URN_NBN_SI_DOC-0PBVNZND

462 Šolska kronika • zbornik • 2 • 2006 Angelca Žerovnik, Otroci s posebnimi potrebami, Ljubljana: Družina 2004, 138 str. Pred nami je knjiga, ki se ukvarja s čustveno precej zapleteno temo otrok s posebnimi potrebami. Problem, ki se pogosto pojavi pri tem je, kako starši sprejemajo takšnega otroka in kako takšnega otroka vključiti in prilagoditi procesu izobraževanja. Ti najpomembnejši vprašanji si na nek način postavlja tudi avtorica knjige. Preden bolj podrobno opišemo omenje- no knjigo pa najprej poglejmo, kdo so otroci s posebnimi potrebami. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pravi, da »Otroci s posebnimi potre- bami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci z motnjami ve- denja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja« (Uradni list, 2000, str. 1). Angelca Žerovnik v svoji knjigi v ospredje postavi skupino otrok s primankljaji na posameznih področjih učenja. Kot ugotavlja, predstavljajo otroci s posebnimi potrebami 2 do 10% šolske populacije. Samo nekaj osnovnih podatkov in nasvetov v zvezi z vzgojo pa nameni tudi ostalim skupinam, predvsem otrokom z motnjami v duševnem in gibalnem razvoju, otrokom z več motnjami, skupini gluhih in naglušnih otrok ter skupini slepih in slabovidnih. Skupina, s katero se ukvarja, potrebuje, zaradi svoje bolezni, prilagoditev in posebne oblike dela tako v učnem procesu kot tudi pri vzgoji doma. Avtorica želi predvsem zmanjšati stisko teh otrok tako, da jo omili in njihovo okolico(predvsem starše) nauči živeti s tem. Pona- vadi starši v takšnih primerih morajo čustveno sprejeti svojega otroka, to pa so zmožni šele potem, ko predelajo svoje pomisleke, razočaranja in jezo. Prav pri premagovanju in sprejemanju takšnih občutij jim lahko pomaga predstavljena knjiga. Knjiga je sestavljena tako, da za vsako skupino otrok s posebnimi potrebami opiše njiho- ve potrebe, kako se le te izražajo in kako jih lahko prepoznamo na posameznih področjih učenja. Pri tem avtorica govori o dveh vrstah otrokovih potreb. Prve opredeli kot širše in prispe- vajo k optimalnemu razvoju takšnega posameznika. Druge pa opredeli kot specifične in po- nazarjajo posameznikovo zmožnost delovanja v izobraževalnem procesu. Pod izobraževalnim procesom mislimo na vzgojo in izobraževanje v našem šolskem sistemu in vzgojo v družini, kjer tak posameznik živi. Knjiga tako odgovarja na vprašanja o problematiki otrok s posebnimi potrebam in poda vrste in oblike pomoči. Lahko jo kvalificiramo tudi kot metodični priročnik, ker podaja praktične nasvete o učenju in premagovanju težav otrok s posebnimi potrebami. Ni strogo strokovna, ker so v njej poljudno prikazana strokovna spoznanja iz teorije pedagogike oz. defektologije, specialne pedagogike in psihologije ter praktične izkušnje avtorice, vzete iz neposrednega dela z otroci, mladino in njihovimi družinami. Knjiga je namenjena v prvi vrsti staršem otrok s posebnimi potrebami, učiteljem v var- stvenovzgojnih zavodih prilagojenih otrokom s posebnimi potrebami ter nenazadnje tudi študentom smeri, ki bodo morda kasneje delali na tem področju.