, 64852, 65156, 65178, 65366, 65404, 65635, 65649, 65690, 65990, 66059, 66228, 66330, 66461, 66551, 66561, 66576, 66700, 66809, 66895, 67031, 67083, 67226, 67314, 67393, 67719, 67769, 67893, 68051, 68232, 68367, 68416, 68533, 68547, 68677, 68751, 68761, 68791, 68854, 68855, 68881, 69006, 69074, 69407, 69506, 69617, 69751, 69785, 69861, 70167, 70219, 70242, 70585, 70643, 70789, 70861, 70865, 70868, 70943, 71014, 71053, 71076,71113,71122,71260, 71414, 71506, 71794, 71811, 71950, 72108, 72141, 72315, 72361, 72403, 72408, 72435, 72459, 72548, 72563, 72579, 72642, 72754, 72762, 72913, 72963, 72980, 73272, 73288, 73353, 73548, 73593, 73706, 73792, 73909, 73962, 73992, 74111, 74155, 74335, 74363, 74461, 74520, 74547, 74650, 74653, 74661, 74773, 74779 in 74850 z dobitkom po 60 K. Od doslej izžrebanih sre*-k, se nastopne še nisi isiedložile v izplačilo: Št. 27127 z dobitkom K 1000 -„ 41027 . „ . '000 — 66115 0< O — St 32, 51, 135, 318, 454, 545, 552, 757, 1090, 1159, 1209, 1255, 1274, 1293, 1523, 1569, 1604, 1667, 1871, 1892, 1994, 2039, 2345, 2523, 2708, 2759, 2790, 2822, 2891, 2938, 2965, 3015, 3660, 3786, 4066, 4353, 4371, 4479, 4545, 4676, 4704, 4712, 4789. 4992, 5173, 5208, 5590, 5707, 5771, 5860, 5900. 5917, 6002, 6165, 6204, 6218, 6401, 6422, 6435, 6453, 6491, 6840, 6858, 7521, 7522, 7647, 7945, 8163, 8258, 8373, 8578, 8819, 8930, 9078, 9134, 9159, 9360, 9429, 9435, 9578, 9609, 9734, 9744, 9770, 9855, 9857, 9863, 9929, 10020, 10060, 10460, 10624, 10688, 10696, 10778, 10888, 10895, 11287, 11387, 11604, 11676, 11877, 12274, 12394, 12561, 12841, 13019, 13209, 13223, 13243, 13315, 13424, 13441, 13598, 13599, 13859, 13902, 13931, 14003, 14093, 14198, 14257, 14412, 14447, 14751, 14830, 14881, 14943, 15073, 15280, 15841, 16064, 16069, 16094, 16130, 16189, 16200, 16391, 16504, 16645, 17057, 17161, 17232, 17561, 17578, 17809, 17892, 18014, 18032, 18044, 18439, 18464, 18621, 18634, 18677, 18763, 18790, 18799, 19138, 19272, 19284, 19314, 19403, 19485, 19713, 19738, 19775, 20078, 20311, 20321, 20486, 20622, 20789, 20954, 21299, 21309, 21321, 21493, 21795, 21853, 21900, 22272, 22328, 22427, 22518, 22544, 22569, 22591, 22688, 22862, 22932, 23102, 23351, 23363, 23373, 23433, 23613, 23735, 23746, 23775, 24047, 24081, 24179, 24277, 24442, 24787, 24871, 25336, 25399, 25424, 25458, 25485, 25609, 25686, 25759, 25784, 26053, 26156, 26178, 26528, 26616, 26630, 26691, 26768, 26847, 27092, 27130, 27419, 27871, 27880, 27914, 28238, 28329, 28337, 28402, 28482, 28673, 28736, 28758, 29028, 29044, 29201, 29301, 29418, 29477, 29510, 29527, 29668, 29860, 30061, 30194, 30203, 30211, 30481, 30534, 30541, 30627, 30760, 30811, 30903, 31084, 31131, 31205, 31611, 31706, 31760, 31815, 31839, 32111, 32233, 32367, 32558, 32724, 32847, 32956, 32992, 33194, 33641, 33814, 33888, 34007, 34037, 34106, 34129, 34275, 34440, 34463, 34624, 34668, 34683, 34694, 34706, 34738, 34761, 34871, 35005, 35033, 35049, 35288, 35499, 35658, 35666, 35761, 35789, 35900, 35921, 36032, 36033, 36109, 36127, 36200, 36253, 36279, 36287, 36323. 36464, 36470, 36660, 36739, 36838, 36895, 37019, 37229, 37379, 37470, 37481, 37497, 37566, 37617, 37781, 37822, 37874, 37924, 37934, 37972, 38149, 38168, 38220, 38287, 38321, 38471, 38590, 38712, 38715, 38862, 38977, 38984, 39032, 39110. 39115, 39240, 39287, 39297, 39415, 39468, 39722, 39729, 39827, 40116, 40150, 40269, 40277, 40414, 40422, 40453, 40662, 40890, 40901, 41130, 41132, 41393, 41468, 41476, 41671, 41706, 41792, 41887, 43043, 42078, 42080, 42350, 42533, 42619, 42625, 42785, 42864, 43184, 43197, 43254, 43333, 43428, 42876, 43931, 44171, 44172, 44275, 44654, 44728, 45014, 45061, 45236, 45528, 45584, 45590, 45686, 45724, 45819, 45832, 45908, 45923, 46238, 46273, 46319, 46380, 46395, 46426, 46466, 46519, 46615, 46963, 46997, 47335, 47418, 47445, 47734, 47910, 48056, 48264. 48520, 48641, 48790, 48884, 49001, 49089, 49145, 49256, 49375, 49422, 49591, 49698, 49906, 50296, 50300, 50332, 50399, 50482, 50520, 50812, 50850, 50977, 51168, 51250, 51537, 51553. 51665, 51853, 51868, 51876, 51934, 51944, 51949, 52186, 52445, 52556, 52584, 52593, 52818, 52835, 53040, 53210, 53291, 53370, 53528, 53609, 53902, 54222, 54291. 54525, 54582, 54936, 54945, 54966, 54979, 54987, 55100, 55125, 55274, 55586, 55591, 55777, 55870, 55979, 56008, 56398, 56441, 56487, 56606, 56673, 56756, 57028, 57070, 57112, 57257, 57357, 57439, 57508, 57580, 57617, 57683, 57852, 57890, 58379, 58571, 58824, 58843,58848,59051, 59092 59141, 59189, 59335, 59402, 59487, 59642, 59675, 59804, 59998, 60012, 60019! 60138, 60313, 60370, 60482, 60729, 60970, 61424, 61614, 61652, 61666, 61815, 61929, 61955 61979, 62052, 62102, 62188, 62189, 62192, 62260, 62379, 62796, 63180, 63457, 63690, 63700, 63712, 63721, 64079, 64183, 64253, 64420, 64470 64474, 64588, 64601, 64635, 64660, 64670, 64705, 64820, 64944, 65176, 65575 65581, 65660, 65795, 65800 65846, 65986, 66232, 66294, 66464, 66486, 66634' 66639, 66661, 66664, 66762, 66785. 66828, 67109. 67238, 67353. 67414, 67462' 67537 68104, 68368, 68489, 68565, 68633, 68840, 68912, 69076, 69261, 69666' 69967 70145, 70155, 70187, 70497, 70523, 70539, 70546, 70682, 70695, 70785, 70788, 70883, 70991, 71205, 71206, 71257, 71387, 71438, 71754. 71789, 71851 71985, 72106, 72230, 72362, 72522 72526, 72527, 72581, 73017, 73366, 73497,' 73624, 73688, 73841, 73874. 73906, 73956, 74011, 74103, 74269, 74336 in 74920 z dobitkom po 60 K. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, dne 2. januarja 1909. Ivan Hribar, župan. Gospodična s lepo pisavo, zmožna slov. in nem-ikega jezika, pisanja na stroj ter stenografije, teli vstopiti v kak kom to ar ali odvetniško pisarno. Ponudbe pod vaPisslni stroj" na nprav. „ Slo ven. Naroda. 4909—3 Odda se takoj v najem gostilna Uporabo a je tudi za vinsko klet ali sa prodajalno. Več v upravnifitvu „ Slovenskega Narodau. 138-1 4671—6 r COCMAC ^ Dobiva se povsod. Gospodična iz boljše hiše. srednje starosti, poštena, vajena doma že v trgovini in drugje 6 mesecev; zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, zna dobro Šivati, teli vstopiti kot praktikantinja v trgovino z mešanim blagom, ali v kako drugo trgovino. 104-2 Naalov v uprav. „Slov. Naroda". Velika pojedina raznih klobas ho v Ireno, (ne 6. t. m. in potem : vsako nedeljo dalje : n Drenim vrtin. Na obilen obisk vljudno vabi i4o Jtt 3(uktnan, Resno ženitna ponudba. Učitelj bi se rad seznanil s primernim dekletom v starosti do 25 let. Natančne ponudbe pod „A. B." na upravništvo »Slovenskega Naroda« do 8. Januarja. 4894—5 Čudež razsvetljave! vzklikne vsakdo, ki vidi goreti novo po vseh kulturnih državah varovano špiritovo Mam svetlllko edino na svetu, ki gori brez sence. Za 600 sveče moči, za tvornice, trgovine, pisarne, za razsvetljavo dvorišč in hlevov. Liter špirita za 13 ur Poponoma brez nevarnosti in brez duha Cena K 60*—. Razpošilja se samo, ako se pošlje denar naprej. Edina prodaja na lasten račun se ob visokem popustu odda na vsakem kraju. Maks Plokas, Duna] II., Taborstrasse 22. Generalna zaloga Graetzlnove luči. Superjosfati rudninski in živalski, najbolj preizkušena, najzanesljivejša in najcenejša fosforokisla gnojila za vse 127—1 vrste zemlje. Virblna »tro«-« /t«jaiut>cmt. Jamčeno najhitrejši učinek, najvišji donosi Neutrpljivo za spomladujo setev. Dalje amonijakove, kalijeve in solitsrjeve anperloalate dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. pisarna praga, pfikopy 17. ia zdravega belega vina ima naprodaj Josip Maljaveo v Roču (Istre). — Cena hektolitru, postavljeno na vsako postajo na Kranjskem, 22 kron. 4830—e Veliko zalogo Sramofonov m plošč tudi s slovenskimi plošče od K ■ •»vaasaaili.o-iasmz*««ljz«a opravo. Vaz pnjaialla daj«: •saeraiai isstaa * LJamjaJzi. i gar pisarne so ? iaitucj banenej tuli w UMsaoasaiails sata Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cen j oje takoj in najkulantneje. Ušiva najboljši alovea, koder poalnj«. Dovoljuje is čistega dobička iadatae podpora v narodne in občnokoriatna lg^g>aiS>^S>-Sa««B-S>aaig>a Pia fiolaffio <§> 114 - zareeene. ■ Trst, dne 4. januarja fSOS. S?°dnja šijfca. 1 o Tori o7 Talanda ■ Geylon čaj | Priporoča so za praznike: Asti spumante, Malaga, Marsaia, Maraschino di Žara, Moschato, Refosco, Vino Vermouth. Champagne, Cogrnac, KUHI. 4633—10 Tropinovec, S liv ovce. Najfinejša namizna vina bela in rdeča. F. Cascio Šeleobnrgove ulice 6. X X X X X X X jVtodni salon Častiti« oiub pripori : klobuke: le najfinejšega okusa Uda Škof - Vanek po) Jrančo. Žalni klobnki vedno pri* pravljeni Cako ludi venci s trakovi in nune cvetlici, n tonu Ugotovljene, r X X X X X X X Od 28. decembra do 6. januarja prodajam zaradi inventure moško in Jamsko konfekcijo pod vsako ceno. iblek" 0. Bernatovič »Angleško skladišče Ljubljana e> <5 3zme9 najboljšega najboljše! Da zadostim tudi najrazvajenejšlm zahtevam, sem vpeljal vrsto pražene kave ki presega v kakovosti« izdatnosti In aromi najboljše. Ta kava je zmes najtzbranejših vrst, najfinejšega proizvora m nudi čudovito fino, aromst eno In oživjejočo pijačo. Z mlekom mešana tvori dober zajtrk, in podlago k dobri mali južinl. Brez mleka kot „crn" je prijeten zaključek vsake pojedine al večerje; Ima moč In oživlja. 4608—5 Prvo ljubljanska velika prozorna 50 kavo Karel Planinšek Ljubljana, Dunajska cesta, vogal SodnOsklh ulic. Zahvala in priporočilo. zahvaljujoč se slavnemu občinstva za vso mnogo let mi izkazovano blagohotnostin naklonjenost, nsznanjam, da zapusti v8i kantino v novi infant. vojašnici, otvorim iriiii 1 m in ipji in prosim 1 naj ml ostane slavno občinstvo tudi v prihodnja naklonjeno in naj me počašča b mnogobrojnimi naroČili. V Ljubljani, 5. januarja 1909. Z odličnim spoštovanjem 146 Anton Gorše. 1223 85 4 6580 in stala irpi Lenosi & Gerhmon, LJubljana Nra siniti mm 97 priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago. Solidne cene in točna postrežba, sas saora na mamm mmm gbos na anacs ne mma ona Solidne cene in točna postrežba PAT NTEI *JLm I: IKI» GELBHAUS 4377-eo tnienlr In zapi I Html pa entn! po are dnin na Mul« VII, Siebensterngasse 7, naspr iti c kr. patentnenua uradn. ■ 1 Cdina slovenska strokovno urejena in odlikovana semenska trgovina ter nmetno vrtnarstvo. f«> *«» 34 i«a obato|ee« Alojzij Korsika v £jubljani V zalogi imam 460 vrst najboljših potiskih, SO* lenlsdnlh in cvetličnih semen, za katerih kakovost jamčim. Posebno letos sem se zal« ž 1 tako obsežno, da morem ostreči vsem zt-h te vam. Pripominjam, da so vss moja semena preizkušena prt detel nem kmetijskem kemiftkem preskuaovalisčn. Izdelujem tudi različne sobe in sveže vence in šopke in sploh vsa v to stroko spadajoča dela. 4711 3 Z odličnim spoštovanjem Al. Kor sika. g. 5 «0 CA Krasne BLUZE največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila- perilo In otročje oblekoe priporoča po najnlilih cenah M. KRISTOFiČ por. Rnoar m stan. Naznanilo. Vdano pc dpi san«, dosedanji portretist v fotograf ičnem zavodu Bertholdovem, si usojam slav. občinstvu javiti, 9a sem prevzel s 1. januarjem 1909. fotografični atelije dosedaj fi. Candan v Beethovenovih ulicah štev. 7. katerega bodem vodil pod imenom gSJ" ..^teli;® "T7~ll£.tzx". ~^S Kot strokovnjaku z dolgoletno prakso mi bede mogoče vsa v fotografično stroko spadajoča naročila točno in naif neje izvrševati in z zmernimi cenami v vsakem oziru zadostiti zal te vam slavnega občinstva. Priporočujoč svoje podjetje blagonaklonjenosti slavnega občinstva beležim. z velespoštovanjem 103—*» Viktor Kuno. Mt Bajne nazcanja al. p. n. občinstvu, da ae nahaja njegova vrtnarija na Karlo vski cesti št. 2, cvetlični salon pa pod Trančo. Izdelovanje šopkov, vencev Ltd. Okusno delo ln smerne cene. 2 :: Zasula uročil* točno, a m Slovenske gospodinje! Ako se ravnate po geslu „SllOjI R SVOjIffl", tedaj ne kupujte več kavne primesi (cikorije) iz nemških tovarn, temveč samo „Zuezdno" cikorijo ki jo izdelke „Prva jugoslovanska tovorna za kavne surogate" v Ljubljani. Zavrnite odio«™ podobno nemško Maso in zahtevajte pri svojem trgovcu, naj se vam da slovenska ..Zvezdna" cikorija 4323 7 Kdor hoče varno, mirno ia hitro I Ml §:S potit lil zastopnika: 3fr. Seuntg, LJubljana, Kolodvorske ulice 28 Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani": 2343 27 Kaisein Aug. Victo ra, nosi 25.000 ton Amerika...... 24.000 „ President Lincoln . „ 20 000 „ President Gr^nt . „ 20.000 „ Vožnja LJubljana - Hamburg traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo iy2 dni, ter ima potnik pravioo porabo brzovlakov po celi črti od Avstrijske meje (Eger) naprej. Na dobslo In drobno po nizkih"^ oenah priporočam svojo bogato zaloteno H trsouino I z salanterUsklm In vseh vrst kramarskim Dlagotn In pleteninami. 3529 Devocionalije in vse vrst« blago sa boija pota. Tvornllko zaloga kroni, glavnikov. £nton Skof a Zmest J«vatkar|tv mgmmltm •*• Dnnolskn c v blil gostilne 4t S* Podjetje betonskih stavb 451S-5 Bratje Seravalli & Pontello Slomškove ulice 19 Ijubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. | Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vc dovodnih mušljev, kont za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vsa dela so solidno ia atrokovnjask* Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. ^———— Zastopnik svodov patent „Thrm". ——————— Od 25. decembra do Ziianuvari prodajam na svojih prostorih -v Šolelceaaa clre Trored/u. poiegr r\x oi ejnogra. most; Prima slanino broi koto od prašičev is lastnih pltalisč L vrste.....• k$ kron 1*50 II. h 1*30 43i9l-33 Meso istih prašičev: = I. vrste......k$ kron 140 n........n n izo Elija predović. Gricar&Mejac ana = Prešernove ulice št 9. i Gospodinje ali ste že poskusile Planinsko ptai kavo ? 7 ? ? o o o !!! Če ne - porabite priliko k praznikom !!! Pogostile bodete, kakor še nikdar!! Simoprcdajja vedno svež« pražene kave v velcpražarni: Dunajska cesta, vogal Sodnijske ulice. Špecerijski oddelek: Dunajska cesta št. 6. 3stotam velika zaloga in prodaja špirita in vsakovrstnega žganja na debelo. Prva ljubljanska velika prozorna za kavo: Karel Planinšek 4788 -e Izdajatelj in odgovorni urednik Kasto Pustoalemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 41