Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto IV. HL I	I	Štev. 20.
^Н	^Н Шш	^Н
naročnina	^Н	^^ШЖШ	^Н ^Н Uprava
nozemstvo 40 Din. ^Р ^В	VI ВВ	^V ШННВ	vB SB Vi Jesenice, Krekov dom
Jesenice, 15. oktobra 1939
Novemu delu nasproti
Zajel nas jc ras občnih zborov, soj in ses1aivko\-. ko sc bo zojjot z a čl-1 o redno društveno delo sirom slovenske zemlje. Srečni smo in zadovoljni, da moremo svoje moči nsmerili \ kulturno vzgojno delo in da nam ni treba prelivali krvi na bojnem jioilju. Priče smo. kako se okrog nas premetavajo osel)ni. državni in av toritarni nazori. Kar smo do danes imeli za belo. se nam jutri pokaže kot črno. \ oda in ogenj se družita. samo da napravita čim več бк<м1е. Če (o pomislimo, ko znova začenjamo, nam ne prix^stane nič drugega, kakor re«no in globoko delo. ki bo seglo v notranjost vsakega posameznika in ga približev alo tistemu cilju, ki se mu nikdar nismo odrekli. Bili smo vedno v eni črti. vedno usmerjeni k besedi našili vodnikov k reka. Jegliča. Korošca in zato nam danes ni ležko. kakor je težko tistim, ki so nas pustili, ker so mislili, da bolji" znajo in več vedo. da bo<io oni sami dosegli tisto, kar se je po nujnem zgodovinskem razvoju zgodilo samo zaradi naše premočrinoisli ,in stalnosti. Še smo polni i<lealiznia. toda ne takega idealizma, ki !)i visel nekje v zraku. Mi smo polni ])rakličnega idealizma, ( as zahtevti od nas vidnih, otipljivih dejanj. \ saka dobra beseda, napisana a'li izgovorjena, mora postali meso. Da Ibomo to v čim večji meiri dosegli, 'moramo premislili naše bodoče delo in nove žalitev e. ki nam jih nalaga ča«.
Pred v sem moramo v i ileli. da kar nosimo med ljudi, mora bili glolK>ko. .Ne podpirajmo mehkuženja. ne. kar je samo na vrhu! .Naša naloga je gradili lako. da bo vsak po /.avojiti in delu odporen Slovenec, da bo vzdržal kidturni pri-li^k. kateremu smo izpostavljeni. Ostane ile. kar je globoko, /.a dolgo narejeno in Irdno postav Ijeno. Zalo se ne izgubljajmo v malenkostih, v nepolrebnih .sporih'! Skušajmo v.saki stvari piili do dna. ne oslajajmo na vrlui ter ne posilušajmo različnih nergačev. Pozabimo na osebne spore in zapomnimo si. da sla glav no: delo in vzgoja. Svoje moči v lagajmo v take stvari, ki smo jih i|x)trebni in ki so trajne. Danes se vprašanji slovenstva in napačnega j ugoslov cnsl v a ne I are I a več. ."slove nsl v o je edina rešitev naš(>ga na rodnega obstoja in t udi edina rešitev pravega jngoslovanslva. ki v bratski ljubezni <iiva in spoštuje vse tri паг(м1е. .\1е<1 nami pa je neka -slaba lasi nosi. ki se je moramo znebili. Ni prav. da prav ico do dela in slov ensi v a lemu aili onemu odrekamo. Vedeli moramo, da so se vse pozitivne strani strnile v današnjo slovensko kul-luro. pa naj so jjrišle od kal ere koli strani. Kar je biilo velikega. je oslalo. kar pa je bilo slabega, je propadlo, (deda I i moramo ne kdo. marveč kaj je ustvaril. 1 udi pri ocetnjevanju nasprotnikov ega dela moramo ibili prav ični in pošleni. a kljub lemu lahko še v edno opozarjamo na nev arnosti in zmote. .Na-
\ z\4'ii smo močno izpostavl jeni pritiskom \ isokih kultur, zato moramo na svojem vrtu imeti trden zid. da nas tuji kulturni tokovi, ki se na različne načine tihotapijo k nam. ne zalijejo, doikler se popolnoma iie osamosvojimo. Pri detlu nas mora voditi samo en s ti m proMem, kako vz<lržati in pospeševati svojo samostojno kulturo ob velikih narodih.
\ stik se mora za\ edati. da smo majhni, zelo majhni, a ne malenkostni«, da mora en Sloveinec pomeniti za osemdeset .Nemcev in štirideset ItalijanoN'. Ne stra.šimo se tega razmerja, ker Ncrujemo. da je božja volja, dči smo na tej zemlji, da tu živimo in rastemo. ker smo določeni, da bomo ostali kakor otnčič sredi razpeujenega morja sodobnih zablod in pričali poganski družbi zunaj nas o polnosti in moči .krščanske resnice. .Nič drugega nam ni treba, kakor vztrajati, vzdržatd! \ si -smo enaki pred Bogom in \ sak narod ima .pra\ ico do ži vljenja. kdor <lrugače ra\ na. dela proti патах петп ргал и in jiroti ikrščanskim načelom. Pojdimo na delo s to miislijo. da je Bog z nami! kje bi že bil slo\ enski narod, da ni zaupno sledil C erkvi! l)uho\ iiik je stal vedno v ospredju \xseh narcxlnih gibanj. .Slovenski duho\ niik je. ki piše. dela in moli za lju<lstvo. če|).rav ga mnogi izrivajo iz javnega življenja. Za mejami nam edino Se slo\ enski duhovnik ohranja slovenski živel j. da ne klone lujerodnemu sistematičnemu pritisku. Jn v Nemčijo. Francijo. \ .Vmeri.ko je šel za Slo\eiuci. da jih v mrzli tujini ot) \ aruje duše\nega in telesnega gorja. Jiog je ves z nami, iker nam je dal duhovnike, ki delajo ;)o geslu iz naroda za narod . l isli. ki <luho\ ui'kovo delo razdira. <leia ])roti narodu samemu.
I udi od drugih narodov se smemo kaj naučiti. to<la le listo, kar je \ korist našemu narodnemu obstoju. Malo lx)lj ponosni in samoza\( sini ibomo morali .poslali. .Na to se bomo morali hitro navadili, ker smo le še pre\eč ponižni in boječi. Podobni smo kolesarju. ki se navzgor \ klanec priklanja, ita-\ zdo! pa su\ a. Med nami je le še pre\ eč teorije, premalo življenja. \ eiliika o\ira pri delu je I udi osebna neprizadetost. kakor hiiro je Ireba ka.kih žrlev. težjega dela. se lako radi skrijemo drug drugemu za hrbel z besedami: Saj je vseeno. Bodo že drugi storili. To je lisla naša majhnosl. skritosl. kjer se kaže osebna nes\olxxinosl. Bolje je. da odkrilo odkloniš, kakor pa da se odmiikaš deilu in ga zav lačuješ. ( t li in odločni bodimo I udi pri delu in 'žrlvah. pa l>omo .sejali kleno zrno na razorauo slovensko njivo. Nič drugega nočemo, kakor da se (»hranimo in zraslemo v z<lra\'o in močno narodno telo. In to bomo dosegli, če bomo z vero in veseljem šli vsakemu novemu delu in novim uspehom nasproti.
Ob spominu na velikega dr. Janeza Ev. Kreka
l.clds H. ok Nil) III jr polckU) Id. od-kiir jf iimrl IUIŠ veliki J. I':. Kick. A, Ic 22 ii'l. 1)11 y.i I i. (Ill ži' nil" \ lie pimi-iiimo (Idhro II jrgDvili hexed, ko sino v miidcrii ill /molu li ii lopi I i пједоха jasna načela, ki sd zalo y.\ enela lako jasno, ker so izv irala iz glolioke ijnliezni. do slovenskega naroda.
\li smo (islali. on je šel. Z nami pa je osla I njegov duh, ki je še naprej plodil in se še krepkeje poganjal in raslel \ liileniill naroda, tla hi <lozoreli s easom vstajenja, ki ga je pripravljal s svojim
globokim elov ekoljnh jeiii. ga sinlil. a ne doeiikal.
\ zaupanjn v slovenski narod, v odrekanj n vsake hvale/.nosli od sonarod-njakov nam je posredov al svoje duhovno hogasivo. Prejeli wnio ga in ga dajemo zanamcem s Irdno vero, da ne l)0 vzhndil lakom nosi i in nevoščij ivixsli. ki ga ho Irgala in zlonamerno izikoriščala.
\ eliki K rek je v i<lel daleč. \ idel je vstajali novi čas. ,ki ho |И) tolikih letih določil naro<ln novo. prav ičnejše živ I je-nje. Pripravil je ogromno sredstev, da
hi ž njimi to novo živ Iji nje izohlikov ali po volji in polrehah naro<la. Kljiih vroči želji ga ni dočakal. Predail pa je ta <ie(l.slv a nam. Dal jih je narodn. da hi se mogel odločili v pravi čas.
In odločil se je.
Po dv aindv ajselih letih ho vendar zapuščina velikega Kreka prav ično razdeljena. Šele v tem novem niripii na-lodmislnega življenja lx) njegova veličina naj jasneje razkrila prav i ohraz slovenskega naroda.
2
Še o poglavju Iz Španije
Delavska politika ji' \ šl. 111. na strani \ rubriki Jesonicf« priobčil a za najti dokaj ponesrečeno obsodbo, ki naj bi z otipljivo tendenco postavila N se najine izjave na laž. I a ko j pa mora \ a poudariti, da si je D. P. izbrtila napačno sno\ za s\ojo obrambo in je moral biti avtor dopisa z Jesenic dokaj kratkoviden, da se je v s\oji >jezi po dolžnosti« zapletel \ taka protislovja, ki ne dajejo dopisu samo značaja obupnega poizkusa, kako id)lažiti v javnosti učinek najinih objektivnih izjav, ampak si celo sam jemlje možnost nadaljnje polemike s primernim zaključkom dopisa.
(ilede najine kritike o vsem. kar sva sama preživ Ijala v Šipaniji in ki I). P. tako bije v oči. samo lole: dopisi\. ki ste j ill prej email i od naj ii iz Span i j e s podpisom Malenšek. niso bili niti od daleč navdiišena poročila, ampak o,pisi bežnih prvih vti.skov. .Ne moreva pa trditi. da so bila ta najina poročila objavljena v celoti, zakaj morala so iti skozi strogo cenzuro inji'. Cnistinčiča. ki je Ljubljančan. Dokaz: primerjajte najine izjave, objavljene pre<l kratkim v časopisi!), ki jih navajate, ki so bile objavljene po nedotaknjenih rokopisih, s prejšnjimi poročili v D. P. Kar sva izjavila po pov ralkii. nisva izjavljala pod imenov aniui cenzorjem, ampak v silužbi resnice in časti. Res pa je S'po.što-vanju vredna ta umetnost, s katero ste — kakor kaže dopis — zaraidi najii spremenili svoje gledanje na svobodo in socialno pravičnost takoj, ko sva se je po-slnžila tako. kakor sle najti učili. Danes je nočete priznati, ko je zadela \ as. in zato nočete vedeli nič o socialni prav ič-iiosli. ko sva na cesti in brez kruha. I o je spel neov ržeii dokaz, da delava prav.
Zlasti se lindnje D. P.. ker sva dala izjavo v njej neljube klerikalne liste, in pravi: Ne vemo. če se Malenšek in \lavc zavedala, da klerikalni listi ne objavljajo njiju stvari iz iljiibezni do republikancev. nego kvečjemu iz veselja, da spel lahko glodajo kosi in rohne proti Knsiji. niumn. Kalaloiiceni ild.
/e v tem oilslavkii je prava mešanii a nasprotujočih si pojmov. Resnica je namreč ta. /e deset dni prej. preden sva napadeno izjavo dala (Iriinim listom, sva jo na prošnjo D. P. odstopila Indi njej. s prišla v kom fj. Knislann. da bov a. po leiii roku <rbjavila spis v drugih lislili. če bi да D. P. ne hotela. Torej ni hotela ali kak<»r kaže njen napadajoči dopis, ni тод'1а in svoji resnicoiljnbiKksili ill ivobodoljii'bju zvesta ni smela. Da bi na lo ne bilo Ireba dali za D. I', kočljivih pojasnil, najii je brž obstxiiI pisec. da sva se udinjala klerikalizmii. ki da je skozi najina usta za rohnel proti republikancem, v isli .sapi pa sipel pravi, da isli listi niso objavili izjave iz ljubezni do njih, I o rej bi iz 1еда moralo sledili, da izjave niso bile niti malo sovražne republikancem, ampak samo I5ln-mii, Rusiji in Kataloncem, kalerim da so klerikalni! listi želeli, da I' ramo iz 11 j ill na|)ravi čežano. Po leni bi .se dalo sklepali, da tudi D. P. vidi raziliko med republikanci v .'^paniji na eni ler Rlii-
mom. Rusijo in Katalonci na drugi strani. I ako. g. doipisniik. \ a ni jo posrečilo. da .ste iz \ sega tega le inapra \ ili čežano. tako da je \ ii.še poročilo \ tej točki res pravilno, toda samo \ tej. saj ste dali tej besedi prostor v svojem zelniku in jo prav posrečeno uporabili kot ime svojim ugotovitvam.
Naj nama I). P. dovoli, da še o neki stv ari uporabiv a slovito dopisnikov o besedo. Ou namreč dobro ve. da je takrat, ko je prispel živež iz južno ameriških držav za republikansko Španijo v Francijo. zapovedal Blum zapreti mejo v re-jjublikansko Španijo, pustil pa jo je odpreti v Fraucovo. Mi pa smo dobiili namesto te hrane na kupe ruskih brošur in bojnih gesel, ker od tega nismo mogli biti siti in iie zadovoljni, so па|)га-V ili iz nas v eč čcžane kakor I' ran(X)vo orožje. Res. ,primerna beseda za tako tragedijo.
Ing. arch. Jože Platiier:
-Na koncu dopisa trdi I). P.. da je prejela od najinih tovarišev, (tiidii pisec enega), ki so sedaj v Franciji, dopis, v katerem baje prav i jo. da nama odrekajo pravico pisati v njihovem imenu, ker sva se jim že v Španiji in Franciji odtujila. I^rvič nisva pisaJa v njih imenu, ampak v svojem, drugič, če sva se že Л Španiji odtujila od njih, kako more jjoteni I). P. trdili, da s\ a ji od prav tam pošiljala »navdušena iporoč-ilac. To je v polnejn nasiprotjn z zdravo logiko, ki jemlje trditvam Delavske politiike še zadnjo osnovo.
Kakor pravi 13. P.. je zanjo najina zadeva enkrat za vedno končana. Čeprav bi ji bilo I o ljubo, se s tem ne moreva strinjati. Da bo zadeva jasna, naj D. P. v prihodnji številki jasno pove. zakaj najino izjavo, za katero je sama prosila, ni objavila in drugič, objavi naj pismo (?). ki ga je prejela od sodrugov iz Španije o najinih kompelencah.
Jože Mavc. s. i. Malenšek 1'rane. s. r.
Jesenice danes in jutri
(Naduljevanje.)
Giiiinazijii jt-	idiMui na Romu\-
lioMMii zomljiščii Zli novo meščansko šolo. (ako da si' l)o lu pri'di'l. ki l)o h ori l 11 i šoli'. imi'Moxal lahko šolski okraj, /лчп-IjLšči' za iiii šlaiisko šolo iii za gimnazijo mi'1'i nad 2'i.()()() k\ adi alnih nii-liow
4. Obrtna šol«. Na ji si nii ah ji' zi lo razvila obri <in industrija ter jr pretežno išti'\ ilo pri''!)i\a.|s(\« zaiposlena |)o njiiju. Zaradi lega je potrebna nižja obrtna šola z dela\ nil ami in uvnimi ,pr<xslori. Ta pouk se sedaj \ rŠi di loma \ lo\ arni. deloma v šolali. \ endar je potrebno dvigniti stroko\ iio izobrazlx* pri'bi\ alst\a. Obrtni šoli je namenjin prostor na južni strani Obrtniške nlii e. ki ji' zelo primeren z ozirom na bližino industrijskih in obrtnih predelov.
■). Otroški vrtec. M nogo slarše\ je istočasno zapifslenih \ industi ijskih obratih ali iibrtih. tako da so otroci prepuščeni samim sebi. Danes to preprečujeta d\ii ot roška \ rti a. \ endar je ipot rebno. da se \ bodoče porazdeli lo karitativno delo po okrajih mesta, da ni' bo pot rebno voditi otirok \ \ rtee ali zavetišča tudi tri kilometre daleč. Zaradi tega so ipred\ i-dena |>rimerna mesta za te inslitui ije. in .sieer: sredino in \ zhodni del mesta pre-\ zame obstoječi otroški ч rtee s\ . Cirila in Metoda. Savski del oskrbuje novo zavetišče na savskem nabrežju, za katerega je zemljišče že kupljeno, vzhodni del mesta bo pošiljal svojo deco v nov i otroški v rtee. ki bo sitni ran na plav.ikem 1 rav niku.
(). Okrnjiio sodišče ima svoje ,prostore v tako imenovani stari šoli. ki je tako velika, da se v njej lahko raz v r sit i jo vsi uradi Oikrajnega sodišča. Stara šola sloji ob državni eesli. je v bližini občine iii župnišča ler je to mesio tudi v bodoče zelo pirimenio.
7. Upravno poslopje za razne upravne urade, ki pa še nimajo ,stxleža na jese-iiieali, bi .se nastanilo na srednjem po-
lo bi bi
slo|)ju mi uoviMii kolodvorskem trgu. bi bilo repirezentativ no poslopje, ki vsebovalo vse upravne prostore, ki bili glede na situacijo zelo ugodno do-stotpni, bili bi v sredini mi'sta ter na-siproti kolodvora, in sicer:
a)	okrajno glavarstvo;
b)	novi o ličili ski dom (upoštevajoč kmi o občinskih domovih):
e) državna policija /. obmejnim policijskim komisa rij aitom:
d) davčna uiprav a.
N. Cerkev I. \ rinieru. da se ukine savfka cerkev, je .potrebna za vzhodni del Zasavja in vi',s .vzluvd Jesenic zgraditev nove eer.kve. Tej je namen jen prostor iia križiščih Obrtniške in Delavske ulice.
V. Cerkev II. Za prebivalstvo zapadne-ga dela je v dušno ipastirskem ozirn poskrbljeno z predv idev anjiiii iiove cerkvi na kupavniku. ki bo vsa <d>dana z zelenimi gaji in je silni rana v zašči l nem pasu.
KI, Bolnica. Rralovs.ka skladnica imii zaradi velikega štev ila elansl v a na J«'-.senicah obširen obrat in se je odločila sezidati modiirno bolnico, lioliiica je si-tiiirana na 11 rov atovem tra vniku, ki je glede na klinialične. geihloške in iirbaiii-istične vidike najprimei-uejši na Jesenicah. Je v svojem predelu pot|H>lnoma sa-mostojna. obdana od državne ceste in zaščitnega pasu. Le na vzhodni strani so štiri male hišice z vrtovi, katere pa bo Bratov.ska skladnica sča.sonia odkupila iu bo na ta način Indi v tem delu obdana s cesto in ne bo imela nobenega soseda, II. Klavnica in sejmišče. Jesenice imajo svojo klaVinico, ki bo .še ves čas služila svojim namenom. Ker .so Jesenii e glavna izvozna pivslaja naše države v Niiiičijo in v vse za pad ne države, bo nastala potreba i|xi uvedbi sejmov za živino iu indusirijskih iiaprav za pripravljanje mesa za eksport. \ I a namen je
3
1ч'/.1'г\iiano l)i \ šr J't'ijaiioxo nil j išče. ki luij služi km tržni prostor oziroma sojiiiišt i*. \ pctlal jškLi ol) Sa\ i naj bi l)ila iiaiin šči iia no\a klavnica z \ somi industri jskimi na|)ravanii. .\a ti iii mi-stii l)i sc lahko tudi iirrdilo ciMitralno tržišče. ker je ta prostor \ neposredni z\ezi z železnico in leži centralno \ obrtnim |)i cdeln mesta.
12. Tržnica bi se zgradila \ jami pred Krekovim domom ter bi };lede na terenske razmere njene napi a \ e \ al It i tektonskem pogledu \ nobenem ozirii lu-k\ a rile pogleda na trg. I\ ri ko\ trg. ki naj ostane park. naj bo \ celoti zelen in deloma tlako\an ler oblikovan z ar-liiiektonskimi pritiklinami (vodomet itd.).
I". Tržišče. Za Jesenice bi prišla zaradi njene \flike dolžine tri tržišča za gospodinjske potrebe \ pošte\. K no tržišče. ceniralno. naj bi bilo na sejmišču. ki je opisano \ tč. B/e/ll. dnigo tržišče. ki je namenjeno za zapadni del bodočili Jesenic, je siliiiraiio na :\()\ em trgn ol) |)olokn jesenica |;o(l državno cesto: irelje je pa mišljeno iia KrekoM'in irgn ali \ tržnici pod njim. kakor ji- popisano \ tč. l)/e/l2. S to razporeditvijo I ržišč je smotrno ti rej en » \ prašanje za-'agiiiija prebivalstva z živili obstoječih 41 bodočih lese ni C.
• 4. .Šolska poliklinik« je zdrav siv ena rolna institucija zi' šolsko ileco ler ,ie nameščena na deln \ tdikega koniiple-ksii Kamov hovcga zeiii'jišča. ki ga pa v splošnem zametata niiščanska šola ter gimnazija. Poliklinika naj bi bila sa-
Itirc.kv; i;, scptt iiilx'i'. Sti-rli- A ii:l re j. ;li--iiiil)r('/j(' ill /t-ii Miirijii. liri 1"^',	l?iiiii:lov t ;4-. — JI. se;)ti'ml)('r:
I <|р1( П||ч .jo/ci'. iMcluii!k. K I IIII je\ »C. in
^ii-nik Muiijii. li('i to\. iii-mlilikii. Кгпјјк Pc-tlj cc-lii. 17, |)|{ II icr: f)( .'■11.111 r 111 lic. '."V '"•(["i'-	inSli\nik .Vntoniju. liii
'i'liviiifiir ju. 111 iiš\( II. -'7. in^fiKl: čeli 11 \ in 'riiilov ik, tii\. (Iclincc. ''i)|ii)\ii ) ill \ !ili iiliii '"''11 inii. liri ii)\. (Icim cii. ( 1 I k\« iin iilicii. 7~ ,4" " v Kii^i: Bi/ jiiik Inku m)/:liir. Ci stii na ill Г|1\ i'vii' Miiiijii. ši» Ijii. (ii)/.
<гч11 s.
Rojstvu; 2">. n\ itii'st: \ ikuir liri toncclj. siii <1(1<П(|| \ iklorjii ('ii|imii J. Л. п\-P'-'.: DiiMlindi- I Itiii w !1 ill. liri Cotlfi icilii. ^"'iii.'ki), KID. ('()j/()\t 4. — _'7. m jfii.sl: Kii-Ii4(vija ( i nolojiti-. sin \ !a(li la\a, mi-Aiiskcji,, iiio jsdii, I li nšica. il. a\ };nst: "''.jclii ,1 liri I Vina. l()\. pi i'ihli'la \ ca', {'."''.""i^k". J, soicnilx'i-; I at jana .Suša "'iiija I a lilija, liri Vlilnlina, iiin'. Kil). \ rl-"" iil ca. 7. sc|ili ii'|)ci : Krilita ( i rila Hcr-loiicrlj, hči Cirila. <)\, (lcla\ca. Vankarjc-Milan Hram; sin .MItina. t<)\. (Iclai\-\lc/akl jii. II. s('|)((-ml)('r: I iiniaž
Ј%|\|( iC
Pre«! kratkim je |јчка1и in i/.dala tiika.j-m.l" i'"* "" ■	i/\ iriio dramo \/
|ircl( klosii \ trcIi ilc jaii jih l'lnvž«, Icl iii"'""''i|i""''''i Klinarja. .\aj-|)i pi-a-Лкх"'	"'''I" ^ piiliii iiK'ii nspclol
!" /Iwii KIM) lin Jrscnicah se lio \ r.šil > ""•il'". dne IH, nk„y|ira l')V). Predi,>i;i < >И1Л iiOMij.-,, (nlliiitu sil /e i/ilelaini. U.pa j-.'"I, п()\ i oillior s |iodv<)jeii<> di la\ -ill / ra/niiic|aii jrni \ ršiit sNojo nalo-i.lll * "iisivo |)rosini(), naj se оНспеца /liora '"''rks„.\i|„„ ndele.{j
IXMi.'.IHj.'k, O. I, m. se je M ;i| \ K reko-
mostojiio poslopje s s \ ojiiii zagraji-iiim zomljišioni.
13. Delavski dom. Dela\ yki dom. za ka-i( rc^a so idejni osnutki že izv ršeni, je sitiiiran na zemljišč ti med I те\ iiom in Pri'litarjetti. I o zemljišče je oh koncu industrijskega ozemlja cb bodoči glavni |)Г(мпе1мЈ žili. ki bo vezala Kclod\orski trg s podvozom ler vse predele tned železnico in Zasa\ jem. Zemljišče je dovolj obšiiriK) za napravo igrišč ter vrta crkoli \ sega posle p j a. Je izven cone ropota in dima težke indiisirije. ker leži proti \zho-dti. \cndar pa pred 'njenimi vrati, ker bodo stano\ alci tega doma skoraj po \ e-čini delavci težke iitditsirije. \ poslopju bodo poleg prosioro\ Delavskega doma še pc.sloN Iti prostori Ja\ iie borze dela.
И). Hoteli in druge gostinske institucije. ki služijo tiijskenin prometu in trgovskem n promelti. bodo nameščene \ sredini mesta, koder se dolcma že nahajajo. in sicer <;b drža\ni cesli med Pa-arom in .\'<)\akom.
I". Prosvetni (lom ali Kieko\ dem ter Sokclski dom sla n<)\ i zgradbi in imata dominantne tp o loža j e. in sicer pr\i na Krekovim trgn. drugi pa na državni cesti pri prelazu čez železnico. Te k ti 11 tirne insiitneije zadostnjejo za \ i-čjo dobo za (iilejstvova.nje prcliivalstva. Ako pa bi se ipokazala težnja lokaJiziranega delovanja \ li-m smislu, posebno na Zijjiatl-nem delu. se bodo (ovrsine zgiradbe lahko po.sla\iJe na ja\iti trg ob potoku Je^ senica pod državno cesto in bodo obkro-žah- ler tvorile ta trg. (Dulje prih.)
killiMiik. sin \itimija loina/u. (h).sj){;s\ct-skii. — IrcMii Kiiluiiiui Domijan. lu'i Ivana. tii\, <lcliivcii, I li I ska cesta. — 1". scpteinhcr: I I ant I'ctrii', Mari ja Jane/, i'etrič, dvojčka, •■iiio\a I' IIIlicu. (o*. dcliMca. .Sa\sk() iiuhrcž-jc. — 2i. si'ptcmix'r: l!mil .\/п\ап. sin tov. di'luvca I .mila (i i ( g-oi t |žcvu. —i Barbara .'^iiidIcJ. hči jiisti .<iiioli'j. ( aiika r ji \ a 4. — -'"v. si-|)ti in.bcr: V( ii(4's'a\ jiikol) kosci, sin .laki !)a. čev l jarja. /^. I'lu\ž. — 'i. oktobra; ( \etka ICrc/.i j a 1). J. Dc/maii. hči l\mlolfii,
t(l\. IliiniCHCIlCIl. /g. I'lll\/..
Smrti; M.uvgiist; l li/.aheta Kocjunčilr. /e-nii /clc/ničaijii. Kralju Petra, slura 54 let.
se|il( iiiliei : Imi.ii Mrak. to\. <lela\cc upokojenec. Ilnišica. star 42 Ic^t. — 4. septcm-ber: Viktor HertKimccij. sin to\. delavca, c'o-|io\ a ulica, star J? let. — H. «e|)tember: .Allien /.('i'iiji k. hči lo\. delavca. Delavska ulica. -;tara П let. — I J. st plembei : Ho/ena I Učil r /I na /.cie./jiiča i ja. ( ankai je \ a ulica, stalil 19 let. — I H. september; /.\onko Tiirii-šek. trgovec, (iiisposvelsku cesta, star " lel.
7. (iktohcr: Marija K lina r. vdova tov. de-liiMii. Skladi-čiia ■>. stara ЧЈ let.
\( iu prosv elinNii dni^lMi občili /bor l'aiiilo\-'ксц;а oiNcka. No\i predsednik je dr. I' ranee Herjrelj, kateremu želimo \ si iispešneifa dela.
Kino Krekovemu prdsvetncpn društvu je s
fihiKMU .Snegiilčica« pričel svojo se/ono. /a tem filmom, kr je bil prikupen starim in mladim, smo videli še dva filma, ki sta pa tudi po|>olnoma zadovoljila, belimo le, da bi тоцП sko/t v so se/ono ffledati <lobre in v/.(;oj,ne filme.
/avefišče nn Plnv/.ii, ki к" /i<la jeseniška občina, •jiiio obravnavali /e v /adiiji naši •števillki. .Sedaj moramo omeniti, da -o no-
ti an i a (le'a v zuvctišču /aiadi tchuiičnih zaprek za kiatcik čas zastala. K« lio zapreka odstraiije,na. se bo delo nadaljevalo m dovršilo, kar bo v veliko veselje vsem, posebno oiiiiii, ki že težko čakajo, da bodo v tem zavetišču dobili miren d oni. Posnbno pa nas veseli, da bodo vodstvo in oskrbo v zaveti-№u prevzele šolske sestre, ki v \ sake m pogledu '.-padajo na to mesto.
DOVJE
Zahvala. Vdova umrlega Antona Šturnia iia Belem polju se najleipše zahvaljuje vsem dobrotnikom, kateri so ji pomagali kakorkoli ob bolezni njenega moža in za darove prejete po zl)i'i;ki'.
Jesen je prišla v deželo. Letovišča rji' so odšli. Sezona je bila še dokaj dobra in bi bila še boljša, če bi ne bilo neprilik onstran meja.
RATEČE-PLANICA
Slovesen sprejem novega župnika v Ratečah
/e let je preteklo, odkar je tukajšnja fara sprejc'a do.sedanjega župnika g. Lav-t:žarja Josipa. Dolga doba — a pri.šel je čas. ko si je tudi cn zaželel zaslužnega počitka. Z ga TI lil vi besedami se je preteklo nedeljo poi-<!ovil c;l rateski'li faranov. iki so hvaležno sprejeli poslednje besede svojega pastirja.
\ 'četrtek, dne seii)tend)ra .чпо slovesno spreje'i novega župiniika, g. Kristijana ( ii-dermana Že dva dni smo se priipravljali na tu izreden dogodek. Neumorna dekleta so naibrala cvetja, s katerim so okra.-ola cerkev. Možje pa so postavili mlaje in tako dali zgled mlajšim fantom, ki so se odtujili tej tru'tiici'onaiini navadi.
(i. ( uderman -e je priipcijal ,s po:po''(iun--k'lm vlakom v spremstvu radovljiškega go->))oda di ikana in kran j.skogorsikoga g. kapia-na. Pričakoval ga je dosed am j i g. župnik ter g. župan Pintbah Josip z občinskim odiborom.
P(;:l cerkvijo, kjer se je vršil glavni spre-,icin. ga je pr'ičakovalo zast^opstvo raznih društev, šolska mladina ter ostalo občinstvo. Izmed navzočih društev ga je prvi pozdravil v imenu l'untov ikega odseka g. Kaj/ar /'rane ml. v kroju, za gasi'ce g. ()svald lo-si'i). daljo g. Dolinar za S. P. D, in za Katoliško izobraževalno društvo g. j man Janez. I udi l)ek!>iki krožek ni izostal in ga je v njegovem imenu pozdravila gdč. Jnvun .\nica
Po ikoi'čaiiili Dozdravdi se je prevod raz-vd v ceikev. kjer je podel;' novi g. župnik ■- voi prv i blagoslov.
Novemu g. župniku ž(dimo najprije.lnejše b'van je me I nami v upanju, da mu Hog pomaga. vršiti njegov težki poklic!
Drobne vesti
v Nfinčiji ji- bilo pred i/bnilioiiii siduiijo vojne (Л.ООО 1)1411' lis,kil] ])<)stuj /u, iiiotoniia \o/,ilii. Scdii.j so to števil« skriili na tiiko dii o-Jpadc iiu vsukili 15 km |И) ciui bi ii-(i m-k II postil jii.
V	Nemčiji se iinhaju sedaj \ skludi>Mli ti-ffcvcev sikii|)iio 18,(11)0 ton shidkovja in (lOllI) ton kiivc. lu količina j<' določena za naj-IIIun j št'.ri iiir-.eee. Kontnv'a je stroga iiii bo ка/пслип vsuk, kdor bo imel doma več kakor IDO p kave in "iOO ц' sladkorja.
V	Rusiji so i/.(lelall novo orjaško letale !'(> krilili meri (>> m, v isoiko je 7 m. pru/iio telila >1 ton. / opremo 45 toni. Ima .šest motorjev, od katerih ima vsak pribl'/iio 1001) konj-iki'li -il.
V	Ameriki so pa zgradili zraiiio trdn jav o. ki je <iil)enem aeropluii in h;drop!aii. Orjak :imii štiri motorje, vsak motor pa 1450 konjskih .-il. Posadka šteje 10 'jiidi. Oborožen je s štirimi topovi, iismimi niilriilje/.unii, iiin-iiieiji^ pa nosi s seboj 5000 kj;.
Kraurija je že pred pričetkom vojne nu-roč le v .Vmeriki 1545 motorjev /a letalu.
Nji Japonskem je vsako leto približno 4000 pot resov,
V	Kpiptu f-o že v letih VJ<)()_i<)4(,. j/delovali ra/l'ipiK' iprcdiiiete i/ žele/a.
Tudi Avedska — morila najbolj miro'jnb-iiii država na svetu — se pripravlja za vsak primer s kopanjem jarkov in napeljavo bodeče žice.
Cerkveni vestnik
Z Sesenic, Dovij in Rateč
Kdo še ne ve ...
(lil je l)olgiuj.sku »Politika« olijavila v svoji številki <><1 8. t. m. sliiko cl("soterol)<)jcev II a Balkaiiijadi v A tonah. Baikamskejfa prvaka v <le.sctpral)ojii, Jaiitv-a Klinarja, tukajšnjega domačina, so enostavno odrezali, da ne 1)i 1>LI ii.speh S'oveiKui tako viden.
da ima jeseniiškn železniška postaja največkrat kar dva vratarja: enega v ve/i. drugega pri vratih na peronu. Cemu Je to dobro, ve srnino ljubi Bog in predpostavljeni.
da iizhaja v Belgradn;	sluzlx'ni or-
gan flru'čnog udruiženja vwzinog i nvaiKivar-skog osoih.lja«, v ikaterega pošiljajo t ud i slo-veirski železničarji svoje zahvale v slove,n-ščini. Zahva'e so tipkane v cirilici in je v njiili polno napak.
da ima najhitrejši italijanski vlak, imenovan »Breddat, ki je pred, kratkim <losegel brzino ЛХ) km na nro. tesno zaprta okna in da [M) posebni napravi spustijo vsaki dve uri \ vagone 4(>(И) ktibičnih metrov ciwti'^a zraka. /rak je v tem vlaku i>oleti za (> -itwpinj hla'dnejvši ikakor zunaj, |xrzimi pa je v njem stalna toplota IЈ stopinj.
da bo v kratkem obhajal znameniti samostan Rilo v Bolgariji tisočiletnico obstoja. Samo-tan je ustanovil sveti piiščavnik Jovaii Ki'ski. Država je o<lol)rila za proslavo velik krtxiit.
da vi'šiinu rasti Amerikaneev stalno pada. Tako so generacije |М) svetovni vojini za 2—1 cm manjše (xl predvojnih.
da ima havajska abeceda мато li f rk.
Zanimivosti
Estonski učenjak Otto Liiv <e je zanimal za |X)reklo .Mfmla Bosemberga,. ideo'oga socialnega nacionalizma v Nemčiji in stixid-s to t nega zastopnika arijsko-nemške raise, ki je l)il rojen v Kstoiiiji. I'ri'se.l je do zanimi^ vega zaključka, da je Rasenberg inešaiiec •Slovainu in Zi^da, <la nima torej niti kapljice germanske krvi. Otto l.iiv je javil ta zaikljn-ček nemiškim oblastem in izjavil, da je pripravljen dokazati svojo trditev z dukiimenili v roJti pivd katerim ko' i nemški m мх! iščem ali znanstveno komiMijo. Odgovora na to |К)-niidlx) Ne ni dobil.
Tihotapci oroiia
(Konec)
V vseh državah se priidaja staro orožje v zameno za novo. Naj nam služi iz tega lep primer za 4xsvetlitev tihotapstva. Veščaki menijo. da so evropske armade vzele iz prometa 5().<)0() mitraljez. izdelanih v letih 191* do 1922. zaradi novega izuma, ki je izpopolnil sistem ohlajevanja. Večji del tega orožja je palici v roke tihotapcev, ki so ga tihotapili francosJciin upornikom na Velikem .Atlasu. V vseh eksotičnih pokrijnah je mnogo starih pušk znamke »Werndlt, ki so jiih izdelovali v -Vvstriji v letiih I86(). cfo IS75. Že (M)I stoletja prevažajo te puške iz Jnž. Amerike v Kvropo ill Ay i jo. pa zopet nazaj v južno .Ameriko. One romajo iz rok inehir kanskih uporniikov v roke niongolsikih razbojnikov, pa vendar je zaslužek tihotapcev in njijiovih pomočnikov še vtxlno ogromen, tem večji, čim bolj se prevaža ve<fno imto orož.je na raz'lične kraje.
Poleg zastarelega prodajajo tihotapci tudi (xl'viSno orožje. Го (xlvisno orožje je veči--iioma vojni plen, ki se ga zmaigovalec za denar rad od'križa. Tako je na primer po prvi l)alk«in«ki vojni ku.pil znani Bazi I Zaharov /a neverjetno niziko ceno 2(K).(M)() pnšk, .ч ka-ter.iiini je biilu oborožena turška vojska. Iste piLŠke je prodal za višjo ceno turški vladi \ drugi balkanski vojni, iko so leta 1918. Italijani prebili avstrijsko fronto, «o /a:p'enil! veliko nvnožiino orožja. Del tega orožja so poslali v kolonije, ostalo pa prixlali. Kako f-io se potent začudili v abesinski vojni, ko so pri .\be«i'ncih zaplenili orožje iiii pri tem ugotovili, da >io njihove in abesimske mitra-Ijeze pripadale istemu avstrijskemu polku. Na vsaik m a čim so iieikduj pixxlauo avstrijsko orožje zopet kupili iz rok tihola|)cev.
Ves svet je govoril pre<l kratkiin o kofinič-neni dogodku nek<'ga ameriškeira pustolovca, ki je stanovali v Sanghaju |x>d izmišljenim imenom Jat4vb.-oii. IVxlal je vladi maršala CaiukajCka večjo količino orožja, tki ga je pripeljal iz Jnžne .\nierike. ko je orožje vnov-čil, je zvedel, da ga je |хм'а1а vlada v Sink-jang, .kjer se je nprlo inirslinuinsko preibival-sltvo. Na|H)til se je takoj v Sinkjang in je od tamkaj poveljujočega koriimpiranega ge-
1/века
su&i
cUtUic!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 4 ®/o. Nove vezane pa po 5 »/o- Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilnične rezerve, ka-l<or tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stokratna je ta garancija.
dU/OH <ЈоШс <zasioH{,
ako naročite pohištvo proti takojšnjemu plačilu
Razstava Izdelkov v hotelu ,,Pošta"
Delavnica Kosova ulica 9
* Rudi Smoiei
tploino In strolno mizarstvo
Poravnajte naročnino!
I Za elektriko
g vse nalcenelSe in usodnejSe pri
3ože Markež
elektrotehnično pod)et)e Jesenice, Murova, tel. 605
Za konzorcij lista >Na uiejahc Jože Godina, Jeseniee. — Urejuje: Stanko SavinSek, Jesenice.
Za Zadružno Uskarno v Ljubljani: Maks Ulejec.
iionila Taja kupil [wcenit orožje. I a dojro-<le.k l)i ne bil prav nič zaiiiiniuv, če iio lii pii--stolovec orožja, kupljenega od onuinjiMiega gen<'rala.. ,)X) ovinliih pripeljat v Aaiigliaj. kjer ga je poni>vno |)rodal 'kitajski vlaili. ki mu ga je že enkrat iplatiala.
Dostikrat se dogodi, da tiliotapci prelisičijo tovarnarju s' tem. da mu pokažejo pra\ itiie naroičilnice /■ vsemi pečati in podpisi, če jim vlada dovoli izvoz, dobijo orožje tiliotapci. Tovarnairj.i niti ne pomislijo, da je naročilnica od te in te vlade de'o fal/.ifiikaitorjev. ki imajo svoj -sedeiz v Bruslju. Poleg ponarejanja listin pride mnogokrat na vrsto pra\ toliko predrzino dejanje podtaknitve, ki izvira od tistega čajsa, ko tih<>ta,pci prodajali za časa svetovne vojne raz^nim državam granate napolnjene z obianjem. V boljše poja-iiilo naj služi sledeči primer. Tred nekako desetimi mest4."i je prispel v marsejsko pristanišče aingli4Š'ki рач ni k ».Merk'and« (П(>2 ton). Pri razkladanju je neki mornar slučajno prevrnil zaboj z napisom ».\parati za kitaj-ko«, ki ,>e je odprl, l esen zaboj je pokazal ziiču-den'im gledalccni kaj zanimivo vsebino. I i ».^puraiti za kitajsko« so bili opeka, pesek in staro železo, ki je bilo skrbno pakiiuni). Policija Scottland Varda je odkrila ogromno go'jufijo. V 6(M) za lx) j ill bi moralo biti orožje v vrednosti T milijonov funtov šterlingov na podlagi inaročiU. ki ga je ,|M)dpi-alii ki'tajska vlada. Izvedenci so trdili, da je dokunit nt pristen. Naj je bilo kakor koli: tihotapci s<i se, polastili ogromne količine orožja, ki so ga prodali kam drugam mnogo dražje kakor i)i ga pa plača'i kitajci.
kar se tiče s$niega tihotapstva, je si\ ir bolj mosta vina kot bi si kdo mislil. / \ eli-kimi vsotami dc»arja, ki ga zaslužijo, morejo s podkupovanjem za-liižiti še več. /. la-ž,uo odobril v i jo zj izvoz orožja v žepu nakupi tihotapec ve'jo koliV-ino orožja v l.oii-■donu ali Bruslju in ga odpošlje preko Pariza v Marseiille. luni so s'učajiio 1>ол1 re-šč-ki, ki so dobro pUčaiii in ki naložijo blago m a ,pravi« br<vi. U je lasi tihota|)cev. Pri-staniškegu ikontroUrja podkupijo z nekaj« franki, tako da imrejo z ladjo na odprto morje, kjer -o vari i.
TilhiJtaijst vo z or<ž jem cvete in l)0_i \ elelo. dokler bo iše kaj opjžja in vojn na \ v H iT:
Pijte in jejte poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
v Krekov dom
Kdor hoče dobro jesti, se aborira
v LJudiki kuhinji
Kdor lioče dobro in poceni pili, mora priti
v Katakombe
„Za malo denarja veliko zadovoljstva"
— Za urednika v Ljubljini: Ignacij Zoleinik.