teto XXV. 6t. 17 Ptu), 11. maja 1972 Cena 0,70 din SO Ptuj: Smo za združitev zdravstvenega zavarovanja Na zadnji seji SO Ptuj so med drugim razpravljali tudi o združitvi zdravstvenega zavarovanja kmetov z zdravstvenim zavarovanjem delav- cev. Uvod v razpravo je dal Adi Sar- man, republiški poslanec, kije dejal, da je treba videti številčno razmerje med delavskim in kmečkim prebi- valstvom. V celotni mariborski regi-, ji, ki jo zajema Komunalni zavod za socialno zavarovanje Maribor, je 258.495 delavcev (84,43 %) in samo 47.653 kmetov (15,57 %). Pred leti je bilo to razmerje še manjše. V ptujski občini, ki je še pretežno kmetijska pa je še vedno 40 % kme- čkega prebivalstva. Dejstvo pa je, da je enotno zdravstveno zavarovanje nujno. Tudi glede finansiranja verjetno ne bo prišlo do večjih problemov, vedeti pa moramo, da do združitve ne bo prišlo brez dodatne obreme- nitve delavcev, kajti kmeta ne more- mo še dodatno obremeniti. Dodatna obremenitev delavca bi znašala samo 0,62 %. V celotni regiji ni in ne sme biti razloga, da ne bi prišlo do združenja zdravstvenega zavarova- nja. Vsekakor pa bo predhodno potreben referendum, kjer se bodo kmetje in delavci izjasnih ali so za enotno zdravstveno zavarovanje ali ne. Nastalo pa bo vprašanje kapaci- tet zdravstvenih domov in bolnišnic, kajti z združitvijo zavarovanja je pričakovati, da se bodo kmetje bolj posluževali stacioniranega in ostale- ga zdravstva. Po uvodnem referatu Adija Šair mana so odborniki obeh zborov Su Ptuj pričeli živahno razpravo, iz katere povzemamo nekaj osnovnih misli: Dr. Korpar: Pozdravljam združi- tev delavskega in kmečkega zdrav- stvenega zavarovanja, kajti kmetje se sedaj zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogli posluževati sta- cionarnega in drugega zdravstva. Res pa je tudi, da zaradi združenja ne smemo kmete dodatno obremeniti. Nastali pa bodo problemi dodatne obremenitve zdravstvene službe, kar je že sedaj značilno za celotno Slovenijo. Kadrovska zasedba je namreč zelo slaba. V Ptuju pa se bo l5ojavilo tudi pomanjkanje prosto- rov. Vsekakor pa bomo te stvari morali urediti. Prepričan sem, da ne more biti nobene prepreke za enot- no zavarovanje. Slodnjak: Veseli me, da se je ta razprava sploh pričela, kajti tudi kmetje si zaslužimo, da smo upošte- vani kot enakopravni člani naše družbe. Dr. Neudauer: Prav je, da podpre- mo tako akcijo. Res je, da so težave, vendar jih moramo preboleti. Nava- da pri nas pa je, da začnemo stvari reševati šele takrat, ko bi morale biti že rešene. Kmetje se navadno poslu- žujejo zdravniške pomoči šele ta- krat, ko so že popolnoma izčrpani, ker zaradi pomanjkanja denarja prej tega ne upajo. V tej akciji moramo podpreti kmeta, V. Knez: Republiška skupščina naj združitev zavarovanja reši z za- konom in ne bo potrebno delati posameznih referendumov. Adi Šarman: Če bomo gledali na dodatno obremenitev delavcev in kmetov, ne bo prišlo do združitve. Prispevki kmetov in delavcev morajo biti enotni. Glede na odstotek kme- čkega prebivalstva bo naša občina precej pridobila, če pogledamo šte- vilo prebivalstva pri nas in v celotni regiji. Po zakonskih predpisih pa lahko pride do združevanja samo z referendumom, sicer pa bo sam po- stopek privedel do republiške zako- nodaje. Valenko: Pozdravljam združenje zdravstvenega zavarovanja obeh slo- jev prebivalstva. Kmet je dal precej- šen delež k vsemu, kar imamo. Po osvoboditvi je ravno kmet postavil prvi kamen v izgradnjo naše domovi- ne. Rekli so, da bo industrija poma- gala kmetu, ko bo sama zgrajena in kmet je zato pomagal graditi indu- strijo. Ostalo pa je le pri besedi. Industrija nam je odvlekla mladino iz podeželja, kmečki živelj pa je ostal brez samouprave in delitve dohodka. Purg: Delavcem v podjetjih je treba povedati, da jih ne prosjači- mo. Večina njih je kmečkega rodu in po nepisanem zakonu so dolžni pomagati svojim staršem. Iz kmeta moramo narediti kmeta in ga mora- mo izenačiti z delavcem. Vsi odborniki SO Ptuj so bili torej enotni, da je treba združiti zdrav- stveno zavarovanje delavcev in kme- tov in upajmo, da bo to tudi uspelo. Sicer pa bo na to vprašanje dal odgovor referendum, ki bo izveden že letos. -mn- VREME do nedelje, 21. maja 1972 Mlaj bo v soboto, 13. maja ob 5.08. Napoved: do nedelje, 14. maja bo sončno in toplo do 25 st. C. Okrog ponedeljka, 15. maja bodo začele dotekati tudi nad naše kraje hladne zračne gmote. Najhladneje bo 18. in 19. maja, ko se bo dnevna temperatura zraka držala okrog 8. st. C. Slane verjetno ne bo. Možno pa je, da bo snežilo do nižin. V nedeljo 21. maja bo topleje. Alojz Cestnik SPOŠTOVANI IN DRAGI TOVARIŠ TITO! Letos poteka 30 let, ko je prva oborožena skupina leta 1942 pričela z oboroženim odporom proti okupatorju v ptujski občini". To je bila partizanska slovensko goriška—Lackova četa, v kateri so pod vodstvom komunistov bili organizirani napredni delavci in Imietje. Pred 27 leti je bil osvobojen Ptuj. Teh pomembnih zgodovinskih dogodkov se spominjamo danes na skupni svečani seji svetov krajevnih skupnosti Ptuj in Rogoznica, na katerili območjih je delovala slovensko-goriška četa. BiH so to prvi borci, ki so pričeli neenak boj za osvoboditev, biU so del velike armade borcev, ki so se pridružih ne le ideji in akciji osvoboditve izpod okupatorjevega jarma, ampak borci, ki so izbojevali poleg zmage nad okupatorjem, tudi socialistično revolucijo. Ta boj so bojevali in izbojevali zmago pod vašim vodstvom, tovariš Tito. Narodi in narodnosti Jugoslavije so se pridružih vašim idejam in vašim akcijam pri graditvi nove sociahstične samoupravne družbe. O tem se zavedamo, da boj dokončno še ni izbojevan. ■Bijemo ga ob uveljavljanju ustavnih dopolnil, ki postavljajo delavski razred v središče samoupravnega odločanja. Pri tem dosegamo rezultate pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije in pod vašim vodstvom. Zato nam dovoHte, da se ob vašem 80-letnem življenjskem jubileju pridružimo vsem narodom in narodnostim Jugoslavije in vam želimo vse najboljše, obenem z močno željo, da nas vodite še mnogo let! V Ptuju, dne 7. maja 1972 Udeleženci skupne svečane seje svetov krajevnih skupnosti Ptuj in Rogoznica Danes seja SO Ormož; Za danes, četrtek 11. maja je predsednik ormoške občinske skup- ščine Franc Novak sklical 33. skupno sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ormož. Pod osrednjo točko dnevnega reda bodo odborniki ob- ravnavali analizo zaključnih računov delovnih organizacij iz gospodarstva in negospodarstva za leto 1971. V nadaljevanju seje bodo obravnavali še poročilo o delu upravnih organov ormoške občinske skupščine ter sklepali o potrditvi statuta sklada za financiranje investicij v objekte osnovnih šol in predšolskih ustanov v občini. Odborniki bodo tudi odločali o sprejetju več odlokov: - o spremembah in dopolnitvah odlo- ka o davkih občanov; - o spremem- bah odloka o občinskem promet- nem davku od prometa blaga na drobno in davku od plačil za storitve; - o višini pristojbin, ki se plačujejo za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter oprostitvah plačila pristojbin za specialna vozila. komunalnih delovnih organizacij in gasilskih avtomobilov, in kot zadnji odlok o zazidalnem načrtu indivi- dualne stanovanjske cone v Ormožu. Komisija za volitve in imenovanja je pripravila nekaj predlogov za nova imenovanja. Med drugim bodo ime- novali upravni odbor sklada za fi- nanciranje investicij v objekte os- novnih šol in predšolskih ustanov ter dva predstavnika v medobčinsko komisijo za izvajanje resolucije o kadrovski politiki v SR Sloveniji. V 15 točk obsegajočem dnevnem redu bodo odborniki še sklepah o potrditvi zaključnih računov oziro- ma sprejetju finančnih načrtov splošnega kmetijskega sklada, sklada za štipendiranje itd. Ogledah pa si bodo tudi zaključni račun sklada za financiranje teritorialne obrambe za leto 1971 in finančni načrt za letoš- nje leto. Ob koncu bodo tako kot je že navada, vprašanja in odgovori. K 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 11. maja I97J Človečnost med ljudmi Dolgost življenja našega je kratka . . . Danes se veselimo, jutri pa nas ni več . . . In kaj počnemo v tej kratki življenjski dobi? Sočloveku prizadevamo rane, bolečine in grenkobo . . . Smo res hijene, volkovi, lisice, volkodlaki, ki zrejo, grizejo in preganjajo drug drugega? Viet- namec bi nam znal odgovoriti. Človek je zaslepljen od misli nase, ne vidi, noče videti brata, ki trpi in življenje, polno grenkobe, si delamo še težje. Človečnost, po tebi vpije člo- vek, po tebi hrepeni tisočero src na vseh koncih naše Zemlje. Človečnost, prijateljstvo, ljube- zen, kje ste? Milijone lačnih, trpečih in zapuščenih steza roke v prazno. Teden Rdečega križa je teden zbiralnih akcij za pomoči po- trebne ljudi. Koliko osamljenih, bolnih in pomoči potrebnih bo osrečenih po zaslugi te akcije in mnogi bodo spoznali, da je v ljudeh še nekaj človečnosti. Je sploh kaj lepšega kot zavest, da si nekomu, ki je pomoči zelo potreben, pomagal in mu vrnil vero v življenje? Kako so se starki zablestele oči, ko smo ji ob novem letu podmladkarji RK priskočili na pomoč! S krvavimi žulji in potnimi sra- gami je vzgojila in vzredila svoje otroke, zdaj, ko se njeno življenje izteka, pa je ostala sama, čisto sama . . . Ena mati vzgoji deset ali več otrok, deset ali več otrok pa ne more vzdrževati ene same matere . . . Žal, grenka resnica, zato je naša dolžnost, da tem ljudem omo- gočimo vsaj trenutek sreče. Kako prav in človeško je, da so pri krajevnih skupnostih komisije^ ki skrbijo za one- mogle. Človeka vredno dejanje je pomagati in človečnost se kaže prav v tem. Še mnogo bo pretrpel člo- veški rod, preden bomo vsi in do konca doumeli pomen be- sede človečnost. Kako lepo je v družini, kjer se razumejo, med sosedi, kjer ne poznajo prepira, kako bi šele bilo, če bi si bili vsi ljudje kot bratje in sestre, kjer ne bi bilo razlik med belimi in črnimi, med bogatimi in revni- mi. Da bi bili vsi kot ena velika srečna družina. Zato, človek, zazri se v svojo dušo! Izruvaj iz nje, kar je v njej nečloveškega! Pomagaj človeku, ki trpi, po- magaj starcu, ki se mu trese roka. Tvoje srce bo našlo srečo. Janica Rojs^ Lani smo v ptujski občini - le malo boljše gospodarili v 1971. letuje ptujsko gospodar- stvo doseglo povečan obseg proiz- vodnje ter povečan obseg blagovne- ga prometa, ki ga označuje porast celotnega dohodka za 28 %, večja zaposlenost za 5 %, večja poprečna angažiranost poslovnih sredstev z 8-odstotnim porastom ter boljši finančni rezultati. Se večjo gospodarsko aktivnost in večji napredek pa so spremljali in ovirah nekateri negativni pojavi kot so: povepana medsebojna zadolže- nost gospodarskih organizacij, sko- kovito in neenakomerno povečanje cen in čezmerno trošenje sredstev v negospodarske dejavnosti. V ptujski občini je celoten dohodek naraščal le za 1 % počasneje kot v repubhki, kar je nedvomno ugoden dosežek. Porab- 5ena sredstva so naraščala hitreje kot celoten dohodek in so ga prehitela za dva odstotka, medtem, ko so ga v repubhki presegla le za 1 %. Znatno so se zmanjšala tudi skupna amortizacijska sredstva, kar je posledica pohtike amortiziranja v TGA, ki je obravnavala stroške amortizacije le po predpisanih stopnjah. 1 Zaradi hitrejšega naraščanja po- slovnih stroškov od celotnega dohodka se je dohodek povečal le za 20 % (v repubhki za 27 %). Celotni dohodek je nadpojsrečno povečalo kmetijstvo, trgovino, grad- beništvo in promet. Glede na gibanje celotnega dohodka in porabljenih sredstev pa se je ekonomičnost ptujskega gospodar- stva zmanjšala za 2 % (v repubhki za 1 %). Gospodarske organizacije so odva- jale precej sredstev v poslovne sklade (zlasti v rezervni sklad) in dosega odstotek povečanja teh sredstev repubhško poprečje. Kljub pozitivnim premikom dehtvenega razmerja v korist skladov, pa je reproduktivna sposobnost ptujskega gospodarstva še vedno oslabljena. Industrija, na katero odpade 60 % osnovnih sredstev, je dosegla le 39 % sredstev za akumulacijo iz leta 1970. Bruto osebni dohodki so se v lanskem letu povečaU za 22 %, najbolj v trgovini, najmanj pa v gradbeništvu. Izplačani osebni do- hodki pa so bih za 23 % večji kot v letu 1970. Poprečni izplačani osebni dohodek je znašal v občini 1.490 dinarjev, v republiki pa 1.614 dinarjev. Najnižji izplačani osebni dohodek je imelo v ptujski občini krojaštvo - šiviljska obrt (916 dinarjev), najvišjega pa je dosegel projektivni biro (3.379 dinarjev). Da ptujsko gospodarstvo v pretek- lem letu ni doseglo rentabilnosti slovenskega poprečja nam pove podatek, da je na vsakih 100 dinarjev, s katerimi je gospodarstvo upravljalo, doseglo le 9,71 dinarjev akumulacije. V 1970. letu je bilo doseženih 13,10 dinarjev akumulaci- je ah za 26 % več. Zmanjšanju akumulativnih sredstev je precej pripomogla TGA s svojo pohtiko amortiziranja, vendar tudi odštejemo TGA, ne dosegam^ slovenskega poprečja. Nad sloven. skim povperčjem je edino gradbeni, štvo. Na slabo rentabilnost ptujskega gospodarstva vphvajo tudi precejšne razlike med terjatvami in obveznost- jm gospodarskih organizacij, saj so terjatve in obveznosti prehitele celoten dohodek. Ce pa jii| primerjamo, vidimo, da so terjatve gospodarskih organizacij presegle njihove obveznosti za 114,428.000 dinarjev (po zaključnih računih 1970 pa 86,618.000 dinarjev). Terjatve do kupcev so torej za polovico večje, kot obveznosti do dobaviteljev. Pri tem odpade približ- no 50 % vseh terjatev na industrijo, 20 % na trgovino in 17 % na kmetijstvo, na ostala področja pa le 13 %. Vsa gospodarska področja razen gostinstva izkazujejo višje terjatve kot obveznosti. Vsekakor lahko zaključimo, da tako veUka razhka med terjatvami in obveznosti zelo negativno vphva na napredek in rentabilnost ptujskega gospodarstva. Nekatera podjetja so se zaradi vehkih terjatev posluževala tudi sodnih procesov, vendar v večini primerov niso bili učinkovitLj , -nujB PET PRIZNANJ OF ZA DRUŽBENO POLITIČNE DELAVCE BISTRIŠKE OBČINE Občinska konferenca SZDL in Občinski sindikalni svet Slov. Bistrica sta v okviru praznovanja 27. aprila dneva OF in 1. maja praznika delovnih ljudi pripravila 26. aprila 72 svečano proslavo, na kateri so petim zaslužnim občanom občine Slov. Bistrica podehh priznanja OF. Tako je žirija za priznanja OF pri OK SZDL Slov. Bistrica in 10 OK SZDL podehla priznanja OF za leto 4972 občanom: Francu Bera za dolgoletno aktivno delo v DPO občine Slov. Bistrica; Ludviku Gajšeku za aktivno sodelovanje v NOB in za družbeno pohtično delo v Poljčanah; Alojzu Lorberju za aktivno delovanje v SZDL in krajevni skupnosti Leskovec in Pragersko; Francu Padežniku za aktivno delo v SZDL, KS in KUD-u v Zg. Polskavi; Mariji Plaveč za dolgoletno aktivno delo v družbeno pohtičnih organizacijah občine Slov. Bistrica. Prireditev je bila v Domu kulture. Ob tej priložnosti je KUD Nedehšče pri Cakovcu gostoval s folklorno skupino in tamburaškim orkestrom „OGRANKA SELJACKE SLOGE". Gostovanje te skupine v Domu kulture Slov. Bistrica je bilo izvedeno tudi v okviru sodelovanja šestih-slovenskih in hrvatskih občin v času tedna bratstva in prijateljstva. Fotografija: V. Predsednik SZDL občine Slov. Bistrica August Vidmar podeljuje priznanje OF Mariji Plaveč . POČITNIŠKI DOM OBČINE PTUJ V BIOGRADU n/m razpisuje pirosta delovna mesta: 2 polkvalificiranih ' kuharic 2 kuhinjskih pomočnic 1 čistilke Sprejem na delo za določen čas. Stanovanja zagotovljena. Prošnje je treba poslati upravi doma v Ptuju, Prešernova 29, najkasneje do m maja 1972.__ rpEDNIK — ČETRTEK, 11. maja 1972 STRAN 3 Titova adlikovanja za Ormožance Dobitniki Titovih odlikovanj v Oraiožu. Z ukazom predsednika SFRJ to- variša Tita je bilo na predlog komisi- je za odlikovanja repubhške organi- zacije Zveze rezervnih vojaških sta- rešin odlikovanih ob 30-letnici vsta- je jugoslovanskih narodov in ustano- vitvi JLA 6 zaslužnih občanov or- , moške občine. Odlikovanja predsednika Tita jim je razdelil predsednik občinske orga- nizacije ZRVS Ormož Edvard Pajek na svečani akademiji, ki je bila v Ormožu v počastitev 27. aprila dneva OF. Borjan Boško, načelnik oddelka za narodno obrambo pri skupščini občine Ormož je bil odlikovan z ordenom dela z zlatim vencem. Z ordenom za vojaške zasluge s srebrnimi meči so bili odlikovani: Franc Novak, predsednik SO Or- mož, Vlado Ožbolt, predsednik občinske konference SZDL Ormož, Slavko Kačičnik, učitelj na osnovni šoH v Središču ob Dravi in predsed- nik tamkajšnje krajevne organizacije ZRVS ter Silvo Bedrač, bivši sekre- tar komiteja občinske konference ZKS Ormož. Boris Vrbančič, uslužbenec oddel- ka za NO pri ormoški občinski skupščini pa je bil odlikovan z medaljo zasluge za narod. jr GASILSTVO JE TRDEN ČLEN VSELJUDSKE OBRAMBE NAŠE DOMOVINE Z delom smo zadovoljni v nedeljo je bila v Ptuju redna delovna konferenca občinske gasil- ske zveze Ptuj, katere so se udeležili družbenopolitični delavci ptujske občine in tudi gostje iz sosednjih občin ter predstavniki republiške gasilske zveze. O delu, delovnih uspehih in težavah občinske gasilske zveze Ptuj je poročal (med drugimi) njen predsednik Janko Žnidarič. Iz njegovega poročila povzemamo: Občinska gasilska zveza Ptuj šteje 1751 članov, ki so razdeljeni v 60 gasilskih društev. Med gasilskimi vrstami je tudi 151 žensk, kar je sorazmerno malo. Lanskoletni delovni uspehi gasil- cev so bili zadovoljivi, kar se kaže v številnih uspehih, ki so jih dosegli na raznih tekmovanjih, tako v občinskem merilu, kakor tudi izven meja naše občine in celo na gasilskem tekmovanju v sosednji Avstriji. Gasilska društva pa so se skozi vse leto ubadala s hudim problemom pomanjkanja finančnih sredstev. Kljub temu pa so dosegala vidne delovne uspehe pri gradnji gasilskih domov in nakupu gasilskega orodja. Med drugim so nabavila 7 motornih brizgaln in 6 raznih gasilskih avtomobilov. Razsveseljivo je dej- stvo, da so se gasilci odrekh nabavi starih strojev in orodja, kajti spoznali so, da je kupovanje novega gospodarnejše. Gasilska društva so končno postala dobri in skrbni gospodarji. Občinski gasilski zvezj pa je v finančnih težavah vedno stala ob strani občina Ptuj in upajo, da bo tudi v bodoče imela razumevanje za potijebe gasilstva. Vse večje pa je upadanje števila mladega članstva in opaziti je, da ni medsebojnega razumevanja. Stari- gasilci ne razumejo mladih in obratno. Zato bo za izboljšanje teh odnosov treba nekaj ukreniti, kajti sicer je, vprašljivo, kako dolgo bo gasilstvo še obstajalo. Mladim bo treba nuditi nekoliko več, saj je to edini način obdržati in pridobiti v gasilske vrste čim več mladine. Ker se je z sodelovanjem gasilcev pri splošnem ljudskem odporu in vseljudski obrambi delo gasilcev razširilo, naloge pa povečale, je nastalo tudi vprašanje po zadovolji- vem številu sposobnega gasilskega kadra. Zato so v lanskem letu določiU kadrovsko komisijo, ki je skozi vso dobo svojega obstoja uspešno delovala, delo pa je rodilo uspeh. Organizirani so bih številni tečaji za izprašane gasilce ter gasilske častnike in podčastnike. Tečaji so bih uspešno končani, letos pa bodo priredili tečaj za gasilske. strojnike. Pri izvedbi vseh tečajev je gasilcem velik pripomoček gasilski priročnik, kije izšel lani. Ob koncu svojega govora • je predsednik Občinske gasilske^zveze Ptuj izrekel iskrene čestitke\ predsedniku Jugoslavije Josipu Brozu ob njegovi 80-letnici rojstva. Delo ptujske milice Kljub uspešnemu delovanju orga- nov mihce in težkim pogojem, v katerih mihčniki delajo (pomanjka- nje mihčnikov in pomanjkanje stanovanj, nerazumevanje ljudi za njihovo delo in celo zasmehovanje miličnikov) kriminahteta nenehno narašča in je v lanskem letu oškodovala družbeni sektor za 804.989,85 dinarjev in privatni sektor za 1,578.322,60 dinarjev. Najštevilnejša skupina med kaznivi- mi dejanji so kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno lastnino (premoženjski dehkti), saj zavzema- jo 41 % vseh, v ptujski občini storjenih kaznivih dejanj. Največji porast teh kaznivih dejanj so organi mihce zabeležih pri navadnih tatvinah in znaša 23,5 %. Pri ostalih oblikah kaznivih dejanj iz te skupine je porast neznaten, razen nekaj večjih vlomov v družbene in zasebne prostore. Posebno nevarna kazniva dejanja, ki zavzemajo drugo mesto, so kazniva dejanja zoper življenje in telo, ki jim pravimo tudi krvni delikti. V primeijavi z 1969. letom se je število tovrstnih kaznivih dejanj povečalo za 30,7 %. V lanskem letu so organi mihce ob sodelovanju z UJV Maribor na območju ptujske občine obravnavah tudi štiri uboje. Vzroki za tovrstna kazniva dejanja so v glavnem znani. Tu gre za razne mejne spore in prepire v alkohohziranem stanju, Kar ima za posledico pretep, ki povzroči težje ah lažje telesne poškodbe. Pri teh kaznivih dejanjih prednjačijo zlasti Haloze in Sloven- ske gorice. Uboji kot najhujša oblika kaznivega dejanja iz tega poglavja so bih strojeni: eden v Ptuju, eden v Ck)rišnici in na območju PM Majšperk dva. Na območju PM Majšperk so bili tudi štirje poskusi uboja. Eden pa je bil v Desterniku. Na tretjem mestu so kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Organi mihce v občini so v lanskem letu obravnavah 324 takih primerov. Število pa je v porastu za 17,2 %. Porast pa gre izključno na račun porasta promet- nih nesreč. Organi mihce tudi ugotavljajo, da je mladinska kriminahteta v upada- nju in da so vzroki, da mladina odhaja na pot kriminahie dejavnosti neurejene družinske razmere, brez- poselnost in vphv slabe družbe. Organi mihce so v lanskem letu obravnavah 1.727 kaznivih dejanj, od katerih so jih uspešno rešili 1.397 ah 81 %. Najmanj uspešni pa so bili pri raziskovanju premoženj- skih dehktov, to pa so kazniva dejanja, ki so družbi izredno nevarna. Vzroke za to neuspešnost pa povzročajo čestokrat občani sami, ker ne prijavijo kaznivega dejanja pravočasno in so zato vse sledi za storilcem zabrisane. Na zmanjšanje kaznivih dejanj bi lahko v veliki meri vphvale tudi delovne organizacije, če bi temu problemu posvetile več pozornosti. Prav gotovo je bilo v gospodarskih organizacijah občine storjenih več kaznivih dejanj, kot je bilo prijavljenih. Notranja kontrola v delovnih organizacijah je zelo pomanjkljiva ah pa je sploh ni. Delo organov milice v ptujski občini je v lanskem let» bilo kljub slabim pogojem dokaj uspešno, bilo pa bi še uspešnejše, če bi jim vsi pomagah na vsakem koraku. -mn- Obnovljeno gostišče na Borlu Letovišče Grad Bori je bilo v zgodovini zgolj mučilnica za naše rodoljube. Danes pa vse bolj postaja priljubljena turistična točka in je tudi start za razvoj turizma v Halozah. Pred nedavnim je bila tudi otvoritev prenovljenega dela gradu. V mrtvi zimski turistični sezoni je gostinsko podjetje Haloški biser - v gradu adaptiralo veliko restavracijsko dvorano, točilni prostor, kuhinjo in sanitarije. Istočasno z otvoritvijo obnovljenega dela gostišča je bila tudi otvoritev okoli kilometer asfaltnega cestišča, ki pelje rta grad. Slavnosti so se poleg predstavnikov SO Ptuj in drugih družbeno-poli- tičnih delavcev udeležih tudi Mitja Vošnjak, jugoslovanski veleposlanik v Avstriji, Lojze Briški, član sekretariata CK ZKS in Mirko Bračič, direktor PA Maribor. Ob novem delu cestišča je govoril Tonček Žumbar, upravnik letovišča Grad Bori. Otvoritveno vrvico pa je prerezal Zdravko Turnšek, predsednik OK SZDL Ptuj. Ob otvoritveni slovesnosti na gradu Bori. (Foto: Stanko Kosi) 4 STRAN TEDNIK ČETRTEK, 11. maja I97J KS Ptuj in Rogoznica sta praznovali v nedeljo je bilo v Ptuju in Rogoznici izredno svečano. Govori, likovna razstava, zastave, cvetje, venci, odkritje spominske plošče in zanimiv kulturni program. Tako bi lahko v kratkem komentirali nedelj- ske dogodke v Ptuju in Rogoznici. Zakaj ne bi bilo vsega tega, saj sta obe krajevne skupnosti praznovali svoj praznik ob 30-letnici ustanovi- tve Slovensko-goriške čete v Kicarju in tretjo obletnico razglasitve krajevnega praznika mesta Ptuja v zvezi z 27 letnico osvoboditve mesta. Uvod v praznovanje je prinesla slavnostna seja, ki je bila v prostorih Narodnega doma in je bila skupna. Seje in praznovanja so se udeležili predstavniki prve prekmur- ske brigade, ki je devetega maja 1945. leta prva vkorakala v osvobojeni Ptuj. Prav tako so seji prisostvovali tudi številni predstavni- ki družbeno-političnih organizacij in predstavniki JLA iz ptujske garnizi- je. Na seji sta govorila oba predsednika KS. Milan Lacko, predsednik KS Rogoznica je najprej govoril o silovitem nasilju okupatorja na ptujskem območju, nato pa je v kratkem orisal življensko pot Slovensko-goriške čete. V nekaj besedah je opisal tudi delovne uspehe krajevne skupnosti Rogozni- ca, ki vsekakor niso bili majhni. Kljub že opravljenim nalogam pa se pred njimi pojavljajo vedno nove, ki jih bodo morah še opraviti. Gre za modernizacijo in asfaltiranje nekate- rih cest in za vzdrževanje nekaterih drugih komunalnih objektov. Uredi- tvi kraja pa dajejo poseben poudarek še zaradi tega, ker leži tik ob mestu in je zaradi razširitve mesta z njim že popolnoma povezan. Ne bi pa radi zaostajali za mestom. Nato je besedo prevzel predsednik KS Ptuj, Lojze Cene, kije uvodoma orisal revolucionarno pot ptujskega fffebivalstva pred in med drugo svetovno vojno. Posebej pa je poudaril težave pri revolucionarnem delu takratnih članov OF in K P, kajti nemški teror in germanizacija sta v ptujski občini silovito zatirala vsako kal narodne zavesti in revolucionarnega duha. Se posebno težko pa je bilo zato, ker se je v Ptuju bohotilo kar 538 zagrizenih pripadnikov nacizma, nekdanjih pipadnikov nacistične organizacije Kulturbund, ki so bili desne roke okupatorju. Napredna ptujska mla- dina pa je v tistih hudih časih občutila sovraštvo do okupatorja in željo za svobodnim življenjem. Kaj kmalu so se v Ptuju pojavih prvi revolucionarji, ki so delah na našem območju, pridruževah pa so se tudi partizanskim enotam v drugih pokrajinah (Dolenjska in Gorenj- ska). Lojze Cene je nato, govoril o problerhih krajevne skupnosti in o nalogah, ki so še pred njo ter o tistih, ki so jih že opravUi. Osnovna naloga, pa je, kot je dejal predsednik KS, ureditev cest in uHc, kanaliza- cije in pa ureditev mestnega okolja. Na slavnostni seji obeh krajevnih skupnosti so prebraU tudi pozdrav- no pismo predsedniku republike, Titu ob njegovhSO-letnici, ki mu ga bodo poslali. Pozdravno pismo je prebral sekretar občinskega komite- ja ZKS Ptuj, Franc Tetičkovič. Ob koncu seje so delegacije ponesle vence na grobove in spomenike žrtvam NOV, udeleženci seje pa so nato krenih na otvoritev sUkarske razstave v razstavni pavi- ljon Dušana Kvedra v ptujskem parku ob Dravi. Tu je bil tudi promenadnf koncert godbe na pihala DPD Svoboda Ptuj. V RAZSTAVNEM PAVILJONU Ob krajevnem prazniku obeh krajevnih skupnosti (Rogoznica in Ptuj) je v razstavnem paviljonu ob Dravi razstavljal svoja dela akadem- ski slikar Ludovik Pandur, sin znanega slovenskega hkovnega umetnika in akademika Lajčija Pandurja. Ludovik Pandur se je rodil 12. avgusta 1947. leta v Slovenjem Gradcu. Maturiral je junija 1966 na L gimnaziji v Mariboru in se nato vpisal na akademijo likovnih umet- nosti v Zagrebu, kjer je junija 1970 diplomiral kot akademski slikar in profesor — hkovni podagog. Istega leta septembra je bil na natečaju sprejet v mojstersko šolo Ukovnih umetnosti prof. Krste Hegedušiča na postdiplomski študij. Njegova razstava v Ptuju je druga samostojna razstava. Leta 1971 je imel samostojno razstavo v Salonu Rotovž v Mariboru. Kot član Borlske slikarske kolonije pa je imel več. skupinskih razstav in je po svojih umetniških deMh Ptujčanom že dobro znan. To pot se nam je predstavil z 15 slikami v olju. Ob otvoritvi razstave pa se je ob razstavnem paviljonu zbrala veUka množica ljudi, ki so nato krenih v Kicar, kjer je bila osrednja proslava ob prazniku obeh krajevnih skupnosti. V Kicarju pri Fuksovi domačiji je v nedeljo kar mrgolelo, saj je bila prav tu, ob odkritju spominske plošče Slovenje-goriški četi, osred- nja slovesnost ob dnevu obeh laajevnih skupnosti. Slavnostni govor je imel Franček Voda, kije dejal: »Današnja svečanost je namenjena trem zgodovinskim dogodkom: tri- deset letnici nastopa Slovensko-gori- ške čete, osvoboditvi ptujske občine 9. maja 1945. leta, in dnevu osvobo- ditve vse naše domovine, ki je obenem tudi dan zaključka in konca grozot druge svetovne vojne." Vlanišnici pri Fuksovi domačiji (lanišnica je že porušena) so se v aprilu 1942 leta sestah prvi partizani slovenskogoriške čete in tukaj tudi sestavili svoj prvi bojni program in so se v tem kraju tudi večkrat zadrževah. Njihovo delovanje na tem območju pa je bilo zelo tvegano, saj so začeh delovati v sredini, v kateri so živeh tudi klečeplazci in strahopetci, ki so nasprotovaU boju za svobodo in so se nekateri tudi vdinjaU okupatorju. Zato so se na tem malem koščku slovenske zemljeodprle boleče rane, saj so zaradi izdajstva padh skoraj vsi prvi člani te čete. Na slovesnosti v Kicarju so sodelovali tudi padalci ptujskega Aerokluba in pripadniki JLA iz ptujske garnizije, ki so izstrehh tudi tri častne salve. Predsednik skupščine občine Ptuj, Franjo Rebernak pa je z nekaj besedami predal spominsko obeležje v varstvo krajevni skupnosti Ptuj. Spominsko obeležje ima obhko podolgovate plošče, na kateri je z bronastimi črkami zapisano: ,,V lanišnici na tem kraju je bila aprila 1942 prva postojanka slovensko-go- riške čete." Po uradnem delu slovesnosti so fjričeh s kulturnim programom, v caterem so sodelovali mladinci iz Rogoznice, pripadniki JLA, pevski zbor osnovne šole Toneta Žnidariča iz Ptuja, dijaki šolskega centra za gospodarstvo in upravo „Jožeta I^cka" iz Ptuja in godba na pihala DPD Svoboda iz Ptuja. -mn- S slavnostne seje so odnesle delegacije vence pred spomenike padlih borce na pokopališču in pred spomenik heroja Jožeta Lacka Vladimir Ban ob otvoritvi razstave Lajčija Pandurja ml. iz Maribora v ptujskem razstavnem paviljonu Predsednik skupščine Franc Rebernak ob predaji spominskega znamenja varstvo krajevni skupnosti Rogoznica TEDNIK — ČETRTEK, 11. maja 1972 STRAN 5 pO NAČELIH DOBREGA GOSPODARJA Cestni sklad občine Ptuj je bil ustanovljen 26. aprila 1970. leta in je v času svojega obstoja precej doprinesel k modernizaciji cest v občini. Uspešnost njegovega dela pa je bila vedno odvisna od finančnih sredstev, s katerimi je razpolagal in rečemo lahko, da je le-teh vedno primanjkovalo. Tudi v lanskem letuje cestni sklad gospodaril po načehh dobrega gospodarja, vendar zaradi pomanjka- nja denarnih sredstev ni mogel ugoditi vsem potrebam in željam občanov. Lani je sklad razpolagal z 1,563.160,4 dinarji (predvidenih je bilo 1,650.000 dinarjev) in je realizu-al predvidena sredstva le 94,7 %, ker niso bile reahzirane v predvideni višini pristojbine za cestna motorna vozila. Največji del sredstev je črpal iz občinskega proračuna. Nekaj sredstev je bilo porabljenih neposredno iz sklada, večji del sredstev pa je bil prenesen na druge pogodbene uporabnike (Komunalno podjetje Ptuj in krajev- ne skupnosti Zetale in Dolena). Pogodbeni uporabniki so dobivah sredstva za vzdrževanje cest IV. re- da, oziroma za odstranitev posledic. ki so jih povzročih nahvi na cestah. Krajevna skupnost Dolena je dobila za odstranitev plazov na cesti Dolena - Vildon 30.000 dinarjev in krajevna skupnost Žetale za odpra- vo posledic, ki so jih povzročili nalivi na cesti Žetale-Crmožiše- Stoprce 25.000 dinarjev. Omenimo naj, da je cestni sklad vsa razpoložljiva sredstva usmeril na najbolj nujna in potrebna področja. Z zneskom in sredstvi, ki so bila namenjena za redno vzdrževanje cest IV. reda, je poskrbel za redno vzdrževanje 260 km cest, na katere je bilo pripeljano 8.400 m3 gramo- za. Iz sredstev za vzdrževanje je poskrbel tudi za popravila nekaterih cestnih objektov, zimsko službo in signahzacijo v skupni vrednosti 157.000 dinarjev. Glede gramoza pa bo moral cestni sklad v bljižnji prihodnosti alj pa takoj začeti mishti na mleti gramoz, kajti tak kot je sedaj na -cestah, sploh ne ostane, ker je pač okrogel. Z mletim gramozom bi bili verjetno nekoliko večji stroški, bih bi pa enkratni. -mn- VAŠE SRCE - VAŠE ZDRAVJE Bolezni zaradi zvišanega tlaka in poapnenja žil (Nadaljevanje in konec) S primernim zdravljenjem in disciplino je mogoče nadaljnje komplikacije preprečiti. Zgoraj opisano stanje nastopi ob naporu zaradi pomanjkljive oskrbe srca s kisikom, ker se v srčni mišici nakopičijo produkti presnove, ki povrzočajo opisano bolečino. Naslednja stopnja nezadostne preskrbe srca s kisikom je srčna kap. V tem primeru se na hrapavi poapneh steni venčne arterije napravi strdek, ki onemogoči prehod Krvi skozi venčno arterijo. Zaraui tega pride du izumrtja del« srčne mišice, ki ga oskibuje s krvjo zamašena venčna arterija. Paciem, ki je že prej imel ze opisane lažje bolečine v predelu srca, dobi hudo bolečino pod prsnico in sploh okrog srca. Takšna bolečina se lahko pojavi sploh prvič in izžareva navadno v levo ramo ah v obe in včasih tudi v trebuh. Pacient je močno prizadet, bled ah moder v obraz, se poti, rajši miruje, ker gibanje povečuje bolečino. Ta traja več kot 15 minut in ne preneha tudi, če bolnik da pod jezik nitroghcerinsko tableto, s čimer navadno zdravimo akuten srčni krč (angino pectoris). Zdravnik navadno ugotovi nizek krvni tlak. Zdravljenje takšnih primerov se opravi v bolnišnici in traja navadno 4 do 6 tednov. S sodobnim načinom zdravljenja v posebno opremljenih enotah (koronarne enote) se je umrljivost bolnikov močno zmanjša- la. Po zdravljenju in če bolnik ni težek fizični delavec, ni Tiujna upokojitev, temveč lahko delavec dela naprej polovični ah celo ceh delovni čas. Omeniti moramo še srčno nervo- zo. To je bolezen, ki jo zelo pogosto srečamo v sedanjem času. Bolniki so navadno mlajši, z delom preobreme- njeni ljudje, ah tisti, ki imajo neurejene delovne ah domače razmere. Bolezen se kaže s številnimi težavami, ki se stalno spreminjajo: zbadanje v srcu, občutek, da se bo vsak čas ustavilo, prehitro utripanje srca, drvenenje rok, nespečnost itd. Značilnost teh bolnikov je, da jih ni mogoče prepričati, da niso srčni bolniki iri da jim zdravila navadno ne pomagajo. V zvezi z vsem doslej reč enim bi lahko ! zaokrožih z naslednjimi važnimi momenti: prirojene srčne napake, če so pravočasno odkrite, torej preden začno delati težave, je mogoče operativno zelo lepo popraviti. Da bi preprečil nastanek srčnih obolenj moramo biti zelo pozorni pri vsakem vnetju grla, gripi, škrlatinki, vnetju ledvic. V vsakem takšnepi primeru se je treba obrniti na zdravnika za pomoč in zdravila ter ležati določen čas. Da bi preprečili nastanek zvišane- ga krvnega tlaka, poapnenja žil in posledic na srcu, je potreben pravilen način življenja. Človek se mora pravilno hraniti, in prepreče- vati debelost. Na srčne bolezni zelo vplivajo kajenje, alkohol, premastna in preslana hrana. Človek se mora izogibati čezmernega dela ter si vzeti dovolj časa za razvedrilo ter se mora čim Več gibati na svežem zraku. Za tiste, ki delajo v zaprtih prostorih, je nujen vsakdanji spre- hod na svežem zraku. Zelo koristno je, če se človek ukvarja s kakšnim športom. S takšnim načinom življenja je mogoče zanesljivo preprečiti nastanek srčnih obolenj. Dr. T. T. NAJVEČ PROMETNIH PREKRŠKOV STORIJO MLADOLETNIKI Na zadnji seji SO Ptuj so med drugim obravnavah tudi poročilo o delu občinskega sodišča za prekrške za leto 1971, iz katerega povzema- mo le nekaj osnovnih mish: Kljub temu, da je delo sodišča za prekrške zaradi pomanjkanja prosto- rov zelo otežkočeno, je v lanskem letu delovalo zelo uspešno, saj je obravnavalo 4.555 predlogov. Od tega jih je rešilo 3.946. Največ prijav je občinsko «©dišče za prekrške obravnavalo zaradi prometnih prekrškov, ki so v stalnem naraščanju. Največjemu številu prometnih prekrškov pa je bortoval alkohol in je bilo zaradi tega izrečenih 314 kazni. Pri tem moramo poudariti, da največ prometnih prekrškov storijo mlado- letniki (114), od teh pa skoraj vsi z vožnjo mopeda brez vozniškega izpjta in so ti prekrški v porastu. Ce upoštevamo vehkost občine je 150 kaznivih dejanj, ki so jih štorih mladoletniki, sicer zelo malo, poudariti pa velja, da kazenske sankcije na mladoletnike vphvajo bolje, kot na odrasle, saj med mladoletniki skoraj ni povratnikov. Kot smo že omenih, so bih ' cestno-prometni prekrški v 1971. letu najštevilnejši in je bilo zaradi tega kaznovanih 3^021 storilcev, kar predstavlja 69 % vseh pravnomočno kaznovanih prekrškarjev. V prometu so porash vsi prekrški, razen prekrškov nepravilne uporabe luči in vožnja vozila, ki ni tehnično brezhibno. Največ prekrškov so štorih občani, ki vozijo vozila brez vozniškega dovoljenja. V večini primerov gre za mopediste. Porast prometnih prekrškov moramo pripi- sati nenehnemu porastu motorizaci- je in pa dolgi in težavni poti do vozniškega dovoljenja. Kandidat se lahko uči samo z pooblaščenim inštruktorjem, teh pa vedno pri- manjkuje. Tako občan, ki je pripravljen opraviti vozniški izpit, nima vedno realne možnosti za to. Zato se mnogi učijo vozniških sposobnosti sami ali pa z črnimi inštruktorji. Prekrški zoper javni red in mir predstavljajo 19 % vseh kaznivih storilcev in so v rahlem upadanju. Narash pa so prekrški dajanja alkoholnih pijač vinjenim in mlado- letnim občanom. Ti prekrški so storjeni večinoma v gostilnah in na raznih vesehcah. Delno olajšujejo delo občinskemu sodišču za prekrške tudi poravnalni sveti, ki delujejo pri KS, vendar je delo teh svetov cesto prepočasno in zato mnoge zadeve tudi zastarajo. Zato bi morala SO dati poravnalnim svetom navodila, po katerih bi reševah zadeve bolj tekoče. -mn- Za večje poslovno sodelovanje z drugimi podjetji Kot v mnogih delovnih organizaci- jah šhom Slovenije si tudi v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem prizadevajo za razšuitev in poglobi- tev poslovnega sodelovanja med TGA Kidričevo in nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami med katere brez dvoma še posebno sodi tovarna IMPOL iz Slovenske Bistrice, ki je vehk odjemalec - kupec aluminija, proizvedenega v TGA. Delavski svet podjetja je namreč svoj čas sklenil zadolžiti vodstvo podjetja za izdelavo analize o poslovnem sodelovanju z nekateri- mi podjetji. Vodstvo podjetja je pristopilo k razgovorom s poslovni- mi partnerji glede njihovih koncep- tov razvoja za daljše časovno obdobje, kar bi naj bilo eno izmed pomembnih izhodišč za koncipira- nje poslovne pohtike ter za izdelavo programov razvoja. Tako so bili že določeni razgovori s pomembnejši- mi odjemalci oz. tistimi, ki bi lahko v perspektivi poštah večji kupci aluminija. Kljub temu pa tfčnutno ni moč dovolj jasno precizirati poslovne pohtike TGA v povezavi z vsemi ostahfni poslovnimi partnerji, kajti tudi ti v največ primerih še nimajo ah ne vsaj dovolj jasno in precizno izdelanih programov razvo- ja. Vse to in še verjetno nekatere določene stvari so razlog za podaljšanje roka za izdelavo anahz o poslovnem sodelovanju z drugimi podjetji. Mishjo namreč, da je treba za tako delo razpolagati s čimbolj konkretnimi in verodostojnimi po- datki. Več točnih podatkov je vsekakor največje jamstvo za dobro pripravljeno anahzo in konkreten program bodoče poslovne pohtike in razvojnega programa v TGA Kidričevo. M.'F. OBRAT ZA KOOPERACIJO PRI MESOKOMBINATU „PERUT- NINA PTUJ nudi kmetovalcem v svojih poslovalnicah: - motorne kosilnice „Laverda" - traktor „Ursus"45KM - obračalnike „SIP" Šentpeter - rabljene krmilnike in napajalnike za perutnino - izolacijska sredstva (styropor, stekleno in mineralno Yolno) - umetna gnojila - semena in ves ostali reprodukcijski material po konkurenčnih in znižanih cenah. Obiščite naše prodajalne v Ptuju, Hajdini, Slovenji vasi in Turnišču! Solidno boste postreženi. 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 11. maja 197^ V ORMažU SO PODELILI PRIZNANJA OF ob tridesetletnici of Marica Brazda govori na svečani akademiji OF v Ormožu V počastitev praznika Osvobodil- ne fronte, tega za slovenski narod zelo pomembnega zgodovinskega dogodka, je bila v ormoški kinodvo- rani na predvečer praznika svečana akademija, na kateri je o pomenu praznika govorila Marica Brazda, se- kretarka občinske konference SZDL Ormož. V svojem kratkem in zgo- ščenem nagovoru je še posebej pod- črtala vlogo socialistične zveze v današnjih pogojih široke samouprav- ne demokracije, ki se odraža prav v okvirih te organizacije. Marica Brazda je potem razdelila 10 priznanj Osvobodilne fronte naj- zaslužnejšim posameznikom. Sre- brne značke OF so dobili: Franc Novak, Štefka Petek, Alojz Hrgula, Drago Zabavnik, Edvard Pajek, Jože Zadravec, Mimica Pišek, Ivan Koci- per, Franc Pucko in Franc Bogša. Nadalje je M. Brazda razdelila pri- znanja občinske organizacije SZDL. Prejelo jih je 56 občanov ormoške občine, ki so se s svojim aktivnim delom na področju družbenopolitič- nega življenja krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij SZDL posebej izkazali. V kulturnem sporedu svečane akademije so sodelovali pevci, reci- tatorji in godba. Nastopili so združe- ni zbori Koga, Središča, Ormoža in Huma, ki jih vodi Lojzek Kranjčan; moški zbor prosvetnega društva Ve- lika Nedelja, ki ga vodi Franc Plohi. Gizela Blagovič, Nada Granduč in dijaki - ormoški mladinci in mla- dinke so pripravili slavnostni recital. Na začetku in ob koncu akademije pa je igrala ormoška godba. V spored proslave je bila vključe- na tudi svečana izročitev odlikovanj predsednika republike nekaterim najzaslužnejšim članom Zveze ne- razvitih vojaških starešin ormoške občine. Odlikovanja je izročil pred- sednik te organizacije, Edvard Pajek. Po akademiji, ki je bila posvečena tudi 80-letnici rojstva tovariša Tita in prazniku 1. maju, je pripravila občinska konferenca SZDL Ormož sprejem za vse nagrajence OF in SZDL s področja ormoške občine. jr V zadnji številki Tednika smo poročah, daje bila v torek 25. aprila v ptujskem gledahšču svečana akademija ob 30. letnici OF in ob delavskem prazniku 1. maju. Danes objavljamo sUko s te akademije. Predsednik OK SZDL Ptuj je imel slavnostni govor. V ozadju je mladinski pevski zbor gimnazije Dušana Kvedra iz Ptuja. Tekst in f oto -mn- NAJVEČJI DOHODEK JE REALIZIRAL KOMBINAT »JERUZALEM« Analiza zaključnih računov ormo- ških delovnih organizacij je pokaza- la, da so v minulem obdobju enega leta relativno zelo dobro gospodari- le. Celotni dohodek, ki so ga podjetja ustvarila, je za 44 odstot- kov višji kot leto prej in v absolutnem znesku znaša 16 mili- jard 920 mihjonov starih dinarjev. Amortizacijski skladi znašajo 575 mihjonov SD. Amortizacijske stop- nje so izredno visoke, saj bi po predpisanih stopnjah znašah amor- tizacijski skladi kar 250 mihjonov SD manj. Pospeševanje amortizacije je zelo pozitivna postavka ormoške- ga gospodarstva. Cisti dohodek, ki je najpomemb- nejši v strukturi dohodkov, je ustvarjen v višini 4 milijarde 80 mihjonov starih dinarjev. Masa osebnih dohodkov je porasla za 35 odstotkov. Pri tem je treba upoštevati močan vpliv povečanja števila zaposleriih. Masa osebnih dohodkov predstavlja dohodek, za razdehtev v višini 2 mihjardi 654 milijonov SD. Zaposlenost se je povečala za 13 odstotkov, poprečni osebni dohodki pa za 17 odstotkov. Najbolj so narash poslovni skladi in sicer za 152 odstotkov. Med posameznimi delovnimi orga- nizacijami je glede na ustvarjeni dohodek najbolje gospodaril SVL samostojni obrat ,,Jeruzalem" Or- mož, saj od celotne vsote ustvarjene- ga dohodka odpade na to delovno organizacijo kar 49 odstotkov aU v absolutnem znesku 1 mihjardo 970 mihjonov starih dinarjev. Po višini ustvarjenega dohodka si sledijo delovne organizacije: tovarna Jože Kerenčič, trgovsko podjetje Zarja, gradbeno podjetje Ograd itd. Iz navedenih podatkov lahko sklepamo, da je rast družbenega proizvoda v močnem vzponu, kar je nedvomno velika korist ormoških delovnih organizacij. Omeniti velja še, daje rast družbenega proizvoda v3 ormoški občini bila v obravnavaneitt obdobju nad rep\ibhškim popreč«! jem. ! Zapornice so ostale odprte Na železniškem prelazu ceste L reda pri Veliki Nedelji se je pripetila prometna nesreča, ker železniški čuvaj ni zaprl zapornic. Voznik tovornega avtomobila - žerjava Anton Šeško iz Zg. Kungote, zaposlen pri GP ,,Konstruktor" Maribor je peljal nekaj po polnoči iz Ormoža proti Ptuju. Ko se je bližal železniškemu prelazu pri Veliki Nedelji je vozil približno 30 km/h. Kljub temu, da ni bil prižgan semafor in da so bile zapornice dvignjene, je^ še pogledal na levo da bi se prepričal ce ne prihaja vlak. Potem, ko je zapeljal čez progo je v trenutku opazil, da se mu z desne približuje vlak. Hitro je pritisnil na plin vendar ni mogel uiti delavske- mu osebnemu vlaku. Parna lokomo- tiva je zadela v 8 metrov dolgo ročico žerjava^ ki je bila obrnjena nazaj. Pri trčenju je odtrgalo z jekleno žico pritrjen kavelj žerjava. Kavelj je zlomil odprto zapornico ter zvil njeno stojalo in podrl semafor. Avtomobil je lahko nada- ljeval vožnjo, lokomotivo pa so toliko usposobili, da je odpeljala nazaj proti Mariboru. Vlak s potniki pa je odpeljala naprej druga tokomotiva. Na vozilih in objektih je nastalo nekaj več kot 2 milijona starih dinarjev materialne škode. Telesnih poškodb ni bilo. Železniški čuvaj Franc Vrtič iz Gorišnice, ki je bil na prelazu tisto noč v službi je ali pozabil spustiti zapornice ali pa je zaspal. Pri preiskusu vinjenosti zapornic ar ja je alkotest pozelenel čez polovico. jr NUDIMO DOBER NAKUP: srajčke za novorojenčke, prej 7,30, sedaj 3,40; tridelne garniture za novorojenčke po 66,40; pleteni hlačni kompleti za 2—6 let, prej 110, sedaj 69 in 75 din; majice z dolgimi rokavi, 4-12 let, 34,20, sedaj po 19 din. bele srajce nylon, 4-16 let, od 19 din naprej; raztegljive kopalke, 2-14 let, znižanje za 40 %, 6,30 do 11,20 helanca kratke hlače, 10-14 let, 40 % znižano, 21 do 25 din; sintetični puliji, 2—14 let, 40 % znižano, od 20,70 naprej; raztegljivi puliji, 2-14 let, od 15,60 naprej; pleteni puliji, 2-14 let, 40 % znižano, od 37 din naprej; hlače vseh vrst, perilo, pletenipe, fantovske in dekliške obleke — vse za vašega otroka, v veliki izbiri in nizkih cenah pri CICIBANU, v Prešernovi ulici 1, v Ptuju ZANESLO PRIKOLICO Minulo soboto se je na cesti I. reda pri ormoški bolnišnici pripetila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti in nepravihie vožnje tovor- njaka. Voznik Norbert Fridrich, nemški državljan je peljal hladilnik s prikohco iz Ptuja proti Ormožu. Ko je peljal v hrib Novakove uhce proti bolnišnici, je vozil kar po sredi ceste. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomo- bila Ivan Cverlin iz Središča ob Dravi, zaposlen kot notranji kontro- for pri trgovskem podjetju ZARJA Ormož. Pri srečavanju je zadnji del prikohce hladihiika zaneslo v levo, tako je prikohca zadela Cverlinov avtomobil in ga po levi strani popolnoma uničila. Voznik je dobil lažje telesne poškodbe. Njegova mati, kije sedela za njim na isti strani, je dobila hude poškodbe po glavi in ključnici ter so jo odpeljah v ptujsko bolnišnico. Druga dva sopotnika, voznikov oče in sin sta ostala nepoškodovana. Pri preizkusu vinjenosti voznikov ni alkotest pozelenel v nobenem primeru. jr jEDNIK — ČETRTEK, 11. maja 1972 STRAN 7 30 letnica ustanovitve Slovenskogoriške čete (5. nadaljevanje) Poleg Zvonka Sagadina in bratov Rešev so aprila 1942 stopili v četo še Alojz Zavec, 20-letni zidarski delavec iz Ptuja, Ivan Petrovič, 20-letni mizarski delavec iz Ptuja in Janez Pukšič, 29-letni delavec s Kicarja, do tedaj zaposlen v opekarni v Žabjaku pri Ptuju. Pukšič je dobil namreč obvestilo, naj se 14. aprila 1942 odpravi k vermanom. Odšel pa je le po vermansko obleko in se v njej pridružil slovenskogoriškim parti- zanom. Tako je štela četa aprila sedem partizanov. Ker se maja četi ni pridružil nobeden, je štela tudi maja sedem borcev. Omeniti pa moramo, da sta se četi pri njenih napadih pridruževala tudi brata Staneta, 29-letni Jože, po pokhcu pleskar in 23-letni Ivan, po pokhcu čevljar in zidar, oba doma z Grajene. Tako ju lahko uvrščamo med partizane slovenskogoriške čete. Z njima je četa štela maja devet borcev. Junija je stopil v četo Janez Ceh iz Stanetinec pri Cerkvenjaku, star 21 let, kmečki sin in cerkveni orglar, četo pa sta zapustila Zvonko Sagadin in Ivan Petrovič, Odšla sta v H^oze, da bi tam ustanovila novo partizansko skupino. Po njunem odhodu v začetku junija, je četa štela s Staneti osem partizanov, kajti četi se je tedaj pridružil revolucio- nar Franc Osojnik, kmet iz Desenec, star 42 let. Juhja se je partizanom pridružil Drago Stojko, 18-letni pekovski pomočnik iz Mote pri Ljutomeru. V tem mesecu je s partizani hodil na akcije še Ivan Kokol, kmet iz Grhnec, star 33 let. Tako je v četi julija nastopalo devet partizanov. Avgusta se je četi pridružil tri dni pred zadnjo bitko izdajalec Franc Knez, kmet iz Renkovec v Slovenskih goricah, kije že leta 1941 deloval v OF. Ko je okupator juhja 1942 zaprl njegovega sina v celjske zapore, mu je dal na izbiro, ah ustreh sina, ah pa Knez izda Lacka in partizane in za to ceno reši svojega sina. Knez je sklenil kupčijo z okupatorjem. Pridružil se je partizanom in jih izdal. Dan pred zadnjo bitico slovenskogoriških partizanov sta se četi pridružila člana ptujskega okrajnega komiteja KP Lacko in Kramberger. Z njima je štela četa deset rednih'partizanov. S Staneti, ki so sodelovah v akcijah pa je štela četa avgusta 12 borcev. Kneza k četi seveda ne moremo prištevati, saj je stopil vanjo, dajo bo izdal. Prvi komandir v četi je bil Vinko Reš, pohtični komisar pa Zvonko Sagadin. Ko je Zvonko četo junija zapustil, je prevzel vodstvo v četi Franc OsojnUc, kar je bila želja PK KPS za Štajersko. Ze pred tem je usmerjal delovanje čete, ker je v ptujskem okrožnem komiteju odgo- varjal za njeno delovanje skupaj s četinim pohtičnim komisarjem Sa- ga dinom. PARTIZANSKE POSTOJANKE IN PARTIZANSKI SODELAVCI Osojnik in Lacko sta našla za partizane zavetje pri zavednih Slovencih od Mostja in Rogoznice pri Ptuju do Cerkvenjaka na severu ptujskega okraja. V prvem obdobju, to je od aprila pa do 7. junija so se zadrževah v občinah Trnovska vas in Desternik, nato pa v občini Juršinci. Za svoje bojno območje je štela četa tedanje občine Gradišče, Benedikt, Vohčino, Trnovsko vas, Cerkvenjak, Vitomarce, Desternik, Vurberk, Juršince, Polenšak, Dornavo in Ptuj. To je bilo stalno območje, ni pa bilo s tem določeno, da bi izven tega operativnega območja četa ne iiapadala. Vemo namreč, da je pripravljala napad na borlske zapo- Partizani so se aprila in maja večkrat mudih pri Fuksovih v Kicarju, pri Osojnikovih v Desencih in pri bratih Horvatih v Gomilcah. Bratje Reši so si zgradili majhen bunker v gozdu, pribhžno pet metrov od ceste Destemik-Strmec. Bil je okrog 1,5 m širok in približno 2 m visok in dolg, podprt z lesenimi oporniki in obit z deskami. Vanj so se večkrat zatekh. Oglašali so se pri Jožetu Zeleniku in Cuševih v Levanjcih. V Strmcu so imeh prvo skladišče hrane in orožja v prazni hiši Franca Pihlerja. V Trnovskem vrhu so se oglašaM pri Slodnjakovih in Frasovih, v Placarju pa pri kovaču Frasu. V Crmlji so si uredih za Brunčičevo hišo v gramozni jami prostoren bunker. V. R. (Dalje prihodnjič) ZADOVOLJIVI USPEHI PGD MAJŠPERK Verjetno je malo gasilskih društev v ptujski občini, ki bi se lahko po finančnih in delovnih uspehih pri- merjala z Gasilskim društvom v Majšperk - vas. Kljub znanim dejstvom, da se gasilska društva neprestano ubadajo s pomanjkanjem finančnih sredstev za nabavo gasil- skih avtomobilov, motornih brizgaln in druge gasilske opreme, so maj- šperški gasilci g številnimi prosto- voljnimi akcijami, z načrtnim in dobrim gospodarjenjem ter z iz- najdljivostjo vodstva društva, uspeh vsaj delno rešiti ta tako pereč problem in so v lanskem letu uspeh izpopolniti strojni park ter za- menjati precejšen del osnovne gasil- ske opreme in orodja. Med številno opremo so kupih tudi gasilski avtomobil, ki je bil sicer že rabljen, vendar, kot pravijo, zelo dobro služi. Morda je vprašljivo, od kod tolika sredstva vaškemu gasilskemu dru- štvu, saj so imeli v lanskem letu v obtoku 12 starih milijonov dinarjev. Kot sem že omenil, so gasilci sodelovali v številnih delovnih akci- jah, ki so bile v krajevni skupnosti in so si s tem delom prislužih večino vseh denarnih sredstev. Povsod, kjer koli so organizirali delovne akcije, so bih enotni, kajti zavedali so se, da delajo za svoje društvo in v prid vseh občanov. Čeprav so v lanskem letu nabavih precej gasilske opreme in gasilski avtomobil pa jim je za letos ostalo še precej sredstev in zato so že kovah nove načrte, kajti za tako obsežen in težaven teren, kot ga imajo, je vedno potrebno nekaj novega, boljšega in modernejšega. Nujno bi potrebovah kombinirano gasilsko vozilo, dihalni aparat, reše- valne vrvi in dr. Kljub dvema avtomobiloma, ki sta vedno priprav- ljena za najnujnejše pa iz leta v leto ugotavljajo, da za hribovite predele Haloz ta avtomobila ne zadostujeta, kajti cesto se zgodi, da morajo zaradi strmin in klancev ostati na polovici poti, njihova pomoč pri požaru pa je zato zelo zmanjšana ali celo nemogoča. Zato so pričeli resno razmišljati o nakupu novega avtomobila s pogonom na vsa štiri kolesa, skratka avtomobila, ki bi bil kos tudi haloškim klancem in gričem. Tako vozilo pa stane ne- dvomno precej več, kot so njihove finančne zmogljivosti. Zato upajo, da jim bo pri tem priskočila na pomoč tudi Občinska gasilska zveza in ostale družbenopolitične organi- zacije, kajti s to pomočjo ne bodo pomagale samo manjšperškim gasil- cem, ampak celotnemu prebivalstvu teh krajev, ki so vedno pripravljeni pomagati gasilcem in tudi obratno. Na zadnji delovni konferenci in tudi že prej so majšperški gasilci posvetih precej pozornosti izobraže- vanju kadra, zlasti še mladega. Ne morejo se sprijazniti z dejstvom, da se na raznih gasilskih tekmovanjih niso najbolje odrezali. Zato so organizirali tečaj za gasilske pod- častnike, ki še ni končan, vendar bo, kot kažejo dosedanji rezultati, zadovoljiv. VelikO) pozornosti pa posvečajo tudi nekaterim članom, ki se ne zavedajo, da so gasilci in zato kršijo disciplino v društvu. Na konferenci so tudi odločih, da naj gasilsko odlikovanje tretje stopnje, ki jim ga podeljuje Repubhška gasilska zveza, dobi Franc Majerič, kot nagrado za njegovo požrtvo- valno delo v društvu. Uspešno opravljena akcija proti črnini l<:ozam Zdravstveni dom Ptuj je ob akciji proti črnim kozam prevzel vse preventivne ukrepe, to je splošno cepljenje prebivalstva. Organizacija cepljenja je bila dobro izvedena in je bilo ločeno za delovne organizacije, nižje in srednješolsko mladino ter ostale sloje prebivalstva. V akciji pa je sodelovalo 70 zdravstvenih delavcev, ki so svojo nalogo opravili hitro in vestno. Ce upoštevamo, da je od 65.820 prebivalcev, kohkor jih po zadnjem štetju šteje ptujska občina, 1000 ostrok starih manj kot eno leto, da jih je okrog 4000 v tujini in okrog 1.000 na odsluženju kadrov- skega roka, da jih je bilo 8.600 cepljenih lani, je bilo letos cepljenih 48.130 prebivalcev, 5.949 odklonje- nih zaradi razhčnih vzrokov. 3.191 prebivalcev občine ni bilo nikoU uspešno cepoljenih 87,03 % prebi- valstva, če pa upoštevamo, da bo okrog 1.500 otrok uspešno ceplje- nih 87,03 % prebivalstva, če pa upoštevamo, da bo okrog 1.500 otrok še cepljenih, se bo odstotek uspešnega cepljenja povečal na pribhžno 89,65 %. Pri akciji proti črnim kozam je zdravstveni službi bila v vehko pomoč SO Ptuj in postaja mihce Ptuj. Razveseljivo pa je, da so največjo pomoč zdravstveni službi nudih prebivalci sami. Ob koncu naj še omenimo, da zaradi cepljenja v občini ni bilo večjih obolenj in nihče tii zaradi tega umrl, kot je bilo shšati šušljanje po terenu. -mn-j TOVARNA GUMIJEVIH IN KOVINSKIH IZDELKOV TER SERVISNIH DEJAVNOSTI „SIGMA" V PTUJU, Rajšpova ul. št. 13 razpisuje sledeča PROSTA DELOVNA IN UČNA MESTA . 1. skladiščnika skladišča surovin Pogoj: KV trgovec kovinske stroke vsaj z 2 letno prakso 2. KV zidarja Pogoj: kvalificiran zidarski delavec - zaželena praksa 3. več K V avtomehanikov Pogoj: končana poklicna.šola avtomehanske stroke 4. kurjača za avtomatsko kiirjenje Pogoj: izpit za kurjača visokotlačnih kotlov 5; dva kontrolorja kovinske proizvodnje Pogoj: KV rezkar ali kovinostrugar z 2 ali 3 letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu 6. poslovodjo trgovske poslovalnice avtomateriala v Ormožu Pogoj: VKV ali KV trgovec kovinske smeri z 2, oz. 4 letno prakso. V vseh primerih morajo imeti moški kandidati odlužen vojaški rok. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. ZaposHtev je možna takoj ali po dogovoru. Podjetje nadalje razpisuje za leto 1972 sledeča PROSTA UČNA MESTA: 1. avto.mehaniki 5 2. avtokleparji 2 3. avtoelektričaiji 1 4. avtoličarji 1 5. trgovec avtomateriala 1 Pogoj: končana osemletka, prednost imajo kandidati z boljšim učnim uspehom. Prošnje za razpisana prosta delovna mesta je na gornji naslov vložiti najpozneje do 20/5-1972, J 5 J prošnje za razpisana prosta učna mesta pa do 10/6-1972. Tem prošnjam je priložiti kratek življenjepis in mnenje šole. Prošnje se nekolkujejo. 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 11. maja 197^ Konfrontacija z vaškimi problemi (NEKAJ VTISOV S SEJE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI V DESTERNIKU) Povabili so me na sejo sveta kra- jevne skupnosti, torej k soočenju z vaškimi težavami, skrbmi in željami. Svoje vtise sem po štiriurni razpravi le s težavo stlačil v svojo beležnico. Vaške razmere so mi v neki meri znane, vendar se mi je zdel svet po vsej tej razpravi nekam tuj. Imam občutek, da smo se ljudje v zadnjih desetih letih vse preveč zamaknih v svoje lastne probleme in da sploh ne opazimo dogajanja okrog sebe, pred- vsem ne vidhno podeželskega člove- ka in njegovega garanja. Svet krajev- ne skupnosti je tisti organ, ki vidi ah bi moral videti vse probleme pode- želskega človeka in imeti oster po- sluh zanj, da bi tega človeka, vse ljudi na podeželju privajal sodobno- sti in v njih vzbujal zaupanje. Svet katerekoh krajevne skupnosti lahko deluje ob primerni disciplini njegovih članov, predvsem pa je potrebna njihova koordinacija, ki pa je možna le ob medsebojnem zaupa- nju, iskrenosti in- enotnosti. Prihaja- nje na seje - ob pravem času, konstruktivno sodelovanje in iskanje najboljših rešitev je merilo, koliko so članu sveta mar ljudje, ki jih zastopa in predstavlja. Dolgotrajna seja je lahko za udele- žence zelo mučna, če je v večji meri odsotna miselna aktivnost sodelujo- čih, katere posledica je nepotrebno govorenje nepremišljenih drobnarij. V takšnih okoliščinah se prezre mar- sikak pameten predlog ali se mu ne posveti primerna pozornost. Mislim, da je pomanjkljivost dela marsikate- rega sveta krajevne skupnosti, da se mnogo govori, načrtuje in ugotavlja, vendar le malo uresniči. Mislim, da je potreben višji nivo organiziranja sej svetov krajevne skupnosti, kar bi vodilo k hitrejšemu reševanju zadev. Pa preidimo konkretno k seji de- sterniškega sveta krajevne skupnosti. Sejo je po navadnem prologu pričel predsednik Janez Sok in se lotil nakopičenih aktov. Najprej je bilo treba rešiti 11 vlog socialno ogrože- nih občanov. Gre za ljudi, izmed katerih nekateri živijo z dohodkom 60 din na mesec. Desterniški svet krajevne skupnosti je prizadete pri- mere obravnaval s humanim občut- kom in vse pozitivno rešil. Sodelujo- či odborniki so s svojim odnosom pokazali svojo bogato srčno kulturo in plemenitost. Pogovor se je zapletel v popravilo cest, jarkov, mostov, kanalizacije in drugih drobnarij. Kazalo je, da bo to postalo osrednja tema seje, vendar smo le zlezli naprej. Krajevna skupnost se že precej časa pripravlja na ureditev pokopali- šča. Za to je res že trajni čas. Dela je prevzel Anton Zelenik iz Dohča, znani zidarski mojster in strokov- njak za gradbena vprašanja. Obljubil je, da bodo dela končana do 31. av- gusta letos. Njegova beseda drži. Na seji'je bil sprejet predlog o ureditvi in sofinanciranju moderni- zacije glavne ceste, ki je bila zgraje- na 1. 1938. Komunalno podjetje v Ptuju, ki je odgovorno za vzdrževa- nje cest, bo moralo čimprej pričeti z delom, kajti s 1. junijem 1972 bo pričel redno voziti avtobus v Dester- nik. Avtobus bo vozil vso leto in bo v tem času potrebno uvesti eno- smerni promet. Franci Simeonov je že večkrat opozoril na potrebo po prometnih znakih, na ostrih ovinkih bi morali namestiti oglecjala, trg razsvetliti. Vse to ni luksus kot kdo misli, teniveč varnostni ukrep. V zadnjem času so se pojavile govoricej o ukinitvi desterniške mes- nice, zato se je krajevna skupnost odločila pri pristojnem podjetju vlo- žiti zahtevo za redno poslovanje tega obrata. Odborniki so Otmarja Simoniča podprh, kajti rezultati nje- govega poslovanja so se že pokazah in so pohvale vredni; tudi stranke so izrazile ugodno mnenje o njem. De- sterniški mesni obrat še verjetno nikoli ni bil tako čist in urejen. Seja je že nagibala h koncu, ko smo naleteli na Ahilovo peto. V kakšne namene bi naj uporabili kra- jevni samoprispevek? Zbranih je ne- kaj sredstev. Eno je gotovo: denarje namenjen za asfaltiranje ceste, denar je neposredni dokaz uspelega refe- renduma. Zaupanje ljudi je treba sp6'štovati (vox populi, vox dei). Ker pa je asfaltiranje ceste le utopi- ja, bi bilo pametno, če bi denar namenih kraju samemu. Franjo Ogrinc, upravitelj šole, je predlagal, da bi denar porabih za gradnjo šolskih prostorov. Misel ni slaba in je motivacijsko vabljiva, ostali denar bi že kako „zvrtali". Nastala je mučna tišina in nekateri odborniki niso kazali prijaznih obrazov. Tedaj pa se je oglasil Janez Žampa iz Levanjc, ki je s svojo retorično sposobnostjo skušal prikazati potre- bo po novih prostorih. Čeprav je predlog proti koncu splaval iz kalne vode, je vprašanje kljub temu ostalo odprto. Janez Žampa je nato govoril o gradnji weekend in drugih objek- tov. Meni, da bi Ojstrovec - najvišji vrh v Slov. goricah z vsako novo zgradbo pridobil košček kulturnega življenja in se obogatil na estetskem videzu. Tudi člani KS - Desternik trdijo, da je pristojni organ, ki je preprečil gradnjo hiš, ravnal nespa- metno in ni prav nič upošteval interesa domačinov. V tej zvezi bi rad opozoril na sestavek, objavljen v prejšnjem Nedeljskem dnevniku. Predsednik mariborske občine Sto- jan Požar je dovolj jasno povedal, ko je dejal: ,,Družba bo morala prisiliti posameznike, da bodo gradili, zlasti tisti, ki imajo solidne dohodke" . . . Ob koncu je tov. Ogrinc predlagal, da bi krajevna skupnost ob 10-letni- ci smrti dr. Jožeta Potrča poskrbela za spominsko ploščo in jo dala vgraditi v njegovo rojstno hišo v Desterniku. Predlog je bil sprejet. Za kraj bi bila velika pridobitev in nepozabni kulturni dogodek, če bi priredili ,,živi časopis", kot ga prire- ja Kmečki glas. Ta sijajni predlog, ki ga je postavil Janez Žampa, je nale- tel pri odbornikih na prijeten spre- jem in vsi so izrazili takojšnjo pri- pravljenost za sodelovanje. Markež ZLATI POROKI V PTUJU Ana in Vincenc Zore 29. aprila 1972 je bilo na ptujskem matičnem uradu sklenjenih 21 zakonskih zvez. Vrh tega sta matičarja sklenila tudi dve zlati poroki. Najprej sta stopila pred matičarja zlatoporočeni par ZORE (Vincencij, roj. 31. junija 1896 in Ana, roj. Volovšek 18. junija 1903) stanujoča v Ptuju, Murnova ulica 4, ki sta svojo prvo zakonsko zvezo sklenila 1. maja 1922 v Žalcu v Savinjski dohni. > Zakonca RAJH Janez, roj. 1 junija 1901 v Gruškovcu in Jožefa, roj. Šilak 11. marca 1895 iz kraja Štuki pri Ptuju, sta prvič stopila pred matičarja 30. aprila 1922 v Ptuju. Sedaj mirno živita svoje srečno življenje v Ptuju, Slovenski trg 3. Vsem mladoporočenim parom želimo obilo sreče in zadovoljstva v zakonu, zlatoporočenima paroma pa veliko zdravja in, da bi še dolgo tako veselo in mladostno živela v krogu svojih sorodnikov. Tekst in foto: Petia Langerholc, Jožefa in Janez Rajh Pričeli asfaltirati ceste v vasi v našem hstu smo v prejšnjih številkah že nekajkrat poročah o pripravah na asfaltiranje cest v vasi Apače in Njiverce in o pripravljeno- sti prebivalcev teh dveh vasi, da prispevajo čimveč, da bi na tak način prej prišlo do uresničitve njihovih želja. Uveden krajevni samoprispevek bi nedvomno bil vsaj zaenkrat mnogo premalo, da bi lahko izvedh ves zamišljen program dela, ki so ga sprejeli na zboru vohvcev, zato je bilo treba iti v akcijo za zbiranje sredstev, kar ni bila niti tako lahka naloga, kot se to danes vidi, ko je prišlo že tako daleč. V četrtek, 4. 5. 1972 so namreč vaščani vasi Apače doživeh menda le svoj največji in najbolj veseh dan, saj je podjetje za ceste iz Maribora s svojo mehanizacijo pričelo polagati asfaltno prevleko. Svečani otvoritvi ozhoma pričetku del so poleg vehkega števila vaščanov prisostvo- vah tudi predsednik in tajnik krajevne skupnosti ter tajnik KO SZDL Kidričevo, ki so vaščanom vhh še več zaupanja do krajevne skupnosti in njenega prizadevanja za reševanje določenih problemov v njihovi vasi, posebno še potem, ko so se odcepih od KS Lovrenc in ko so bih večkrat celo deležni raznih kritik za tako odločitev, češ da od tega nikoh ne bodo ničesar imeh. Nekatere je to vsekakor zbegalo, toda na srečo je ta zbeganost trajala le malo časa, saj so šele sedaj pričeh zares verjeti, da bodo imeh lepo asfalthano cesto v svoji vasi in, da se bo le-tej skoraj zagotovo priključil prej ali slej telefon in podobno. No, pričetek del je tukaj, nezaupanje vaščanov do KS in ostahh je minilo, zato jih je ta dan bilo toliko bolj veselo opazovati, kako srečni so bih. M. F. jEDNIK — ČETRTEK, 11. maja 1972 STRAN 9 MLADI PO POTEH SLOVENJEGORIŠKE - LACKOVE CETE OSREDNJA SLOVESNOST V MOSTJU Pot je vodila po gozdičih in travnikih, pravo vzdušje pa je dajala vojaška uniforma. To je bila že tretja tovrstna akcija mladih, ki so jo letos pripravih mladinci aktiva Franca Krambergerja v Rogoznici. Pravcati partizanski pohod iz Ptuja do Mostja, kjer je v bhžnjem gozdiču 8. avgusta 1942 padla Lackova četa, je potekal takole: iz izhodne točke - Ljudski vrt, por travnikih in gozdovih do Nove vasi, mimo Lackove hiše in Žabljaka v Kicar, kjer je rojstna hiša Jožeta LACKA in prek Velovlaka v Mostje. Te, skoraj 20 km dolge poti se je udeležilo okrog 300 mladincev in mladink iz skoraj vseh aktivov v ptujski občini. Skupaj s taborniki in pripadniki JLA, garnizije v Ptuju so tvorih „mladinsko enoto", ki sta jo vodila poveljnik Franc Vamberger in komisar Fehks Bagar. Seveda ni manjkalo sovražnikovih zased. Pri Babjem se je vnel srdit spopad, kateremu je sledil sovražnikov desant, ki so ga „zaigrah" padalci in piloti ptujskega aerokluba. „Mladinska enota" se je hrabro borila in prisilila sovražnika k umiku. Utrujena od boja in napornega pohoda je četa končno prispela v Mostje. Tu je bila ob spomeniku Lackove čete osrednja slovesnost, ki so ji prisostvovah predstavniki družbenopohtičnih organizacij ptujske občine in drugi gostje. Svečanost je otvoril Benjamin Cucek, predsednik aktiva ZM Rogoznica. Spomin padlih so počastih z enominutnim molkom in položih venec k spomeniku. Zatem je govoril Franjo Rebernak, predsednik SO Ptuj, o vehkem pomenu letos že 31. praznika OF in o junaških bojih Lackove čete. Lidija Pešec, sekret^ka ObK ZM Ptuj pa je spregovorila o vlogi mladinskih aktivov dandanes in o vključevanju mladine v pripravljenost na vsesplošni ljudski odpor. Tik ob spomeniku sta Franjo Rebernak in Zvone .Masten, predsednik OK ZM Ptuj, posadila hpo miru. Svoj delež k svečanosti je prispeval zabavni ansambel iz vojašnice Dušana Kvedra v Ptuju. Nekak zaključek pohoda pa je ob koncu svečanosti pomenilo vojaško kosilo: prekajena svinjina in pasulj, ki so ga pripravih kuharji iste vojašnice. Tako je prireditev zelo lepo uspela kljub črnim oblakom, ki so tu in tam zatemnUi sonce. Pridružujem se mnenju ostahh udeležencev, ki si želijo, da bi ta prireditev postala tradicionahia in da bi v bodoče pritegnila k sodelovanju še druge družbenopohtične organizacije in aktive. Tekst in foto: Martin Ozmeg. Učenci so telcmovali v sredo, 26. aprila so učenci osnovne šole Franc Osojnik" priredih zanimivo proslavo in oddajo POKAŽI KAJ ZNAS v počastitev 30-letnice pionu-ske organizacije, praznika OF in delavskega praznika 1. maja. V nabito polni dvorani so učenci te osnovne šole nastopili najprej s kulturnim programom, nato pa so se učenci višjih razredov pomerili v znanju iz zgodovine Zveze komunistov in domačega kraja. Tekmovali so iz treh tem in sicer: Ptuj med obema svetovnima vojnama, Ptuj med drugo svetovno vojno in Ptuj po drugi svetovni vojni. Proti pričakovanju so bili tekmovalci dobro pripravljeni in zato tudi dobri rezultati niso izostali. -mn- Pionirski pevski zbor OŠ Franci Osojnika na oddaji: Pokaži kaj znaš! Oddelek za državljanske zadeve Skupščine občine Ptuj ima večje število najdenih moških in ženskih dvokoles. Lastnike pozivamo, da se zglasijo v pisarni oddelka v Ptuju, na Trgu mladinskih brigad štev. 1, drugo nadstropje, v sobi št. 25, najpozneje do 17. maja 1972 do 12. ure s pismenimi dokazili o lastništvu (račun trgovine, garantni list) zaradi ugotovitve lastninske pravice. Najdena dvokolesa, za katera lastništvo do navedenega roka ne bo dokazano, bodo prodana na JAVNI DRAŽBI dne 18. maja 1972 ob 9. uri na dvorišču občinske zgradbe (magistrata) na Trgu jnladinskih brigad št. 1. Iz pisarne oddelka za ................. državljanske zadeve SO Ptuj Koncert SLOVENSKEGA GODAL- NEGA KVARTETA IN TENO- RISTA MITJA GREGORACA V PTUJU V dvorani Glasbene šole Ptuj bo 16. maja 1972 ob 19.30 koncert Slovenskega godalnega kvarteta in tenorista Mitja Gregorača. Spored izvajajo: Mitja Gregorač, tenor; Slavko Zinšek, 1. viohna; Karel Žužek, 2. violina; Franc Avsenek, viola; Edi Majeron, violon- čelo. Kvartet bo izvajal dela Haydna, Mozarta, Osterca, Dvoraka in Rave- la. Obenem bo kvartet spremljal tenorista Mitjo Gregorača, ki bo pel skladbe Mozarta, Tri stare francoske arije in dve skladbi Pizzettija. Ptujsko publiko vljudno vabimo na kvaliteten koncert, ki bo obenem zadnji v tej koncertni sezoni. Vstopnice so na voljo v pisarni Glasbene šole Ptuj, Hrvatski trg 3, dne 15. in 16. maja od 16. do 17. ure in eno uro pred predstavo. Velilc požar Na poslopju nekdanje žage An- tona Vinterja iz Mihovec pri Veliki Nedelji, posestnika in upokojenca je prejšnji teden v sredo ob 3. uri zjutraj izbruhnil požar. Ogenj je nastal na severnem delu poslopja, kjer so nekoč imeli žago in ki zadnja leta ni več obratovala. Mimo vodi javna pešpot od Velike Nedelje na Otok. Od tu se je ogenj takoj razširil na vse 4 metre široko in 12 metrov dolgo poslopje žage, ki je bilo vse iz lesa in pokrito s slamo. Takoj na to je ogenj zajel manjše poslopje, kjer je bil mhn. Od tu seje razširil na lesen opaž stanovanjske hiše in zajel celotno ostrešje, ki je bilo pokrito s pločevino. Gasilcem je uspelo ogenj lokalizirati tako, da ogenj ni zajel tudi lesenega stropa stanovanjskega poslopja. Zgorela je žaga na gater, krožna žaga, večje količine desk, mhn, plug, okopalnik in drugo orodje. Skupna škoda znaša nekaj nad 6 milijonov starih dinarjev. Gospodar je imel vsa poslopja zavarovana za 4 milijone SD. jj ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage matere, babice in prababice Krescencije Vauda roj. Sužnik iz Ptuja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Srčna zahvala tudi vsem darovalcem cvetja in lepih vencev. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju kirurške- ga oddelka ptujske bolnišnice za trud, govornikoma preds. IV. terena SZDL tov. Levaniču in tpv. Tumpeju, godbi na pihala DPD Svobode Ptuj, pevskemu zboru društva upo- kojencev Ptuj in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Ptuj, Zagreb, Karlovac, Friedrichshafen, Salach, 7. maja 1972. Žalujoči: sinova Ivan in Franc z ženama, vnuki Stanko, Jožica in Otmar z družinami, sestra Katica in drugo sorodstvo. Žalujoči: sinova Ivan in Franc z ženama, vnuki Stanko, Jožica in Otmar z družinami, sestra Katica in drugo sorodstvo. 10 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 11. maja I97; Kmetijski kombinat Ptuj obrat kletarstvo »Slovenske gorice« Ptuj PRIPOROČAMO NAŠE ZAŠČITENO VINO RIMLJAN ANNO 69 ZA GRADNJO BOLNIŠNICE so darovali na žiro račun štev. 524-7651-13 (za gradnjo bol- nišnice) finančna sredstva na- slednji darovalci: Zinka Vrbančič v zahvalo za zdravljenje očeta 300 din; Jože Vrabl namesto venca na grob pok. Taška Matije Sreša 100 din; Vera Milkovič name- sto venca na grob pok. Terezije Sterbal 50 din; Uslužbenci bol- nišnice 3.080 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Spi. bolnišnica dr. J. Potrča, Ptuj Praznovanje v Majšperku Pevski zbor OŠ Majšperk na proslavi ob dnevu OF in L maju v Majšperku Kulturnih prireditev, proslav in zabav je bilo ob dnevu OF in delavskem prazniku - 1. maju po vsej Sloveniji in tudi ptujski občini dovolj. Mestne uhce in vasi na podeželju so bile v tistih dneh v pravem prazničnem razpoloženju. V KS Majšperk so občanom priredih prijeten dveurni program, za katerega so poskrbeh učenci osnovne šole Majšperk z raznimi recitacijami in pesmimi. Najbolj pa je gledalce navdušil tamburaški orkester pod vodstvom Franca Kosija. Slavnostni govor ob proslavi je imel Jože Rakovec, podpredsednik SZDL Majšperk, ki je v svojem govoru obudil spomine na težke čase germanizacije in nemškega nasilja ter na težko prehojeno pot delavskega razreda, ki jo je moral prehoditi, preden sije priboril pravice, da lahko v miru praznuje svoj praznik - praznik dela. Ob koncu prureditve so nekaterim najzaslužnejšim občanom KS Majšperk za njihovo požrtvovalno družbeno - pohtično in kulturno delo podehh spominska priznanja. Priznanja so dobih: Pavla Gajšek, Viktor Pislak, Anton Turkuš, Franc Kosi in Gasilsko društvo Majšperk. Vsem dobitnikom priznanj tudi naše čestitke. "fiin OSEBNA KRONIKA RODILE SO: Marija Pišek, Štuki 16 - dečka; Marija Trstenjak, Vinski vrh 44 — Mirana; Marija Tavselj, Zamušani 14 - Martino; Štefka Hozjan, Poštna 2 - dečka; Zdenka Munda, Podgorci 20 — dečka; Josipa Rožmarin, Zavrč 11 - Eda; Frančiška Meško, Jeruzalem 1 — Mirana, Marija Bukovec, Plešivica 21 - Janeza; Alojzija Krajcar, Placar 17 — Mojco, Terezija Pulko, Volkmerjeva 4 — Darka; Marija Hodžar, Dobrava 18 - Tamaro; Štefka Arnuš, Orešje 12 - Janka in Stanislava; Marija Lazar, Litmerk 35 - Jožeka; Anica Čurin, Vinski vrh S — Bojana; Marija Miško, Šalovci 24 — Anico; Leonar- da Vargazon, Pristava 5 — Mirana; Erika Meško, Kidričevo 1 — Andre- jo; Angela Cafuta, Skorba 51 — dečka; Martina Serec, Pušenci 37 — Ivana; Danica Mežnarič, Lovrenc 33 - dečka; Ana Kokol, Aškerčeva ul. - deklico; Gara Brec, Stojnci 130 — Stanka; Marija Menoni, Nova vas 36 : Jurčeka; Marija Toplak, Nova vas 35 — Mirana; Marija Korenjak, Ločič 11 - deklico; Jera Rojko, Muretinci 65 — Mirana; Marija Krošl; Sp. Jablane 13 - dečka; Agata Rožič, Vuzmetinci 4 — Jasmino; Štefka Šek, Vel. Brebrov- nik 66 — dečka; Verica Emeršič, Mezgovci 3 — Vesno; Ana Lpvrec, Vintarovci 43 - deklico; Štefka Kramberger, Drbetinci 50 - dekli- co; Neza Korenjak, Zabovci — deklico; Stanka Peršuh, Župečja vas 54 - deklico; Danica Šegula, Dorna- va 110 — dečka; Kristina Pulko\ Gorca 27 — Milico; Marta Frangež, Vel. Nedelja 17 - deklico; Marija Vidovič, Slov. trg 11 — Petro; Marija Dirnbek, Ponerce 29 - Petra; Marta Kokol, Hrastovec 21 — deklico; Marija Solina, Stojnci 104 - deklico; Angela Ivančič, Lahonci 40 - Jerico; Marija Molinger, Skorba 28 - deklico; Adela Vidic, Slov. Bistrica 5/b - Urško, Marta Šegula, Potrčeva 25 - dečka; Milica Lah, Rogozniška 26 — dečka; Marija Lovrec, Župetinci 35 — deklico; Jožefa Greif, Šikole 65 - dečka; POROKE: Janez Drevenšek, Gerečja vas 40 in Ida Šprah, Kungota 19; Vladimir Zadravec, Kidričevo 8 in Ljubica Žerak, Kidričevo 10; Marjan Žalar, Ciril-Metodov drev. 4 in Zrinka Arsič, Smetanova 50, Maribor; Vik- tor Klinger, Borovci 3 in Ivanka Čuš, Mezgovci 30; Branko Arnuš, Hoče 32 in Albina Polanec, Drstelja 20; Jožef Jenič, Sp. Koprivnica 21 in Hilda Vnuk, Zagrebška 95, Fraric Kodrič, Stojnci 42 in Anica Veselic, Mala vas 1; Eranc Mlakar, Pivolska 48, Razvanje in Elizabeta Mohorko, Razvanje 102; Jožef Mislovič, Titov trg 10 in Jera Ambrožič, Titov trg 10; Zoran Polenak, Vrbje 11, Žalec in Terezija Kokol, Partizanska 36, Žalec; Stanislav Zupanič, Hajdoše 17 in Cirila Dobnik, Sp. Hajdina46; Venčeslav Trafela, Ljubstava 44 in Arnuš Katarina, Podlehnik 81; Av- guštin Kumer, Mestni vrh 31 in Danica Kurnik, Podvinci 117; Ciril Mlakar, Sp. Hajdina 140 in Nada Peternel, Ljutomer, Nade Rajh 17; Jožef Horvat, Krčevina pri Vurber- ku 45 in Marija Sekol, Krčevina pri Vurberku 127; Lovrenc Rozman, Babni vrh 1 in Jožica Kos, Žetale 30; Jožef Galun, Podlože 39 in Marija Cafuta, Sedlašek 2; Lovro Korotaj, Lovrečan 36 in Katarina Putora, Turški vrh 43; Franc Pla- nine, Naraplje 6 in Marija Skledar, Trstenjakova 14; Štefan Žnidar, Panonska 4 in Dragica Taklčec, Slatina 73; Jožef, Zelenik, Gradišče 32 in Terezija Šijanec, Vitomarci 21; Joao Batisa de Assis, Freising in Alenka Cenčič, Kosovelova 5; Av- gust Rajšp, Krčevina pri Ptuju 46 in Frančiška Petek, Rabelčja vas 28; Štefan Malek, Krčevina pri Vurbeku 128 in Marija Kokol, Grajena 31; Dušan Podgoršek, Belšakova 7 in Helena Horvat, Ul. Šercerjeve briga- de 18; Stanislav Eingušt, Zg. Gorica 24 in Ana Pernat, Lovrenc na Dr. polju 15; Albin Kozel, Skorba 22 in Zora Ambrož, Muršičeva 5; RAZPISNA KOMISIJA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE SKUPŠČINE OBCi. NE PTUJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: L PSIHOLOGA Pogoj: fakulteta za sociologijo in tri leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem področju' 2. DAVČNEGA INŠPEKTORJA ' Pogoj: I. stopnja višje ekonom- sko komercialne , šole ali druge ustrezne višje šofe in tri leta delovnih izkušenj, v davčni ali podobni službi; 3. DVE DELOVNI MESTI DAVČ- NEGA KNJIGOVODJA Pogoj: ekonomska srednja šola ah druga ustrezna srednja šola in dve leti delovnih izkušenj v knjigovodstvu; 4. REFERENTA ZA IZVAJANJE NADZORSTVENIH VZGOJNIH UKREPOV Pogoj: višja šola za socialne delavce in tri leta upravne prakse oz. vsaj eno leto na področju socialnega varstva; 5. REFERENTA ZA GEODETSKO PROSTORSKO DOKUMENTA- CIJO Pogoj: I. stop. FAGG - geodetsko komunalna smer in dve leti delovnih izkušenj, od tega eno leto v geodetsko operativni in eno leto v upravno katastrski službi; 6. MATIČARJA (pri krajevni pisar- ni Majšperk) Pogoj: administrativni tehnik ali druga ustrezna srednja šola in dve leti delovnih izkušenj v državnih organih; 7. DVE DELOVNI MESTI DAVČ- NIH IZVRŠITEUEV Pogoj: srednja kmetijska šola ali druga ustrezna šola in eno leto delovnih izkušenj v davčni ali podobni službi; 8. PRIPRAVNIKI: - eno delovno mesto pripravni- ka z visoko strokovno izo- brazbo pravne ali ekonomske smeri, - dve delovni mesti pripravnika z višjo strokovno izobrazbo upravne, pravne ah ekonom- ske smeri, - dve delovni mesti pripravni- kov s srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ah ad- ministrativne smeri. Osebni dohodek po pravilniku o dehtvi dohodka in osebnega dohod- ka v upravnih organih skupščme občine Ptuj. Poskusno delo traja en mesec. Pismene ponudbe, koUcovane z 2,00 din upravne takse ter s pUoženimi dokazih o zahtevani izobrazbi in dosedanjimi službova- nji, naj vložijo kandidati razpisni komisiji uprave skupščine občine Ptuj. Razpis velja do 30. maja 1972. Razpisna komisija Franc Osi, Pleterje 69 in Rozalija Ivančič, Apače 18. UMRLI SO: Franc Kajsersberger, Mestni vrh 88, roj. 1969, umrl 25.4.1972.; Roko Parič, Zagreb, roj. 1940, umrl 25.4. 1972.; Pavel Podgajski, Kicar 77, roj. 1895, umrl 26.4.1972.1 Martin Sluga, Ob Studenčnici 2, roj- 1897, umrl 30.4.1972.; Anton Gabrovec, Krčevina 48, roj. 1895, umrl 2. S. 1972.; Krescencija Vau- da, Krambergerjeva pot l,roj. 1892, umrla 4.5.1972.; Jožef Kmetec, Mejna cesta 6, roj. 1888, umrl 7. 5. 1972.; Terezija Gabriel, Trg mladinski del. brigad 1, roj. 1892, umrla 8. 5. 72.; rfEDNIK — ČETRTEK, 11. maja 1972 STRAN 11 OB 1. MAJU NA VSE STRANI Bistričani, ki so ostali doma, so si poiskali zabavo ob vrtiljaku Praznovanje je za nami in mnogim so ostali lepi ali tudi manj lepi spomini kljub temu, da vreme ni bilo najbolj naklonjeno vsem, ki so se odločili skočiti v bližnjo ali daljnjo okolico, k sorodnikom, znancem ali tudi v tujino. Prebivalci Slov. Bistrice se tudi letos niso izneverili dobri traciji, da ob teh dneh, za nekatere je to pomenilo tudi ceh teden, odidejo na majhen dopust. Medtem ko so v največjem številu obiskali sorodnike ah znance v Sloveniji ah tudi sosednjih republi- kah, starši so obiskali tudi „svoje vojake", nekateri pa so sklenih prvomajske dni preživeti daleč od vsakodnevnih doživetij, od dobro znane okohce. Tako so mnogi odpotovah v sosedne države. Za 20 mladih, med katerimi je bilo tudi nekaj starejših Bistričanov, pa so prvomajski prazniki pomenili veliko daljše potovanje in doživetja, ki jih je težko opisati. Čeprav so bih skozi vse potovanje skupaj, pa so bila doživetja za vsakega posameznika nekaj posebnega in edinstvenega. Odpravih so se v Pariz. Denarna sredstva so bila prav gotovo osnovna smernica, kako bo občan preživel te dni. Tako jih ni bilo malo, ki so „iz varnostnih razlogov" ostah raje doma, izkoristi- li čas za urejanje stvari, katerim v delovnih dneh ne morejo posvetiti toliko pozornosti in si tako tudi nekaj ,,prihranili". Prazniki pomeni- jo za Bistričane včasih tudi čas dolgočasja (predvsem v deževnih dneh), ker v tem obdobju ni prheditev. Ples, ki ^ priredi ta ah drugi mladinski aktiv, kdaj pa kdaj^ tudi hotel Planina v Slov. Bistrici ah dom JLA, je prav gotovo premalo za vse tiste, ki so ostah doma in si želijo družabnih prireditev. Kot vsako leto pa se je na srečo pojavil na starem mestu v bhžini občinske skupščien v Slov. Bistrici priljubljeni vrtiljak, ki je skrajšal dolgočasne ure mladih pa tudi starejših Bistričanov. Najbrž bi bilo potrebno pričeti razmišljati o koristno izkoriščenih prazničnih dneh vseh, ki jim ni dana možnost odpotovati v kraje, kjer je možno ob prvomajskih praznikih združiti prijetno s koristnim. Fotografija in tekst: Viktor Horvat, Nov avto pršetinskih gasilcev Prostovoljno gasilsko društvo Pršetinci si je nabavilo' nov gasilski avto IMV kombi, za katerega je zbralo 60 % lastnih sredstev, 40 % pa je najelo kredita. Avto je stal 53.000 din. Nabiralna akcija je bila izvedena pri 300 darovalcih. Prispevali pa so tudi KK in trg. podjetje Zarja. Prevzem avtomobila je bil v nedeljo, 300. aprila, ob veliki slovesnosti. Bila je tudi tombola. Sodelovalo je več gasilskih društev, med njimi iz Ključarovec, Save, Koračic, Ivanjkovec, Desnjaka, Vogričevc in Ormoža. Društvo je precej dobro opremljeno in bo z novim avtom lahko hitro na mestu nesreče. Tekst in foto: Anton Kosi Je potrebna nesreča? Taka in podobna vprašanja si postavljajo potniki na avtobusih in vozniki osebnih ter tovornih vozil, ki se peljejo proti Tržcu pri Ptuju in na križišču zavijejo v desno proti Doleni in Majšperku. Še lani je bilo to križišče sohdno urejeno in je imelo dva odcepa: enega za smer proti Podlehniku, drugega pa v smer Ptuja, če si se pripeljal iz Dolena v Tržeč. Ko pa so napeljevah vodovod proti Podlehni- ku, so odcep proti Ptuju zaradi kopanja jarka za vodovodne cevi zaprh in tak je ostal še do danes, čeprav imajo vodovod v Podlehniku že več mesecev. Zaradi ozke ceste in ostrega kota, pod katerim pripelje odcep na glavno cesto (skoraj 120 stopinj) ter zaradi precejšnje globeh ravno v ovinku pa so izpostavljeni veliki nevarnosti vozniki prometnih vozil, zlasti pa še vozniki avtobusov in potniki, ki se peljejo iz Ptuja prek Tržca v Doleno in dalje proti Majšperku ter Stopercam. Zlasti nevarno je bilo za avtobuse pozimi na poledeneh cesti, saj bi lahko avtobus, katerega radij obračanja je zaradi dolžine precej večji, zdrknil v globel ob cesti. Nič manj nevarnosti ni sedaj, ko je cesta že suha. Potniki ne moremo verjeti, da tega križišča še ni bilo mogoče popraviti v prvotno stanje, kajti potrebno je samo deset minut dela buldožerja ah pa vsaj štiri ure dela dveh cestarjev in križišče bi bilo zopet urejeno. Verjetno bo zares potrebno, da se bo poprej zgodila na tem križišču prometna nesreča in šele potem se bo nekdo spomnil, da bi bilo to lahko že urejeno. Upamo, da bo o tem problemu nekdo še pravočasno razmishl. -mn- Ljubljanska banka Dne 21. aprila je bilo v Novi Gorici 25. nagradno žrebanje Ljubljanske banke za lastnike vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih računov. Na javni prireditvi je bilo izžrebanih 3999 nagrad. Dobitniki glavnih premij so: Poleg tega je bilo izžrebanih še 30 nagrad po 5.000 din, 90 po 2.500 din, 250 po 1.000 din, 750 po 300 din, 1373 po 200 din in 1500 nagrad po 150 din. Podroben izid žrebanja je bil objavljen v Nedeljskem dne 30. aprila 1972. ESPERANTO PO SVETU POUK ESPERANTA: Po sklepu USKLAJEVALNE KOMISIJE ZA UVEDBO ESPERANTA v šole v Mariboru se v šolskem letu 1971/72 ESPERANTO poučuje eksperimen- talno v 34 šolah Avstrije, Bolgarije, Italije, Jugoslavije in Madžarske. Kot fakultativni predmet pa je mednarodni jezik uveden v mnogih šolah in se poučuje v tečajih raznih niest in krajev po celem svetu. Do konca februarja je 2.000 Nizozem- cev pristopilo k televizijskemu espe- lantskem tečaju, ki se vrši v okviru programa TELEAC. ______^l^H, NI MOGEL VERJETI Odred se je ustavil v Veliki Loki. Muiovodec Tomaž je pri nekem kmetu dobil nekaj kilogramov koruze za svoje živinče. Medtem ko je skušal obesiti torbo s koruzo muli, ki se je nemirno prestopala in otresala z glavo, ga je opazoval neki bosopeti pobič. Naposled je dejal: ,,Tovariš, ne verjamem, da boš mogel stlačiti mulo v tako majhno torbo." 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 11. maja I972 MIRKO ŠOŠTARIČ: Izleti v ptujsko okolico in preteklost (Nadaljevanje) In tako smo obkrožili celotne zahodne in srednje Slovenske gorice med Muro in Dravo, spoznali mnoge zanimivosti, vendar še daleč ne vseh: tega bi ne zmogla niti zajetna enciklopedija. Zato se moramo pač sami potruditi, da bi spoznaU preteklost te pokrajine in posebni temperament tega ljudstva, ki se tako posrečeno ujema z nemirnim ritmom razvalovljene krajine, ki je najbolj mikavna v pomladnem cvetju in jesenskih barvah. Le bežno smo spoznali težko in krvavo preteklost, polno trpljenja in bojev s plenažeijnuTii vdirajočimi tolpami iz vseh vetrov - to je vedno bila pokrajina na prepihu, dežela prehodov, v kateri so se krizah vplivi iz soseščine in pustili v njej sledove.. Najmanj pa sem mogel v gornjem opisu predstaviti samo ljudstvo, njegov temperament in govor, ki se močno razlikuje od osrednjesloven- skih narečij, zato ima marsikdo težave pri sporazumevanju, tako zaradi narečja kot zaradi značaja, ki je odprt kot je odprta krajina na vse strani in _ vsem dobro želečim sosedom. Žal pa so sosedje vedno le zeleh izkoriščati to delovno ljud- stvo, podjarmljati in raznarodovati. Težko bi še kdo mogel bolj jedrnato opisati to usodo ljudstva in lepote dežele kot nam jo opeva še neznani pesnik v elegiji Ljutomer (ki jo žal poznamo samo v nemškem prevodu iz zapuščine 1. 1839 umrlega A. Pergerja, domačina iz Desternika) in jo v prostem prevodu in izvlečku v nadaljevanju podajam. Lepše se takrat sam Prešern ne bi mogel oddolžiti tej pokrajini, ^udstvu in njegovi žalostni usodi izkoriščanja: „. .. to je pač tvoja usoda, krasna rodna dežela! da drugi si zlate plodove, kijih obilo daješ, prisvajajo, medtem ko ti vehka in nepoznana globoko v temi prezira koprniš! Te žalostne usode so tudi tvoji prebivalci deležni; njim je bil vsak dar, ki ga dobrodejna narava svojim ljubljencem daruje, samim v obilni meri podarjen. Vse sile duha, s kakršnimi se vsak drug narod ponaša cvetijo tu nenegovane in negojene. Še samo govorico, iz katere se tujec norčuje, kije ne razume, so omikale gracije. Ampak, medtem ko potujem po tej dežeh, kjer brezskrbnost kraljuje v najširšem prostranstvu, kakšno navdušenje me prevzame, če se povzpnem na najvišjega od gričev in njegove ovenčane sinove ob mojih nogah okoh zbrane zagledam. Tu sedim, s penečo kupo pri roki, moje očarano oko pogleda ne dojame, , dolgo kroži po morju nepregledne krajine okoh. Dokler se končno na robu obzroja ne spočije, dokler poslednji toneči sončni žarek pozlati visoke strehe Jeruzalema, in še sedim začuden, ampak solza otožnosti kane v mojo zamaknjenost: to krasno ljudstvo žal ni več nikako ljudstvo, tujci mu svoj jarem težko tiščijo na tilnik odvažajo zlate, z muko prigarane plodove njegovega delovnega truda!" Opomba: Slovenec je spesnil to pesem v ogorčenju nad slo uživanja in pravico uživanja Nemcev, ki so bih tuji lastniki večine vinogradov v Slov. goricah. Ta opomba je natisnjena v nemščini leta 1850, a pesem je, kot že rečeno, nastala pred letom 1839! Kdor tega ne ve, ne bo nikoh razumel značaja slovenjegoriških ljudi, njihove pre- teklosti in sedanje podobe krajine. (Nadaljevanje prihodnjič) KINO GORIŠNICA 14. maja mehiški film ZLATI PETELIN; UUTOMER 11. maja ameriški film MRTVI NE PLAČUJEJO DOLGOV; 13. in 14. maja angleški film OROŽNIK GRE V POKOJ; 17. maja ameriški film KONJE STRELJAJO, NE? KAKO DOLGO ŠE NE- USTREZNI NAPISI? V ptujski Aškerčevi uhci že precej časa dva napisa zavajata Ijiidi. Prvi se glasi: Trgovina, Menjalnica bučnic za pristno olje J. Rašteiger, drugi pa Mestne obrtne delavnice, vodovodne instalacije. Ker prvega niti drugega že zdavnaj ni več tam, bi bilo najbrž koristno poskrbeti, da bi zginih še ti neustrezni napisi. FF OB RAZSTAVI DEL AKADEMSKEGA SLIKARJA LUDVIKA PANDURJA V dneh od 7. do 20. t.m. razstavlja v muzejskem razstavišču v mestnem stolpu ob Dravi akademski slikar Ludvik Pandur svoja dela, med katerimi je 18 slik v kombinirani tehniki olja in acryila ter vrsta pastelov in risb. Človek si z veseljem ogleduje razstavljeno gradi- vo umetnika, ki je šele pred dvemi leti diplomiral in tudi ravno toliko časa nastopa na kolektivnih in samostojnih razstavah, trenutno pa je na podiplomskem študiju pri znamenitem mojstru Krsti Hegeduši- ču v Zagrebu. Govoriti o razstavljenih dehh se tokrat reče, govoriti o umetniku, v katerega žilah se pretaka staro rodovno likovno izročilo, ki se meša z modernimi nazori o likovni interpretaciji sodobnega predstavne- ga sveta. Zanimivo je, kako se ti dve komponenti pri mladem umetniku prepletata in kako sta sovphvah na njegov dosedanji hkovni razvoj. Iz akademijskih okvirov, ki zapuščajo v vsakem hkovniku nekaj primarnih šolskih prvin, se je Pandur z mladostno vehemenco in odločnost- jo prebil v svet informela, barvnega sfumata in se prek njega povzpel in zopet vrnil - seveda na mnogo višji likovni ravni - k figurahki, v svet konkretnih obhk, vendar transfor- miran v višji, z umetniško ustvarjal- nostjo prežet in urejen svet oblik in barv. Oblika je postala nosilec barvnih vrednot, ki so v izbranem kompozicijskem sovisju posredoval- ci umetnikovega hotenja po kreaciji njemu lastne barvne vizije obdajajo- čega ga sveta. Značilna za Pandurje- vo izročilo je ravno povrnitev k figuraliki, k prastari in nikoh izčrpani temi, ki dovoljuje pretehta- no obravnavo prostorskega obhkovnega medija, obogatenega 2 barvno problematiko, kije preštudi- rana do kompozicijske izravnanosti. To ustvarja možnosti mnogih variant, neskončne palete slikarskih ,,resnic", katerih najvišji zahtevek je, podati po kolorističnih zakonito- stih zgrajeni doživljajski svet. Pri tem je sama tema drugotnega pomena, saj figuralika že sama po sebi ne ljubi pripovednega in deskriptivnega, ampak se v svoji elementarni danosti raje vključuje v samosvoj svet kompozicijske in tonske logike, pri čemer se čutna doživetja preobhkujejo v racionalne študijske prvine. To kažejo skoraj vse razstavljene slike, ki so variacije v smeri nakazane razvojrfe teme in predstavljajo srž razstave. Pasteh, ki so značilno omejeni na pokrajinsko motiviko, saj ji po tehnični izraznosti' tudi najbolj odgovarjajo, in risbe, ki kažejo umetnika pri samem aktu ustvarja- nja, ko še išče kompozicijske in smiselne celote, služijo le kot dopolnilo k jedru razstave, čeprav so študijsko pogosto zanimivejše od samih slik. Poročilo zaključujemo z ugotovi- tvijo, da je razstava uspela, da pomeni za siromašno ptujsko Ukovno življenje poživilo in da si žehmo še več tako kvahtetnih razstav; mlademu slikarju pa čestita- mo in mu žehmo mnogo uspehov v nadaljnjem razvoju ter da bi nas še večkrat obiskal in nam s svojimi deli pripravil enak umetniški užitek kot to pot. Jože Curk Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi VAM NUDI OSEBNE AVTOMOBILE ŠKODA Š 100 MODEL 1972 v zalogi vozila v različnih bairvah, dobava te ko j po vpla- čilu. Vozila so tehnično pregledana in opremljena z dokumenti za registracijo. Sprejema predplačila za ŠKODA Š 100 L ŠKODA Š 110 L - DOBAVA MAJ - JUNIJ Obiščite našo pnodajalno v Celju na Ljubljanski cesti 11, telefon (063) 21-80, kjer vam nudimo tudi mopede TOMOS, rezervne dele, avto gume in dodatno opiremo za osebne avtomobile FIAT—ZASTAVA, AUDI—NSU. ŠKODA, RENAULT in WARTBURG. PRIPOROČA SE i»AVTO CELJE«., CELJE ^gpNIK — ČETRTEK, 11. maja 1972 STRAN 13 MLADI PLANINCI NA BOČU 27. aprila, na praznik OF, smo se učenci višjih razredov osnovne šole pOH. ODRED množično udeležili izleta na Boč. Letos smo se vključili v planinsko organizacijo v Slov. Bistrici in se odločili, da bo naš prvi skupni izlet na to lepo izletniško točko. Ob šestih zjutraj je mlade planince avtobus odpeljal z njihovimi vodniki proti Poljčanom. Bilo nas je kar za poln avtobus, okoli 60 pionirjev in mladincev. Vreme je bilo kar ugodno. Ponoči je bila slana, rahla jutranja oblač- nost pa je ublažila mraz, ki bi sicer škodoval razcvetajočim poganjkom na sadnem drevju. Bili smo toplo oblečeni in primerno obuti. Prve napotke, kako se je treba obuti in obleči za izlet v gore, smo dobili že na prvih sestankih na novousta- novljenega društva. Prav tako smo dobili tudi navodila o vedenju v gorah: prepoved odmetavanja praz- nih steklenic in konzervnih škatel po poteh, o pravilni hoji in še mnogo koristnih drugih napotkov. Menda mi ni treba praviti, da smo vzeli s seboj tudi polne koše dobre volje, smeha in vedrega razpolo- ženja. Večina udeležencev smo bili prvič na Boču in je bil to naš prvi korak v planinstvo. Avtobus je ustavil v Poljčanah pri šoli in cerkvi. Po kratkih navodilih vodnikov smo začeli počasi osvajati 1000 m visoko goro. Sprva je bila pot na Boč še kar položna in prijetna, a polagoma so se začele strmine. Pa kaj je to za mlade, spočite noge? Pomlad je vela od vsepovsod in pred nami je bilo nekaj prostih prvomajskih dni, ko ne bo treba misliti na šolo, učenje in ocenjevanje. V šalah in pesmih smo sproščali svoje veselje, da smo v naravi na svežem zraku, daleč od vsakdanjih šolskih skrbi. Zato le navzgor, proti vrhu! Neka- teri so z lahkoto premagovali strmine, kot da so v gorah doma, zmernejši so pogumno sledili prvim, no, seveda, nekdo pa mora biti tudi zadnji. Meni je kmalu postalo vroče. Čez zimo sem si nabrala kak kilogram preveč in to mi je zdaj bilo v napoto. Spomnila sem se na Mlakar- jevega gospoda Trebušnika, kako jo je mahal na Triglav. No, seveda jaz nisem podobna gospodu Trebuš- niku, zato sem se uvrstila nekako na sredo. Tudi počasi se daleč pride, pravi pregovor. Od vznožja Boca do planinske koče na Boču smo počasi prilezli v kakih dVeh urah. Saj se nam ni nikamor mudilo. Pred nami je bil še ves dan. V planinski koči smo malo počivali. Popili smo vroč čaj in se okrepčali s popotnico, ki so nam jo skrbne mame pripravile. Joj, kako nam je šlo v slast! Bilo je desetkrat boljše kot doma. Ko smo si dušo za silo privezali, smo se tudi žogali, da se ne bi noge pritoževale, čes^ da samo one delajo, roke pa le počivajo. ,,Ej, zdaj pa naprej, mladina!" je rekel naš komandant, vodič IVEK, ki se je že izkazal kot vodič v akciji ,,Sto žensk na Triglavu!" Odpravili smo se proti vrhu Boča, na stolp. Vsak, kdor je hodil po gorah, ve, da so največje strmine na vrhu. No, pa ni bilo tako hudo. Kar hitro smo bili na vrhu, potem, ko smo si pri koči nabrali novih moči. Povedala sem že, da nas je bila večina planincev prvič na Boču. Zato nas je tov. Ivek krstil in pomazilil. Vsak je dobil s palico kar nič prijeten udarec po zadnji plati, s snegom biti ,,oriban" pa tudi ni kar tako. Naši vodniki so nas opozorili na lep razgled in res smo videli daleč, daleč na okrog. Na vrhu je kar mrzlo pihalo. V kotanjah je bilo še polno snega. Po ceremonijah in razgledu smo se kar kmalu vrnili nazaj v planinsko kočo. Škoda, da vsaka prijetna stvar tako hitro mine. Navzdol je šlo kot namazano. Tu in tam se je kdo popeljal po zadnji plati, a vse se je srečno izteklo. Priznam, da kakšnih posebnih ambicij na tem prvem izletu v gore nismo imeli. Po svoje smo uživali prostost v naravi. Bili smo srečni, da smo daleč .vstran od vsakdanjega življenja. Morda pa bo le kdo od nas postal pravi planinec! Vesna Vreš KAKO SEM PREŽIVELA POČITNICE Počitnice sem težko pričakovala. Vsak dan sem bila v strahu, ker nisem vedela, kakšen bo izkaz. 21. januarja, zadnjo uro, nam je tovarišica razredničarka razdelila izkaze. Ko sem prišla domov, sem bila žalostna, ker sem imela v izkazu slabe ocene. Kljub temu sem šla na počitnice k teti. Tam ni bilo mnogo dela. S sestric no sva se sankali. Ko sva se peljali zadnjič, mi je dala na sankah le malo prostora. Padla sem s sank in bila vsa snežena. Marija Trafeia, 5. razr.,OŠ Podlehnik TEKMOVAL SEM ZA BRALNO ZNACKO Pred kratkim smo tekmovali za Ingoličevo bralno značko. Ker smo v 3. razredu, smo se borili za bronasto. V razred je prišla tovarišica Miklavčeva. Bil sem prvi na vrsti. Povedal sem Belokranjsko otroško pesem, ki jo je napisal Boris Račič in obnovo knjige z naslovom Raz- bita ^ hajka. To je napisal Josip Ribičič. Pozneje so bili na vrsti dru|i. Vsi smo zaslužili bralne značke. Dobili smo jih 20. aprila. Za bralno značko tekmujejo v vsej Sloveniji, vendar ne vsi za Ingoli- čevo. Na Primorskem tekmujejo za Bevkovo, na Koroškem pa za Vorančevo bralno značko. Zdravko Peklar, 3. b. OŠ Majšperk VRBA ŽALUJKA Na otočku v majhnem ribniku tiho čemi neko drevo. Zelo se razlikuje od drugih. Vsa drevesa stezajo svoje veje ponosno v nebo. To drevo pa otožno sklanja veje proti tlom, kot da bi za nečim žalovalo. Ni takšno kot so druga drevesa. Njegov las je mehak, veje in deblo pa grcasto. Veje sp zelo tanke in visijo proti tlom. Če pogledaš vrbo, dobiš vtis, da hoče nekoga pograbiti vase ali nazaj. Vrba žalujka spomladi ozeleni med prvimi drevesi. Ima svetlo zelene suličaste liste. Debelih vej ima malo. Z njih pa visi mnogo drobnih vejic, ki so polne listja. Ce pogledaš vrbo žalujko od daleč, vidiš samo deblo in zeleno kroglo. Pozimi je vrba čisto drugačna. Gola, osamljena, brez listja in s snegom obdana se sklanja nad vodo, kot bi iskala nekoga v njej. Zdi se mi, kot bi bila nesrečna mati, ki ji je otrok - edinec utonil v vodi in žaluje za njim. Zgrčene veje so kakor naguban obraz matere, njen mehak les pa kakor njeno nežno srce. Svoje tanke veje razpro- stira kakor roke daleč od sebe, ko bi hotela rešiti vse, kar jo spominja na nesrečnega otroka. Spomladi vrba ne spi dolgo. Prebudi se in išče utehe v novi pomladi. Borut Vičar, 5. raz. OŠ F. Osojnika, Ptuj PRESTRAŠILA SEM SE Jesenski dan ^e je nagibal k večeru, ko smo hiteli trgati koruzo, ker smo nameravali še istega večera ličkati. Bili smo zatopljeni v delo, da smo komaj opazili ženo, kije vsa zasopla pritekla k materi ter ji rekla: ,.Helena je naročila, da pridete takoj k njim, ker je teta na nitki življenja." Brez besfid sta oče in mati odšla. Dolgo ju ni bilo nazaj. Ko sta se vrnila, sem opazila na njunih obra- zih globoko zamišljenost in žalost. Povedala sta, da je tetino življenje že ugasnilo. Naslednjega večera sem se napotila kropit. Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem stopila v izbo. Ko sem jo kropila, se mi je tresla roka. Nato sem sedla k kmečki peči in nepremično strmela na oder, kjer so počasi dogorevale sveče. « Zunaj je bila noč, ko sem se vračala. Le mesečina se je razlivala po dolini. V gozdu, skozi katerega sem šla, je vladala grobna tišina. Sredi gozda sem zagledala ob sebi veliko senco. V hipu mi je zastal dih, srce pa sem začutila v grlu. Komaj, je izginila senca, se mi je zdelo, da vidim dva moža, ki sta nosila belo krsto. Zdelo se mi je, da mi vstajajo lasje na |lavi. Zsstokala sem v grozi in — zbežala. V domači, hiši sem obsedela na stolu in šele pozneje sem lahko mami povedala, kaj se mi je zgodilo. Vem, da sence ni bilo, niti možakov s krsto. Vendar sem trepetala še pozno v noč. Zavidala sem ljudem, ki ne poznajo strahu. Cvetka Širovnik, 7. raz. OŠ Podlehnik TEKMOVALI SMO ZA BRALNO ZNAČKO Pred kratkim smo tekmovali za bralno značko. Na to smo se zelo dolgo pripravljali. Za tekmovanje smo prebrali knjige: Lukec in njegov škorec, Martin Krpan in Pestrna. Težko smo pričakovali trenutek, ko bomo drug za drugim vstajali in spregovorili. Vendar so se ure tega dne vlekle v neskončnost. Končno je zapel šolski zvonec in napočil je trenutek, ki smo ga tako težko čakali. Iz 4. razreda so prišli učenci kot komisija. Začeli smo tekmovati. Zelo dobro smo znali. Ko smo prejeli značke, smo bili zelo veseli. Irena Kranjc, 3. raz. OŠ T. Žnidariča. Ptuj DOPISUJEMO SI S PIONIRJI IZ KRUŠEVCA Pred nekaj dnevi je tov. Dovjak prinesla za uro SH veliko pismo. Kaj je bilo v njem? Vse oči so ga spremljale do mize, na katero ga je odložila. Nato se je obrnila proti razredu in nam povedala, da je pismo iz Kruševca. Učenci petih razredov bi si radi dopisovaU s svojimi vrstniki iz Slovenije. Za to so si izbrali našo šolo. Nato je tovarišica razdelila pisma. Napisana so bila v cirilici. Mi smo te črke že poznali, zato smo jih lahko prebrali. „Dragi nepoznati druže" je pisalo na vrhu. Kako prazno se nam je to zdelo! A ko smo pisma prebrali, nam je postalo vse bolj domače. Pisali so nam, s čim se ukvarjajo v prostem času in kateri šport jim je najbolj všeč. Vsak se je predstavil tudi s svojo zbirko, s katero bi rad s svojim nepoznanim tovarišem sode- loval. Opisali smo svoj kraj, na koncu pa še napisali svoj naslov. Mi smo jim hitro odpisali, saj smo vedeli, da že težko pričakujejo odgovore. In ko je tovarišica drugič prinesla zavoj, smo bili še bolj veseli. Takrat na vrhu ni več pisalo ,,nepoznati druže", ampak dragi prijatelj. Sedaj pa se veselimo našega dopisovanja. Mislimo, da bomo postali nepogrešljivi prijatelji. Ivica Pučnik, 6. raz. OŠ Slov. Bistrica. NASVET Štabni kurir Gregorje zadnje čase imel slabo prebavo. Nazadnje se je obrnil i.a odrednega zdravnika. „Pii vsako jutro na tešče pol menažke tople vode," mu je svetoval zdravnik. „To pijem že teden dni." .,Res? " ,,Res! Naš kuhar jo imenuje kava." 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 11. maja 1^ DR. FRAN BRUMEN: Bolezni jeter (Nadaljevanje) VZROČNIH PROCESOV, KI VODIJO V CIROZO, JE VEC. Razdelitev na posamezne oblike, ki bi upoštevala istočasno nastajanje in funkcijo, ni mogoča. Izmed ciroz naj navedem le najpogostejše in najbolj znane: ciroza, ki nastopa po vnetju jeter, alkoholna ciroza, ciroza opešanega krvnega obtoka in ciroze, ki nastopajo kot posledica dolgotraj- nega delovanja škodljivih snovi. Opredehtev po funkcionalnih zmogljivostih obolehh jeter je važna radi usmerjanja zdravljenja. Prva skupina zajema NEAKTIVNO KOMPENZIRANO OBLIKO CI- ROZ, ki kaže le zmerno razpadanje cehe in manjšo hromitev specifičnih jetrnih funkcij. Zato v tem stadiju pogosto ne opažamo sicer značilnih subjektivnih znakov in zato bolezen cesto odkrijemo slučajno ob priUki drugam usmerjenih pregledov. Jetra so navadno povečana, njih spodnji rob je izrazito tipljiv, tudi otrdeva- nje je že opazno. Na koži, posebno na obrazu so pogosto vidni prepleti tankih žilic (podobno nitastim prepletom fine osnovne strukture papirnatih bankovcev, pojav, ki je posebno značilen za alkoholno cirozo). Te spremembe so včasih zvezdaste obhke. Značilne so tudi bele pege, predvsem na rokah, ki se izraziteje pokazujejo pod vphvom mraza. Omenih smo že specifično značilne rdečine, ki poteklo vzdolž obrobnih delov dlani in ki so vidne tudi v tem stadiju. Značihia izglajenost jezika, ko nararvna hrapavost izginja. Pogosto se opazno zmanjša dlakavost pod pazduhama in osramju. Spolni nagon peša, moda krnijo in postajajo vidno manjša, pojav je posebno izrazit v tistih primerih, ko je pridružena še sladkorna bolezen, ki se pogosto druži. Motnje pri mesečnem perilu so tudi značilne. V drugo skupino štejemo AKTIV- NO IN DEKOMPENZIRANO OBLI- KO. To ni obolenje posebne vrste, je temveč le bolj dozorel stadij prve stopnje. Glavni znaki so vsi isti, kot pri prvi skupini, vendar v težji obhki.. Izrazitejše so tudi subjektiv- ne teža,ve v trebuhu. Nastopa trebušna vodenica. Pojavijo se krčne žile v požiralniku. Značilne krvavi- tve iz sluznic, posebno iz dlesni so izdatnejše. Pojavlja se občasna zlatenica. Trdota jeter postaja izrazitejša. Slezeno je pogosteje že povečano. Pojavijo se komphkacije, Ki napovedujejo končni stadij: krvavitve iz krčnih žil v požkalniku z bruhanjem krvi, ki je lahko tako izdatno, da vodi radi preveUke izgube v smrt. Zatajitve funkcij ledvic niso redke. Komatozno stanje z bolj ah manj globokim onesvešča- njem so kriki smrtnega skovirja. Nekateri primeri končavajo z rakasto degeneracijo jeter. Konec prihodnjič. XVI. pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«« v petek, 5.5.1972 je bil v Ljubljani tekmovalni del XVI. tradicionalnega pohoda ,,po poteh partizanske Ljubljane", katerega so se udeležili tudi športniki s Ptujskega območja in sicer TVD artizan Ptuj in Markovci ter vojna pošta 5008 iz Ptuja. Kot je znano, je to tekmovanje razdeljeno na dva partizanska marša za moške ekipe na 25.000 m in za ženske na 8.000 m. V teku na 25 km je pri moških zmagala ekipa AK Ljubljana. Janez Mežnarič, Alojz Vršič ter Stanko Rep iz Markovec so zasedli 18. mesto izmed 42 sodelujočih ekip. Predstavniki ptujske garnizije pa so bili v tej kategoriji na 35. mestu. V ženskem maršu na 8 km je po pričakovanju zmagala trojka iz AK Kladivarja-Celje. Markovčanke v postavi Zala Strelec-Lizika Vršič — Marija Zemljarič so osvojile 6. mesto. V mladinski ,,štafeti zmage" 3 x 1.000 m za mladinci je ekipa Partizana Ptuj (L. Čuček — M. Prstec — T. Stajnko) osvojilo šesto mesto. Druga ekipa Ptuja je bila petnajsta. Markovcani pa so pristali na 13. oz. 14. mestu, dočim je bila trojka zastopnikov JLA iz Ptuja v kategoriji ostale organizacije deveta. V skupini mladinskih ženskih štafet 3 x 600 m so dosegle izreden uspeh tekačice Partizana Ptuj v postavi Anka Vrabl, Mar|anca Vrabl in Nežika Vrabl, odlično druga mesto in prejele zato srebrne plakete pohoda. Tri sestre Vrabl so bile ves čas v vodstvu in šele tretji tekmovalki štafete Olimpije Ljubljane Smrečnikovi je uspelo za las premagati zadnjo tekačico ptujske štafete. Pri tem velja poudariti, da je Smrečnikova članica mladinske državne reprezen. tance. Druga štafeta Ptuja je bila sedma. Markovčanke pa so osvojile 9. in 11. mesto. Najzanimivejša disciplina tekmo- valnega pohoda je bil gotovo „tek prijateljstva" mestnih reprezentanc z mednarodno udeležbo. Tu je zmagal na 4.220 m dolgi progi znani jugoslovanski atlet Dane Korica, med mesti pa Moskva pred Prago in Beogradom. Ekipa Ptuja je zasedla 29. mesto in pustila za seboj še Velenje in Trbovlje. Za mestno reprezeiitanco Ptuja so tekli Stanko Habjanič, Janko Kozel in Mirko Kosi. Če upoštevamo, da so bili pred Ptujem iz Slovenije le tekači Celja, Maribora, Ljubljane in Murske Sobote, je to za ptujsko trojko zadovoljivo. Ptujske atlete je pripravljal prof. Milan Cimerman, Markovčane pa Franc Kodrič in Janez Horvat. Strokovni zastopnik in trener pripadnikov JLA Ptuj pa je bil kapetan Žarkovič. K tako številni manifestaciji ptujskega območja k prazniku partizanske Ljubljane je dala svoj delež tudi ObZTK Ptuj in njen predsednik Jože Štrafela. OP Velika udeležba kegljačev v nadaljevanju S. športnih iger bistriških sindikatov so bili doseženi naslednji rezultati oz. uvrstitve;^ Šah: Ekipo so sestavljali 4 člani: 1. GRANIT, Slov. Bistrica 19,5 točk, 2. Steklarna, SI. Bistrica 16,5, 3. Prosveta, SI. Bistrica 16, 4. IMPOL, SI. Bistrica 15,5, 5. Sk. občine, SI. Bistrica 15, 6. Kmetijski kombinat, SI. Bistrica 12,5, 7. EMI, Poljčane I. 9,5, 8. EMI, Poljčane II. 7,5. Namizni tenis: 1. EMI, Poljčane 8, 2. IMPOL, SI. Bistrica 6, 3. EMMl, Slov. Bistrica I. 4, 4. LIO, Poljčane 2, 5. EMMl, Slov. Bistri- ca II. O točk. Keglanje: Ekipo so sestavljali 4 tekmovalci. Vsak je izvedel 20 metov na polno. Rezultati: 1. INTES Slov. Bistri- ca 460, 2. LIO, Poljčane 454, 3, IMPOL, Slov. Bistrica 1. 433, 4, Steklarna, SI. Bistrica 432, 5. Sk. občine, SI. Bistrica I. 428, 6. IM- POL, IH. 427, 7. EMMl, Slov, Bistrica I. 421, 8. EMI, Poljčane 403, 9. Prosveta 403, 10. LIG, Oplotnica I. 397, 11. Steklarna, SI. Bistrica II. 397, 12. Koloniale, PE PLANIKA, SI. Bistrica 394, 13. EMMl, Slov. Bistrica II. 350, 14. IMPOL, Slov. Bistrica II. 343, 15, LIO, Oplotnica II. 309, 16. Sk, občine, Slov. Bistricall. 279 podr- tih kegljev. Tekmovanja se nadaljujejo v ribo- lovu, drugem delu odbojke in rokometa ter streljanju z zračno puško. tf TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO objavlja naslednji prosti delovni mesti: 2 ELEKTROMEHaNIKOV Pogoj: KV elektromehanik s 3-letno prakso ali KV obratni električar s 3 letno prakso. Posebni pogoj: poskusno delo. Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave. Pismene ponudbe sprejema kadrovsko socialni sektor TGA „Boris Kidrič" Kidričevo. V ponudbi navedite svoje osebne podatke, dosedanjo zaposlitev, šolsko in strokovno izobrazbo. Vabimo starše, naj prinesejo prošnje za sprejem otrok v vrtec do 1. junija 1972 v upravo vrtca Ptuj. Obveščamo starše, da bo ob zadostnem številu prijav deloval oddelek s podaljšanim delovnim časom do 19 ure oziroma do 19.30. OTROŠKI VRTEC, PTUJ TEDNIK — ČETRTEK, 11. maja 1972 STRAN 15 SPAČEK IN SPAČKARJI jsja naših cestah se zadnje čase pojavlja vedno več vozil, ki jim nekateri ne privoščijo lepe besede, še manj pa prijaznega pogleda. Ver- jetno ste uganili, da imam v mislih' francosko vozilo, ki že 30 let prihaja s tekočega traku tovarne Citroen, izdelujejo pa jih tudi že v koper- skem Tomosu. Seveda, uganih ste, če ste pomislili na „spačka". Na uho povedano, v Franciji ga imenu- jejo „idiot", Nizozemci pa so ga krstih za „grdo malo račko". Vendar ta ,,grda račka" dobiva pri nas vedno več privržencev, ljubite- ljev počasne vožnje. S svojimi 80 oz. 90 kilometri se smeje v brk raznim fičkom, škodam in drugim limuzi- nam jugoslovanskega standarda. Trditev o ljubiteljih tega vozila lah- ko podkrepim z dejstvom, da obsto- ja v Jugoslaviji celo klub spačkarjev, v katerem je včlanjenih okrog 1000 šoferjev. Sedež kluba, ki je bil usta- novljen leta 1965 je v Beogradu. Vsako leto v času prvomajskih praz- nikov prurejajo srečanje, ki je vedno v drugem mestu. Letos so se „račke" napotile na jug domovine, v Skopje, kjer so preživele prvomajske praznike. Na pot se je podalo okrog 200 spačkov in vsi so srečno prispeh v m^edon- sko prestolnico. Z najrazhčnejšimi napisi in risbami dekorirani spački so vzbujali vsesplošno pozornost, še posebej takrat, ko so zaradi njih zaprh avtocesto, na kateri se je odvijalo tekmovanje. Tekmovalni program je obsegal spretnostno vož- njo, razstavljanje vozila in montažo kolesa. Poleg nagrad za omenjene spretnosti so podelih simbolične na- grade še članu kluba z največ prevo- ženimi kilometri, članu, kije najbolj oddaljen od kraja tekmovanja, na- grado za najlepše okrašen avtomobil in nagrado za uvrstitev najboljše ekipe v okviru bratstva in enotnosti. Jugoslovanski Ami-spaček klub je priznan od mednarodne organizacije FIM, je najbolj aktiven in ima naj- več članov, med katerimi vlada dob- ro prijateljstvo in nesebična pomoč na cesti. Na letošnjem srečanju v Skopju je odpeljal" največ nagrad Ptujčan Tinček Ivanuša, ki je s svojim spač- kom prevozil že 204.000 kilome- trov, avto pa mu še vedno zvesto služi. S. S. NEDELJA, 14. maja - 6.00 Etobro jutro, poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kmetovalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila, radijski in TV spored; 8.05 Radijska igra; 8.38 Orkestralne skladbe; 9.00 Poročila; 9.05 Sreča- nje v studiu 14- 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Se pomnite, tovari- ši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.00 Poročila; 11.20 Poslušalci čestitajo; 12.00 Poročila; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Reportaža; 13.50 Domači ansambh; 14.00 Poročila; 14.05 Veliki orkester Carmen Dragon; 14.30 Humoreska tedna; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Opere; 16.00 Radijska igra; 16.50 Godala v ritmu; 17.00 Poročila; 17.05 Športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Za lahko noč; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poroči- la. VSAK DELAVNIK je zjutraj naslednji spored: 4.30 Dobro jutro; 5.00 Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP; '6.50 Rekreacija (ob ponedeljkih, sredah, petkih); Na današnji dan (ob torkih, četrtkih, sobotah); 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.25 Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 15. maja - 14.00 Poročila; 14.10 Zbori Jakova Gotovca; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Simfonični orkester; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Zbor in orkester Horst Jankovsky; 18.35 Interna; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Trio Avgusta Stanka; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Brahmsova dela; 21.40 Zabavna medigra; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poroči- la; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zaplešite; 24.00 Poročila. TOREK, 16. maja - 14.00 Poročila; 14.10 Glasba mladih; 14.30 Ansambel Silva Štingla; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital flavtistke Irene Grafenauer; '16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester češkega radia; 17.00 Poročila; 17.10 Simfonični koncert;- 18.00 Poročila; 18.15 V torek na svidenje; 18.45 Narava in človek; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Štirje kovači; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Prodajahia melodij; 20.30 Radijska igra; 21.30 Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15 Glasba Karla Pahorja; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Godala; 24.00 Poročila. SREDA, 17. maja - 14.00 Poročila; 14.10 Izseljenski zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Čajkovski: Romeo in Julija; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Londonski festivalni orkester; 17.00 Poročila; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Glasbena galerija; 18.00 Poročila; 18.15 Popevke; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razgledni- ce; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni večer; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poroči- la. ČETRTEK, 18. maja - 14.00 Poročila; 14.10 Pesem mladih; 14.30 Ansambel Atija Sossa; 14.40 Mehurčki; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez- zo; 15.40 Glinka; Trio patetico; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Mantovani; 17.00 Poročila; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poroči- la; 18.15 Klavir v ritmu; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Znanstve- niki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Moj mira Šepeta; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Etomače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Hrvaška simfonična literatura; 23.00 Pri tujih radijskih postajah; 23.30 Popevke; 24.00 Poročila. PETEK, 19. maja - 14.00 Poročila; 14.10 Kaj pripoveduje glasba; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki- in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtilj.ak; 16.40 Philadelphijski orkester; 17.00 Poro- čila; 17.10 Človek in zdravje; 17.30 Operni koncert; 18.00 Poročila; 18.15 Signah; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila: 19.15 Ansambel Borisa Franka; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops; 21.15 O pomor- ščakih; 22.00 Poročila: 22.15 Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 20. maja - 14.00 Poročila; 14.10 Sobotno popoldne; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in (Nadaljevanje na 16. strani) Dober den drogi Prleki no fsa rezervirana žlohta z , mojega rezerviranega kota! Joj, kak se že dugo nesmo nič pogučali no mi je že bija fejst dugi cajt po fseh vos, ki si fsaj fcosik na mene zmislite. Joko me zanimle kak ste kaj prvomajske proznike preživeli? Mija z Mico srna rožen nedele fse dni krompir sadilna no druge kmetijske mantrnije spočijala. Seveda sma dobla tudi proznične obiske, kak so „pridna" deca, žlohta no prijoteli z mesta no še 'drugi nepovobleni gosti. Gdo sma mija z Mico najbolj na njivi švicala, te so se nojni gosti po zeleni trovici sprehojali, ružice trgali rio nasploh uživali ,,romantično" živleje na deželi. Psi so nama jomrali: „Joj, kak je van na deželi lepo, fse kaj je potrebno za živleje van zrose na grunti - od krompira, pšenice . . ., pa fse do unteršpikanega pujceka no žlahtnega vinčeka . . ." Seveda so pozobili, da krompir ne zrose v enem dnevi, da je od pšeničnega semena do novega pridelka — do kruha duga no mantrniška pot, da se prase ne skotne 100 kil žmetno no, da na trsji nega pip, iz kerih bi vino teklo. Saj ne rečen, da naši ljudje, ki živijo v mestah no hodijo vsoki den seden ali po osen vur v službo — grofovsko živijo, samo fčosik man občutek, da je med nami še dosti tokih, ki ne vejo, da krava se doji pri gobci. Če smo že pri kravah, van naj poven še en hec, ki so mi ga negda dedek povedali. Tak so rekli: ,,Veš, Lujzek, dosti ludi je krava mela, še vec pa je tokih, ki krave nemajo . . ." Ha, ha — pa še resen je. Pa kaj krave, negda so bili konji boj gosposka živod. Če je mlodi puba po kunjskem dreki smrda (pardon) — te so začele takoj okoli njega dekline plesati no mu pomežikovati. Kaj pa gnešji den? Pri deklinah si še edino teresanten, če smrdiš po bencini ali pa po nafti. To se provi, da moreš meti najmaje kokšnega fičoka, ki sploh neje več teresanten ali pa kokšno drugo vejkšo prdalo na štirih kolah. Kmečki puba pa se lehko k diklinam tudi s traktorom vozi. Te pa srečno Vaš Lujzek KREDITNA BANKA PTUJ, sporoča svojim vlagateljem, de lahko opravijo v njeni poslovni enoti, v Mestni hranilnici v Ptuju v Miklošičevi ul. 5 posle v zvezi s —- hranilnimi vlogami ^ — deviznimi računi — deviznimi hranilnimi vlogami — menjavo valut — odpiranjem žiro in tekočih računov — vpisom osebnih dohodkov v hTanilne knjižice. POSLUŽUJTE SE BANČNEGA SERVISA V MESTNI HRANILNICI! j 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 11. maja iJ NEDELJA, 14/V 9.45 Ansambl Milana Križana; 10.12 Kmetijska oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otroška matineja; 11.50 Mestece Peyton; 12.40 TV kažipot; nedeljsko popoldne; 18.00 Abel, tvoj brat; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Vaščani Luga; 21.20 Zabavno glasbena oddaja; 21.35 Športni pregled; 22.05 Poročila; PONEDELJEK, 15/V 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angle- ščina; 11.00 Osnove splošne izo- brazbe; 14.45 TV v soli; 15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; 16.10 FVancoščina; 16.45 Madžarski TV p-egled; 17.45 I. Rosic: RIKI; 18.15 Obzornik; 18.30 Ob srečanju z Barkerjem; 18.55 Mozaik; 19.00 Maksimeter; 19.45 Kratek film; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 V ogledalu časa; . . Kulturne diagonale; . . . .Poročila;_________.__________,_______ TOREK, 16/V 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.50 L. Baum: Čarovnik iz Ozza; 18.15 Obzornik; 18.30 Oktet „Svoboda" iz Postojne; 19.00 Mozaik; 19.05 Življenje šimpanzov; 19.30 Jutri bo im-epozno; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Džungla v razredu; 22.05 Simfonič- ni orkester; SREDA, 17/v 8.20 TV v šoli; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.55 Don Kihot; 18.20 Obzornik; 18.35 Bila je ena stara slika; 19.00 Mozaik; 19.05 Na sedmi stezi; 19.30 Naš ekran; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Mi med seboj; 21.35 Igralci; 22.20 Poročila; ČETRTEK, 18/V 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francošči- na; 14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.45 Glasbena pravljica; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Boj za obstanek; 18.55 Mozaik; 19.00 Civilizacija; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.35 Bos skozi pekelj 22.20 Jazz na ekranu; 22.40 Poročila; PETEK, 19/V 9.35 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.30 Veliki zmagova- lec in njegova sužnja; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasbena oddaja; 18.45 Gospodinjski pripomočki; 18.55 Ekonomsko izrazoslovje; 19.00 Mestece Peyton; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Moški in ženske; 22.10 Rezerviran čas; . . . Poročila;i SOBOTA, 20/V 9.35 TV v šoli; 17.35 Ansambl Mihe Dovžana; 18.05 Obzornik; 18.20 Disnevev svet; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Kratek film;l9.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 TV križanka; 21.35 Na poti k zvezdam; 22.00 Tekmeca; 22.50 TV kažipot; 23.10 PoročUa. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ Cepilni center Zaradi množičnega cepljenja prebivalstva proti črnim kozam, kije bilo v aprilu t. 1. je drugi termin cepljenja otrok rojenih 1970^ 1971 in eventuelno starejših odpadel. Zato objavljamo razpored obveznih cepljenj predšolskih otrok proti ošpicam, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi, kot sledi: za mestno področje v zdravstvenem domu Ptuj, Cučkova 2 18.5. 1972 ob 13. uri 19. 5. 1972 ob 13. uri 20.5. 1972 od 7.30 do 13. ure za tiste, ki so imeli določena dva datuma: Prosimo starše otrok, da privedejo svoje otroke na obvezno cepljenje po istem urnem razporedu, kot je bilo navedeno na vabilih, ki ste jih prejeli meseca februarja 1972. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ Cepilni center PRODAM kavč in divan. Ogla Kilibarda, Gregorčičev drevored 8, Ptuj. PRED POSLOVALNICO „Perutni- ne" v Ptuju (nasproti sodišča) je bilo pozabljeno moško kolo sive barve. Najditelja naprošam, da najdeno proti nagradi javi v poslovalnici KOVINA v Ptuju, Lackova ul. PRODAM hišo in 37 arov zemlje v Svetincih 26, p. Desternik. Vprašaj- te pri Janezu Horvatu, Gomilce 3, p. Desternik. ŽENSKA (50 let) - delavka išče sobo, gre tudi v pomoč starejšim ljudem. Naslov v upravi. OPOZARJAM vsakogar pred naku- pom raznih premičnin od Janeza Paveoa iz Sedlaška 5. p. Podlehnik, ker sem lastnica sama Neža Pavec, Sedlašek 5. p. Podlehrtik PRODAM fiat zastava 750, letnik 1965. Naslov v upravi. PRODAM avto ,,škoda" 1970 let- nik. Čoki, Gorišnica. NUJNO iščem 10.000 din posojila za dobo enega leta. Dam ugodne obresti in dobro jamstvo. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi. KUPIM lipavec šibo. Javite Rajšp, Trnovska vas 64. IŠČEM žensko za varstvo dve leti starega otroka, za vsak drug teden od 6. do 14. ure. Plača po dogovo- ru. Janez Dajčman, Ob Grajeni 16, Ptuj. DEKLE išče sobo v Ptuju. Pomaga tudi v gospodinjstvu. Jožica Šibila, Zg. Pristava 20 p. Ptujska gora. PRODAM ostrešje z opeko (9 x 9). Vprašajte v Bevkovi ul. 12 (Kram- bergerjevo naselje). INŠTRUIRAM angleščino in nem- ščino. Nada Jurkovič, Volkmerjeva 5, Ptuj. PRODAM dobro ohranjen namizni štedilnik (desni). Nežka Fostnerič, Prešernova 18 — pritličje, Ptuj. SAMSKA ženska išče prazno sobo v Ptuju. Vprašajte v Novi vasi pri Ptuju 20. PRODAM kosilnico ,,alpina". Janko Zajšek, Placar 48 p. Desternik. PRODAM brejo telico. Julika Bru- men, Šalovci 15. p. Središče ob Dravi. KUPIM mladega psička, male pas- me. Naslov v upravi. HOROSKOP OVEN: Videli boste tistega, kib, naslednje leto zanimiv. Človek, ki njim delate, bo zabaven. Veselila vj' bo sorodnica. Odkupite se i pospravljanjem. BIK: Težko boste pogrešal oddaljeno simpatijo pa tega ne bosij pokazali. Gospodar vašega srca še n nihče. Siten sorodnik pride ijj obdari. DVOJČKA: Iz nedolžnega sreča nja se bo rodila simpatija. Ker prid; pomoč ob pravem času, boste nedolžnega obraza ujeli srečo Sorodnica vse znosi! RAK: Dvakrat po vrsti boste uveljavljali svojo moč, ki izvira n simpatije. Oddaljeno bitje še misli na vas. Mlada znana oseba bo hotela preveč, a ne boste dali. LEV: Sorodnica se vam zasmili zato jo razbremenite in žrtvujete nekaj časa zanjo. Simpatija se bo malo potepala pa bo prišla ceh nazaj. Popivanje brez vzroka. DEVICA: Simpatična oseba st izkaže in ničesar ne pozabi. Za resno zvezo poskrbite kar raje sami, čeprav ne iz srca. Denar boste rabili za dvoje popravil. TEHTNICA: Pri najdražji osebi doživite popustljivost in ravnodušje. Ker računate z nekom, boste v soboto pohiteli, da bo v nedeljo lepo. Dvakrat se boste vozili gor in dol. ŠKORPIJON: Zdravi boste in rokovali se boste z noviin poznan stvom. Z užitkom poslušate baha vost, ki je vsem smešna. Nekdo, kije fizično močan, bo vse naredil. STRELEC: Obljubili boste veliko, naredUi bolj malo. Prva bo sitnarila ker bo drugi zaljubljen. Toliko veseUh obrazov še niste videli Bratovščina . . .! KOZOROG: Z besedo dosežeti pri dveh vse^ Nekdo še upa in si smešno obnaša. Za dvojnimi vrati si boste srečali s pomembno osebo - Sivolasa oseba bo nekaj plačala. VODNAR: Sitnoba se bo za nekaj dni popravila. Naveličali se boste čakanja. Nekaj novega bo prišlo v ponedeljek. Iz velike hiše pride obiskovalec. RIBI: Znanka se bo pozanimala za vaše stališče. Vsi boste pravilno ukrepali. Nazaj počesana oseba dob veljavo, čeprav bo brezposelna Zvonenje v dvoje. odmevi; 15.30 Glasbeni intermezz( 15.40 Pojo operni pevci; 16.0 Vrtiljak; 16.40 Kitara v ritmi 16.45 S knjižnega trga; 17.0 Poročila; 17.10 Gremo v kin( 17.50 Ansambel Mojmira Šepet; 18.00 Poročila; 18.15 Opereti 18.50 Pogovor s poslušalci; 19.0 I^hko noč, otroci; 19.10 Obvestil: 19.15 Ansambel Vihja Petrič; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnil 20.00 Spoznavajmo svet in domov no; 21.15 Za konec tedna; 22.0 Poročila; 22.20 Oddaja za izseljei oe; 23.00 Poročila; 23.05 V no teden; 24.00 Poročila; OLOO Por čila. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. - Izhaja vsak četrtek Tekoči račun pri SDK Ptuj, št, 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska uUca 14.