Učiteljski konvikt. »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta« je nastopilo letos deseto leto svojega delovanja. Kakor ima vsaka stvar, pa bodi še tako dobra in koristna, pri porodu svoje težave, tako tudi »Učiteljskemu konviktu« rojenice niso kazale posebne naklonjenosti, in da vsa dobra stvar ni padla v vodo, se imamo zahvaliti vztrajnosti in trdni volji nekaterih, za blagor in srečo ljudskega učiteljstva vnetih tovarišev, ki so ob rojstvu kumovali našemu mlademu društvu. Mnenje ustanoviteljev »Učiteljskega konvikta« je bilo, postaviti društvo na široko podlago, in sicer za vse kronovine, ki so zastopane v »Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. Žal, da se zaradi ozkosrčnosti in nezaupljivosti nekaterih izvenkranjskih tovarišev ni uresničila ta želja. Pa kar je zamujenega, bi se dalo ob desetletnici društvenega obstanka popraviti. Odbor »Učiteljskega konvikta« ni nasproten izvenkranjskim tovarišem, nasprotno: njegova iskrena želja je, da bi se letos vse slovensko učiteljstvo združilo v tem društvu ter z združenimi močmi zbiralo prispevkov za zgrad- bo »Učiteljskega konvikta«. S skupnim delovanjem nam bo mogoče zgraditi v Ljubljani veličasten učiteljski dom, v katerem bi poleg »Učiteljskega konvikta« našla svoje zavetišče tudi »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«, »Solski muzej«, »Učiteljska hranilnica in posojilnica«, »Slovensko deželno učiteljsko društvo«, »Kranjsko vdovsko učiteljsko društvo«, »Narodna Sola«, »Ljubljansko učiteljsko društvo«, »Jubilejska samopomoč« in »Slovenska Solska Matica«. Največjo korist bi imela od tega, kakor je razvidno, učiteljska, oziroma šolska društva, ki imajo svoj sedež v Ljubljani. Ta prednost se pa sme kranjskemu učiteljstvu že prepustiti, ker je le-to ustanovilo »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta« in je nabralo v ta namen do danes že nad 20.O00 K denarja. V nekaterih kranjskih učiteljskih krogih prevladuje sicer mnenje, da bi pri sprejemu učiteljskih sirot z ozirom na nabrano vsoto morale imeti sirote kranjskih učiteljev prednost pred sirotami in otroci izvenkranjskih tovarišev in tovarišic. Na prvi pogled je to mnenje tudi opravičeno. Prav lahko se pa ta razlika odpravi, če se izvenkranjski tovariši poprimejo s podvojeno silo nabiranja prispevkov za »Učiteljski konvikt«. Stajerskim tovarišem bi bilo to posebno lahko mogoče, ker so gmotno mnogo bolje podprti kakor mi kranjski siromaki; s primorski tovariši pa moramo imeti v tetn slučaju usmiljenje. Poznajoč agilnost, živahnost in žilavost primorskega učiteljstva, sem pa tudi trdno prepričan, da bi se tudi na Primorskem nabrale prav lepe vsote za konvikt, ker imajo tam mnogo navdušenih učiteljskih prijateljev, ki bodo prav radi prinašali svojo dan na žrtvenik »Učiteljskega konvikta«. Zato, dragi izvenkranjski tovariši, le takoj, pa brez odlašanja na delo z nabiranjem denarja! Takih prilik je mnogo. Osnujte si v vsakem večjem kraju svoj »Gospodarski program«, pobirajte doneskov med sabo pri učiteljskih zborovanjih, ob priliki uradnih okrajnih učiteljskih konferencij in pri drugih prilikah. Kadar kdo avanzira, naj se spomni »Učiteljskega konvikta«, in namesto vencev na grob umrlih tovarišev ali drugih dragih darujte to vsoto »Učiteljskemu konviktu«. Posebno vam pa priporočam razpečavanje knjižic »Krajcarske podružnice učiteljskega konvikta«. Te knjižice so dvojne vrste; prve imajo krajcarske znamke ter znaša vrednost cele knjižice 12 gld.; druge imajo pa lOkrajcarske znamke in je vsaka vredna 100 gld. Teh znamk se je na Kranjskem jako veliko razpečalo, za kar smo posebno hvaležni vrlim tovarišicam. Tudi vam, izvenkranjski tovariši, svetujem, da naprosite svoje koleginje, da bi se poprijele razpečavanja teh znamk. Poznam dobro vrle štajerske in primorske tovarišice, da sočuvstvujejo z moškim učiteljstvorn, zato sem prepričan, da bodo kar tekmovale med sabo z razpečevanjem teh knjižic in sploh z nabiranjem doneskov za »Učiteljski konvikt«. Knjižice »Krajcarske podružnice učiteljskega konvikta« dobi lahko vsakdo pri društvenem tajniku, g. Juraju Režku, učitelju v Ljubljani, nabrani denar je pa pošiljati društvenemu blagajniku Jakobu Dimniku, nadučitelju v Ljubljani. Zadnji čas smo ustanovili zopet nov vir za nabiranje denarja za »konvikt« in sicer »Kolekto poštnih znamk«. Na Kranjskem smo že pričeli s to kolekto in se kažejo prav lepi uspehi. Nabrane poštne znamke naloži blagajnik takoj v poštni hranilnici. Kakošna je ta »Kolekta poštnih znamk«, bo imel priliko bržkone se vsakdo prepričati, ker skoraj gotovo se ji ne bo mogel nihče ogniti. »Kolekto poštnih znamk« bomo uvedli tudi za Stajersko in Primorsko, in sicer takoj, ko bomo videli, da simpatizuje štajersko in primorsko učiteljstvo z vsem tem načrtom ter sploh z »Učiteljskim konviktom«. To simpatijo bomo pa izpoznali le, če se začne takoj nabirati z denarjem, ko se začno z resno voljo in z dejanjem zanimati za »konvikt« posamezna izvenkranjska učiteljska društva in tudi posamezniki. Prav lepe doneske donašajo »konviktu« tudi koncerti in druge veselice, ki jih prirejajo učiteljska in tudi druga društva po inicijativi posameznih učiteljev v ta namen. Kamen do kamena palači. Zatorej, štajerski in primorski tovariši, le takoj na delo zase in naše otroke ! —mn—