z obrazomv svojega casa abonmajska L¿¿J sezonk07/08 POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S ■ ■H k-7 ■ J T* ii 2" £ ^ 1- ^ IflrS 1 Srn EfSffnteKO C-žj Jj ajra Primorski SREDA, 10. OKTOBRA 2007 Št. 239 (19.022) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Preboj med ekstra deviško elito Dušan Udovič Življenje gre svojo pot. Med nami je vse manj takšnih, ki se lahko še spominjajo zloglasne zime iz leta 1929, ko je uničevalna pozeba zadala olj-karstvu naših krajev tolikšen udarec, daje izgledal dokončen. Na srečo ni bilo tako, oljkarji so, zlasti v Bregu, vztrajno začenjali znova, tradicija je bila močnejša od narave, ki je z leti postala oljki tudi prijaznejša. Precej več pa je med nami takšnih, ki nosijo v spominu povojna obdobja velikih razlastitev kmetijskih površin, ki so na Tržaškem enega od žalostnih vrhuncev dosegle z gradnjo tovarne Velikih motorjev v dolinski občini. Oljkarji tudi takrat niso vrgli puške v koruzo, celo nasprotno: kot da je izgubljeno zemljo treba na vsak način nadomestiti, je zlasti gojenje oljk doživelo impulz, ki so mu vse bolj stale ob strani občinska uprava in stanovske organizacije. Oljka je uspevala in uspeva danes, tako kot morda še nikoli. Bolj kot drugim gojitvenim panogam ji je uspelo pri nas pritegniti mlajšo generacijo, ta pa je odločilno znala poseči po sodobnih prijemih, med katere neizbežno sodi zaščiteno poreklo ekstra deviškega olja. Tako kot tudi marketing in zunanja podoba tega žlahtnega proizvoda, ki je v naših krajih spričo neznatne količine lahko samo vrhunski. Olja s Tržaškega postajajo zelo iskano blago, pravi izzivi za sladokusce in poznavalce, naši oljkarji nizajo uspeh za us pe hom. Po vsem za slu že no jim je uspel nelahki preboj v elito naj bolj ših. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) italija - Voditelj Nacionalnega zavzeništva opustil Berlusconijevo stališče Fini: Če se vlada obdrži, bo stekel dialog o reformah Prodi: Rojstvo Demokratske stranke zgodovinski dogodek za Italijo trst - Na sedežu Expo Mittelschool Vizitka tržaških oljkarjev Predstavili so prvi katalog vrhunskih olj z zaščitenim poreklom TRST - V prostorih enogastro-nomskega središča tržaške trgovinske zbornice so v ponedeljek zvečer predstavili spletni in tiskani katalog Ter- geste DOP Collection 06/07. V publikaciji, ki je namenjena morebitnim kupcem po vsej državi, so zapisani podatki o oljih desetih proizvajalcev olja iz tržaške pokrajine, ki so od lanskega leta na seznamu ekstra deviških olj z zaščitenim poreklom. Na 8. strani RIM - »Če bo vladi uspelo ostati na površju, potem nam ne preostane drugega, kot da z njo začnemo pogovor o volilni in drugih reformah.« Tako je povedal voditelj NZ Gianfranco Fini, ko je včeraj govoril na pripravljalnem srečanju za lokalne volitve na Siciliji. Fini se je na tak način oddaljil od voditelja FI Silvia Berlusconija, po mnenju katerega se s sedanjo vladno koalicijo ni mogoče pogovarjati. Medtem tečejo zadnje priprave za nedeljske primarne volitve, s katerimi se bo rodila Demokratska stranka. Ministrski predsednik Romano Prodi je izrazil prepričanje, da bo to »zgodovinsko-i dogodek za vso Italijo«. Na 5. strani Močnik: Doklada za dvojezičnost diši bolj po tolažil u Na 2. strani Možnosti za ponovno ustanovitev Kraške gorske skupnosti Na 3. strani Črpalkarji bodo točili le gorivo po polni ceni Na 6. strani Goriški župan Romoli obiskal Kulturni center Lojze Bratuž V Pierisu umrl mlad motorist Na 1S. strani Na 1S. strani N a P o V ed aN gleške staVNice Tržaški pisatelj Claudio Magris eden glavnih favoritov za Nobelovo nagrado za literaturo TRST - Tržaški pisatelj Claudio Magris je med glavnimi favoriti za Nobelovo nagrado za literaturo, ki jo bodo podelili jutri. O tem so prepričani pri eni od najbolj pomembnih angleških družb, ki se ukvarjajo s stavami, in sicer Ladbrokes. Kotacija Magrisa je 7.00, pred njim je samo ameriški avtor Philip Roth, ki ga kotirajo 4.50, Magrisu pa sledita Haru-ki Murakami in Thomas Transtromer (8.00). Angleška družba že nekaj let dovoljuje tudi stave na ime Nobelovih nagrajencev in njene ko-tacije so bile že večkrat pravilne. Claudio Magris se je rodil leta 1939 v Trstu in ga imaj o za enega največjih sodobnih evropskih pisateljev ter pričevalca srednjeevropske kulture. Med njegovimi najbolj znanimi deli sta »Danubio« (nagrada Bagutta 1986) in »Microcosmi« (nagrada Strega 1997). Včeraj pa so proglasili letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko. Dobitnika sta Francoz Albert Fert in Nemec Peter Grunberg, ki sta nagrado dobila za odkritje velike magnetne upornosti. Gre za revolucionaren postopek prebiranja podatkov na trdih diskih. Na 24. strani AdrtAKca.net ADVENTNI IZLETI IN BOŽIČNI NAKUPI! IZLET NA DUNAJ! od€135 na osebo I LIRIKA LAST MINUTE CENTER info@lastminutecenter.it www.lastminutecenter.it Hotel 3*, 8.12., 2 dni/1 noč, bus iz TS/UD VODEN 21.12., 3 dni/ 2 noči, bus iz TS/UD IZLET ^IZLET V INNSBRUCK! oc(€135 na osebo* TRST Via San Lazzaro 13, 34122 Trst tel: +39 040 637025, fax: +39 040 361936 Hotel 3*, bus iz TS/UD VODEN 8.12., 2 dni/1 noč IZLET rIZLET V SALZBURG od €125 na osebo VIDEM Via Vittorio Veneto 38/B, IN CHIEMSEE! Hotel 3*, bus iz TS/UD VODEN L 8.12., 2 dni/1 noč IZLET ^ 33100 Videm tel: 0039 0432 229270, fax: 0039 0432 510656 2 Sreda, 10. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Mladi pereč in realen problem Ace Mermolja_ wm V Italiji se vprašanje mladih zastavlja kot pereč in realen problem. Ko gre za idejna vprašanja in ustvarjalnost nerad postavljam generacijske pregrade. Genialni utrinki uspejo v mladih letih, lahko pa tudi v srednjih in poznih. Čeprav to ni pravilo, so nekateri umetniki dosegli vrhunce v zrelih ali poznih letih. To velja tudi za druge panoge. Mladinsko vprašanje pa je v Italiji socialni, kulturni, politični, skratka, človeški problem. V bistvu družba ni naklonjena mladini. Zato pa tudi mladi reagirajo na politične ali kulturne ponudbe z apatijo, včasih z odklonom, z antipo-litiko ali pa preprosto s sobotnimi in nedeljskimi omamami. Objektivno se mladim predstavlja naslednja slika: šola, ki jo obiskujejo, ni kakovostna in ne nudi jamstev. Iskanje kolikor toliko stabilne zaposlitve je dolgotrajno, kar mlade priklene na izvorno družino tudi preko "normalnosti". Ustvariti si lastno družino postaja zahtevno dejanje. Družinska zveza v poznih letih med drugim pomeni imeti otroke krepko po trideseti, kar je že fiziološko problematično. Če za vse ne poskrbijo starši, je pridobitev dostojnega bivališča mučna. Pogostokrat je življenski standard mladih povsem odvisen od tega, kar so in imaj o starši. K sreči v mladih letih ne misliš na starost. Ko pa toliko razpravljamo o pokojninah, so slednje za mlade povsem abstrakten pojem. Nihče v resnici ne ve, kaj bo in kaj ga bo čakalo na stara leta. Izračuni pa jasno kažejo, da so imeli in imajo zaposleni od leta 1950 do leta 1990 neprimerno boljše plače in pokojnine, kot jih bodo imeli njihovi otroci. Očetje požirajo resur-ze otrok, kar ni le propaganda. Skratka, mladi so po sili razmer potisnjeni v prostor kronične negotovosti, to pa nedvomno vpliva na njihovo psihološko in drugačno stanje. Družba, ki se stara, odri-nja lastne otroke na robove in se postavlja v središče dogajanja, ko pa bi bilo normalno, da se starejši umikajo v korist novih generacij. V Italiji jim zapirajo pot, kar pa ni odvisno samo le od vedno višje starostne stopnje prebivalstva. Že v Sloveniji dobiš povsem drugačen vtis, pa je demografska struktura podobna italijanski. Obrazložimo odklon do mladih z nekaterimi primeri. Italijanski šolski sistem je v globoki krizi, žal pa krize ne gre iskati le v kakovosti pouka, ki je povprečno nizka in malo cenjena. V tem smislu je ponovno uvajanje popravnih izpitov brezplačni aspirin za rakasto tvorbo. Italijanski šolski sistem je, kar je najhuje, povrhu vsega oddaljen od bistvenega poslanstva šole: uvajati pripravljene ljudi v svet dela, v samostojnost in nenazadnje v prevzem osebnih in družbenih odgovornosti. Dokaz tega je, da se v Italiji šola slabša glede na stopnje. Višje so, slabše je. Osnovna šola je še kar znosna. Nižja srednja šola peša in se polni s socialinimi, vedenjskimi in drugimi problemi. Že višja srednja šola postaja parkirišče. Tu bi se morale namreč uveljavljati prve specializacije, ki bi mladim omogočale postati aktivni člani družbe. Vemo, da tako ni. Nato se univerza razprši v stotine smeri, o katerih sami študenti ne vedo, kam vodijo. Ni čudno če ostajajo na vrhu lestvice želja družin fakultete, ki še nudijo ustrezno izobrazbo in ki obenem dovolj jasno zarisujejo nek poklic. Prva na lestvici ostaja medicina, sledijo ji inženirstvo, pravo, ekonomija in še kaj. Fakultete, ki morajo nuditi določeno jamstvo, so "ograjene" s sprejemnimi izpiti. Tam, kjer se pričenja morje brez obale, vstopni izpiti niso potrteb-ni, saj so tudi izstopi skok v neznano. Izrazito številni so tudi primeri nedokončanih študijev ali pa večnih študentov. Slika je žalostna. Družba, kjer šola ne igra vloge vzletišča, ne more biti uspešna. Ni namreč res, da podjetja ne potrebujejo znanja. Ni res, da družba ne potrebuje najrazličnejših, tudi humanističnih, izobražencev. Žal je res, da nihče noče plačati tega znanja in se zato zadovoljuje s povprečnostjo. V različnih delovnih okoljih, začenši s trgovinami, uradi in bankami, sem se osebno znašel pred osebami, ki preprosto niso obvladale lastnega poklica. Vem pa za več primerov, ko se odpre "mesto", ki potrebuje znanje in iniciativnost, a ne najdejo človeka s pravimi rekviziti. To pa pomeni tudi izgubljena leta, zapravljene družinske investicije v študij, frustracije in negotovost. Italijanska družba ne nudi mladim šole, ki bi jo potrebovali. Ne nudi jim resnega izhodišča. Od šole bi prešel na možnost kolikor toliko stabilne zaposlitve. Menim, da se morajo mladi sprijazniti z delovno mobilnostjo. Družbeni, gospodarski in politični akterji pa bi v imenu mobilnosti ne smeli zapreti mladim vrat. Skrajna mobilnost se konec koncev ne izplača. So npr. res cenejše zadruge, kjer so delavci slabo plačani, vendar mora od določenih uslug živeti celotna struktura zadruge? Čemu naj se kronično začasni delavec potrudi? Ko za razne usluge govorimo z uslužbenci call centrov, smo sploh gotovi, da naša sporočila posredujejo nadrejenim? Čemu čakamo na popravilo telefona mesece? Koliko truda naj vloži v delo dekle, ki ve, da jo bodo čez kak mesec odslovili? Smo prepričani, da so bolnišnice čistejše, ker čistočo zaupajo najcenejšim zadrugam? Pa še: so cenejše zadruge, ki čistijo, ali bi vse bolje opravili s stalno zaposlenimi čistilci in čistilkami? Brez motivacije ne moremo pričakovati dobrih uslug. V strukturah, tudi zadružnih, pa je vedno nek "vrh', ki požira.. Je skrajna mobilnost učinkovita, ali pa pomeni le greznico, kamor meče družba smeti in ljudi? Je koristno uporabljati mlade na robovih življenja in dela? V egoizmu starejših generacij se verjetno izgublja velik družbeni potencial. Osebno zelo dvomim, da gre tu le za stvarne gospodarske računi-ce. Marsikoga zavede pretirana lakota po dobičku v to, da skopuško odganja vse, kar je kakovostno, a stane nekaj več. Nisem proti mobilnosti, ki postavlja ljudi tja, kjer so potrebni. Nasprotujem mobilnosti, ki pomeni brezperspek-tivno delo ali pa padanje na nižje ravni. Tudi sistemi, ki otežkočajo pot do stanovanja, ki onemogočajo ustvarjanje družine, ki ne nudijo možnosti dostojnega staranja so proti mladim. Vzemimo primer bank. Bančna "industrija" je tista, ki v Italiji danes najbolje služi. Kaj pravzaprav naredijo bančni zavodi za to, da bi mladim odprli posebne poti do kreditov? Pregledal sem nekaj ponudb, vendar so mnoge le sistem za pridobivanje novih klientov. Banke imajo možnosti prispevati k tveganju, ki ga mladi prevzamejo, ko najamejo kredit (če ga dobijo). Ameriška posojila subprime so bila to, kar sem mislil; finančno omejen pojav. Borze so po poletju ponovno pričele s hojo navzgor. Posledica začasnega borznega padca pa je bila, da so banke, tudi italijanske, pričele biti pozornejše na izdajanje posojil. Z njimi so postajale pozornejše vse finančne družbe, ki posojajo denar. Kdor ima, je tam, kjer je bil pred avgustom. Kdor nima, pride težje do kredita. Je to perspektiva za mlade? Je to vloga najmočnejši gospodarskih subjektov v državi? Je to pomoč mladim? Lahko bi še našteval. O pokojninah raje molčim: smetano so pojedli očetje. Misli pa ni težko strniti. Italija: politična, gospodarska, kulturna, sindikalna, naredi zelo malo, da bi olajšala življenjsko pot lastnih otrok. Poskrbljeno je za mlade industrijce, ki so v bistvu sinovi starih, ali pa za rentnike in take, ki se tudi glede dela lahko naslonijo na družino. Kdor pričenja od niča, ima veliko možnosti, da bo bos hodil po trnju. Ko je finančni minister Padoa Schioppa imenoval mlade "bambocci',' se nisem zgražal. Odlični tehnik ne pozna mladih. Ne ve, daje njihova pot drugačna od njegove, ko je lahko iz elitne šole prišel na natečaj Banche d'Italia in ga zmagal. Nato je samo še napredoval. Kje bi bil danes mladenič Padoa Schioppa? Koliko odličnih glav izgublja čas z 'delci" v slabo plačanih zadrugah? Koliko potencialov zapravi italijanska družba? šolstvo - Po priznanju dvojezične doklade v pogodbi za šolnike Za Močnika stvar diši bolj po nekem tolažilu Odvetnik opozarja, da bi morali biti zneski desetkrat višji TRST - »Razumem, da država nima veliko denarja, ampak to diši bolj po nekem tolažilu, toliko da malo zadovoljiš ljudi, kot po pravični porazdelitvi doklade.« Tako se je o priznanju doklade za dvojezičnost za učitelje in neučno osebje šol s slovenskim učnim jezikom, ki jo vsebuje pravkar podpisana nova vsedržavna delovna pogodba za šolnike, izrazil odvetnik Peter Močnik. Močnik je namreč do nedavnega zastopal 14 nekdanjih in sedanjih uslužbencev, pripadnikov neučnega osebja Liceja Franceta Prešerna in Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa iz Trsta, ki so si dvajset let prizadevali za priznanje doklade za dvojezično poslovanje na podlagi določil, ki veljajo za Južno Tirolsko in Dolino Aos-te. Naposled jim je maja leta 2001 dalo prav najprej Deželno upravno sodišče Furlanije Julijske krajine, aprila letos pa še Državni svet, potem ko je Pokrajina Trst odstopila od pritožbe. Junija so prejeli čeke v skupnem znesku 137.000 evrov bruto. Odvetnik je precej kritičen do doklade, ki jo predvideva nova delovna pogodba, saj razsodba DUS določa desetkrat višjo vsoto. Naj tu omenimo, da je letna doklada, ki jo vsebuje podpisana delovna pogodba, za osnovnošolske učitelje 312 evrov bruto, za pripadnike neučnega osebja pa 195 evrov bruto, kolikor bi morala po Močnikovem mnenju znašati mesečna, ne pa letna doklada. Slednja, pravi Močnik, je tudi različna glede na kvalifikacijo uslužbenca oz. na službo, ki jo slednji opravlja: »Težavnost dela ni enaka za vse, sluga se v glavnem pogovarja ustno, medtem ko mora pomočnik v tajništvu tudi pisati dokumente, ravno tako tehnik v laboratoriju. Tretja kvalifikacija je za glavnega tajnika, ki je po veljavni zakonodaji funkcionar, saj koordinira urad in piše prošnje na razne ustanove. Drugič, razsodba pravi tudi, da je treba ugotoviti raven poznavanja slovenskega jezika, se pravi daje treba opraviti izpit iz slovenščine, ki je za nekatere samo usten, za druge pa tako v ustni kot v pisni obliki, odvisno od dela, ki ga opravljaš. Zato je tako splošna doklada, enaka za vse, krivična za tiste, ki imajo pri tem težavnejše delo in drugačno kvalifikacijo. Poleg tega so iz pogodbe izpadli funkcionarji, torej vodje uprave, takorekoč glavni tajniki, kar se mi zdi krivično, saj so ravno tisti, ki pišejo največ aktov v slovenščini.« Močniku se tudi zdi nerazumljivo, da podelijo tako doklado, potem ko je Državni svet v preteklosti zavrnil štiri zahteve po priznanju doklade za dvojezičnost in to zaradi pomanjkanja pogojev, saj naj bi prosilci ne imeli opravljenega izpita iz slovenščine in kvalifikacije, »zdaj pa ti dajo doklado brez izpita in kvalifikacije.« Odvetnik dalje ne razume, na osnovi katerega zakona so to doklado utemeljili. Če so jo utemeljili na podlagi omenjene razsodbe DUS, je logika zgrešena, saj bi morala v tem primeru biti doklada desetkrat višja. Če pa niso upoštevali razsodbe, so storili krivico tistim uslužbencem, ki so si pravico do doklade izborili na Deželnem upravnem sodišču. Tudi doklada za učitelje ima po Močnikovem mnenju enako logiko kot tista za neučno osebje, pri čemer je treba razložiti, zakaj take doklade nimajo tudi profesorji. »Jaz ne vem, kaj bo jutri reklo Računsko sodišče,« nam je dejal Močnik. Ivan Žerjal odprta tribuna - Pred nastankom novega političnega subjekta Demokratska stranka in problem narodne stranke Razmišljanje o Demokratski stranki in o njenem evropskem profilu je nedvomno zanimiva tema. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da se tako pomembnih tem zelo zavzeto lotevajo vidni in manj vidni predstavniki Levih demokratov v teh predvolilnih dneh. Ne vem, če želijo pokazati svojo veliko odprtost do evropskih vprašanj ali pa enostavno diskvalificirati stranko Slovenske skupnosti. Zadeve ne bi rad poglobil, to pa kar se mi zdi povsem jasno, je dejstvo, da gre za čisto instrumentalna razglabljanja, ki nimajo nobene praktične politične veljave, saj pisci dobro vedo, da danes evropski parlament nima politične moči in da se odločitve o evropski politiki sprejemajo še vedno na nacionalnih ravneh. Prav zaradi tega je problem povezovanja raznih nacionalnih strank na evropski ravni sekundarna zadeva. Instrumentalno izrabljanje določenih tem pred volitvami je nedvomno ustaljena praksa, po kateri v predvolilnem času res vsi radi posežejo, a še najbolj radi se tega poslužujejo tisti, ki so v velikih političnih težavah. To se danes dogaja s Slovensko komponento Levih demokratov, kateri je povsem jasno, da ob uspešni uveljavitvi Demokratske stranke in ob njeni morebitni federaciji s Slovensko skupnostjo, bi se komu izmed predstavnikov Slovenske komponente Levih demokratov bistveno skrčil politični prostor. Nič čudnega torej, da se njeni člani aktivno angažirajo pred primarnimi volitvami in skušajo prepričati ljudi, daje lista Slovenci za Morettona politični non sens in da predstavlja vztrajanje na stališču samostojnega političnega zastopstva jedro nekega nacionalizma, ki v novi Evropi nima prostora, saj je v prejšnjem stoletju nacionalizem zagrešil toliko hudega. V političnem prepričevanju vemo vsi, da marsikdo rad pretirava. Zadev ni treba jemati preveč resno. Zato kar čisto iskreno povem, da me napadi na Slovensko skupnost ne motijo, saj so stvar neke politične rutine, priznam pa, da me zelo motijo uporabljeni argumenti. Če te analiziramo v luči vrednot razuma in napredka, ki jih Levi demokrati tako radi dosledno zagovarjajo, odkrijemo, da so ti argumenti zavajajoči in zelo nevarni. Začel bi kar s prvim konceptom, ki je sicer stalnica: to je očitek nacionalizma. SSk goji nacionalizem, ki je glavni krivec vsega zla prejšnjega stoletja. Na očitek, da je SSk nacionalistična stranka, naj odgovarja stranka kar sama. Sam sem prepričan, da ni tako. To kar me realno moti, pa je drugi del zgoraj navedene trditve, saj radikalno potvarja zgodovino. Mislim, da kdorkoli, ki vsaj malo pozna zgodovino, dobro ve, da glavni krivci grozot XX. stoletja so predvsem ideologije in z njimi povezani totalitarizmi, ki so se sklicevali tako na leve kot na desne ideologije. Pri tem še dodam, da je pri desnih totalitarizmih nacionalizem imel pomembno vlogo, a kljub temu ostaja le eden izmed konstitutivnih elementov le tega, saj so drugi pojmi, kot so rasizem, antisemitizem, kor-porativizem itd. imeli verjetno celo večjo težo. Uporabljati to miselno kategorijo kot neke vrste strašilo je torej skrajno nekorektno, saj gre za očitno prirejanje zgodovine, predvsem pa zavestno zamol-čevanje odgovornosti levih ideologij v tragedijah XX. stoletja. V bistvu iz politično-populističnih potreb tudi najvišji predstavniki levih demokratov v javnih debatah brez velikih pomislekov opravijo neke vrste politično-zgodovinski revizionizem, proti kateremu nihče izmed levičarske inteligence ne nastopi. Take neumne teze se torej spreminjajo v pribito resnico, ki jo javno mnenje akritično sprejema. Ne vem, če je to ravno v skladu z argumenti razuma, nedvomno pa je tako delovanje zelo nevarno. Drugi pojem, ki me v izvajanju predstavnikov Slovenske komponente Levih demokratov zelo moti, pa je njihova ideja o Evropi in njeni identiteti. V številnih javnih posegih vedno znova izpostavljajo model večplastnih identitet, v katerem konec koncev obstaja ena, najvišja identiteta, kateri se morajo vse ostale identitete nekje podrediti. Ta najvišja identiteta je logično evropska identiteta, ki je preprosti, še ne prosvetljeni ljudje ne razumemo. Zato zgleda, daje treba ljudi poučiti, če pa tega ne razumejo skoraj prisiliti, da sprejmejo izbrancem razodeto evropsko identiteto. Odstraniti je torej treba vse ovire, ki onemogočajo popolno uresničitev le te, v skrajni sili tudi ukiniti lastno lokalno identiteto. Mislim, da ne bo to prehuda novica, če te gospode spomnim, da Evropa ni to. Kdorkoli namreč, ki vsaj malce pozna problematiko grajenja Evrope in evropskih inštitucij, dobro ve, da proces združevanja poteka na osnovi principa subsidiar-nosti, ki je diametralno nasproten zgoraj omenjenemu miselnemu vzorcu. Če bi gradili Evropo na osnovi v naprej določenih identitet, do katerih so se dokopali le nekateri prosvetljeni ljudje in bi zahtevali, da se tem izhodiščem ostali prilagodijo, tako da se kot nezreli člani družbe od- povejo ostalim identitetam, bi konec koncev ravnali enako, kot tisti, ki so v imenu dvatisočletne kulture prišli civilizirat manjvredne slovanske barbare. Miselni vzorec je popolnoma isti, samo da danes v izvajanju nekaterih predstavnikov Levih demokratov, namesto dvatisočletne kulture, imamo že v naprej določeno evropsko identiteto, katere so oni izključni lastniki, mesto manjvrednih barbarov pa prevzema srednjeveško usmerjena etnična stranka, ki podžiga nacionalizem in obrača kolesje zgodovine nazaj. Uporaba takih argumentov v volilni debati se mi zdi res nevarna, saj je dejansko izraz tistega, proti čemur se Evropa bori z vsemi svojimi silami in sicer uveljavitev nadnacionalne identitete, ki bi bila neke vrste lonec, v katerega bi stopili vse, kar se tja stopiti da. Zato resnično upam, da ti gospodje vedo, zakaj Evropa namenja ogromne vsote vsem tistim projektom, ki vrednotijo lokalne in regionalne identitete. Očitno graditelji Evrope zelo dobro vedo, da skupna bodočnost države, kjer bomo vsi manjšina, predpostavlja izpostavljanje modelov realnega sožitja in izdelavo kulturnih in pravnih inštrumentov, ki urejujejo in omogočajo izkušnjo sobivanja različnih oz. sobivanja močnejšega s šibkejšim. To so tista jamstva, ki jih trenutno gradimo, in ki bodo jutri zagotavljala, da bo bodočnost, kateri gremo naproti, res skupna, in to ne samo formalno, ampak tudi realno, ker bo odražala vrednote, ki ne izključujejo nikogar. Samo v takem sistemu, pa bomo lahko resnično vsi rekli, da smo doma. Če smo torej res zreli in želimo dati svoj doprinos za izgradnjo Evrope, ki vsekakor je še ni (oz. komaj začenja svojo življenjsko pot), menim, da bi bilo veliko bolj produktivno opustiti demagoš-ke teme, se mirno soočiti z realnostjo in se v tem trenutku zavzeti za Demokratsko stranko, ki je sposobna sprožiti konstruktiven dialog z narodno samostojno organizirano in neodvisno politično stranko. Tak dialog je namreč conditio sine qua non za grajenje tistih modelov sobivanja, v katerih ne obvelja le pravica večine nad manjšino, kar je, kot pravi Toqueville lahko tudi diktatura, a pravica posameznika, da ohrani tisto dostojanstvo, ki mu ga evropske konvencije zagotavljajo. Stranka, ki je tega sposobna, je potemtakem res Demokratska stranka v evropskem pomenu besede. Peter Černic* *član stranke Slovenske skupnosti / ALPE-JADRAN Sreda, 10. oktobra 2007 3 koroška - Ob 87. obletnici plebiscita leta 1920 Sturm in Feldner s skupno knjigo za novo obdobje sožitja Proslava obletnice plebiscita danes - Predsednika ZSO in Heimatdiensta za »nov razmislek o Koroški« CELOVEC - Dan pred uradnim proslavljanjem letošnje 87. obletnice plebiscita 10. oktobra 1920 sta včeraj v Celovcu predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in predsednik (nemškonacionalnega) koroškega Heimatdiensta Josef Feldner predstavila skupno knjigo z naslovom »Kärnten neu denken« (»Na novo razmisliti o Koroški«). Knjiga, mišljena kot impulz za nov dialog in mirno sožitje med manjšino in večino, sicer ni prva tovrstna pobuda v že več desetletij dolgem konfliktu, je pa bila deležna velikega zanimanja, kar je potrdila navzočnost blizu 150 uglednih osebnosti iz političnega, gospodarskega, kulturnega in tudi cerkvenega življenja Koroške na predstavitvi. Knjiga je izšla pri celovških založbah Drava in Heyn, njeno jedro pa je objava dialoga med nekdanjima kontrahentoma o vprašanjih sožitja med narodnostnima skupnostima na Koroškem - od težkih bremen zgodovine do aktualnih tem, mdr. tudi nerešenega vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. V knjigi objavljeni razgovor je bil posnet maja letos, moderirala pa sta ga znanstvenika za vprašanja mirovne politike Wilfried Graf in Gudrun Kramer. Knjiga posreduje dialog in učni proces dveh glavnih akterjev dolgoletnega konflikta na Koroškem, ki sta - to sta potrdila tudi na predstavitvi - prepričana, da je konstruktiven dialog na Koroškem mogoč; treba ga je samo iskati in udejanjiti v vsakdanjem življenju med večino in manjšino. Sturm je na predstavitvi knjige priznal, da si pred 20 ali tudi 10 leti ne bi mogel predstaviti, da bo izdal skupno knjigo s predsednikom koroškega Heimatdiensta. S sodelovanjem v t.i. konsenzni skupini za dvojezične table pod vodstvom zgodovinarja Stefana Karnerja pa je prišlo do tesnejših stikov s predstavniki t. i. domovinskih organizacij oz. s Feldnerjem. Glede bodočega razvoja sožitja na Koroškem je Sturm menil, da je naloga vseh odgovornih, da vodijo politiko, ki ne pozna poražencev, ampak zmagovalce. Tudi Koroška bi se lahko znašla v takšni situaciji. Z dialogom, ki ga je začel tudi s Feldnerjem, pa se ni oddaljil od lastnih načel, je dejal Sturm in pristavil, da si morata obe strani prizadevati za oblikovanje nove senzibilnosti, ki bo vodila do mirnega sožitja v deželi. Feldner je dejal, da s skupno knjigo »ni menjal strani« in da bo kot predsednik Heimatdiensta še naprej angažirano zastopal interese nemško govoreče večine v deželi. Poudaril pa je, da se bo »prav tako boril proti vrnitvi v čase konfrontacije«. »Stopimo iz sence preteklosti, ki je sicer še vedno prisotna, in ustvarjamo skupaj no- Avtorja skupne knjige "Na novo razmisliti o Koroški" Marjan Sturm (desno) in Josef Feldner vo obdobje aktivnega sporazumevanja in sprave med narodoma,« je dejal Feldner. Glede dvojezičnih krajevnih tabel pa je menil, da »50 ali 70 dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov ne pomeni neke označitve slovenskega ozemlja na Koroškem«. Že v ponedeljek zvečer sta Sturm in Feldner sodelovala tudi v radijski diskusiji deželnega studia ORF v živo, pri kateri je v glavnem šlo za dvojezične table. Sturm je poudaril, da se še naprej zavzema za ureditev dvojezičnih napisov na osnovi t.i. Kar-nerjevega parpirja, za deželo Koroško pa si želi »novo, skupno prihodnost«. Feldner je menil, da ni treba več voditi obrambnega boja na Koroškem, »tudi ne duhovnega«. Predsednik NSKS Matevž Grilc pa je menil, da rešitve, s katero bi soglašal tudi deželni glavar Haider, ne vidi. Zato se NSKS vrača na pravno stališče, kar pomeni, da bo po nadaljnjih razsodbah ustavnega sodišča več kot 163 dvojezičnih tabel na južnem Ko roš kem. »Ni prihodnosti brez preteklosti«, pa je opozoril koroški zgodovinar Hellwig Valentin. Zavzel se je za korekten prikaz koroške zgodovine brez legend in mitov. Ob naslonitvi na izid plebiscita pred 87 leti v coni A je Valentin opozoril, da nemalokrat ostanejo neomenjeni prav glasovi pripadnikov slovenske manjšine, ki pa so bili odločilni, da je Koroška ostala pri Avstriji in ni bila priključena kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ivan Lukan novinarji Volitve delegatov za kongres FNSI TRST - Konec novembra se bodo novinarji zbrali na kongresu enotnega sindikata FNSI, konec tega meseca pa bodo volitve deželnih delegatov za kongres. Kot sporoča deželni novinar ski sin di kat se bos ta za po -klicne novinarje predstavili dve listi, »Združeni v deželnem sindikatu - Uniti nell'Assostampa« in »Brez nagobčnika - Senza ba-vaglio«: na prvi so Gianni Mar-tellozzo, Giuseppe Cordioli, Ciro Esposito, Poljanka Dolhar, Igor Devetak, Fulvio Sabo in Claudio Cojutti, na drugi pa samo dva, Willi Ragusin in Michele Scozzai; »Združeni« so predstavili tudi listo za sodelavce, na ka te ri so Ro ber to Can na li re, Amos D'Antoni in Aleš Wal-tritsch. Volitve delegatov za kongres bodo v soboto, 27. in nedeljo, 28. oktobra, in sicer v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu. manjšina - Na sobotnem srečanju v Ukvah Predstavništvi SSO in NSKS o položaju Slovencev v Italiji in Avstriji Delegaciji SSO (na levi strani omizja) in NSKS sata izmenjali informacije o položaju Slovencev v Italiji in Avstriji r. b. deželni svet - Stališči Zorzinijeve in Blažinove Po sklepu komisije stvarne možnosti za ustanovitev KGS TRST - Pristojna komisija deželnega sveta je včeraj odobrila zakonski predlog, ki odpira pot možnosti ponovne ustanovitve Kraške gorske skupnosti. Zakonski predlog so podprli svetniki leve sredine, z izjemo liste Državljani za predsednika, ki so se vzdržali. Bela glasovnica občanske liste precej skrbi Bruno Zorzini Spetič (SIK), skrbijo pa jo tudi stališča nekaterih zastopnikov LD, po katerih bi se morala Dežela prilagoditi državnim odločitvam o gorskih skupnostih. Ta stališča zastopnica SIK obžaluje, saj ugotavlja, da sodi ponovna ustanovitev KGS med obveze Illyjeve koalicije. Zorzinijeva se bo na vseh ravneh zavzemala, da bo deželni svet potrdil sklepe komisije, pri čemer se sklicuje tudi na stališča skoraj vseh županov nekdanje KGS, ki so se večkrat jasno opredelili za njeno ponovno ustanovitev. Z ukinitvijo KGS s strani desnosredinske deželne vlade so bili so bili močno prizadeti Kras in Kraševci. »O ponovni ustanovitvi KGS smo že veliko napisali. Marsikdo pa je o tem razpravljal, ne da bi poglobil različne kritične aspekte, ki so se pojavili predvsem zaradi deželnega zakona št. 1 o reformi krajevnih avtonomij. O tem vprašanju se je zvrstilo ničkoliko sestankov,« pravi v tiskovnem sporočilu deželna svetnica LD Tamara Blažina. Slovenski deželni predstavniki so se trudili, da bi našli primerne rešitve, ki bi bile kompatibilne z obstoječo zakonodajo in ki bi zadostile potrebam teritorija. Amandmaji, ki jih je deželni odbor pripravil, gredo v to smer. »V tem trenutku lahko izrazim zadovoljstvo, da obstajajo stvarne možnosti za ustanovitev KGS, « pravi Blažinova. »Zavedam se, da nekateri problemi ostajajo še vedno odprti in zadevajo dvoje vprašanj: po eni strani vsedr-žavne smernice vključene v finančni zakon, ki težijo k zmanjšanju števila gorskih skup nos ti, po dru gi stra ni pa po -ložaj tistih občin (na Goriškem), ki so se že vključile v Aster«. Ob tem se bodo gotovo pojavile po mnenju Blažine še kritične pripombe o Kraškem parku, o vključitvi vzhodnega in zahodnega Krasa itd. Zato misli, da je treba ocenjevati včerajšnji zakonski predlog v njegovi celoti in torej tudi v tistih členih, ki govorijo o finančnih sredstvih za gorata območja, o izdelavi Krajevnega razvojnega načrta itd. »Ta vprašanja moramo obravnavati resno in odgovorno brez predsodkov, a tudi brez odvečne demagogije in ideoloških predpostavk. Samo tako bomo prišli do zadovoljivih rešitev za celoten kraški teritorij. Gorska skupnost naj torej ne bo nek mit, ampak je instrument, ki nam bo omogočil smotrno in celovito upravljanje kraškega teritorija, tudi z vidika novih evropskih razsežnosti in novih gospodarskih perspektiv«, piše še v stališču Blažinova. Za Nacionalno zavezništvo predstavlja ponovna ustanovitev KGS pravi škandal. »Illyjeva koalicija je s tem zadovoljila SIK, kateri so pri srcu le glasovi slovenske manjšine na Krasu«, menita Luca Ciriani in Paolo Ciani. Desnica tudi pri tem vprašanju ne more s svoje kože. UKVE - V Ukvah sta se v soboto srečali delegaciji Sveta slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev, da bi si izmenjali informacije glede trenutnega položaja obeh slovenskih narodnih skupnosti v Italiji in v Avstriji. Srečanje je pripravil SSO, vodil pa ga je predsednik sveta Drago Štoka. Na začetku je najprej Peter Gerdol poročal o gradnji nove smučarske proge s Sv. Višarij in duhovno-pastoralni oskrbi Žabnic v poletnem času. V nadaljevanju je Štoka koroškim rojakom orisal trenutni položaj Slovencev v Italiji s posebnim poudarkom na priznanje seznama 32 občin s strani rimske vlade ter z začetkom izvajanja zakona 38/2001, še posebno, kar zadeva vidno dvojezičnost. Čeprav gre za pridobitve, je zakon pokazal svoje šibke toče, ker je zelo odvisen od deželnih in občinskih upraviteljev, je dejal Štoka in dodal, da je na začetku šolskega leta prišlo do pomembne pridobitve z odprtjem slovenske nižje srednje šole v Špetru, za kar gredo največje zasluge ravno vztrajnim in odločnim staršem. Štoka je še poročal o srečanju med SSO in Italijansko unijo, kar je tudi nov pomemben dogodek, ki odpira nove možnosti za krepitev narodnih skupnosti na našem teritoriju. Napovedal je tudi skupno praznovanje med SSO, SKGZ in Italijansko unijo ob vstopu Slovenije v schengensko območje. Poročanje sta dopolnila Ivo Cotič in Walter Bandelj. Riccardo Ruttar je govoril o položa- ju v Benečiji, kjer se narodna zavest postopoma veča. Odprtje nižje srednje šole in evropski projekti so pri tem osnovni dejavniki za to rast. Rudi Bartaloth pa je poročal o stanju Slovencev v Kanalski dolini. Na koncu je Štoka še napovedal skupen projekt med SSO, SKGZ in Italijansko unijo glede narodnih skupnosti. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc je ugotavljal, da je stanje slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem popolnoma drugačno, saj Avstrija in še posebno dežela Koroška povsem ignorirata mednarodne pogodbe in razsodbe vrhovnega sodišča, ki priznavajo Slovencem osnovne pravice. V ta namen je za koroške Slovence edina pot pravno uveljavljanje njihovih pravic tako na državni kot na evropski ravni. Žal je za tako stanje tudi kriva šibka politična opozicija, ki ne uspe premagati Haiderjeve vladavine. Na koncu sta obe krovni organizaciji obravnavali še delovanje znotraj SLO-MAK Udeleženci srečanja so ugotovili, daje vloga te manjšinske koordinacije pomembna predvsem v medsebojnem informiranju glede stanja vsake posamezne narodne skupnosti v različnih državah in pri zastopanju skupnih interesov do matične Slovenije. Delegaciji sta tudi ugotovili, da so taka srečanja pomembna predvsem z vidika medsebojne informacije in se dogovorili za naslednje srečanje na Koroškem v organizaciji NSKS. 4 Sreda, 10. oktobra 2007 GOSPODARSTVO / pomorska postaja - Dvodnevni forum projekta Interreg Portus Za pristaniški sistem nujni skupni zakonski predpisi Severni Jadran mora preko sodelovanja pristanišč postati skupno območje TRST - Sredozemlje je danes srce pomorskega prometa in si glavni delež delijo pristanišča, kot so Gioia Tauro, Genova ali Barcelona. Jadransko morje je v tem smislu le koridor, ki se konča v pristaniščih severnega Jadrana in katera zaradi tega tudi raztovarjajo znatno manjšo količino kontejnerjev (1,3 milijona Teu proti 6 do 7 milijonov v pristaniščih v Sredozemlju). Nujno je torej delovanje v sistemu med severnojadranskimi pristanišči, ki morajo ob medsebojni konkurenčnosti in sodelovanju (t.i.»coopetition«) raztovarjati blago, ki je prek Mediterana namenjeno v Evropo. Prestreči kliente, ki se navadno obračajo drugam je po mnenju izvedencev mogoče. Vendar je v tem smislu temeljnega pomena krepiti vsaj tri faktorje, in sicer varstvo plovbe, infrastrukturo in marketing, ki bodo lahko Jadran prelevile iz koridorja v skupno območje. Podrobno študijo o najnujnejših ukrepih na tem področju bo ponudil projekt Interreg-Card/Phare Portus, katerega glavni cilj je razvijanje sistema pristanišč srednjega in severnega Jadrana. Pri projektu sodelujejo dežele Furlanija Julijska krajina, Veneto, Emilija-Romagna in Marke, razna ministrstva iz Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Črne gore, univerzi v Benetkah in na Reki, Pristaniška oblast iz Bara (Črna gora) ter Srednjeevropska pobuda (Sep). V nadaljnji fazi projekta bo v obdobju 2007-2013 sodelovala tudi Slovenija. V okviru Portusa prirejajo posamezni partnerji več seminarjev in delavnic s ciljem analize možnosti bodočega sodelovanja. Med slednjimi je bil Portus forum, ki sta ga priredila Sep in Sekretariat za 5. koridor pri Sep v ponedeljek in včeraj na Pomorski postaji v Trstu. Dvodnevnega srečanja so se udeležili predstavniki italijanskih in tujih ministrstev (Slovenija je bila prisotna kot opazovalka), glavnih pristanišč na Jadranu in pa zastopniki pomorskih družb. Če so prvi dan javno razpravljali o možnostih razvijanja pristaniških infrastruktur, o t.i. jadranski morski avtocesti, o globalnem trgu, o pozicioniranju Jadrana na tem trgu in sploh o njegovem potencialu, je bil včerajšnji dopoldanski del posvečen trem ločenim delavnicam, ki so potekale za zaprtimi vrati. Prva je bila institucionalne narave in so se je udeležili zastopniki pristojnih ministrstev Italije, Hrvaške, BiH, Črne gore in Slovenije, ki so poglobili vprašanje medvladnega sodelovanja še zlasti v luči krepitve infrastrukture. Na drugi so o možnih razvojnih perspektivah govorili predstavniki pri- Forum Portus je včeraj potekal v ločenih delavnicah kroma staniških oblasti iz glavnih jadranskih pristanišč, od Ancone in Ravenne do Benetk, Kopra, Reke in Bara. Na tretji so lastne predloge podali zastopniki najpomembnejših pomorskih družb, ki delujejo v nekaterih izmed omenjenih pristanišč, medtem ko je forum popoldne sklenil deželni odbornik za prevoze Lodovico So-nego. Z raznih srečanj je izšla nuja po skupnem sistemu, za kar pa so seveda potrebni tudi skupni zakonski predpisi. Za sistemsko delovanje so vsekakor ključna prizadevanja za varstvo plovbe in sploh za varnost pristanišč in potnikov v skladu z evropsko zakonodajo. Dalje je bil poudarek na skupni promociji ob vzporedni konkurenčnosti pristanišč (na marke-tinškem področju bo vsako pristanišče ovrednotilo lastne značilnosti) in je bil podan npr. predlog po odprtju skupne spletne strani, na kateri bi se predstavil severni Jadran. Sploh pa mora sodelovanje sloneti na nekaterih poglavitnih skupnih točkah in to velja še zlasti za tržaško in koprsko pristanišče, kot je na to opozoril docent na univerzi Ca' Foscari v Benetkah Stefano Soriani, sicer vodja raziskave projekta Portus o globalnem pomorskem trgu. Med temi so na prvem mestu skupna varnost, okoljska politika, računalniški sistem (glede ladij, tovorov itd.), sodelovanje pri lobiranju in seveda skupna komunikacija. Aljoša Gašperlin letalski promet - Adria Airways uspešna Do septembra našteli skoraj 900 tisoč potnikov ob tem napovedal, da se bodo še v mesecu decembru lahko približali novi magični meji 1,1 milijona prepeljanih potnikov. Nadpovprečni rasti potniškega prometa nameravajo v družbi prilagoditi tudi poslovno strategijo in plan. Tako nameravajo v naslednjem letu odpreti še nekatere nove linije znotraj EU in okrepiti frekvenco letov v evropska poslovna središča. Dun&Bradstreet: Slovenija na vrhu regionalne lestvice LJUBLJANA - Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet je v oktobrskem poročilu ohranila rating Slovenije pri DB2b. Slovenija je tako še naprej na vrhu regionalne lestvice, rating pa ima še naprej znak za rast, so včeraj sporočili iz partnerske družbe Dun&Bradstreeta, bonitetne hiše I. D&B je zaradi višje rasti realnega BDP, ki je delno posledica uporabe metodologije ESA95, delno pa ugodnih gibanj, popravil navzgor napovedi o rasti BDP, navajajo v bonitetni hiši I. (STA) LJUBLJANA - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je v letošnjih prvih devetih mesecih prepeljal 878.185 potnikov, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani in šest odstotkov nad načrti. Prav tako za osem odstotkov se je povečalo število rednih letov ter za 14 odstotkov število čarterskih letov. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je izboljšala tudi zasedenost kabine, ki v povprečju devetih mesecev znaša 69 odstotkov, so sporočili iz Adrie Airways. Adria Airways je samo v mesecu septembru prepeljala 127.905 potnikov, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V septembru je Adria v rednem in čarterskem prometu zabeležila skupaj 2287 letov in s tem opravila za 13 odstotkov več letov kot v enakem obdobju lani. Zasedenost potniške kabine letal je v septembru znašala 72 odstotkov in je za pet odstotkov presegla pričakovani rezultat. Rezultati izkazujejo dobro poslovanje v letošnjem letu in napovedujejo preseganje načrtovane rasti prometa za letošnje leto. Predsednik uprave Tadej Tufek je slovenija - Ugotovitve v septembrski številki Gospodarskih gibanj Inflacija stabilna na visoki ravni Cene hrane, pijač, gostinskih in nastavitvenih storitev naraščajo opazno hitreje od povprečja življenjskih stroškov LJUBLJANA - Dinamika rasti cen se je stabilizirala na visoki ravni. Opazno hitreje od povprečja življenjskih stroškov naraščajo cene hrane, brezalkoholnih in alkoholnih pijač, tobaka ter gostinskih in nastanitvenih storitev. Pri vseh so medletne stopnje rasti septembra presegale sedem odstotkov, ugotavlja Ekonomski inštitut ljubljanske Pravne fakultete v septembrski številki publikacije Gospodarska gibanja. Dolgoročna dinamika agregatnega povpraševanja je bila sredi leta še naprej krepka. V nespornem vodstvu so bile investicije, ki so tako v prvem kot v drugem četrtletju naraščale po izrednih medletnih stopnjah okoli 26 odstotkov. Nasprotno je tekoče trošenje države za blago in storitve še naprej zelo skromno, v prvih šestih mesecih skupaj je bilo nominalno za 0,7 odstotka nižje kot pred letom dni. Kot ugotavljajo Gospodarska gibanja, naj bi se v naslednjih treh mesecih prodaja v trgovini še krepila, medtem ko naj bi istočasno povpraševanje po storit- vah opazno opešalo. Zanimivo je, da je dinamika pričakovanega povpraševanja povsem obratna dinamiki pričakovanih cen v trgovini oz. storitvenih dejavnostih, menijo na inštitutu. Pričakovanja gospodarstvenikov ne dajejo enoznačnih napovedi o nadaljevanju hitre rasti domačega in izvoznega povpraševanja. V juliju je prišlo do rahle oživitve blagovne menjave in zmanjšanja blagovnega primanjkljaja. Pogoji menjave so se izboljšali, saj so se cene izvoza v povprečju sedmih mesecev zvišale za 1,2 odstotka, cene uvoza pa celo zmanjšale za 1,2 odstotka. Izvozna in skupna naročila tudi v septembru ostajajo na približno enaki ravni kot pred letom dni. Potem ko so se naročila v predelovalnih dejavnostih oktobra lani povzpela na najvišjo raven v zadnjem obdobju, zdaj nihajo na precej višji ravni kot v primerljivem obdobju pred letom 2006. Ob približno enaki ravni naročil kot septembra lani, ko je proizvodnja predelovalnih dejavnosti hitro naraščala (z njo pa tudi industrijska proizvodnja), lahko pričakujemo nadaljevanje rasti industrijske proizvodnje tudi na začetku letošnje jeseni, napovedujejo Gospodarska gibanja. Poslovni optimizem je bil avgusta tako v EU kot na Slovenskem nekoliko višji kot pred letom dni. Kaže, da se bo konjunktura v EU in njen ugoden vpliv na našo gospodarsko rast nadaljevala vsaj še nekaj mesecev, napovedujejo strokovnjaki z Ekonomskega inštituta pravne fakultete. Poleti se je nadaljevala hitra rast v gradbeništvu, trgovini, pristaniškem, pomorskem, letališkem in letalskem transportu. Med gospodarskimi panogami sta se julija poslabševali dejavnosti turizma in železniškega transporta. Julija je število delovno aktivnega prebivalstva nekoliko upadlo, pri čemer se je znižalo tako število zaposlenih kot samozaposlenih. Naraščalo je le število delovno aktivnih v drobnem gospodarstvu. Število registriranih iskalcev zapos- litve se je julija povečalo, avgusta pa spet upadlo. Pospešitev plač je povečala razlike med dejavnostmi, še ugotavljajo Gospodarska gibanja. Pri "najpočasnejših" je tako rast več kot pol nižja kot pri "najhitrejših", zato je mogoče pričakovati nove pritiske na povečanja plač. Zaradi sprememb pri dohodnini je medletna rast neto povprečnih plač še za približno dve odstotni točki višja kot rast bruto plač. Dolgoročna dinamika javnofinan-čnih prihodkov ostaja po ocenah Ekonomskega inštituta pravne fakultete solidna. Pri polnjenju javnofinančne blagajne ostajajo (po hitrosti naraščanja) v vodstvu trošarine. Lanska davčna reformaje letos za desetino zmanjšala fiskalne prihodke od dohodnine. V juliju se je rast kreditov še malo pospešila, še zlasti gospodarstvu, še ugotavljajo Gospodarska gibanja ter napovedujejo, daje mogoče oktobra in novembra pričakovati večje povečanje obrestnih mer. (STA) Evropska centralna banka 9. oktobra 2GG7 evro valute povprečni tečaj 9.10 8.10 ameriški dolar 1,4G37 1,4G89 japonski jen 164,54 165,49 kitajski juan 1G,5516 1G,5755 ruski rubel 35,174G 35,233G danska krona 7,4521 7,4517 britanski funt G,69185 G,69125 švedska krona 9,163G 9,1665 norveška krona 7,7G55 7,67GG češka krona 27,483 27,513 švicarski frank 1,6669 1,6679 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 25G,18 249,85 poljski zlot 3,75G8 3,7465 kanadski dolar 1,3869 1,3863 avstralski dolar 1,569G 1,568G bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3538 3,3473 slovaška krona 33,577 33,664 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats G,7G49 G,7G49 malteška lira G,4293 G,4293 islandska krona 85,17 85,77 turška lira 1,6679 1,6711 hrvaška kuna 7,3395 7,3268 Zadružna Kraška banka 9. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4272 1,3979 britanski funt G,6998 G,6837 švicarski frank 1,6933 1,6521 japonski jen 169,125G 16G,875G švedska krona 9,3997 8,95G2 avstralski dolar 1,6128 1,5447 kanadski dolar 1,4166 1,3627 danska krona 7,5981 7,3118 norveška krona 7,9G27 7,5172 madžarski florint 256,G962 243,6G37 češka krona 28,2GG8 26,8251 slovaška krona 34,5G56 32,8224 hrvaška kuna 7,5G99 7,1436 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 9. oktobra 2GG7 _evro_ nakup prodaja 7,57 7,61G 9,G85 1,5548 7,G3 Banca di Cividale BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 9. oktobra 2GG7 Indeks MIB 30:+1,04 delnica cena € var. % AEM 2,8 +2,34 ALLEANZA 9,4 +G,9G ATLANTIA 25,57 +G,GG BANCA ITALEASE 14,13 +G,51 BANCO POPOLARE 17,44 -G,G1 BPMS 4,525 +1,16 BPM 1G,85 +3,39 EDISON 2,385 +2,76 ENEL 8,135 +1,24 ENI 26,22 +1,2G FIAT 22,5 +1,95 FINMECCANICA 2G,72 +2,37 FONDIARIA-SAI 33,47 +G,78 GENERALI 31,19 +G,78 IFIL 7,88 +1,G9 INTESA 5,59 +G,14 LOTTOMATICA 26,96 +3,3G LUXOTTICA 25,97 +5,1G MEDIASET 7,37 +G,G3 MEDIBANCA 15,77 +G,93 PARMALAT 2,6525 -1,14 PIRELLI G,846 +1,49 SAIPEM 29,16 +1,G4 SNAM 4,5175 +1,79 STMICROELEC 11,71 +1,6G TELECOM ITA 2,G75 +G,63 TENARIS 18,72 -G,45 TERNA 2,6125 +1,5G UBI BANCA 19,4 +1,G9 UNICREDITO 6,35 +G,89 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ITALIJA Sreda, 10. oktobra 2007 5 politika - V nedeljo primarne volitve v ustanovne skupščine Demokratske stranke Prodi: Rojstvo nove stranke zgodovinski dogodek za Italijo Fini: Če bo vladi uspelo ostati na površju, se moramo z njo pogovarjati o volivni in drugih reformah RIM - Rojstvo Demokratske stranke bo »zgodovinski dogodek za Italijo«. Tako piše v ničti številki revije nastajajoče stranke ministrski predsednik Romano Prodi, ki upravičeno velja za pravega očeta nove politične tvorbe. Prodi v svojem zapisu poudarja, da je Demokratska stranka plod 12-letnih prizadevanj, saj je treba njene korenine iskati v oblikovanju levosredinskega volilnega zavezništva Oljke. Šlo je za naporen proces, ki je zabeležil tudi nekaj resnih kriz. Zdaj je vse to mimo. Stranka se bo rodila z nedeljskimi primarnimi volitvami, ki dajejo poroštvo, da bo nova formacija predvsem odraz ljudi, in ne toliko sad dogovorov med političnimi vrhovi. »Demokratska stranka je bogastvo vseh italijanskih državljanov. Prepričan sem, da bo v stanju odbiti antipolitiko, ki je ena najhujših nevarnosti, kar jih lahko grozi demokraciji,« je zapisal Prodi. Kot znano, bodo volitve to nedeljo (14. t. m.). Odvijale se bodo od 7. do 20. ure na več kot 10 tisoč voliščih. Udeležiti se jih bodo smeli najmanj 16 let stari ita- finančni zakon EU kritična do vladnega osnutka LUXENBOURG - Evropska unija ni navdušena nad osnutkom italijanskega finančnega zakona za leto 2008. Tako je povedal evropski komisar za finance Joaquin Almunia na dvodnevnem zasedanju finančnih ministrov povezave, ki se je včeraj zaključilo v Luxembourgu. Almunia je ugotovil, da se bo italijanski deficit prihodnje leto zmanjšal predvidoma za 0,2%, medtem ko je bilo na evropski ravni dogovorjeno, naj bi se po možnosti za 0,5%, zaradi česar bo Italija predvidoma dosegla bilančno izenačenje leta 2011, in ne leta 2010, kot je bilo mišljeno. Sploh bi Italija morala voditi strogo finančno politiko, saj jo bremeni največji javni dolg v Evropi. Italijanski finančni minister Tommaso Padoa Schioppa pa je na zasedanju branil osnutek finančnega zakona in poudaril, da se Italija drži evropskih smernic. »To je toliko res, da ni nihče od nas zahteval dodatnih ukrepov,« je poudaril. lijanski državljani, evropski državljani s stalnim bivališčem v Italiji in tuji državljani z dovoljenjem za bivanje v Italiji. Na voliščih se bodo morali predstaviti z veljavnim osebnim dokumentom ter prispevati 1 evro za volilne stroške. Prejeli bodo dve glasovnici, za vsedržavno ustanovno skupščino in za deželno ustanovno skupščino. Kandidati za voditelja nove stranke so Mario Adinolfi, Rosy Bindi, Piergiorgio Gawronski, Enrico Letta in Walter Vel-troni, ob njih pa nastopa na stotine kandidatov za državno in deželne ustanovne skupščine. Zanimivo je vprašanje, kolikšna bo udeležba na volitvah. Javnomnenjski raziskovalec Renato Mannheimer je tvegal številko en milijon, Prodi in glavni kandidati pa so izrazili prepričanje, da bo volivcev še več. Rojstvo nove stranke bi moralo prispevati k stabilizaciji političnih razmer v Italiji, in to mogoče že na krajši rok. Najbrž v tem smislu je treba tolmačiti nastop, ki ga je včeraj imel voditelj NZ Gianfran-co Fini. Govoreč v Catani-i na pripravljalnem srečanju za tamkajšnje Romano Prodi lokalne volitve, je dejal, da če bo Prodije-va vlada padla, potem bo treba razpisati predčasne volitve. »A če bo vladi uspelo ostati na površju, potem nam ne preostane drugega, kot da z njo začnemo pogo- Gianfranco Fini vor o volilni in drugih reformah,« je dejal. Fini se je na tak način oddaljil od voditelja FI Silvia Berlusconija, po mnenju katerega se s sedanjo vladno koalicijo ni mogoče pogovarjati. referendum o pokojninski reformi - Trenja na levici Sindikati proti Rizzu Predstavnik SIK namignil na »goljufije« pri glasovanju, kar so sindikati ostro obsodili RIM - Po italijanskih tovarnah in na drugih delovnih mestih se bo danes zaključil posvetovalni referendum o pokojninski reformi. Minister za delo Cesare Damiano je včeraj izrazil zadovoljstvo nad »zelo visoko udeležbo na referendumu«, bolj kot njegove pa so odmevale izjave predstavnika Stranke italijanskih komunistov Marca Rizza o domnevnih »goljufijah« pri glasovanju. Med ponedeljkovo televizijsko oddajo je povedal, da je prejel po elektronski pošti pričevanji upokojenca iz Turina in upokojenke iz Taranta, ki naj bi trikrat glasovala na referendumu v treh različnih krajih. Sindikalne organizacije CGIL, CISL, UIL so včeraj soglasno zavrnile »taka natolcevanja in vsak poskus, ki bi želel zmanjšati pomen demokratičnega sodelovanja delavcev in upokojencev na referendumu.«. Dodale so, da sindikati sproti preverjajo potek glasovanja, in zastavile vprašanje: zakaj predstavnik kake politične sile skuša diskrediti-rati ta demokratični izraz delavstva in upokojencev? Predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti je izjavil, da »ne ve za kako goljufijo,« in dodal, da bi morali biti »zelo previdni pri uporabi izrazov, kot je goljufija«. Posvetovalni referendum je tudi zanj poseben izraz demokracije. Od izjav Marca Rizza so se ogradili tudi Zeleni, medtem ko je tajnik Stranke komunistične prenove Franco Giordano ocenil: delegitimirati referendum je huda napaka. Bolonjski župan Sergio Cofferati na referendumu Parisi zaslišan v preiskavi o osiromašenem uranu RIM - Od italijanskih vojakov, ki so v letih 1996-2006 sodelovali v vojaških misijah na tujem, jih je 255 zbolelo za rakom, 37 pa zaradi te bolezni umrlo. Tako je povedal obrambni minister Arturo Parisi, ko ga je včeraj zaslišala senatna preiskovalna komisija o osiromašenem uranu. S temi številkami pa se nikakor ne strinja Vojaški observatorij, po oceni katerega naj bi bilo obolelih za rakom najmanj 2500 italijanskih vojakov z izkušnjo na tujem, mrtvih pa 150. »Žal nam je, toda minister s svojimi izjavami ni verodostojen,« je dejal predstavnik observatorija Domenico Leggiero. Kot znano, po mnenju mnogih nara-vovarstvenikov in zdravnikov naj bi bilo orožje z osiromašenim uranom vzrok za številna rakasta obolenja na območjih, kjer so to orožje uporabljali, zlasti na Balkanu, Afganistanu, Iraku in Libanonu. Proti tej tezi pa je že večkrat nastopila zveza Nato, ki uporablja takšno orožje. Po oceni sodišča naj bi pedofili ne bili v vrtcu RIM - Kasacijsko sodišče je včeraj objavilo utemeljitev razsodbe, s katero je minulega 18. septembra potrdilo odredbo, na osnovi katere je bilo pri-puščenih na svobodo pet obtožencev spolnega zlorabljanja otrok vrtca Olga Rovere v kraju Rignano Flaminio pri Rimu. Zadeva je svoj čas globoko odjeknila v italijanski javnosti. Po oceni kasacijskega sodišča je dokazno gradivo proti peterici obtožencev povsem nezadostno in krhko. Izkazalo naj bi se, da so nekateri otroci pričevali proti obtožencem pod pritiskom svojih staršev. Kasacijski sodniki ne izključujejo, da je do spolnih zlorab prišlo, opozarjajo pa, da bi se lahko dogodile zunaj vrtca. Rop ponovno terjal človeško življenje CAGLIARI - Na rop so se pripravili, kot da bi šli v vojno: nadeli so si zaščitne jopiče in se opremili s smrtonosnim orožjem. Vdrli so v poštni urad v turističnem kraju Pula, 30 km od Ca-gliarija, uslužbenci so jim moral izročiti denar. Nedaleč pa so jih že čakali ka-rabinjerji, ki so prejeli anonimno opozorilo, da se nekaj pripravlja. Prišlo je do streljanja, eden od roparjev je brez življenja obležal na asfaltu, ostali trije so pobegnili, v roko je bil ranjen tudi eden od agentov. Karabinjerji so enega od roparjev kmalu prijeli, ostala dva sta skušala ustaviti dostavno vozilo, pri čemer sta šoferja ustrelila v glavo, v bolnišnici se je včeraj boril s smrtjo. Kmalu zatem so agenti prijeli še tretjega roparja, četrti je vdrl v neko hišo in tri ure držal kot talce domače, naposled pa se je predal. eksplozija - Tovarna orožja blizu Rima Težak obračun nesreče, smrtna žrtev in 12 ranjenih RIM - Šele 35 let star delavec, ki je zapustil ženo in nekaj mesecev starega otroka, ter 12 ranjenih (eden ima opekline po več kot polovici telesa), so tragični obračun silovite eksplozije, kije pretresla tovarno lahkega orožja Simmel Difesa v kraju Colleferro v bližini Rima. Do eksplozije je prišlo v oddelku, v katerem izdelujejo strelivo. Gasilci in ka-rabinjerji so zavarovali celotno območje ter pričeli z iskanjem vzrokov nesreče. Sindikati Cgil, Cisl in Uil so za danes napovedali štiriurno stavko, predvidena je tudi manifestacija na osrednjem trgu v Colleferru. Tovarna Simmel je bila ustanovljena leta 1948, leta 1988 jo je kupila grupa Fiat, aprila lani pa družba Chemring Group za 77 milijonov evrov. Trenutno zaposluje 200 delavcev. Že več let je v središču pozornosti mirovnih organizacij, ki jo obtožujejo, da proizvaja tako imenovane »cluster bombs«, torej bombe, ki vsenaokrog puščajo na stotine manjših eksplozivnih teles. Slednja lahko še dolga leta ogrožajo prebivalstvo. Policija bo skušala odkriti vzroke silovite eksplozije ansa polemike - Prefekt iz Trevisa Dovolil burko in sprožil odpor RIM - Odločitev prefekta iz Trevisa, Vittoria Capocellija, je po pričakovanju zbudila val polemik. V prejšnjih dneh je namreč dovolil, da ženske nosijo burko, torej pokrivalo, ki zakriva tudi obraz, če to počnejo iz verskih razlogov in če je osebo vedno možno identificirati. Olja na ogenj je prilila tudi ministri ca za dru žino Ro sy Bin di, ki je izjavila, da se z odločitvijo strinja. Odloč no se je pro ti bur ki postavila ministrica za pravice in enake možnosti Barbara Pollastrini, po njenem mnenju zakrivanje obraza predstavlja žalitev za dostojanstvo ženske. Mario Borghezio (Severna liga) je kratko pribil: »Če je prefek-tu tako všeč burka, naj z njo pokrije svojo soprogo...«. Oglasili so se tudi na notranjem ministrstvu. Fabrizio Forquet, glasnik notranjega ministra Giuliana Amata, je spomnil, da so že večkrat javno povedali, da je nošenje burke nesprejemljivo. Ženska z burko ansa 6 Sreda, 10. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik I———j Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Trst bencin - Protest zveze upraviteljev bencinskih črpalk Figisc - Confcommercio Tri dni bodo na črpalkah točili gorivo po polni ceni Protest se bo nadaljeval vključno do petka - Deželno gorivo ni konkurenčno slovenskim cenam Na bencinskih črpalkah bodo do 22. ure v petek točili gorivo samo po polni ceni kroma 5. koridor - Srečanja na deželi Nabrežina: novi postopki za železnico Deželna uprava in državne železnice razmišljajo o nekaterih spremembah pri načrtovanju nove hitre železnice med Ronkami in Trstom, za kar bo potreben nov načrt za vpliv železnice na okolje. To so predstavniki Dežele in železnic povedali delegaciji Občine Devin-Na-brežina, ki jo je vodil župan Giorgio Ret. Na sestanku so se tudi sporazumeli, da se bo deželni odbornik Lodovico Sonego v kratkem udeležil srečanja z nabrežinskimi upravitelji, da jim podrobno predstavi novosti v zvezi s hitro železnico. V bistvu gre za pre cej spre me nje ni na - črt v primerjavi s tistim, o katerem je bi la pred tre mi le ti se zna nje na Ob či na De vin-Na bre ži na. Svetnika leve sredine v nabre-žinskem občinskem svetu Massimo Veronese in Lorenzo Corigliano v tiskovni izjavi izražata zadovoljstvo nad potekom srečanja na deželni upravi. »Soglasno odobreno stališ če, ki smo ga pred lo ži li v na bre -žinskem občinskem svetu je končno obrodilo sadove. To pomeni, da bo lah ko Ob či na v od no su do De -žele res uveljavila vlogo zaščitnika javnih interesov«, menita Veronese in Corigliano. Črpalkarji se nikakor nočejo vdati in se sprijazniti z ukinitvijo neobdavčenega bencina (v tržaški in goriški pokrajini ter v 25 obmejnih občinah v videmski pokrajini), ki jo predvideva finančni zakon za leto 2008 oziroma evropska direktiva št. 96 iz leta 2003, kljub temu da bo država kompenzirala finančno izgubo in deželi FJK zagotovila 140 milijonov letno. Da bi širšo javnost seznanili s hudimi posledicami, ki jih ta ukrep predvideva za črpalkarje in za stranke same, so se namreč odločili za interno obliko protesta: od včerajšnjega dne, točneje od 22. ure, vse do petka, 12. oktobra, do 22. ure, bodo na črpalkah točili samo gorivo po polni ceni. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu tržaške zveze upraviteljev bencinskih črpalk Figisc - Confcommercio, gre za nekakšno generalko situacije, s katero se bodo morali v kratkem soočati vsi vozniki. Na oranžnih plakatih, ki so razobeše-ni na številnih bencinskih servisih v tržaški pokrajini in opozarjajo na protest črpalkarjev, je med drugim zapisano, da bo v Trstu spet tako kot pred dvajsetimi leti, če bo s 1. januarjem 2008 ukinitev obveljala. Črpalkarji se nanašajo na masivno romanje onstran meje za nabavo goriva po bolj ugodni ceni, kar bo po njihovem mnenju prav gotovo oškodovalo tako njih kot tudi krajevno trgovsko tkivo. V opomin je na plakatu objavljena tudi fotografija, ki prikazuje kolone vozil z italijanskimi evidenčnimi tablicami pri bencinski črpalki v nekdanji Jugoslaviji... Kot je včeraj marsikateri izmed vprašanih črpalkarjev potarnal, ni deželni bencin konkurenčen s slovenskimi cenami: liter neosvinčenega bencina stane v deželi od 1,07 do 1,09 evra, v Sloveniji pa okrog 0,99 centov evra. »Tistih osem centov razlike pa v današnjem ekonomskem kriznem stanju ne gre zanemarjati,« je komentiral upravitelj bencinskega servisa pri Božjem polju. »Da je vsak cent pravzaprav življenjskega pomena za vsakogar, dokazuje že samo dejstvo, da smo ob koncu leta, ko rezerve neobdavčenega bencina navadno pojenjajo, priča celo 40% padcu prodaje goriva,« je še dodal. Na nekakšno statičnost pa je opozoril predsednik podjetja Adria Energy, ki je lastnik bencinskega servisa OMW na Proseku, Marino Košuta. Pri protestu bodo kot člani zveze Figisc sodelovali tudi oni, vendar z določenimi pomisleki, saj je v času, ki ga zaznamuje vstop Slovenije v Evropsko unijo in tamkajšnja uvedba evra, ter seveda decembrska Schengenska širitev, ki bo konkretno odpra- vila meje, smiselno gledati naprej. »Obmejno javno mnenje je že ob koncu lanskega leta dojelo, da se izteka obdobje bencina po znižani ceni. Očitno so si politiki in upravitelji prizadevali in tudi uspeli ohraniti to ugodnost še za celo tekoče leto. Reakcije na našem področju so sicer razumljive, vendar pred odločitvami Evropske unije moramo objektivno ugotoviti, kateri izhod je možen. V tem smislu smatram, da bi uskladitev cene deželnega goriva s ceno, ki velja v sosednji Sloveniji, morala prispevati k normalnemu razvoju prodaje goriva na tem prostoru, ki ne bo več obmejen.« Protest bo vsekakor poslednji poskus za dodatno podaljšanje ugodnosti. »Pravzaprav želimo z njim opozoriti Deželo in Trgovinsko zbornico, naj ukrepata in naj se zavzameta za voznike, ki bodo morali letno potrošiti približno 1.200 evrov več za nakup goriva, in pa za nas, ki bomo primorani odsloviti marsikaterega delavca, saj bo dela in denarja vse manj,« je pojasnil tudi upravitelj bencinskega servisa na Opčinah in potarnal, da se bodo že spet Tržačani hudovali nad njimi, češ da jih vlečejo za nos... (sas) Zastopniki občinskih uprav De-vina-Nabrežine, Zgonika in Repen-tabra so v Mavhinjah predstavili načrt za center za Alzheimerjeve bolnike, ki ga nameravajo odpreti prav v tej vasi nabrežinske občine. Župan Giorgio Ret in odbornica Daniela Pal-lotta (Nabrežina), Nadja Debenjak (Zgonik) in Nives Guštin (Repenta-bor) so po bu do oce ni li kot na črt zdravstvene, socialne in tudi civilizacijske razsežnosti, saj je Alzheimero-va bolezen tudi družbeni pojav ozi-ro ma prob lem, ki po leg bol ni kov močno prizadene tudi njihove družine. Za lokacijo centra predlagajo nekdanjo policijsko vojašnico v Mavhinjah, ki je že več let zapuščena, kar pomeni, da stavba nujno potrebuje celovito prenovo in adaptacijo. Vprašanje je, če bo celotna stavba (350 kv. metrov površine na dveh nadstropjih) služila temu namenu ali pa bodo njen del morda izkoristili za druge dejav-nos ti. Center za Alzheimerjeve bo-lez ni bo po se da njih oce nah stal 1,2 milijona evrov, ki jih bo v glavnem krila deželna uprava, k pobudi, ki jo bodo upravljale tri občine, pa bo finančno pristopila tudi lokalna zdravstvena ustanova. Do izraza bo prišlo torej sodelovanja različnih lokalnih uprav, kar je tudi hvalevredna zadeva. Na ponedeljkovem srečanju na sedežu društva Grmada je bilo izpostavljeno, da bo struktura nudila bolnikom te hude bolezni predvsem dnevno pomoč in oskrbo. Pomoč bodo nudili tudi sorodnikom bolnikov, ki jih pristojne institucije prevečkrat pustijo same z boleznijo, čeprav se v zadnjem času stvari premikajo na bolj še. Uprave Zgonika, Repentabra in Devina-Nabrežine plodno sodelujejo predvsem na področju zdravstva in sociale, medtem ko sta sosednji kraški občini že zdavnaj združili moči tudi na področju komunalnih servisov. zdravstvo - Predstavitev predsinoči na sedežu Grmade Nabrežina, Zgonik in Repentabor načrtujejo v Mavhinjah center za Alzheimerjeve bolnike Predstavniki treh občin na ponedeljkovem srečanju v Mavhinjah kroma nabrežina Bo SSk brez sedeža? Edvin Forčič kroma »Prve dni oktobra smo na sedežu Ssk v Nabrežini št.103 prejeli priporočeno pismo, kjer nas odgovorni za premoženje in občinsko posest v Občini Devin-Nabrežina obvešča, da bodo v roku 30 dni sprožili postopek prisilne izselitve iz našega sedeža, če ne bomo sklenili z občino najemninske pogodbe. Pogodbo za naš sedež smo mi sklenili z nabrežinskim jusom, ki je pravni lastnik poslopja na trgu v Nabrežini,« piše v tiskovnem sporočilu tajnik devinsko-nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti Edvin Forčič. »Sprašujemo se, kako je mogoče, da se je Retova uprava odločila za zgoraj navedeni postopek izselitve? Nabrežinski župan je v volilni kampaniji stalno zagovarjal pravice jusov ali srenj na vsem te-ritorju naše občine. Na koncu prejšnje mandatne dobe smo kot opozicija, skupaj z Retovo večino, kije to sprejela kot lastno pobudo, izglasovali smernice za uresničitev tran-zakcij med občino in jusarji. Je šlo samo za predvolilne obljube, torej je takratni in današnji župan, skupaj s svojo večino, imel samo ljudi za norca?« Zaradi takega ukrepanja smo seveda zelo zaskrbljeni, meni še Forčič, če bo župan Ret držal besedo in nadaljeval delo, ki mu ga narekujejo sprejete smernice, kakor tudi lastne obljube. »Vsi se zavedamo, kako važno je za prebivalce naših vasi in teritorija da pridejo jusarji čimprej do lastnega premoženja in da lahko tako ovrednotijo nepremičnine, ki jih občina večkrat ne zna ali tudi ne more optimalno upravljati.« »Sami jusarji, ki so v tožbi z Občino, nas obveščajo, da se te tožbe nemoteno nadaljujejo, z napovedanimi zasliševanji prič, ki bi morale potrditi, da je jusarska last v resnici občinska.« Slovenska skupnost bo po tajnikovih besedah ostala zvesta v borbi za dokončno ureditev tega vprašanja, z dejstvi, kot je tranzakcija z boljunsko srenjo, ki jo je kot prva sklenila dolinska županja Fulvia Premolin, ter s stoodsto-nim angažiranjem in s spodbujanjem, skupaj z jusarji in s celotno koalicijo leve sredine, da se uresniči sklep, ki ga je nekoliko, a ne bistveno spremenjenega, osvojila tudi Retova večina. Ta večina in župan mislita sedaj to tudi nadaljevati, se na koncu svojega sporočila sprašuje Forčič. Razstave v Ribiškem naselju V Ribiškem naselju so v teh dneh na ogled tri zanimive razstave. V knjižnici razstava o delfinih, na sedežu športnega društva S. Marco o zgodovini naselja, kjer si je mogoče ogledati tudi razstavo o zgodovini človeka, ki je živel ob izlivu Timave. / TRST Četrtek, 11. oktobra 2007 7 dolinska občina - Pobuda občinske uprave Srečanja o upravljanju rezervata Doline Glinščice Pretekli teden srečanje z občani na Gornjem koncu, danes v Prebenegu Pretekli teden je v koči Premuda na Gornjem Koncu pri Boljuncu potekalo drugo od šestih srečanj z občani, ki jih prireja Občina Dolina za spodbujanje soudeležbe občanov pri dejavnostih vezanih z upravljanjem naravnega rezervata Doline Glinščice. Srečanje je bilo namenjeno le občanom Botača, Boljunca in Gornjega Konca, ker se bodo občani ostalih vasi in zaselkov udeležili nadaljnjih srečanj v prihodnjih dneh. Občinska odbornica Laura Stra-visi je pojasnila, da »je cilj srečanja bila predstavitev pobud, ki jih namerava občina izvesti za upravljanje deželnega naravnega rezervata Doline Glinščice, ob tem pa namerava tudi spodbuditi vse skupine občanov, ki so povabljene na srečanja, naj določijo enega ali več zastopnikov, ki bodo predstavljali posamezne skupine in omogočili stalno ažuriranje v zvezi z vsemi dejavnostmi.« Podobno kot se je zgodilo na prvem srečanju v Dolini, so občani izkoristili priložnost in izrazili svoja mnenja, poleg tega pa so tudi podčrtali pomen ne ka te rih tem, ki ni so ne po sred -no vezane z upravljanjem rezervata. Zastavljena so bila številna vprašanja, o vseh teh temah bo potekala razprava v sklopu procesa krajevne Agende 21. Nekateri prisotni so izrazili pripravljenost sprejeti vlogo zastopnikov in so posredovali občinskim predstavnikom svoja imena. To je še dodatni dokaz, da so sestanki po vaseh bistvenega pomena za skupno upravljanje rezervata Doline Glinščice. Danes ob 19.30 bo potekalo v Srenjski hiši v Prebenegu tretje srečanje. Namenjeno je . občanom Zavelj, Mačkolj, Križpota, Frankovca, Monta in Prebenega. V torek, 16. oktobra, bo ob 19.30 četrto srečanje, in sicer v gostilni Mario v Dragi, namenjeno pa je občanom Drage, Gročane, Peska in Jezera; V torek, 23. oktobra, bo, vedno ob 19. 30 srečanje v Srenjski hiši v Borštu. Namenjeno je prebivalcem od Hrvatov, iz Loga, Zabrežca, Boršta in Ricmanj. Zadnje srečanje z občani o upravljanju naravnega rezervata Doline Glinščice bo v četrtek, 25. oktobra, in sicer na sedežu Kulturnega društva Fran Venturini v Centur Antona Ukmarja-Mira pri Domju. Na tem srečanju bo dolinska občinska uprava slišala za mnenja prebivalcev od Domja, iz Lako-tišča, s Krmenke, in iz Pulj. Pogled na Dolino Glinščice politika - Priprave na primarne volitve Demokratska stranka: jutri srečanji v Zgoniku in na Opčinah Kampanja za nedeljske primarne volitve za novo Demokratsko stranko se počasi izteka. Kandidati imajo še štiri dni časa, da prepričajo volilke in volilce. Prvič, da se notranjih volitev sploh udeležijo in drugič, da izberejo lista in kandidate, ki so jim bližji. V kavarni S. Marco v Ul. Battis-ti bo drevi ob 19. uri tekla beseda o vlogi in mestu kulture v novi stranki. Srečanje prirejajo kandidati, ki za državnega tajnika nove stranke podpirajo Walterja Veltronija, za deželne ga taj ni ka pa Bru na Zve cha. Go -vo ri li bo do Fa bi o Ome ro, La u ra Fa - mulari, Nocola Chichitti, Eloisa Cig-natta in Narcisa Machei, soočenje bo vodil odvetnik Francesco Billotta. Stran ka Slo ven ske skup nos ti vabi člane in somišljenike na srečanje, ki bo jutri ob 18. uri v Finžgar-je vem do mu na Op či nah. To bo sre -čanje kandidatov in podpornikov liste "Slovenci za Morettona', ki za tajnika FJK predlaga Gianfranca Morettona. Na openski pobudi bo navzoč tudi vladni podtajnik Ettore Rosato. O rojevanju Demokratske stranke in o nedeljskih primarnih volitvah bo jutri ob 19. uri govor tudi v Zgoniku in sicer v sejni dvorani ŠK Kras. Navzoči bodo vladni podtajnik Miloš Budin, deželna svetnica Levih de mo kra tov Ta ma ra Bla ži na ter os -tali kandidati, ki podpirajo Walter-ja Veltronija za državnega tajnika nove stran ke. Vel tro ni bo da nes po -pold ne v Por de no nu in v Vid mu, jut -ri pa bo v Por de no nu go vo ril En ri -co Letta, ki se tudi poteguje za mesto državnega vodjo Demokratske stran ke. Odbor za Enzo Barazzo (kandidat za deželnega tajnika) bo danes med 16.30 in 19. uro v Ul. delle Tor-ri v Trstu delil gradivo za nedeljske volitve. politika - Tudi pri nas napori za oživitev PSI Poskus za enotnost socialistov Nova stranka naj bi nastopala na deželnih volitvah - Ostre kritike na račun Demokratske stranke Socialisti iz desne in leve sredine na- Stari in novi socialisti načrtujejo ustanovitev prenovljene PSI kroma črtujejo ustanovitev nove PSI, ki naj bi sodelovala na spomladanskih deželnih volitvah. Stvar sicer ne bo ravno enostavna, tudi zato, ker so se socialisti po razkroju PSI razpršili na razne politične vetrove. Nekateri so s SDI pristali v levi sredini, drugi z novo PSI pa so skočili na Berlus-conijev voz. Na včerajšnji predstavitvi ustanovnega postopka za oživitev PSI je vsekakor prevladoval zmerni optimizem, da bo nova stranka res lahko kdaj zaživela. Ales-sandro Dario (SDI) je izrazil zadovoljstvo, da je zanimanje za novo socialistično stranko pokazal tudi Gavino Angius, nekdanji vodja senatorjev Levih demokratov. Dario je nastajajočo Demokratsko stranko označil kot stranko brez vsakršne identitete. Alessandro Perelli (nova PSI) je napovedal, da bo združena socialistična stranka gotovo nastopila na deželnih volitvah 2008. Ni pojasnil v kateri koaliciji, rekel je le, da se bo borila za avtonomijo Furlanije in za tržaško mestno občino. zelezarna Illy osporava zadnjim podatkom O najnovejših podatkih glede onesnaževanja, ki ga povzroča škedenjska železarna in ki so botrovali napovedi tržaškega župana Dipiazze, da bo obrat zaprl, če bodo tudi meritve za september pokazale prekomerno prisotnost prašnih delcev PM10 in kancero-ge ne ga ben zo pi re na, je vče raj spregovoril še deželni predsednik Riccardo Illy, in sicer z dokaj presenetljivo izjavo, ki jo je dal TV postaji Telequattro. Izhajalo naj bi, je dejal Illy, da so nekatere meritve o onesnažujočih substancah naredili, vendar niso sledili metodologiji, ki jo predpisuje zakon. Po Illyjevem mnenju naj bi torej zaključki nekoliko preuranjeni. V prihodnjih dneh, je še pristavil, bo do na raz po la go do konč ni po -datki in tudi tisti, ki so bili zbrani v skladu z zakonom, in šele tedaj »bomo lahko sprejeli, v prvi vrsti občinska uprava, ob podpori dežele, zdravstvenega podjetja in agencije Arpa, dokončen sklep«. Do kler ne bo do to rej zna ni dokončni podatki, se bo negotovost nadaljevala. Zupan Dipiaz-za je namreč včeraj dejal, da ima v rokah pismo, s katerim ga je glav ni di rek tor zdrav stve ne ga podjetja seznanil s prekomernim onesnaževanjem, ki ga povzroča železarna, in če Illy meni, da podatki niso bili pravilno zbrani, mora to dokazati. Napovedal je, da bo po po dat kih o sep tem bru sklical vse zainteresirane strani in te daj bo do od lo či li, kaj in ka ko. Deželni odbornik za okolje Gian-franco Moretton pa je že za če-tr tek skli cal se sta nek z zain te re -si ra ni mi stran mi, ta ko da bi pri -mer razjasnili. sindikati Referendum: sedeži odprti še danes Zadovoljiv priliv volilcev na sedeže in zelo dobra udeležba na skupščinah na Tržaškem sta osnovni značilnosti poteka referenduma za podporo sporazumu glede pokojnin, trga dela in mladih, ki so ga priredili sindikati Cgil, Cisl in Uil. Referendum poteka seveda na državni ravni in bodo sedeži odprti še danes. Pokrajinski sindikati Cgil, Cisl in Uil zato pozivajo upokojence, odvisne uslužbence oz. delavce, prekerne delavce in brezposelne v tržaški pokrajini, da se še danes udeležijo referenduma in da po možnosti podprejo podpisani sporazum. Doseženi sporazum zadeva na Tržaškem približno 20 tisoč ljudi. Glasovanje o sporazumu je tajno in obenem preprosto: dovolj je izročiti dokument in potrdilo o delovnem razmerju, o brezposelnosti oz. o upokojitvi. Referendum poteka na po seb nih vo liš čih na se de žih sin -dikatov in v podjetjih z več kot 15 uslužbenci. Na Tržaškem je mogoče glasovati še danes od 9. do 14. ure na sedežih Cgil (v Trstu -Ul. Pondares št. 8, pri Domju - Ul. Rosandra št. 58, v Miljah - Ul. Mazzini št. 3 in v Nabrežini - Trg S. Rocco št. 103), na sedežih Cisl (v Trstu - Trg Dalmazia št. 1, pri Domju - Stara istrska ulica) in na sedežih Uil (v Trstu - Ul. Polonio št. 5, pri Domju, Ul. Rosandra št. 189), na voljo pa so tudi sedeži sindikatov upokojencev v posameznih ob či nah. 8 Četrtek, 11. oktobra 2007 TRST / expo mittelschool - Tergeste DOP Collection 06/07 Priznanje in obenem spodbuda tržaškim oljkarjem Predstavili katalog olj, ki se lahko od lani ponašajo z nazivom »zaščiteno poreklo«(DOP) Kdor želi spoznati oljkarje, ki so lani vpisali svoja olja v seznam nazivov zaščitenega porekla (DOP), se lahko odslej poslužuje spletnega ali tiskanega kataloga »Tergeste DOP Collection 06/07«, katerega so predstavili v ponedeljek v prostorih vinsko-gastronomske-ga zbirališča Expo Mittelschool v Trstu. Katalog je sad skupnega dela Pripravljalnega odbora za ovrednotenje tržaškega ekstra deviškega oljčnega olja in Zadružne kraške banke, ki je pristopila v vlogi glavnega pokrovitelja. Publikacijo, ki je namenjena morebitnim kupcem po vsej Italiji, sestavljajo dvojezični teksti v italijanščini in angleščini. Ob uvodnih mislih pisatelja Luigija Caricata je slika dolinske »oljkar-ske lepotice« Eve Slavec. Naslednje strani so posvečene posameznim oljkarjem: nad krajšim besedilom, ki opisuje zgodovino domače proizvodnje, je družinska slika. Posebno pomemben je Levo olja, desno pa oljkarji na ponedeljkovi predstavitvi kataloga kroma zemljevid z lokalizacijo terenov, kjer rastejo oljke, nato so še slika steklenice olja, grafični prikaz organoleptične analize olja in strokoven opis okusa. Proizvajalci so Agricola di Trieste (Domjo), Fior Rosso (Prebeneg), Rado Kocjančič (Kroglje), Robert Ota (Boljunec), Paro-vel (Mačkolje), Poljana (Boršt), Scheri-ani (Milje), Nedda Schiozzi (Ricmanje), Starec (Boljunec) in Stevo Zahar (Boršt). Publikacija je na ogled na spletni strani www.tergestedop.it. Predstavitveni večer je povezovala Rossana Bettini Illy, svoje zadovoljstvo pa je izrazila zlasti predsednica odbora oljkarjev Elena Parovel, kije poudarila, da je skupno nastopanje pogumna in prava izbira. »Trenutno smo le kapljica v morju italijanske proizvodnje, a z združevanjem (in s sodelovanjem z banko) lahko veliko dosežemo« je dejala in pojasnila, da se je s katalogom projekt komaj začel. Promocija se bo nadaljevala tri leta, že decembra pa naj bi opremili zabojček z različnimi stekleničkami olja: zaenkrat bo zabojčkov samo 60, spomladi pa naj bi desetkratno okrepili ponudbo. Podpredsednik ZKB Adriano Kovačič je podčrtal, da je banka po tradiciji pozorna na svoj teritorij in zato tudi sodelujejo pri pobudi. Svoj pozdrav sta prinesla tudi zastopnik tržaške Trgovinske zbornice in podpredsednik pokrajinske uprave Walter Godina. Rossana Bettini je med predstavitvijo povabila pred mikrofon Aleksija Mahni-ča, ki je bil s svojim oljem (Poljana) deležen častne pohvale na sejmu Olio capitale. »Začel sem brez večjih pričakovanj, zato je vse to zame lepa pravljica« je dejal Mahnič. Publikacijo je učinkovito opremil arhitekt, grafik in oljkar Pavel Starec. Pravcati »factotum« nam je razložil, da je bilo doslej natisnjenih 2.500 kopij kataloga, poslali pa jih bodo v restavraci- je, vinoteke in druge gostinske obrate po Italiji. Dodal je, da širša promocija ni enostavna: sredstev ni na pretek, ekstra-deviško olje pa je vsako leto podvrženo strogim pregledom, tako da si morajo oljkarji z lastnim trudom prislužiti vpis med elito. Lani je preboj uspel desetim proizvajalcem, izidi letošnjih analiz pa bodo znani spomladi. Tržaški, ali bolje brežanski oljkarji so se pred časom zavedali, da je za male stvarnosti, kot je njihova, složno nastopanje edina pot, ki vodi do marketin-škega dozorevanja in posledično do uspešnega poslovanja tudi zunaj lastne pokrajine. Na tej poti, ki je vedno podrejena uspešnemu prestajanju izpita za vpis v seznam DOP, skupaj gradijo svojo prihodnost, s promocijo domačega proizvoda pa nedvomno koristijo tudi teritoriju samemu, saj postaja le-ta razpoznaven v krogih številnih ljubiteljev olja vzdolž Apeninskega polotoka. (af) Nocoj v Bazovici predstavitev publikacije Pravica do imena in priimka V Bazovskem domu v Bazovici se bo nocoj ob 20.30 odvijala druga javna predstavitev najnovejše publikacije na področju uveljavljanja slovenskega jezika z naslovom Pravica do imena in priimka, ki jo prireja SKGZ v sodelovanju s kulturnim društvom Lipa iz Bazovice. Brošuro je uredila absolventka na pravni fakulteti v Trstu Marjetica Možina, ki bo knjigo predstavila skupaj z deželnim tajnikom SKGZ Igorjem Gabrovcem. Naslednja predstavitev bo jutri popoldne ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu. Tržaško mestno predstavitev skupaj prirejajo SKGZ, ZSKD, Narodna in študijska knjižnica in Krut. V petek Dan srca v dolinski občini Združenje Cuore amico ONLUS iz Milj prireja v petek, 12. oktobra, pod pokroviteljstvom občine Dolina Dan srca. Prireditev bo potekala na županstvu občine Dolina, kot je v navadi že nekaj let. Obisk občanov je v preteklih letih pokazal, kako pozitivno sprejemajo to pobudo. Dan srca se bo začel ob 8. uri in se bo zaključil ob 12.30. Predvideva krvne izvide, merjenje krvnega pritiska, merjenje ogljikovega monoksida v pljučnih kadilcev (CO), indeks telesne teže (BMI) in razdeljevanje informativnega gradiva; vse to v okviru preprečevanja bolezni srca in ožilja. Nepravilne krvne vrednosti, predvsem količina holesterola, trigliceri-dov in HDL, prekomerna teža, visok pritisk, cigaretni dim, kvarno vplivajo na delovanje srca. To je sporočilo Dnevov srca, ki jih organizacija Cuore amico prireja v upanju, da bi pomagala ljudem, z upanjem da bodo spremenili svoj način življenja. Zato se zahvaljuje občini Dolina in njeni županji Fulvii Premolin, ki ji je z veliko občutljivostjo do svojih občanov, nudila primeren prostor -eno od dvoran na županstvu - v katerem bodo njeni člani lahko opravili svoje delo. Sv. Jakob, zaprta izpostava Tržaška občina obvešča, da bo občinska izpostava v Ul. Caprin pri Sv. Jakobu zaprta vse do ponedeljka, 15. oktobra. Dokumente, za katere so prosilci zaprosili na tej izpostavi pred zaprtjem, bodo lahko dvignili v izpostavi v Ul. Giotto 2 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure in ob torkih in četrtkih od 14. ure do 16.30. barcolana 2007 - Jutri uradni začetek spremnih prireditev jadralne prireditve Na Nabrežju glasba, vino, sejem Ob morju in na bližnjih trgih 12 tisoč kvadratnih metrov stojnic - Zvečer koncerti krajevnih glasbenikov in gostov Devetintrideseto izvedbo Barcolane bodo ta konec tedna popestrile številne spremne pobude, ki so bolj ali manj povezane s športnim oziroma jadralnim svetom. Od jutri do nedelje, 14. oktobra, bo težko reči, da se v Trstu nič ne dogaja. Med spremnimi pobudami prednjačijo: Alpe Adria Vodafone Barcolana Festival, ki se bo začel v četrtek in se zaključil v soboto, Barcolana Doc v petek in Sailing Show, ki bo trajal od jutri do nedelje. Manjkalo ne bo raznolike glasbe, raznovrstne prodajne ponudbe in kulinaričnih dobrot. Organizatorji pričakujejo, da se bo letošnje Barcolane udeležilo nad 20 tisoč jadralcev in okrog 250 tisoč obiskovalcev. Pester program spremnih pobud, ki bodo potekale ob Barcolani, se uradno začne jutri ob 15. uri. Takrat bodo odprli stojnice devete izvedbe Sailing Showa. Stojnice, ki bodo postavljene vzdolž Nabrežja, na Velikem in Borznem trgu, na Rusem mostu in vzdolž Kanala, bodo zasedale kar 12 tisoč kvadratnih metrov površine in bodo nudile ne le najrazličnejše športne oziroma jadralne artikle, temveč tudi druge vrste dobrin, od oblačil do spominkov in raznoliko kulinarično ponudbo. Med drugimi bo prisotna tudi stojnica z operaterji združenja Emergency, navzoči pa bodo tudi predstavniki jadralnih šol in združenj, zastopniki italijan- skih ladjedelnic ter gasilci, ki bodo razstavljali raz-lič no pomor sko reševal no opre mo. Na Veli kem tr -gu, začasno preimenovanem v Vas Barcolana (Vil-laggio Barcolana), bo delovala tudi Info točka. Na trgu ob Kanalu bodo na razpolago tudi radijsko vodena miniaturna plovila, izdelana po kalupu plovil, ki sodelujejo na jadralskem tekmovanju America's cup. Urnik Jadralnega sejma je sledeč: jutri, 11. oktobra, od 15. ure do polnoči, v petek 12. in soboto 13. oktobra od 10. ure do polnoči, v nedeljo pa od 9. ure do 23. ure. Za večerno razbremenitev bo poskrbelo več lokalnih in italijanskih glasbenikov, ki bodo nastopili v okviru Vodafone Barcolana Festivala. Jutri ob 20. uri bodo ozračje popestrili Giuliano Palma & the Bluebeaters, kvintet Gipsy Remade, Magratea in tržaška skupina Pow-Lean and East Bay, ki zastopa glasbeno vrsto imenovano psyche-delicous-tic rock. Za petek je predviden še bogatej ši pro gram. Poleg omenjenega jadralnega sejma in glasbenega festivala bo v samem središču mesta, in sicer na Borznem trgu in kasneje tudi v gledališču Miela, potekala pobuda Barcolana Doc, ki vključuje predstavitve, vodene degustacije (za katere bo poskrbelo združenje italijanskih someljejev AIS - Associazi- one Italiana Sommeliers), in prodajo različnih krajevnih ter tujih vin. Ob 18. uri bo v gledališču Miela na ogled razstava posvečena potovanju jadralcev in pomorskih poveljnikov (tudi tržaških), ki so dosegli Rt Horn. Konferenci bo sledilo predvajanje dokumentarnega filma Around Cape Horn. Petkov glasbeni program pa predvideva najprej hip hop glasbo, za katero bo poskrbel Giuann Shadai, sledil bo nastop italijanskega reperja Mondo Marcio in dj Fisha, znanega predstavnika elektronske scene. Večer se bo zaključil z notami milanskega ben-da Casino Royale. V soboto bodo poslušalci najprej uživali ob poslušanju ska glasbe tržaške skupine Makako Jump, sledil bo nastop predstavnice italijanske pop glasbe L'Aure ter dveh rockovskih bendov, in sicer skupine The Styles in znane skupine Negrita. Poslovilni glasbeni večer je predviden v soboto, kot običajno na Velikem trgu. Jadralni sejem pa, kot že omenjeno, bo trajal do nedelje zvečer. Koncerte sije mogoče ogledati brezplačno. Okrog 20. ure bodo nastopale predskupine, ob 21. uri pa bodo na oder stopili osrednji gostje posameznih večerov. Več o Glasbenem festivalu na spletni strani: www.barcolana.it/2007/eventi/barcolana_festival.asp. Jasmina Strekelj barcolana Vrsta omejitev v prometu Tržaška občina je ob letošnji Barcolani izdala več omejevalnih prometnih predpisov. Od 16. ure jutri do 2. ure zjutraj, v ponedeljek, 15. oktobra, bo prepovedano parkirati vozila na Malem trgu. Od 8. ure danes do nedelje, 14. oktobra, opolnoči bo pre pove da no par kira nje na Nabrežju Gulli, in sicer na območju nekdanjega bazena Bruno Bi an chi. Do pol no či v torek, 16. oktobra pa je prepovedano par kira nje na Pon terošu na ob -močju ob poslopju Banca nazi-onale del lavoro. Na dan Bar cola ne, v ne de -ljo, 14. oktobra, bo od 8. do 14. ure (oziroma do kon ca regate) bodo uved li enos mer no ces to po Furlanski cesti od svetilnika do Pro seka. Pome ni, da bo pro -met po Furlanski cesti v smeri od Pro seka pro ti mes tu pre pove dan. / TRST Četrtek, 9. oktobra 2007 1 1 dsi - Ponedeljkov večer Odkrivanje rojstnega kraja svetega Hieronima Temu vprašanju se je posvetil Rafko Valenčič s knjigo Sv. Hieronim - Mož s Krasa V Društvu slovenskih izobražencev so v ponedeljek predstavili knjigo prof. Rafka Valenčiča, ki je pred kratkim izšla pri založbi Družina, posvečena pa je liku svetega Hieronima, ki je bil prvi prevajalec Svetega pisma iz hebrejščine, ara-mejščine in stare grščine v latinščino. Avtorja in knjigo Sveti Hieronim - Mož s Krasa je predstavil prof. Rajko Bratož, ki na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani poučuje zgodovino starega veka. Knjiga je vsebinsko in oblikovno zelo bogata, saj poleg teorij vsebuje tudi slikovno gradivo. Določitev lege rojstnega kraja sv. Hieronima je zelo zapleteno vprašanje. Sam Hieronim je v enem od svojih spisov zapisal, da se je rodil v kraju Stridon, na meji med tedanjima rimskima provincama Dalmacija in Panonija. Kraj so v pozni antiki opustošili Goti. Zato je nastalo več domnev o Hieronimovem rojstnem kraju, ki jih je avtor knjige dobro predstavil. Mednje spadajo medimurska, istrska in dalmatinska. Prvi dve se nista dolgo obdržali, tretja pa je obveljala vse do tedaj, dokler ni prišlo do odkritja, da temelji na falzificiranem napisu. Bližja slovenskemu ozemlju je li-burnijska domneva, ki jo je osnoval in utemeljil hrvaški raziskovalec Mate Su-ic. Rojstni kraj sv. Hieronima je postavil v zaledje mesta Reke oziroma Kvarnera. Trdil je, da so imena krajev Šapjane, Že-jane in Mune pravzaprav skovana na antičnih toponimih. Valenčičeva kraška domneva je geografsko zelo blizu liburnijski Mateja Suica, saj je pomaknjena le slabih trideset kilometrov severneje. Virov, ki bi omogočali določitev točne lege Hieroni-movega rojstnega kraja, danes ne poznamo. Legitimen pa je seveda vsak trud. Valenčič je pri oblikovanju svoje domneve uporabil korekten in kritičen pristop, zato je njegovo delo hvalevredno, je zaključil Bratož. Sam avtor knjige je povedal, da ga je vprašanje določitve rojstnega kraja sv. Hieronima zanimalo že v študentskih letih. Suiceva liburnijska domneva ga je k temu še dodatno spodbudila. V njej je videl nekaj pomanjkljivosti, denimo te, da se je ta domneva ustavila na slovensko-hrvaški meji. V potrditev svoje teorije o kraškem izvoru sv. Hieronima je Valenčič navedel cel kup zelo starih cerkva, ki so na območju Nanosa posvečene temu svetniku. Hieronim je bil zelo navezan na središči Aquileia in Emona, zato je bil njegov rojstni kraj verjetno nekje vmes. Primož Sturman zobozdravniki Brezplačni pregledi K pobudi državnega združenja zobozdravnikov, da ob »mesecu zobne preventive« opravijo brezplačne preglede, je v naši deželi pristopilo 315 zobozdravnikov, in sicer 84 v tržaški pokrajini, 26 v goriški, 58 v pordenonski in 147 v videm-ski. Za rezervacijo pregledov so aktivirali zeleno številko 800 600 110 ter spletno stran www.mentadent.it. Ustavili ladjo Osebje pristaniškega poveljstva je ustavilo tovorno ladjo »Bi-rol N«, ki pluje pod gruzijsko zastavo, potem ko so ugotovili, da protipožarne naprave sploh ne delujejo. Ladja je bila ustavljena zaradi popravil, osebje pristaniškega poveljstva pa se je odločilo za temeljitejši pregled in ugotovilo hude poman-kljivosti. Letos so zaradi problemov glede varnosti v tržaškem pristanišču ustavili že 13 ladij. Na ponedeljkovem večeru so predstavili knjigo prof. Rafka Valenčiča kroma rai - Slovenski program Danes radijski poklon ob dvojnem Casadeievem jubileju Glasbena družina Casadei praznuje letos dvojni jubilej: Raoul Casadei, kralj »liscio« glasbe, je preteklega 15. avgusta slavil svoj 70. življenjski jubilej, njegov orkester pa je že začel praznovanja ob prihajajoči 80. obletnici delovanja. Tale dvojni pomembni jubilej so želeli obeležiti tudi v oddaji Radia Trst A Iz domače zakladnice, ki se z narodnozabavno in tradicionalno glasbo iz različnih srednjeevropskih področij uspešno ukvarja že drugo sezono zaporedoma. Voditelj oddaje Aleksi Jercog bo danes in v naslednjih treh sredah ob 13.20 (to je po opoldanskih radijskih poročilih) gostil kralja italijanske narodnozabavne glas be, Ra ou la Ca sa de i a, in nje go ve ga si na Mir ka Ca -sadeia, ki je po odstopu očeta s scene postal vodja družin ske ga or ke stra. S svo ji ma nad vse pres tiž ni ma gos -toma bo Aleksi Jercog prehodil osemdesetletno pot or- kestra Casadei, ki se lahko ponaša z oznako najdlje delujočega italijanskega ansambla. Orkester Casadei je namreč daljnega leta 1928 ustanovil Raoulov stric, violinist Secondo Casadei, ki ga v svoji domovini imajo za »Straussa iz Romagne«. Pomembnost glasbene družine Casadei pa bi za italijanski liscio lahko primerjali tudi Avsenikovemu pojavu na področju slovenske narodnozabavne glasbe. V teku štirih, nadvse pestrih od daj na va lo vih Ra di a Trst A bo do po slu šal ci lahko torej neposredno iz besed dveh prijaznih in razpoložljivih glasbenikov, kakršna sta Raoul in Mirko Casadei, izvedeli marsikaj o dolgi in plodni zgodovini orkestra Casadei, o njegovem udejstvovanju, koncertih, naj raz lič nej ših po bu dah, obe nem pa pri sluh ni li šte vil -nim za ni mi vos tim in glas be nim us peš ni cam te ga an -sam bla. ( A. J.) univerza - Jutri na sedežu leposlovne in filozofske fakultete Predstavitev slovenistike Možnosti študija bodo orisali ob 16. uri v predavalnici F v pritličju na Dvoru Campo Marzio 10 Pred kratkim (5. oktobra) seje zaključilo vpisovanje na razne tečaje v okviru fakultet Univerze v Trstu, vendar je vpis študentov še vedno mogoč, marsikdo pa tudi še ni povsem dokončno oblikoval svojega študijskega programa. Morda se bo kdo dokončno odločil, potem ko se bo udeležil predstavitve študija slovenistike na tržaški univerzi v okviru njene leposlovne in filozofske fakultete. Predstavitev bo jutri ob 16. uri na sedežu fakultete na Dvoru Campo Marzio 10 v predavalnici F v pritličju. Ob tej priložnosti bodo zainteresirani spoznali tudi učni kader, ki se letos predstavlja v znamenju novosti. Na mesto dosedanje pogodbene profesorice slovenskega jezika dr. Majde Kaučič Baša prihaja namreč nov pogodbeni profesor, Novogori-čan mlajše generacije dr. Matej Šekli, drugače preučevalec zahodnoslovenskih narečij (v tem okviru je raziskoval govore v Kanalski dolini, Reziji in Benečiji). Drugače je predstojnik stolice še vedno dr. Miran Košuta, lektorja pa dr. Ljudmila Cvetek Rus-si in dr. Zoltan Jan. Po reformi študija v skladu z bolonj- sko deklaracijo je na leposlovni in filozofski fakulteti mogoče slovenski jezik in književnost vpisovati na več študijskih smereh. Tako je v okviru dodiplomske študijske smeri za sodobne tuje jezike in kulture (Lingue e culture straniere moderne) mogoče slovenščino izbrati kot diplomski predmet (tri leta študija), poleg tega pa tudi kot drugi ali tretji jezik. V okviru dodiplomske študijske smeri za literaturo (Lettere) je predvidena tudi usmeritev slovenistika, ki je namenjena poglobljenemu študiju slovenskega jezika in književnosti (tri leta študija s slovenistično diplomsko nalogo). V okviru te študijske smeri je mogoče slovenščino vpisovati tudi kot drugi ali tretji predmet v različnih študijskih usmeritvah. Dalje je slovenščino kot prvi, drugi ali tretji jezik mogoče študirati tudi v okviru dodiplomske študijske smeri za medkulturne vede in tehnike (Scienze e Tecniche delllnterculturalita), kot enega izmed obveznih jezikov pa jo je mogoče vpisovati še v okviru kakršnekoli študijske usmeritve (celo kot diplomski predmet) tudi v okviru 23. razreda dodiplomske študijske sme- ri za vede in tehnologije likovnih umetnosti, glasbe, uprizoritvenih umetnosti in mode (Classe 23 - Classe delle lauree in scienze e tecnologie delle arti figurative, del-la musica, dello spettacolo e della moda). Za posamezne izpite je predvidenih od tri do 18 kreditnih točk letno, kar je odvisno od programa, ki si ga izbere študent. Slovenščino je poleg tega na tržaški univerzi mogoče študirati tudi na Izpopol-njevalni šoli za poučevanje na srednjih in višjih srednjih šolah (Scuola di specializza-zione per l'insegnamento nella scuola se-condaria) in v okviru tega programa vpisati slovenščino tudi na leposlovni in filozofski fakulteti. Tudi v tem primeru je za posamezne izpite predvidenih od tri do 18 kreditnih točk letno, kar je odvisno od programa, ki si ga izbere študent. Študentje lahko svoje znanje jezika izpopolnijo tudi na poletnem Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na Univerzi v Ljubljani (lektorat razpolaga s štipendijami za brezplačno udeležbo) in v okviru mednarodnega sodelovanja z bližnjimi univerzami v Republiki Sloveniji. Glavni svet Kmečke zveze Kmečka zveza vabi člane na sejo glavnega sveta, ki bo jutri ob 20. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju zveze, 2. Kmetijska varianta regulacijskega načrta občine Devin - Nabrtežina, 3. Pobude KZ v zvezi s hudo omejevalnimi naravovarstvenimi in urbanističnimi ukrepi Deželne uprave na Kraškem ozemlju, 4. Pristopitev zveze k pobudam Konfederacije kmetov CIA za zbiranje podpisov za javno peticijo za poenostavljenje birokratskih postopkov v kmetijstvu ter za vsedržavni posvet Prosti genetsko spremenjenih organizmov, 5. Pobude KZ ob prazniku sv. Martina na Proseku in v Miljah, 6. Organizacijska vprašanja, 7. Razno. Šole: objava novih področnih in ravnateljskih lestvic Vršilec dolžnosti pokrajinskega šolskega ravnatelja v Trstu Giuseppe Grieco je odredil ponovno objavo področnih in ravnateljskih lestvic za prvi pas za otroške vrtce ter osnovne, nižje in višje srednje šole. To je Grieco sklenil tudi na podlagi ugotovitve, da so nedavno objavljene lestvice vsebovale nemalo neskladnosti, zaradi česar je pokrajinski šolski urad od ministrstva za šolstvo zahteval, naj lestvice na novo predela. Nove lestvice bodo objavljene na oglasnih deskah posameznih šol jutri, 11. oktobra, pri čemer bo za njihovo objavo zadolžen vsak ravnatelj, ki bo v lestvico tudi ročno vnesel popravke na podlagi odloka pokrajinskega šolskega urada z dne 21. avgusta letos, pa tudi na podlagi kasnejših odločitev ravnateljev nekaterih šol. Krožek Lumiere vabi Z drugim delom programa za leto 2007 se nadaljuje aktivnost škedenjskega kinematografskega krožka Lumiere v prostorih KD Ivan Grbec v Škedenjski ulici št. 124. Danes bodo ob 20. uri predvajali film Giannija Amelija La stella che non c'e (Neobstoječa zvezda) - Italija-Francija-Švica, 2006. Vstop z izkaznico FICC za leto 2007, veljavno do 31.12.2007. Ob vhodu je brošura o filmu, po projekciji sledi debata. Prijava odlagališča azbesta Naravovarstvena organizacija Greenaction Transnational je v zvezi z odlagališčem v bližini Obrtne cone Zgonik, kjer je po njenih trditvah prisoten tudi azbest, obvestila oddelek karabin-jerjev iz Vidma NOE, ki se ukvarja z varstvom okolja, ter zdravstveno podjetje. Pri tem se nara-vovarstvenikom zdi čudno zadržanje Pokrajine Trst, ki je neposredno pristojna in ki je nedavno tega po njihovih besedah izrazila namen, da poseže s ciljem omejiti pojav nedovoljenih odlagališč azbesta na Krasu. Morala sta zapustiti poslopje Med pregledom raznih zapuščenih poslopij, v katerih pa se marsikdo skrivaj zadržuje, je policija v komprenzoriju na Trgu Cit-ta di Santos odkrila 37-letnega italijanskega in 22-letnega romunskega državljana. Oba sta že velikokrat imela opravka s pravico, tokrat pa jima niso očitali kakšnega novega prekrška, le povabili so ju, naj poslopje zapustita, tudi zaradi lastne varnosti. Agenti so se obrnili tudi do družbe Silos, ki je lastnica komprenzporija, češ da bi morala poskrbeti, da nihče ne vdira v stavbo. Kvestura je družbo tudi povabila, naj uvede varnostno službo, tako da bi preprečila nadaljnje vdore in s tem tudi morebitne nesreče, do katerih lahko pride v dotrajanih poslopjih. 10 Četrtek, 11. oktobra 2007 TRST / velenje - Mladi gledališčniki iz Brega na Pikinem festivalu Pikastih osemnajst Mladinska gledališka skupina se je predstavila s Piko Nogavičko v režiji Bože Hrvatič »Mar veste, zakaj se Pika imenuje Pika?,« je z uvodnimi besedami prisrčna napovedovalka nagovorila mlado občinstvo v dvorani: »Ker ima pike in je pikasta!!« Navihana devetletna rde-čelasa deklica pegastega obraza se je po poletnem premoru spet vrnila na odrske deske. Tokrat se je podala v Velenje na največji otroški festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja v svojo sredo številne odrske ansamble in osnovnošolske obiskovalce iz vse Slovenije. V četrtek, 20. septembra letos, se je mladinska gledališka skupina iz Brega, ki deluje v okviru društva KD Slovenec iz Boršta in Zabrežca, odpeljala v spremstvu svojih najožjih sodelavcev, kostumistk Ester in Dajane, zvočnih tehnikov Petra in Erika, mamic, očkov in babic, na omenjeno prireditev. Pod skrbnim in požrtvovalnim mentorstvom režiserke gospe Bože Hrvatič in koreografinje Klare Vodo-pivec je nastopila s svojo otroško glasbeno veseloigro Pika Nogavička v izredno lepi gledališki dvorani velenjske glasbene šole. Organizatorji manifestacije so nastopajoče toplo sprejeli. Predstava je bila na sporedu v jutranjih urah v dveh izmenah. Z nastopoma so bili prav vsi zadovoljni, igralci in publika, saj je mala »špasna deklica« pritegnila in razvedrila vse prisotne v dvorani. Pikine vragolije in potegavščine so spodbudile navzoče občinstvo, da aktivno sodeluje pri uprizoritvi in na koncu nagradi nastopajoče z dolgim ploskanjem. Za mlade igralce je bilo to pravo zadoščenje, ki je še dodatno kronalo zelo uspešno mi- nulo sezono (naj omenimo le troje nagrad, ki jih je Pika Nogavička odnesla na mavhinjskem gledališkem tekmovanju: za naj bolj šo režijo, za naj bolj šo interpretacijo vloge protagonista, za najboljšo izvirno glasbo in si obenem prislužila televizijsko snemanje). Po »uradnem« jutranjem delu je obisk v Velenju potekal v bolj sproščenem in zabavnem vzdušju. Prireditev - Pikin Festival, ki je letos potekal od 16. do 22. septembra - ni zaobjemala namreč le gledaliških predstav, ki so se zvrščale na več prizoriščih, pač pa je ponujala razvejano paleto vzporednih pobud in otroških ustvarjalnih delavnic. Nameščene so bile v velikih belih šotorih in jih je bilo letos nad sto. Naj omenimo le nekatere : Pikina igralni- ca, Pikina lepotilnica, Pikasti računalniki, Pika poje in igra, Pikaste lutke, Pikast nakit, Pikast labirint, Pikasti voščeni ulitki in še in še. Rdeča nit vsega dogajanja je bila praznična številka osemnajst, vzeta iz samega naslova festivala - Pikastih osemnajst - nanašajoč se na zaporedno število izvedb in obenem na polnoletnost hudomušne junakinje, ki se še vedno ni znebila otroške iskrene vedrine, tiste vedrine, ki je vseskozi zaznamovala tudi vso mlado dramsko skupino. V preživetem dnevu, polnem dobre volje in nasmeha, so se obiskovalci iz Brega vrnili polni nepozabnih utrinkov in odnesli lepe spomine, nova doživetja in dragocene izkušnje ter svežega in novega zagona za bodoče načrte. (Ks) Včeraj danes U Kino ¿i Čestitke Danes, SREDA, 10. oktobra 2007 DANIJEL Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 18.29 - Dolžina dneva 11.15. Luna vzide ob 6.25 in zatone ob 17.56. Jutri, ČETRTEK, 11. oktobra 2007 MILAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,6 stopinje C, zračni tlak 10121 mb ustaljen, veter 42 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 19,6 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 8. , do sobote, 13. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Fellu-ga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ALCIONE - 21.30 »Le vite degli al-tri», 16.30, 19.00 »Io non sono qui«. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Michael Clayton«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Espiazione«. CINECITY - 16.00, 20.00 »I Simpson - Il film«; 17.55, 22.00 »Planet terror«; 19.40 »Il buio nell'anima«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.05 »Un' impresa da Dio«; 16.30, 22.00 »Hair-spray«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 «Rush hour: missione Parigi»; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 «Cemento ar-mato»; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 «Surf's up: i re delle onde»; 16.30, 19.40, 22.00 «Michael Clayton». EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 21.00 »In questo mondo libero...«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.00, 20.00, 21.30 »Soffio«. FELLINI - 18.45, 20.30, 22.15 »La ra-gazza del lago»;17.00 »Shrek ter-zo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.25, 22.20 »Cemento armato«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hairspray«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.20 »Gasilca pred oltarjem«; 17.50 »Zvezdni prah«; 21.40 »Planet terorja«; 19.20 »Nekaj dni v septembru«; 20.30 »Super hudo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.30, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 22.15 »Surf's up - I re delle onde», 20.30 »28 settimane dopo«; 22.15 »Grindhouse - Planet terror«; Dvorana 3: 20.15 »Il buio dell'anima«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un'im-presa da Dio«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 22.15 »Rush hour missione Parigi«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18.letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Micheal Clay-ton«; Dvorana 2: 17.45 »Hairspray - Grasso e bello?«; 20.10, 22.15 «La ragazza del lago»; Dvorana 3: 17.30 »I Simpson - Il film«; 20.00, 22.00 «Cemento armato»; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Un'impresa da Dio«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Le ragioni dell'aragosta«. Pevci MoPZ Breg čestitajo pevcu Miru Kalcu in ženi Lijani ob rojstvu vnuka ALJAŠA. Mnogo zdravja in veselja! S Izleti PODJETJE GUŠTIN VW AUDI Obrtna cona "Zgonik" zaposli resnega in sposobnega mehanika in resnega vajenca. Tel. 040225343 PODJETJE V KOPRU išče osebje od 25 do 50 let za lažje uradniško delo. Polovični delovni čas in možnost redne zaposlitve. Resno zainteresirani in motivirani naj kličejo na tel. 00386-5-6641074 (od 13. do 19. ure). PRIZNANO PODJETJE NA PODROČJU VARNOSTI IŠČE dinamične prodajalce/ke, tudi pluri-mandatarne, za širjenje prodajne mreže v Italiji in Sloveniji. Izredno visoke provizije. Tel. 3356780455. V OBRTNI CONI ''ZGONIK'' dajem v najem prostor, ca 150-200 kv.m, prvo nadstropje. Tel. 3482812360 SPDT NA BURNJAK- SPDT prireja v nedeljo, 21. oktobra 2007, izlet na »Praznik kostanja v Burnjak«, v Gorenji Tarbi, Srednje (Tribil Su-periore, Stregna), tradicionalna prireditev Nadiških Dolin. Predviden je pohod v organizaciji Planinske družine Benečije, ogled razstav in sejma kostanja. Ker je izlet avtobusni naj se člani in prijatelji čimprej prijavijo na tel. št.: 040-220155 (Li-vio) ali 040-2176855 (Vojka). IZLET NA BURNJAK: Kmečka zveza prireja v nedeljo, 21. oktobra izlet na praznik kostanja BURNJAK v Gorenji Tarbij, ki spada med tradicionalne prireditve Nadiških dolin, kjer se četrto leto zapored srečujejo slovenski kmetje iz treh dežel: Koroške, Slovenije in FJK. V programu je predviden ogled Stare gore, ogled razstav in sejma kostanja in obrti, sv. maša in procesija, koncert moškega okteta » Odmevi« iz Saleža in ogled mesta Čedad. Cena izleta, ki vključuje potovanje z avtobusom in kosilo, je 30,00 evrov. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.30 po tradicionalnih poteh: Bazovica, Opčine, Sesljan. TRADICIONALNI IZLET OLJKARJEV, ki ga organizira Tržaška Kmetijska Zadruga, se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra in vas bo peljal na ogled Istre in bližnje Dalmacije. Poleg oljčnih nasadov in oljarn si boste lahko ogledali Brijone, Opatijo in Otok Krk. Če ste zainteresirani, pokličite na tel.št. 040/8990103 Laura ali 040/8990108 Roberta. H Mali oglasi V TRSTU, v bližini Slovenskega stalnega gledališča, prodam komfortno stanovanje v dveh etažah, po zelo ugodni ceni, možnost odkupa parkirnega mesta. Za informacije v večernih urah na tel. št.: 040-229343 ali na 00386-41905947. DAJEM V NAJEM novo dvosobno stanovanje z garažo v Sežani. Pokličete lahko v večernih urah na tel. št.: 328-9699156. GOSPA nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. 328-3617053. IŠČEM zazidljiv teren za enostano-vanjsko hišo v Barkovljah, Furlanski cesti na Kontovelu s pogledom na morje ali na novo zgrajeno hišo v istih conah. Tel. 040-662023. KMETIJA Komar iz Loga prodaja ex-tra-deviško oljčno olje in sveža kokošja jajca. Tel. 040-380749. LESTVE vseh vrst za delo in dom, aluminijaste, lesene, prodam po ugodni ceni. Nekatere tudi po polovični ceni. Tel. 050-54390 ali 3482801144. POBIRAM oljke. Tel. 347-0466075 ali 335-5268055. PRODAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Gabrovce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 3385313529. PRODAM suha drva. Tel. na št.: 3397456210. PRODAM lepo, svetlo in popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje na mirni ulici v bližini Ljudskega vrta. Tel. 335-6002920. V GORICI dajem v najem prostor, 50 kv. metrov, svetel, v hiši z vrtom, primeren za skladišče ali garažo. Tel. 040-228262 ali 334-7855908. V NAJEM iščem bivališče (podstrešno oz. monolokal in kopalnica ali podobno), najmanj 30/40 kv. metrov, tudi preprosto, le da svetlo in prazno za ceno od 250,00 do 310,00 evrov. Klicati na tel. št. 040-392018 ali 340-2620400. ZARADI SELITVE prodam po ugodni ceni skoraj novo opremo za dnevno sobo. Tel. na št.: 040228174 ob uri kosila. Osmice predavanje »Kras - tako znani, tako neznani«, ki ga je pripravil Paolo Sossi; v nedeljo, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v ponedeljek, 22. oktobra ob 20. uri Riccardo Illy: La rana cinese. Ob prisotnosti avtorja bo srečanje vodil Bojan Brezigar; v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! SKGZ v sodelovanju s SKD Lipa vabi na predstavitev brošure Pravica do imena in priimka, ki bo danes, 10. oktobra ob 20.30 v bazovskem domu. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODI-NAMIČNO KMETOVANJE prireja v petek, 19. oktobra ob 20. uri v Kulturnem društvu Ivan Grbec, Ške-denjska ul. 124 - Trst, predavanje na temo: PREHRANA IN BIODINA-MIČNO KMETOVANJE, primerjalna analiza med industrijsko, biološko in biodinamično metodo kmetovanja. Predavatelj je dr. Michele Codogno, univerzitetni raziskovalec, docent rastlinske ekologije. Vstop prost. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Praprotu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narodnozabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 347-6849247 (Erik) ali info@god-banabrezina.it ali fax 040-2529063. ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »COROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: societa polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), Insieme »Lumen vocale« (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano (videm), associa-zione corale »Citta di Gradisca« (GO), coro polifonico »Citta di Pordenone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantare« (TS), OPZ »Fran Venturini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salieri« (Videm), vokalna skupina »Citta di San Vito« (PN), associazione corale »Au-dite Nova« (GO), ŽPZ »Multifa-riam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor »Cja-stelir« (Videm), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. Loterija 9. oktobra 2007 OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Miro Žigon. Zgo-nik 36, tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samatorci 17. Tel. 040229449. PRI PIŠČANCIH sta odprla osmico Andrej in Erika Ferfolja. Toplo vabljeni! IS Prireditve SKD VALENTIN VODNIK vabi v soboto, 13. oktobra 2007, ob 20.30, v cerkvico sv. Martina v Dolini, na koncert MePZ Isarlust iz Strassla-cha (Munchen). Prosti prispevki večera bodo namenjeni popravilom bolnice Franje. SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v sredo, 17. oktobra 2007, ob 20.30, Bari 51 53 14 52 1 Cagliari 67 33 21 84 47 Firence 17 35 36 23 25 Genova 69 7 77 29 84 Milan 7 81 87 26 59 Neapelj 57 16 86 35 39 Palermo 9 25 27 2 8 Rim 78 83 55 4 84 Turin 60 12 68 83 58 Benetke 87 46 70 86 6 Nazionale 20 17 6 33 30 Super Enalotto Št. 121 7 9 17 51 57 78 jolly 87 Nagradni sklad 2.983.020,95 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 22.319.914,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 21 dobitnikov s 5 točkami 28.409,73 € 1.962 dobitnikov s 4 točkami 304,07 € 69.100 dobitnikov s 3 točkami 8,63 € Superstar 20 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 30.407,00 € 195 dobitnikov s 3 točkami 863,00 € 2.993 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.959 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 33.598 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST €M7 jnMM/ Slovenska kulturno , , . Slovenskim kulturnim , , v sodelovanju s , .. r. gospodarska zveza J društvom Lipa VUUDNO VABI NA predstavitev priročnika za uveljavl|anje Izvorne oblike Imena In priimka »PRAVICA DO IMENA IN PRIIMKA« danes, 10. oktobra 2007, ob 20.30 uri v Bazovskem domu petek, 12. oktobra 20.30 - SKD Barkovlje sobota, 13. oktobra 20.30 - KD France Prešeren, Boljunec mSME_ H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo v petek, 12. oktobra 2007 potekale na naši šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko tudi pogovorili z razredniki. Obenem bo potekalo tudi srečanje za starše 1. razredov. Starši dijakov so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. H Obvestila 45-LETNIKI IZ KRASA! Kdor bi se rad udeležil skupne večerje naj pokliče na tel. št. 040-213760 (Egon) ali 040214526 (Marko). 60-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE sklicujejo sestanek za zmenek praznovanja v petek, 12. oktobra, ob 19.30, v zadružni gostilni v Dolini. Tel.: 3356174714. ATELIER DEGLI ARTISTI vabi do 20. oktobra (ko bo ob 17.30 tudi nagrajevanje) na ogled kolektivne kulturne razstave »Jadra in marine našega morja« (Dvorana - Sala Victoria - Pomorska postaja, Molo Bersaglieri št. 3). Razstava je odprta s sledečim urnikom: od 8. do 12. ter od 15. do 20. ure. AŠD MLADINA IN KD VESNA organizirata začetni in nadaljevalni tečaj SALSE v domu Alberta Sirka v Križu pod vodstvom federacijskih plesnih učiteljev. Za informacije in prijave kličite na tel. št. 338-6376575 ali 040220718. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 3475292058 ter obišcete spletno stran »www.skbrdina.org«. AŠD-SK BRDINA vabi vse zainteresirane člane na informativni sestanek za uvod v tekmovalno sezono 2007/08. Sestanek bo na sedežu društva v Merčedolu v ponedeljek, 15. oktobra 2007, s pričetkom ob 20. uri. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 3475292085. Vljudno vabljeni. »DAN SRCA« V OBČINI DOLINA-Združenje »Cuore Amico ONLUS« iz Milj, s pokroviteljstvom občine Dolina, prireja v petek, 12. oktobra 2007, Dan Srca na županstvu občine Dolina, od 8.00 ure do 12.30. V tem času bo možno opraviti meritev krvnega pritiska, določiti pokazatelja telesne mase (BMI), izmeriti količino ogljikovega monoksida (CO) v pljučih kadilcev; potekalo bo tudi razdeljevanje informativnega gradiva. Poleg tega se bo izvedlo dva brezplačna krvna izvida s takojšnjim izidom, na izbiro med sledečimi: holesterol, holesterol HDL, gli-kemija, transaminaza, trigliceridi, gama GT, kreatinin, hemoglobin, urike-mija, kalij. Strokovno osebje prihaja iz oddelka za Kardiologijo bolnišnice na Katinari. KMEČKA ZVEZA vabi na sejo glavnega sveta, ki bo jutri, 11. oktobra 2007, ob 20.00 uri, v razstavni dvorani Za- družne kraške banke na Opčinah, s sledečim dnevnim redom: poročilo o delovanju zveze; kmetijska varianta reg. Načrta Devinsko Nabrežinske občine; pobude zveze v zvezi z hudo omejevalnimi naravovarstvenimi in urbanističnimi ukrepi Deželne uprave na Kraškem ozemlju; pristopitev zveze k pobudam CIA za zbiranje podpisov za javno peticijo za poenostavljenje birokratskih postopkov v kmetijstvu ter za vsedržavni posvet »Prosti genetsko spremenjenih organizmov«; pobude KZ ob prazniku S. Martina na Prose-ku in Miljah; organizacijska vprašanja; razno. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 13. oktobra s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini postaja. Za ples bo igral »Duo melody«. KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. OBČINA ZGONIK - Občinska Uprava prireja v ponedeljek, 15. oktobra 2007, ob 20. uri, na balinišču v Samatorci javno srečanje za občane iz Samatorce, Saleža in Brišč. Dnevni red: Pregled delovanja občinske Uprave; Prošnja Lovske družine Salež za najem nekaterih jusarskih zemljišč; Razno. ODBORNIKI JUSA KONTOVEL obveščajo članstvo, da sprejemajo prošnje za sečnjo svežih drvi in pobiranje su-hljadi do 31. oktobra. PRIMARNE VOLITVE ZA DEMOKRATSKO STRANKO: V nedeljo, 14. oktobra, se bodo po vsej Italiji odvijale »primarne volitve za Demokratsko stranko«. O pomenu, razlogih in perspektivah novega političnega subjekta bo govora na javni skupščini jutri, 11. oktobra 2007, ob 19. uri, v sejni dvorani ŠK centra v Zgoniku. Prisotni bodo Miloš Budin, Tamara Blažina in ostali kandidati na listah, ki podpirajo Veltroni-ja za vsedržavnega tajnika in Zvech-a za deželnega tajnika v 2. tržaškem okrožju. SKD F. PREŠEREN vabi ljubitelje latin-sko-ameriških in karibskih plesov na plesni tečaj pod vodstvom učiteljice Antonelle Vitale iz priznanega »Club Diamante-FVG«. Treningi se bodo vršili vsak torek v društveni dvorani gledališča Prešeren, v dveh izmenah: 20.30-21.30 začetniki; 21.30-22.30 nadaljevalni tečaj. 9. oktobra, je vaja odpadla in jo bomo nadoknadili jutri, 11. oktobra, z istim urnikom. Toplo vabljeni na poskusno vajo! SKD F. PREŠEREN vabi na tečaj TAM-BURIC za otroke in najstnike pod vodstvom diplomiranega učitelja Sergia Zigiottija iz Ferrare. Tečaji se bodo odvijali vsak petek v popoldanskih urah. Možne so individualne in skupinske vaje. Začetek tečajev bo v petek, 19. oktobra. Info: Sergio 347 4735017. SKD F. PREŠEREN vabi na tečaj ŠIVANJA NOŠE pod strokovnim mentorstvom Franke Slavec iz Folklorne Skupine »Stu Ledi«, vsak četrtek od 20.30 dalje, v občinskem gledališču v Bol-juncu. Vabljene lanske in nove tečajnice! SKD F. PREŠEREN vabi osnovnošolce in najstnike na PLESNO ŠOLO pod vodstvom učiteljev Fulvia in Anne Settomini iz priznanega »Club Diamante-FVG«. Treningi se bodo vršili v ponedeljek: 16.00-16.45 skupinske koreografije - hip hop za srednje in višješol-ce; 16.45-17.30 latinsko-ameriški in standard plesi v parih za osnovno in srednješolce; 17.30-18.15 hip hop za osnovnošolce. V torek: 16.45-17.30 plesi v parih za višješolce. Toplo vabljeni na poskusno vajo! SKGZ, v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, NARODNO IN ŠTUDIJSKO KNJIŽNICO in KRUTOM, vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »PRAVICA DO IMENA IN PRIIMKA« ki bo jutri, 11. oktobra 2007, ob 18. uri, v Narodnem domu v Trstu (Ul. F.Filzi 14). SLOVENSKA SKUPNOST vabi člane in somišljenike na srečanje, ki bo v četrtek, 11. oktobra 2007, ob 18. uri v Finžgarjevem Domu na Opčinah, med kandidati in podporniki liste »Slovenci za Morettona« in kandidatom za deželnega tajnika Demokratske Stranke Gianfrancom Morettonom. Prisoten bo tudi vladni podtajnik Ettore Ro-sato. STROKOVNI TEČAJ V IZPOPOLNJEVANJU SLOVENSKEGA JEZIKA Namenjen je šolnikom, prevajalcem, časnikarjem in vsem, ki jim ni vseeno, kako obvladajo svoj materni jezik. Od oktobra do maja z visoko kvalificirano izvedenko. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040212289. TAMBURAŠKI ANSAMBEL SKD »F. PREŠEREN« išče nove člane, da se jim pridružijo, vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje v občinskem gledališču v Boljuncu. Ansambel vodi domačin, izkušeni glasbenik Ervin Žerjal. TOP TEEN, v sodelovanju z društvom KRD Dom Briščiki, organizira ciklus 12. srečanj modernega plesa z zaključnim nastopom, za najstnike od 12. do 16. leta starosti, bivajoče v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Repenta-bor. Tečaj bo vodila Daša Grgič vsak torek, od 23. oktobra 2007 dalje, od 18. do 19. ure, v društvenih prostorih, v Briščikih, 77 (Občina Zgonik). Za vpise kličite na tel. št. :335-7611598 (Monica) ob torkih in četrtkih, od 14. do 16. ure, najkasneje do 16. oktobra 2007. Storitev je brezplačna, število je omejeno, zato pokličite čimprej! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 13. oktobra, ob 16. uri, predviden odhod avtobusa za gostovanje v Postojni. TEČAJ ANGLEŠČINE: začetne in nadaljevalne tečaje, konverzacijo in individualne lekcije bosta vodili izvedenki za poučevanja angleščine za otroke, za odrasle in za ciljne skupine s specifičnimi željami. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE Vodila ga bo izvedenke z dolgoletnimi izkušnjami na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJI TAI CHI: 4 srečanja mesečno od oktobra do konca junija s specializiranim vaditeljem. Vpisi vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. ure na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: tel. 040-212289. SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. OTROŠKO-MLADINSKA pevska - glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Matijačič in Aljoša Saksida. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek, 15. oktobra ob 18. uri. Informacije na tel. št. 380-3584580. AŠD SOKOL vabi vsa dekleta od letnikov 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati na tel. št.: 335-5313253 (Cirilo) ali 3488850427 (Lajris). Vabljene tudi nove odbojkarice! SLOVENSKA SKUPNOST vabi na srečanje »Naj se Slovenska skupnost vrne v deželni svet«, ki bo danes, 10. oktobra v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž, s pričetkom ob 20. uri. Ob priliki bo predstavljena tudi lista »Slovenci za Morettona«, ki nastopa na primarnih volitvah za Demokratsko stranko v okrožju Gorica. Večer je namenjen predstavitvi možnosti, ki se za Slovensko skupnost odpirajo, da se s svojim imenom in simbolom vrne v deželni svet na naslednjih deželnih volitvah. TRŽAŠKA FEDERACIJA stranke slovenskih in italijanskih komunistov poziva vse zaposlene v zasebnem in javnem sektorju, naj se danes, 10. oktobra, udeležijo referenduma za oceno rezultatov julijskih pogodb o ta-kozvanem »paketu welfare«, ki zadeva upokojitve, delovne pogodbe in mladinsko zaposlenost. Zvezni sindikati so organizirali volišča na naslednjih mestih: v Trstu: na ulici Pon-dares 8 (CGIL), na Trgu Dalmazia 1 (CISL) in na ulici Polonio 5 (UIL); v Domju: Str. della Rosandra 58 (CGIL), Str. Vecchia dell'Istria 10 (CISL), Str. della Rosandra 189 (UIL); v Miljah na ulici Mazzini 3 (CGIl); v Nabrežini na Trgu Sv. Roka 103 (CGIL). Volišča bodo odprta danes, 10. oktobra od 9.00 do 14.00. Volijo lahko vsi stalno zaposleni, upokojenci tisti, ki imajo atipične pogodbe in pogodbe za določen čas (precari) in nezaposleni, tudi če niso vpisani v noben sindikat, dovolj da pokažejo delovno pogodbo, mesečno plačo, prejem pokojnine ali pa vpis v seznam nezaposlenih. SIK meni, da so nekateri členi pogodbe nesprejemljivi in krivični do revnejših in manj zaščitenih slojev, zato vabi vse naj volijo ne. SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih v oktobru in novembru, ob sobotah, od 9.30 do 12.00. Za vpis 040-200620 (Mileva). LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040-220680. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo tečaj PILATESA pričel v četrtek, 11. oktobra 2007. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št.: 3404835610 (Anica) ali 040-327062 (Norma). SKD IGO GRUDEN prireja dve delavnici ročnih spretnosti za otroke od 7. do 13. leta v oktobru in novembru, ob četrtkih z urnikom od 17. do 18.30: šivanje bleščic in biserčkov z začetkom v četrtek, 11. oktobra, tel. 338-8475906 ( Sandra Poljšak); oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Koja-nec). USTVARJALNA DELAVNICA DRAGULJEV - Šc Melanie Klein vabi na ustvarjalno delavnico izdelovanja prstanov, uhanov in ogrlic iz steklenih biserčkov Swarovsky. Srečanje bo v soboto, 13. oktobra od 15. do 18. ure. Za informacije in prijave pokličite na 328-4559414; info@melanieklein.org. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 347-6849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje. AŠD SOKOL obvešča, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra pričel prvi trening odbojke za letnike 1996 - 1997 in 1998 (minivolley) v telovadnici v Sesljanu od 17.00 do 18.30. Za vse informacije poklicati Cirilo 335-5313253. Vabljeni vse deklice, ki bi se rade ukvarjale z odbojko. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org«. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole, organizirajo informativno srečanje na temo zdravja in družinskih odnosov. Srečanje je brezplačno in bo potekalo v torek, 16. oktobra 2007, od 17.30 do 18.30 v prostorih socialne službe Devin-Na-brežina v Naselju Sv. Mavra št. 124, Se-sljan. Program bo naslednji: 16. oktobra 2007 - predavatelj dr. Enrico Bruno, primarni pediater in predavateljica dr. Maria Antonella Celea, psihologinja, bosta obravnavala temo »Prehrambene motnje: anoreksija, bulimi-ja in debelost, iz zdravstvenega in psihološkega vidika«. Četrtek, 11. oktobra 2007 1B TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanie-klein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje začetnikov v dva tečaja: prvi se bo začel 20. oktobra. Urnik: sobota od 9. do 10. ure in torek po dogovoru. Drugi bo stekel 23. oktobra. Urnik: torek od 17. do 18. ure in petek po dogovoru. Prijave in info: 040-200620 (Mileva). 45-LETNIKI dolinske občine bomo skupno ugasnili svečke na torti v petek, 26. oktobra. Prijave zbirajo najkasneje do 19. oktobra Fausto - 335 5465636, Robi - 333 6557822, Boris -347 3591855 in Ksenja - 320 0717920. Prispevki Namesto cvetja na grob drage Jolande Komar daruje družina Ferfoglia (Repen 93) 25,00 evrov za Sklad Mijta Čuk. V spomin na Ivana Lesizzo daruje Danila Košuta 30,00 evrov za Ribiški muzej. V spomin na Ivana Lesizzo daruje Claudio Stergonšek 30,00 evrov za Ribiški muzej. V spomin na Ginota Verginello darujejo Marina, Elena in Tamara Prašelj 30,00 evrov za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Brunota Per-narčiča darujeta Jožica in Rožeta 30,00 evrov za AŠK Kras. Namesto cvetja na grob bratranca Čele-ta Sancina daruje Silva Grgič (Tagur-njeva) s Padrič 30,00 evrov za folklorno skupino Stu Ledi. t Zapustila nas je naša draga Edda Turcinovich vd. Zupancich Žalostno vest sporoča sin Davor z družino Pogreb bo v petek, 12. oktobra, ob 13.00 uri iz mrtvašnice v Ulici Costalunga v bazovsko cerkev. Bazovica, 10. oktobra 2007 Kraško pogrebno podjetje Lipa Žalovanju se pridružujejo družine Jevnikar iz Trsta, Bazovice in Repna Žalovanju se pridružujeta svakinja Eda in nečakinja Barbara z družino Edda,ostala boš vedno v našem spominu Silvana, Uccio in družina 10.10.2002 10.10.2007 Marija Stepančič por. Bandi Pet let je minilo, odkar si nas zapustila. Vedno se te z ljubeznijo spominjamo. Tvoja družina Lakotišče, 10. oktobra 2007 PRED POL STOLETJA ZAČETEK VESOLJSKE DOBE Sergej Pavlovič Koroljev Sovjetski Sput Wernher von Braun je nedvomno sinonim ameriške osvojitve vesolja, Sergej Pavlovič Koroljev pa je isto vlogo odigral na strani Sovjetske zveze, vendar je med njima veliko razlik, saj je slednji deloval v mnogo manj ugodnem okolju in je v glavnem nepoznan širši javnosti, obenem pa je tudi treba priznati, da je resnični zmagovalec tekme za vesolje. Oče sovjetske osvojitve vesolja se je rodil leta 1907 v kraju Žitomir v Ukrajini, že kot mladeniča ga je pritegnilo letalstvo in se je kmalu začel ukvarjati tudi z načrtovanjem letal in ne samo z letenjem. Preselil se je v Moskvo, kjer je študiral na specialistični visoki šoli in diplomiral iz inženirstva pod vodstvom znamenitega načrtovalca Andreja Tupoljeva. V 30-ih letih se je začel zanimati za raketni pogon in je sodeloval pri načrtovanju vojaških raket; med drugim je izdelal poseben stabilizacijski gi-roskopski sistem. Leta 1939 ga je tajna policija NKVD aretirala v okviru velikih Stalinovih čistk in ga poslala v sibirski gulag Kol j ima, kjer je vsako leto umrlo približno 30 odstotkov zapornikov. Nekatere druge člane načrtovalne skupine so ustrelili, Koroljev pa je preživel, čeprav ga je gulag stal vse zobe, ki so mu izpadli, in mu povzročil hude trebušne in srčne motnje, ki se jih ni nikoli rešil. Po delni reviziji obsodbe so ga med vojno internirali v taborišče za sumljive znanstvenike in intelektualce, kjer je sodeloval pri načrtovanju Tupoljevih letal, nato pa raket. Junija 1944 je bil oproščen obtožb in naslednje leto nagrajen s polkovniškim činom Rdeče armade. Z drugimi izvedenci je po zmagi odšel v Nemčijo, kjer se je že vodila tekma z zahodnimi zavezniki za odkritje nacističnih načrtov za rakete V2. Sovjeti so »uvozili« okrog 5 tisoč nemških izvedencev, najpomembnejši, skupaj z glavnim načrtovalcem von Braunom, pa so postali del ameriškega »vojnega plena«. Ko je odgovornost za načrtovanje sovjetskih balističnih raket prevzel minister Dimitrij Ustinov, je bil Koroljev imenovan za glavnega načrtovalca. Na podlagi načrtov nemških raket so leta 1947 izdelali izboljšano raketo R1 z dometom 3 tisoč km, leta 1952 pa R7 Semyorko, dvostopenjsko medcelinsko raketo, ki je na začetku lahko ponesla 5 in pol tonsko jedrsko konico do 7 tisoč km razdalje. Za Koroljeva je bilo leto 1957 prelomno: tistega leta je bil dokončno rehabilitiran, predvsem pa je to bilo leto Sputnika. Ker je to bilo mednarodno geofizikalno leto, so na hitro osnovali in realizirali načrt za prvi umetni satelit, ki so ga s skoraj nepričakovanim uspehom Iansirali 4. oktobra. Potem se je Koroljev ukvarjal še z nadaljnjimi razvoji satelitov in predvsem z načrtovano osvojitvijo Lune, proti kateri so leta 1958 izstrelili prvo sondo, ki pa je ni zadela, pač pa so jo naslednje sonde Luna 2 in 3, s katero so fotografirali skrito stran Meseca. Koroljevov uspeh je tudi vrsta vesoljskih ladjic Vo-stok, s katero je aprila 1961 poletel prvi vesoljec Jurij Gagarin. Sledil je tudi načrtom za osvojitev Lune in za druge vesoljske podvi-gC' Opisujejo ga kot manjše in čokate postave, temnih in bistrih oči, po značaju pesimista in cinika, ki je rad ponavljal, da »saj bomo vsi izginili brez sledu«. Bil je tudi šibkega zdravja, ki ga je trpljenje v gulagu močno zrahljalo. Leta 1960 ga je zadela srčna kap, pa je preživel in kljub nasprotnemu mnenju zdravnikov nadaljeval s trdim delom Trpel je zaradi trebušnih težav, zaradi česar so ga januarja 1966 operirali na črevesju, nekaj dni zatem pa je umrl, verjetno zaradi raka in srčnih težav, ne da bi še prišel k zavesti. Vse do smrti je bilo njegovo ime nepoznano, pa ne samo na Zahodu, pač pa tudi v sami Sovjetski zvezi, saj so oblasti prikrivale vsako informacijo v zvezi z vesoljskimi načrti. In ko so kandidirali za Nobelovo priznanje odgovornega za podvig Sputnika, so sovjetske oblasti nagrado zavrnile, češ da gre za zmago celotnega sovjetskega ljudstva. V zadnjih letih življenja so Koroljeva dvakrat imenovali za junaka socialističnega dela, dobil je tri Leninova priznanja in postal je član ruske akademijo znanosti. Po smrti pa so mu dodelili najvišje priznanje: njegove pepel so zazidali v kremeljski zid. Po Koroljevu so tudi poimenovali krater na Luni, in sicer na drugi strani meseca, krater na Marsu in enega od asteroidov. V Moskvi so po očetu sovjetske astronavtike poimenovali ulico, leta 1996 je ruski predsednik Boris Jelcin preimenoval mesto Kalingrad v Koroljev, še za časa Sovjetske zveze pa so izdali deset znamk v čast velikemu načrtovalcu osvojitve vesolja. V Bajkonurju, mestu zvezd, od koder so njegove rakete s sateliti letele v vesolje, stoji velik doprsni kip. inilo je pol stoletja od tistega oktobra 1957, ko je Zemljo začel obkrožati prvi umetni satelit - Sputnik - in je človeštvo stopilo v vesoljsko dobo. Danes leti okrog Zemlje približno 10 tisoč satelitov, eden celo s stalno človeško posadko, kroži pa tudi več sto tisoč delov in drobcev nosilnih raket ter drugih »vesoljskih odpadkov«. S satelitov sprejemamo vsak dan televizijske programe, v avtomobilu nas vodi satelitski navigacijski sistem, telefonski klici na daljavo gredo prek satelitskih pretvornikov, vremenske napovedi slonijo na satelitskih slikah itd. V vsaki hiši je več »stranskih proizvodov« vesoljske tekme: od aluminijaste folije do teflonske ponve, od svedra na akumulator do parabole na strehi. Sateliti so postali del našega vsakdana. Pred pol stoletja pa je bila nad nami samo neskončna praznina. Iz daljnega otroštva mi je ostal živ spomin na večer, ko smo se s starši podali na Trstenik ob uri, ko so časopisi napovedali, da bo satelit preletel naše nebo. Zelo verjetno to ni bil prvi Sputnik, ki je bil premajhen, da bi ga videli s prostim očesom, pač pa njegov naslednik, tisti s psičko Lajko na krovu, ki je bil znatno večji in ga je bilo lažje videti na večernem oziroma jutranjem nebu. Vsekakor nas je vse zelo ganilo, ko se je v smeri proti mestu na temnem nebu pojavila svetla točka, ki se je premikala sredi negibnih zvezd. Videti satelit na nebu ni več nobena redkost, takrat pa je bil razburljiv dogodek, popolna prelomnica z vso dotedanjo človeško zgodovino, ki je bila čvrsto priklenjena na Zemljo. Začetki vzpona človeka v vesolje so bili nedvomno pod znakom srpa in kladiva. Tistega 4. oktobra 1957 je s kozmod-roma Bajkonur v sovjetskem Kazahstanu ob 22:28 po moskovskem času švignila v nebo orjaška nosilna raketa Semyorka R-7, znana na zahodu z Natovo kratico SS-6. Šlo je za 34 metrov visokega in 280 ton težkega orjaka, ki je predstavljal vrhun ski dosežek sovjetske znanosti in teh no lo gije, predvsem pa nje ne -ga vojaškega aparata. To je namreč bi la pri rejena med celin ska balis tič na ra ke ta, ki bi s svo jim dosegom do 12 tisoč km lahko ponesla atomske konice na sov-raž ni ko vo ozem lje, do Združe -nih držav. Na srečo tretje svetovne voj ne ni bi lo, čeprav je prav v tis tih le tih na petost bi la na viš -ku. A prelete sovjetskega satelita, ki je tudi nad ame riš kim ozemljem oddajal svoj znameniti bip-bip-bip, so v Zda do žive -li kot grozečo nevarnost: če jih lah ko vsa kih ne kaj ur pre le tavajo sovjetska vesoljska vozila, bi jih prav tako lah ko pre le tele in napadle sovjetske jedrske rakete. V tistem času so v Sovjetski zvezi premogli večje rakete od ame riš kih tek me cev, ker so nji -ho ve jedr ske ko ni ce in predvsem vo di ko ve oz. ter mo nukle ar ne bombe bile večje in težje od ame riš kih. Sam pi o nir rus ke ga vesoljskega programa in glavni na čr tovalec Ser gej Koroljev je priznal, da je Sputnik pravzaprav na stal iz pos ku sa us tva riti no sil no ra ke to, ki bi lah ko pone -sla vo di ko vo bom bo do ZDA. V primerjavi z orjaškimi jedrskimi konicami je bil prvi Sput nik - mi bi mu rekli sopot -nik - samo mozoljček na nosu no sil ne ra ke te: skrom na alu mi - Orjaška, 34 metrov visoka nosilna raketa Semyorka R-7, znana na zahodu z Natovo kratico SS-6 na kozmodromu Bajkonur v sovjetskem Kazahstanu tik pred izstrelitvijo. nijasta krogla s premerom 58 cm, z dvema radijskima od nikoma in s štirimi antenami, vse skupaj pa je tehtalo 83,i lograma. Vendar je naslednik prvega Sputnika, ki so ga izs ili mesec dni pozneje, 3. novembra 1957, tehtal že 508 kg krovu pa je bilo prvo živo bitje, ki je poletelo v vesolje, menita psička Lajka. Sovjetski je bil tudi prvi človek v v lju, Jurij Gagarin, ki je 12. aprila 1961 opravil polet z ve sko ladjico Vostok 1. Tekmo za prvi umetni satelit so torej zmagali Rusi, so zmagali tudi naslednje etape, Američani pa so zastajal začetku osvajanja vesolja. Ker se še niso popolnoma zai na ekipo »nacista« Wernherja von Brauna, so prve poskuse u pali voj ni mor na rici, nje na no sil na ra ke ta s sa teli tom p spektakularno eksplodirala na izstrelilni ploščadi. Prvi a • v mertcane da »bo sedanja generacija priča uresničenju najbolj drznih sanj človeštva, za kar se je treba zahvaliti delu nove socialistične, svobodne in zavedne družbe.« Poseben članek je opozarjal, da je »vest o izstrelitvi prvega sovjetskega umetnega satelita povzročila veliko senzacijo v Washingtonu, kjer niso predvidevali, da bodo študije na tem področju v Sovjetski zvezi tako kmalu z uspehom zaključene.« V svojem vsakodnevnem komentarju pa je Primor ski dnev nik zapi sal, da » ta da tum je v zgo do vini ljudskega napredka ostal zapisan za vedno. Od fantastičnih romanov Julesa Verna o potovanju na Luno pa do krasnih barvnih podob, ki jih gledamo vsak dan v ilustriranih revijah o načrtih znanstvenikov za vsemirske ladje, vse to je bilo doslej le na papirju. Od včeraj pa je umetni satelit stvarnost. Stvarnost, ki nas še bolj utrjuje v prepričanju, da resnično ni več da leč dan, ko bo člo vek poslal ra ke to tudi na dru ge planete. In lahko upamo, da bo morda sedanji generaciji raz-odeta tajna, ali so tudi drugod v vsemirju živa bitja.« Prerez rakete s satelitom v notranjosti. riški poskus, da bi lansirali svoj »sputnik«, so ironični poimenovali v »kaputnik«... Potem jim je le uspelo in pr vi ame riš ki umet ni sa telit Explorer so izstrelili z oporišča Cape Canaveral 31. januarja 1958, medtem ko je prvi ameriški kozmo-navt John Glenn obletel Zemljo skoraj leto dni po Gagarinu, 20. februarja 1962. Vendar se je ameriška velesila kmalu spravila v pogon in je že pred koncem 60-ih let dosegla in presegla sovjetske nasprotnike v tekmi za osvojitev vesolja. Slednjim je sicer uspelo opraviti prve vesoljske sprehode astronavtov in pristati s prvo avtomatično sondo na Luni ni površi ni, ven dar so začeli ne iz-prosno zaostajati. Z novo velikansko no sil no ra ke to Pro ton bi mo ra li ponesti sovjetsko plovilo na pot oko li Lune in na to na sa mo površi -no našega naravnega satelita. Vendar je pri raz vo ju na čr ta pri šlo do težav in zastojev, tako da so tekmo za Luno zmagali Američani in 21. julija 1969 sta na lunino površino prva stopila Niel Armstrong *in Buzz Aldrin. Če je izkrcanje na Luno bil »majhen korak za človeka, a velikanski skok za človeštvo,« kot je takrat dej al Armstrong, j e morda še večji preskok bil prvi Sputnik, ki je močno razburil javnost po vsem svetu. Dan po izstrelitvi je Primorski dnev nik poročal z ve li kim poudarkom; v članku z močnim naslovom »Prvi sovjetski umetni satelit od včeraj okoli Zemlje« je med drugim zabeležil, da je to samo »prva faza načrta, ki so ga napovedali v Sovjetski zvezi, da bodo do leta 1965 poslali vsemirske ladje na Luno, Mars in Venero.« Kar se ni zgodilo. Iz poročila sovjetske agencije Tass je dnevnik povzel tudi misel, objavil naslov čez vso prvo stran, pa tudi grafični prikaz Sputnikovega poleta okoli Zemlje (na sliki). V naslednjih dneh so dogodku še vedno posvečali največjo pozornost. Novice sicer niso bile vedno točne, tako je n. pr. pisalo, da je mogoča »telefotografija iz Sputni-ka s pomočjo posebnih aparatov«, kar takrat ni bilo res. Primorski ni bil preveč naklonjen ameriški strani, objavili so slike ponesrečenih ameriških eksperimentov in med drugim navedli izjavo, po kateri naj bi v Zda »sistem lova na čarovnice oviral delo znanstvenikov za pripravo satelita«. Tiste dni je Primorski dnevnik obširno pisal tudi o epidemiji azijske gripe v Trstu, pro ti kateri so na pove da li no vo cepivo - seveda rusko, o stavki delavcev lad-jedel ni ce in ar ze na la, o kon gre su Zve ze ko -munistične mladine tržaškega ozemlja. Iz Ljubljane pa je mladi dopisnik Bogo Sam-sa poročal o zasedanju jugoslovansko-itali-janske komisije, v okviru katere se je začela raz pra va o »no vih ob mej nih pro pust ni -cah, ki bodo omogočale tridnevno bivanje čez mejo.« Poseben naslov je bil namenjen vprašanju, ki je še danes aktualno: »Za razvoj pristaniškega prometa se morajo zgraditi nove avtoceste«. Minilo je pol stoletja od takrat, pr ve mu Sput ni ku so sle di la šte -vilna druga vesoljska vozila, človek je stopil na Luno, umet ni sa teli ti do do segli skraj -ne meje sončnega sistema, avtocestno pove zavo s pri sta ni ščem pa še ved no čakamo in jo bodo mor da do gra di li pri hod nje le to... Sergij Premru friu lir Umetna «luna» nadaljuje pot okoli Zemlje in so jo včeraj opazili nad ZDA in Japonsko vwnfatf ptfHOlt r HMttyp MlrtJfci .Hiiij',1! r. iWn. „ -LJ j.m-1 :T JMfrrf poityrtH iro Lan* Ufr jlrjil H(1 liift, (fl iVjN.T 12 '..... ■■■ I L. L . ; ■■■ L- l . .j, . , , .. i- r -Hi r^t-™ ' ■ I LLl ; Prr.„ —Lin lhI., I " ma ri i_L _ - ■ ' n ' ■^—•-■m du rn iru> m. 1 4 Sreda, 10. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it demokratska stranka - Mrzlične priprave na nedeljske primarne volitve Z izjemo Gradeža volišča v vseh občinah Goriške V listah predstavniki političnih sil in civilne družbe - Navodila za glasovanje Odločilni dan za Demokratsko stranko je pred vrati. V nedeljo, 14. oktobra, bodo namreč po vsej Italiji potekale primarne volitve, na katerih bodo levosredinski volivci izbirali državnega tajnika, deželnega tajnika ter državno in deželno ustanovno skupščino nove politične sile. Na Goriškem bo med 7. in 20. uro na voljo 24 volišč, ki bodo prisotna v vseh občinah. Edina izjema bo Gradež, ki je bil vključen v južno furlansko okrožje. Volilni sedeži - če naj se omejimo le na večja središča in na slovenske občine -bodo v Gorici v dvorani UGG na Battistije-vem trgu, v Tržiču v konferenčni dvorani večnamenske galerije na trgu Cavour, v So-vodnjah v prostorih občinske knjižnice, v Doberdobu na sedežu društva Jezero in v Števerjanu na sedežu društva F.B. Sedej; podrobnejši seznam bomo objavili v prihodnjih dneh. Volivci bodo dobili modro in sivo glasovnico. Prva je namenjena izvolitvi državnega tajnika in državne ustanovne skupščine DS, siva pa izvolitvi deželnega tajnika in skupščine. Kot znano, se za mesto državnega tajnika potegujejo rimski župan Walter Veltroni, Enrico Letta, Rosy Bindi, Mario Adinolfi in Piergiorgio Gawronski. V deželi Furlaniji-Julijski krajini so liste kandidatov za državno ustanovno skupščino podprle le prve tri naštete kandidate, ki so med drugim tudi favoriti v tekmi za tajniško mesto. Vel-tronija na Goriškem podpira lista »Democ-ratici con Veltroni«, ki jo vodi poslanec Ales-sandro Maran, Bindijevo pa lista »Democ-ratici davvero«, v vrhu katere je Giuseppe Cingolani iz vrst civilnih gibanj. Goriško listo, ki podpira Letto, pa vodi Giorgio Bran-dolin. Za mesto deželnega tajnika DS v Fur- demokratska stranka - Russova lista Mladi in ženske 38-letnega somišljenika Lette podpirata Brandolin in Brancati gorica - Občina Oživljajo vzpenjačo Juventini upravljanje igrišča Občinski odbor oživlja vzpenjačo, ki bo s Travnika pripeljala obiskovalce v grajsko naselje. Župan Ettore Romoli, ki je hkrati odbornik za javna dela, je včerajšnji sklep utemeljil s krepkim popustom, ki ga je podjetje Luci Costruzioni ponudilo na skupnem strošku za obnovo Travnika. Z istim sklepom so sprožili postopek za razpis javne dražbe, na podlagi katere bodo kupili primerno vzpenjačo. Na včerajšnji seji so tudi namenili 60 tisoč evrov za ureditev območja pod nadvozom »Ragazzi del 99«, kjer načrtujejo uresničitev proge za sketeboard; pri glasovanju se je vzdržal odbornik Fabio Gentile, ki je med drugim napovedal, da še iščejo namestnika za poveljnika mestnih redarjev Paola Paesinija, ki je ponudil odstop in bo na tem mestu še samo do konca oktobra. Odbor je obenem s sklepom določil, da bo ŠZ Juven-tina upravljalo štandreško igrišče do 31. decembra 2017, napovedal pa je tudi povišek občinskega prispevka. Z leve Giorgio Brandolin in Francesco Russo na včerajšnji predstavitvi v Gorici bumbaca »Na goriške volivce leve sredine naslavljam apel: v nedeljo pridite množično na volišča. Najpomembnejše je, da se v velikem številu udeležimo primarnih volitev in dokažemo, da Goriška še vedno verjame v politično angažiranost.« Tako je povedal Giorgio Brandolin, nositelj goriške liste za izvolitev v državno skupščino Demokratske stranke, ki bo na primarnih volitvah DS podprla kandidaturo Enrica Lette. Listo, v kateri poleg dvakratnega predsednika goriške pokrajine nastopa tudi bivši goriški župan Vittorio Brancati, so predstavili včeraj v Gorici. Prisoten je bil 38-letni kandidat za mesto deželnega tajnika DS Francesco Russo, somišljenik Lette, ki ga na Goriškem podpira lista »Con Francesco Russo nel PD« (Brancatijevo ime najdemo tudi v seznamu kandidatov za deželno skupščino, ki ga vodi odbornica občine Tržič Silvia Altran). »Novost naših list je vključitev predstavnikov civilne družbe, saj Demokratska stranka ne sme biti le spojitev Marjetice in Levih demokratov,« je povedal Brancati, Russo pa je namenil poudarek prisotnosti mladih - sam je najmlajši kandidat za deželnega tajnika DS - in žensk. »Vključili smo tudi bivše upravitelje, ki lahko stvarno odgovarjajo na potrebe občanov,« je povedal Russo, ki zagovarja diskon-tinuiteto z dosedanjim političnim sistemom. Kandidat je pristavil, da verjame v uspeh primarnih volitev, Brandolin pa je ocenil, da bo dober rezultat v naši pokrajini pomenila udeležba vsaj 5.000 volivcev. (Ale) laniji-Julijski krajini bodo tekmovali štirje kandidati, in sicer Gianfranco Moretton, Bruno Zvech, Enzo Barazza in Francesco Russo. Moretton in Zvech na državni ravni podpirata Veltronijevo kandidaturo, Russo je pristaš Enrica Lette, Barazza pa navija za Bindijevo. V goriškem volilnem okrožju podpirata podpredsednika deželnega odbora Morettona, ki je predstavnik Marjetice, dve kandidatni listi. Prvo sestavljajo v glavnem predstavniki Marjetice, njen nosilec pa je deželni svetnik Franco Brussa. Listo 2 (Slovenci za Morettona) sestavljajo predstavniki stranke Slovenska skupnost z deželnim svetnikom Mirkom Špacapanom na čelu. Kandidaturo deželnega tajnika LD Bruna Zvecha sta na Goriškem podprli dve listi: nosilec prve je pokrajinski tajnik Levih demokratov Omar Greco, medtem ko je v vrhu druge liste občinska odbornica iz Turjaka Barbara Porcari. Barazzo je na Goriškem podprla lista »Democratici davvero« z Majdo Bratina na prvem mestu, Russa pa lista »Con Francesco Russo nel PD«, na čelu katere je odbornica občine Tržič Silvia Altran. Volilno pravico imajo vsi državljani in državljanke, ki so dopolnili 16. leto starosti. Pri sebi morajo imeti osebni dokument ali volilno izkaznico, glasujejo pa v okrožju, kjer se udeležujejo rednih volitev. Za udeležbo na volitvah bo moral vsakdo plačati en evro, s katerim bodo krili stroške glasovanja. Vsak volivec bo moral prekrižati listo, ne pa imen posameznih kandidatov. Za tajnika bo izvoljen kandidat, ki bo v skupščini dobil absolutno večino delegatov: deželna jih bo štela 98, med katerimi jih bo 14 iz goriškega volilnega okrožja, v državni skupščini pa 2.400, med katerimi bo 7 Goričanov. V nasprotnem primeru bo prišlo do balotaže med najboljšima kandidatoma: vendar v tem primeru bodo tajnika volili in izvolili člani ustanovne skupščine. Kandidati za deželno ustanovno skupščino Enzo Barazza GORICA: Majda Bratina, Federico Vi-dic, Elisabetta Damianis, Walter Klainscek, Sandra Massala, Franco Miccoli, Teresa Candida, Francesco Portelli, Cristina Cocianni, Eddy Manzan, Irene Panozzo, P. Angelo Venturini, Domizia Brandellero, Luca Co-rolli. Francesco Russo GORICA: Silvia Altran, Marco Ghi-nelli, Flavia Moimas, Bruno Nardini, Rossana Basso, Vittorio Brancati, Carmela Pevere, Mohasin Mdbhuiyn, Laura Musina, F. Giuseppe Marzano, Dorina Spangher, Stefano Petronio, Martina Tartara, Giampiero La-torre. Gianfranco Moretton GORICA: lista 1 - Franco Brussa, Roberta Demartin, Giulio Mosetti, Paola Be-nes, Michele Luise, Gianna Grinover, Roberto Fontanot, Sara Vito, Paolo Frittita, Fio-rella Buccheri, Paolo Bressan, Caterina Bordon, Franco Iurlaro, Irene Lesizza; lista 2 SSk - Mirko Špacapan, Mara Černic, Damijan Terpin, Marilka Koršič, Julijan Caudek, Franka Padovan, Božidar Tabaj, Mirjam Bratina, Silvan Primožič, Valentina Jarc, Janez Povše, Martina Pahor, Jurij Paljk, Sara De-vetak. Bruno Zvech GORICA: lista 1 - Omar Greco, Cristina Carloni, Mirio Bolzan, Paola Bruni, Stefano Pizzin, Linda Tomasinsig, Silvano Ce-cotti, Luisa Russo, Alfredo Pascolin, Sahr Fa-tü, Boris Peric, Giuliana Giannello, Ales-sandro Chiarion, Elisabetta Pian; lista 2 -Barbara Porcari, David Peterin, Maria An-giola Restaino, Gianfranco Pizzolitto, Stefa-nia Atti, Stefano Vio, Natalizia DArco, Marco Rossi, Renata Devetach, Bruno Za-mar, Bianca Redivo, Fabio Valencich, Loretta Pettinato, Oliviero Furlan. Kandidati za državno ustanovno skupščino »Democratici con Veltroni« OKROŽJE 3 GORICA: Alessandro Maran, Silvia Caruso, Diego Moretti, Gior-gia Polli, Roberto Scarciglia, Laura Fasiolo, Enrico Gherghetta. »Con Rosy Bindi Democratici davvero« GORICA: Giuseppe Cingolani, Marilena Cernigoi, Enrico Masara, Patrizia Co-razza, Marco Menato, Pia Spagnolo, Marco Gregori. »Lista Enrico Letta« GORICA: Giorgio Brandolin, Silvia Altran, Vittorio Brancati, Martina Tartara, Carlo Ranalletta, Flavia Moimas, Luigi Blasig. Aleksija Ambrosi Konferenca o storitvah V konferenčni dvorani hotela Perla v Novi Gorici bo danes z začetkom ob 10. uri konferenca italijanskega združenja delavcev v turizmu, prodaji in storitvah o perspektivah in priložnostih tega sektorja po širitvi Evropske unije. Udeležile se je bodo delegacije omenjenega združenja, ki jih bosta nagovorila tudi novogoriški župan Mirko Brulc in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. Uvodoma bo vsebinski okvir zarisal generalni direktor združenja iz dežele FJK Paolo Mezzorana, med drugimi pa bodo v razpravo posegli deželni svetnik Mirio Bolzan, ravnatelj deželne agencije za delo in poklicno usposabljanje Domenico Tranquilli, odbornik pri goriški pokrajini Marino Visintin in ravnateljica slovenskega urada za zaposlovanje Erna Kufersin Rehberger; zaključke bo potegnil državni tajnik italijanskega združenja delavcev storitvenega sektorja Gianni Radilosso. Bošnjaški general s knjigo V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo danes ob 17.30 potekalo srečanje z bošnjaškim generalom in pisateljem Jo-vanom Divjakom, ki bo predstavil svojo knjigo »Sarajevo, mon amour«. Srečanje se vključuje v niz posvetov z mi-rovniško vsebino, ki jih je pokrajinska uprava priredila ob pohodu za mir Perugia-Assisi. (vas) Vrnitev v deželni svet V Kulturnem centru Lojze Bratuž, v drevoredu 20. septembra v Gorici, bo nocoj ob 20. uri javno srečanje z naslovom Naj se Slovenska skupnost vrne v deželni svet. Deveto Fotosrečanje V soboto, 13. oktobra, ob 18.30 bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprtje devetega mednarodnega Fotosrečanja. Na letošnji razstavi bodo sodelovali fotografi Marko Beslač (Hrvaška), Andrea Bovo (Italija), Maurizio Frullani (Italija), Ernst Koschuch (Avstrija), Igor Pahor (Fotoklub Skupina 75 iz Gorice) in Janez Vlachy (Slovenija), ki se jim bo pridružila fotografska skupina Polaser (Italija). Razpis za vožnjo taksijev Goriška občina napoveduje razpis natečaja za podelitev treh dovoljenj za vožnjo taksijev. Po besedah podžupana Fabia Gentileja je za Gorico predvidenih skupno osem dovoljenj, trenutno pa je taksistov le pet. Nove voznike bodo izbirali z ustnim izpitom, na katerem bodo morali kandidati dokazati poznavanje pravil javnega prevoza, mestnih ulic, tehnik prve pomoči in vzdrževanja vozil. gorica - Po uspehu Okusov Občina stavi na gostince »Gostinski sektor je podlaga za turistični dvig Gorice. Zato zasluži, da ga ovrednotimo in vključimo v vse mestne pobude.« Tako je občinski odbornik Antonio Devetag povzel srečanje z gostinci, ki je bilo posledica uspešne izvedbe Okusov na meji; vzporedno s poulično prireditvijo je namreč 23 lokalov ponujalo značilne jedilnike, ki so jih s podporo zveze ASCOM in Trgovinske zbornice objavili v lični publikaciji. Devetag je že napovedal vrsto načrtovanih pobud za prihodnje leto in turističnih paketov, namen katerih je »v roku nekaj let vtisniti Gorici privlačno silo, ki bo ob nedeljah pritegovala v mesto Tržačane in Furlane, ob vikendih pa še Italijane od drugod, Slovence in Avstrijce. Na srečanju med mestnim upraviteljem in krajevnimi gostinci je prišla do izraza želja, da bi bila goriška gostinska ponudba primerno zastopana na državnih in mednarodnih prireditvah, ki se jih z lastno izpostavo udeležuje dežela Fur-lanija-Julijska krajina. Zavzeli so se tudi za prestižne pobude, na katerih bodo gostinci lahko prikazali svoje sposobnosti in kakovostno raven, in obvezali so se za še tesnejše sodelovanje na prihodnji izvedbi Okusov na meji. Devetag je tudi napovedal, da bodo gostincem ponudili vlogo v okviru drugih odmevnih prireditev, kot na primer v navezi z gledališko sezono in s pomladnim jazz dogodkom. Padel je predlog, da bi vsako gledališko predstavo povezali z eno ali dvema goriškima lokaloma, ki bi ponujala večerjo po koncu spektakla. gorica - Protest črpalkarjev Trije dnevi brez deželnega goriva »Izguba neobdavčenega goriva proste cone v goriški pokrajini bo močno ošibila kupno zmogljivost, ki je že itak krhka, in povzročila nevzdržno stanje za krajevno družbo.« Na posledice januarske ukinitve režima ugodnosti pri nakupu goriva opozarja pokrajinski predsednik zveze črpalkarjev FIGISC Pio Traini, ki napoveduje protestno akcijo z zamrznitvijo prodaje goriva po deželni ceni danes, jutri in v petek. Trainija vznemirja predvsem konkurenca slovenskih črpalkarjev, ki bodo - po njegovi oceni - dodatno okoriščeni zaradi dokončnega odprave meje in kontrol. Kot znano, je danes redna cena goriva v Sloveniji nižja od cene z deželnim popustom, kako bo po novem letu, pa še ni znano. »Popust, ki ga črpalkarji izvajajo v prvem pasu, torej na območju v neposredni bližini meje, ni zadosten, zato je slovenska cena goriva ugodnejša. Takšne razmere bodo povzročile selitev kupcev čez mejo. To bo oškodovalo ves krajevni trgovski sektor in ne le mreže distribucije goriv,« pravi Traini in dodaja, da bo »protestna akcija, ki jo je sklicala zveze FIGISC-Conf-commercio iz Gorice za danes, jutri in v petek, s suspenzijo prodaje goriva po deželni ceni, pokazala, kaj se bo zgodilo ob vstopu v leto 2008, če ne bodo uvedeni ustrezni ukrepi za zaščito pred slovensko konkurenco, ki jo bo umik meje in mejnih kontrol dodatno okoristil.« Kot navaja Traini, deluje v goriški pokrajini 60 bencinskih servisov s približno dvestotimi uslužbenci, ki naj bi jih spremenjeni položaj potisnil na prepih. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 11. oktobra 2007 15 gorica - Ettore Romoli včeraj obiskal Kulturni center Lojze Bratuž Župan izkazal pozornost slovenski komponenti v mestu Napovedal »manj simbolične prispevke«- Položaj svetogorske četrti ni»nespremenljiv« Romoli z Žgavčevo, Povšetom in Devetakom bumbaca »Veseli me, da sem spoznal novo realnost, ki odigrava v Gorici tako pomembno vlogo. Stik z vsemi komponentami mesta je namreč pomemben, saj želim biti župan vseh.« Ettore Romoli je po obisku šol Trinko in Župančič ter vrtca v ulici Brolo včeraj spoznal še delovanje Kulturnega centra Lojze Bratuž, kjer so ga sprejeli predsednica Franka Žgavec in predstavniki slovenskih organizacij, ki delujejo v tamkajšnjih prostorih. Romoli si je z zanimanjem ogledal poslopje, prisluhnil problematikam centra in zagotovil, da bo občina skušala podpirati njegovo delovanje. Beseda je tekla tudi o izključitvi mestne četrti Sv. Gora - Pla-cuta iz seznama za izvajanje vidne dvojezič-nosti, ki po županovih besedah ni »nespremenljiva«. Žgavčeva je opisala delovanje ustanove in opozorila na finančne težave - predvsem na breme davka ICI -, ki se porajajo ob vzdrževanju obsežnega poslopja in bogate kulturne ponudbe. »Med volilno kampanjo sem se zavzel za znižanje davka ICI za prvo hišo, zato bo težko priti do drugih davčnih olajšav. Skušal pa bom doseči, da bodo občinski prispevki za vaš center nekoliko manj simbolični,« je povedal Romoli. Za Žgavčevo gaje nagovoril goriški predsednik SSO Janez Povše, ki je izrazil upanje v plodno sodelovanje med krovno organizacijo in občinsko upravo. »Evropa se širi in padec schengenske meje je blizu. V tem zgodovinskem trenutku je dialog za nas bistvenega pomena, saj omogoča, da smo kos novim iz- zivom. Zato si želimo sodelovanja z občino, Slovenijo in tudi z drugimi manjšinami,« je dejal Povše. Delovanje Združenja cerkvenih pevskih zborov je orisal Albert Devetak, na privlačnost športnega združenja Olympia pa sta župana opozorila predsednik Gregor Sfi-ligoj in podpredsednik Andrej Vogrič. »Društvo letos šteje preko 200 članov, med katerimi je 15 odstotkov otrok, ki prihajajo iz čisto italijanskih družin. To pomeni, da uživamo ugled in zaupanje tudi v krogih večine,« je ocenil Sfiligoj. Glasbeni center Emil Komel je zastopal Julijan Caudek, ki je Ro-moliju podaril publikacijo o šoli, župana pa je pozdravila tudi predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franka Padovan. O njenem delovanju bo župan več izvedel v ponedeljek, ko bo Padovanovo sprejel na občini, v kratkem pa namerava obiskati tudi goriški Kulturni dom. Med srečanjem je prišlo tudi do izmenjave stališč o izpadu svetogorske četrti iz seznama občin, kjer bo občina izvajala vidno dvojezičnost. Žgavčeva je izrazila veliko razočaranje nad Romolijevo odločitvijo in poudarila, da je slovenska komponenta v tem predelu mesta vrednota, ki jo politika zanemarja. »Ponavljam, da ne gre za nespremenljivo odločitev. S postopnim uveljavljanjem dvojezičnosti sem hotel preprečiti, da bi prišlo do nezadovoljstva italijansko govorečih občanov. To mi je uspelo. Moje stališče namreč ni nacionalistično obarvano, pač pa želi ohraniti ravnotežje med komponentama mesta,« je zaključil župan. (Ale) gorica-tržič Brezposelni in delavci odločajo o reformi Po navajanju sindikatov se je tudi drugi dan posvetovalnega referenduma na Goriškem dobro obnesel, saj je svoj glas že oddalo 70-80 odstotkov uslužbencev malih in srednje velikih podjetij. To je tudi učinek 160 zborovanj, ki so jih priredili v goriški pokrajini, zato da bi pojasnili črko sporazuma, sklenjenega 23. julija letos med rimsko vlado in socialnimi partnerji. Posebne pozornosti bo deležen rezultat na Tržiškem zaradi gospodarske teže tega ozemlja. Posvetovanje poteka še danes na delovnih mestih in na sedežih sindikatov CGIL, CISL in UIL. K udeležbi je po Italiji poklicanih okrog pet milijonov upravičencev; priredile so ga sindikalne zveze, ki pozivajo upokojence, odvisne in prekerne delavce ter brezposelne k množičnemu odzivu. Glasovanje je tajno; vsak upravičenec mora prikazati potrdilo o delovnem razmerju, o brezposelnosti oz. upokojitvi ali sindikalno izkaznico. Referendum poteka na sedežih sindikatov in v podjetjih, kjer so uredili volišča; vsi sindikalni sedeži so v ta namen odprti dopoldne, v Gorici in Tržiču pa po urniku 9.00-12.00 in 15.00-18.00. Podrobnejša navodila nudijo sindikati CGIL (tel. 0481-522518,0481-416411), CISL (0481-533321, 0481-42068) in UIL (0481-534107,0481-411321). gorica - Pokrajina in Arcobaleno »Smrtna kazen brez morale in učinka« pieris - Na križišču je trčil v tovornjak videmskega podjetja Z motorjem v smrt Življenje je izgubil 22-letni Antonio Donda iz Turjaka - Zaposlen je bil v Ronkah »Smrtna kazen predstavlja napad na človekovo dostojanstvo in skrajno nemoralen odnos do človekovih pravic. Ob tem pa gre ovreči še vsakršno trditev, po kateri bi izrekanje in izvrševanje smrtne kazni privedlo do upada kriminalnih dejanj, saj nam številne študije dokazujejo, da v državah, kjer je predvidena smrtna kazen, kriminalitete niso zajezili.« To je na včerajšnjem srečanju na goriški pokrajini o globalnem moratoriju za odpravo smrtne kazni povedal pokrajinski odbornik Marko Marinčič in obenem potrdil pristop goriške krajevne ustanove k današnjemu obeleževanju svetovnega dneva proti smrtni kazni. Srečanja so se udeležili tudi ostali pokrovitelji pobude, in sicer Lorenzo Cenni iz organizacije »Nessuno toc-chi Caino«, v katero je včlanjena tudi goriška pokrajina, Alberto De Na-dai iz goriške skupnosti Arcobaleno in predstavnik goriškega Foruma Andrea Bellavite, ki je obenem tudi opozi- cijski svetnik na goriški občini. Vsi so izrazili zadovoljstvo nad korakom naprej, ki ga je Organizacija združenih narodov opravila na 62. zasedanju generalne skupščine v New Yorku v smeri globalnega moratorija proti smrtni kazni. Poudarili so, daje potrebno tudi pri zaporni kazni težiti k uvajanju in iskanju učinkovitih metod za prevzgajanje obsojencev zaradi kaznivih dejanj. Svetovni dan proti smrtni kazni bodo v Gorici obeležili nocoj ob 20.30, ko bodo v prostorih sedeža skupnosti Arcobaleno med Rojcami in Štandrežem priredili poseben večer. K razmisleku bo vabilo prebiranje refleksij obsojencev s prepletanjem glasbenih točk italijanskega kantavtor-ja De Andreja; kasneje se bo dogajanje preselilo pred palačo goriške pokrajine, kjer bodo postavili instalacijo, ki bo osvetljena in bo mimoidoče opozarjala na okrutno krivičnost smrtne kazni. (VaS) Na prizorišču nesreče velika prizadetost zaradi fantove smrti altran gradišče - Na odseku med Vilešem in Gorico Plameni požrli avtomobil Vzrok nenadnega požara nepojasnjen - Voznica in sopotnici iz Portogruara brez poškodb Odstranjevanje posledic požara bumbaca Avtomobil je zgorel v peščici minut, tako da bo težko pojasniti, kaj je sprožilo požar. Ženska trojica iz Portogruara, ki je bila v njem, jo je odnesla brez poškodb, vendar z veliko strahu. Vozile so se po odseku hitre ceste iz Vileša proti Gorici, ko se je v bližini izhoda za Gradišče začelo kaditi iz motorja. 71-letna šoferkaje na voznem pasu nemudoma ustavila avtomobil znamke lancia ypsilon. Ko pa je s sopotnicama izstopila iz njega, so ga plameni že začeli požirati. Alarm so sprožili okrog 15. ure; prišli so ka-rabinjerji, policisti in gasilci, ki so poldrugo uro gasili ogenj in madež bencina. Zaradi gostega dima in odprave posledic je bil promet na odseku več časa oviran. V Pierisu je včeraj prišlo do prometne nesreče s tragičnimi posledicami, saj je življenje izgubil 22-letni Antonio Donda iz Turjaka. Včeraj popoldne je s svojim motorjem silovito trčil v tovornjak, pri čemer je utrpel hude telesne poškodbe. Niti takojšnja pomoč službe 118 ni preprečila, da bi izdihnil. Njegovo srce je prenehalo biti deset minut po trčenju. Nezgoda se je pripetila okrog 15.30 na oširku Garibaldi na državni cesti 14 v Pierisu. Promet na tamkajšnjem križišču običajno urejajo semaforji, ob sobotah pa naprave ne delujejo in na njih utripa rumena luč. Kamion, za volanom katerega je sedel 48-letni Pierino Cecchini, šofer podjetja CatFriuli iz kraja Pavia di Udine, je vozil po državni cesti v smeri obrtniške cone v Ronkah. Na križišču je upočasnil vožnjo, ni pa se ustavil, saj je imel prednost. V istem trenutku je na oširek Garibaldi iz središča Pierisa privozil Antonio Donda s svojim motorjem znamke honda CR. Prehitel je avtomobil, ki se je ustavil na križišču, in pritisnil na plin. Pri tem naj bi ga zaslepilo sonce, zaradi česar ni opazil tovornja- ka in je sredi križišča trčil naravnost v njegovo prednje kolo. Padel je na asfalt, se za-kotalil po cestišču in obležal. Šofer tovornjaka je takoj poklical rešilno službo, ki je nekaj minut kasneje že bila na kraju nezgode. Fanta so skušali oživiti, a zanj ni bilo več pomoči. Helikopter, ki so ga poklicali, da bi motociklista odpeljal v bolnišnico, je nekaj minut po 16. uri vzletel, Antonia Don-do pa so odpeljali v mrtvašnico. »Moral sem na njegov dom čez deset minut. Ne morem verjeti, ni mogoče, da se je to zgodilo ravno Antoniu,« je na kraju nesreče jokal mladeničev najboljši prijatelj. Kmalu so se na oširku Garibaldi zbrali še številni drugi Antoniovi znanci, tragična vest pa je takoj odjeknila tudi v Turjaku. V tamkajšnji ulici Roma je fant stanoval z očetom Fabiom in mamo Luiso. Študij je zaključil na poslovnem zavodu v Tržiču, nato pa se je zaposlil v industrijskem obratu v Ronkah. Prijatelji in znanci se ga spominjajo kot radoživega in nasmejanega mladeniča, ki je imel rad zabavo v veseli družbi in ni nikoli zanikal pomoči sočloveku. 1 6 Sreda, 10. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / dobrovo - Letošnje stanje v briških oljčnikih Oljarna in olje sta povezala ljudi z obeh strani meje Podveršič: »Med njimi ni čutiti delitve na Brda in Colio kot pri vinogradnikih « nova gorica - Skozi Slovenijo v Jordanijo Ekstremni kolesar s protezama namesto nog Na 4.800 kilometrov dolgo pot od Ženeve v Švici do Mrtvega morja v Jordaniji se je 1. oktobra odpravil ekstremni kolesar Armin Kohli. Podvig je toliko bolj občudovanja vreden, ker ima Kohli amputirani obe nogi in kolesarski pedali poganja s pomočjo protez. Njegova pot pa ima poseben pomen: v Jordanijo želi prispeti 18. novembra, na dan začetka osme konference držav članic podpisnic Ottawske konvencije o prepovedi protipehotnih min. Opozoriti želi na številne žrtve min - sam je obe nogi sicer izgubil v nesreči - ter na to, da invalidi ob pravi podpori lahko živijo polno življenje. V petdesetih dneh bo prečkal trinajst evropskih in bližnjevzhodnih držav, v ponedeljek zvečer pa je prečkal slovensko-italijan-sko mejo in prispel v Novo Gorico. Včeraj ga j e sprejel župan Mirko Brulc. Ko si j e Kohli začrtal pot do Jordanije, je opazil, da ga bo le-ta vodila preko Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Grčije, Turčije, Sirije in Libanona. »Ob tem spoznanju sem bil nemalo presenečen,« je dejal na sprejemu pri županu, »saj bom prečkal veliko držav, kjer se s težavami zaradi protipehotnih min še vedno srečujejo, in to še deset let po tem, ko je bila podpisana konvencija proti njihovi uporabi!« Kohli je tudi povedal, da je Novo Gorico izbral za kraj vstopa v Slovenijo tudi zato, ker ve, da sta v teh krajih divjali prva in druga Armin Köhli pred novogoriško občinsko stavbo fotok.m. svetovna vojna, bil pa je presenečen nad podatkom, da je na Goriškem še veliko ostankov orožja in eksplozivnih teles iz obeh vojn. Ekstremni kolesar bo iz Slovenije izstopil danes v Krškem, njegovo akcijo pa je podprla Mednarodna ustanova - Fundacija za razmi-niranje in pomoč žrtvam min. (km) Oljke, ki jih je prizadela oljčna muha (levo), in Bruno Podveršič, predsednik zveze oljkarskih društev Slovenije foto k. m. »Letošnja letina oljk v Goriških Br-dih bo sicer boljša od lanske, ki je bila katastrofalno slaba zaradi izjemne suše, a še bo vedno pod pričakovanji, saj je letošnji pridelek oklestila oljčna muha.« Takole je letošnje stanje v briških oljčnikih ocenil Elizej Prinčič, predsednik društva oljkar-jev Brda. Lani so v Goriških Brdih pridelali dvanajst ton oljk, letos se jih nadejajo dvajset do trideset. »Letošnja letina bo tudi slabše kakovosti, zlasti pri tistih, ki niso škropili oljčnikov proti oljčni muhi,« pojasnjuje Prinčič, ki dodaja, da oljarno na Dobrovem vse bolj uporabljajo tudi italijanski oljkarji. Če j e bila lansko leto glavni krivec za slabo letino oljk suša, je letošnji slab pridelek moč pripisati izjemnemu pojavu oljčne muhe in suši v času cvetenja oljk. »Letos nas je številen pojav oljčne muhe našel popolnoma nepripravljene. Vsi tisti, ki niso pravočasno posegli po škropivih proti njemu, beležijo veliko škodo v svojih oljčnih nasadih. Ko muha oljko piči, se začne plod sušiti in nazadnje odpade,« pojasnjuje Vasja Juretič, svetovalec pri no-vogoriški kmetijski zadrugi. Ker so oljke zaradi tople pomladi cvetele tri tedne prej kot običajno, so briški oljkarji pričakovali tudi zgodnje dozorevanje plodov, a je narava v zadnjem tednu s temperaturami leto nekoliko zavrla. Obilje padavin v prejšnjih tednih je sicer prispevalo k teži plodov, vendar bodo ti zato bolj vodeni in manj oljeviti. Vseeno se bo letošnje obiranje oljk začelo kakšnih deset dni prej kot običajno. »Tisti oljkarji, ki imajo zelo prizadete nasade zaradi oljčne muhe, naj pri-čenjo čimprej z obiranjem, da rešijo, kar se še da. Ostali pa naj počakajo še do 20. oktobra, da se plodovom poveča oljevi-tost,« svetuje Juretič in opozarja, daje po obiranju oljke potrebno predelati najkasneje v enem dnevu. nova gorica - Abonmajska ponudba Filmsko gledališče s petnajstimi predstavami Kulturni dom Nova Gorica tudi letos nadaljuje z abonmajsko ponudbo umetniških filmov, poimenovano Filmsko gledališče. Izbor so prepustili filmskemu kritiku in publicistu Denisu Va-liču, ki je izbral petnajst naslovov. Letošnji izbor je ponovno nadvse raznovrsten, saj prinaša filme iz kar štirih kontinentov, od Severne Amerike prek Evrope in Afrike do Azije, sporočajo iz novogoriškega Kulturnega doma. S ponudbo Filmskega gledališča želijo spodbujati razvoj filmske kulture, ugotavljajo pa, da na ta način krog ljubiteljev filma iz leta v leto širijo. Goriško Filmsko gledališče je tako svoje- vrsten abonmajski program, katerega poslanstvo je skrb za visoko raven filmske kulture. »Takih, ki bi to nalogo izpolnjevali s tako kontinuiteto in ne glede na vse spremembe, kakor je prej to počela ZKD Nova Gorica, sedaj pa no-vogoriški Kulturni dom, v Sloveniji žal ni prav veliko,« dodaja Valič. Abonma za petnajst filmskih predstav je na prodaj pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica od 15. do 26. oktobra, vsak delavnik od 10. do 12. ure In od 15. do 17. ure oz. uro pred predstavami; vse abonmajske filme vrtijo v mali dvorani Kulturnega doma ob petkih ob 20.15. (km) Oljarna v Brdih zmogljivejša od Čedajske Briški oljkarji že tretje leto svoj pridelek lahko odpeljejo na stiskanje v oljarno na Dobrovem. Ta bo letos z delovanjem začela 15. oktobra, uporabniki pa se morajo predhodno naročiti na mobilni telefonski številki 00386-031-523894 ali na stacionarnem telefonu 003865-3044053 pri oljarju Emeranu Simčiču. »Pričakujemo, da bodo v našo oljarno pridelek pripeljali tudi oljkarji z italijanske strani. Lani smo stisnili dobrih šest ton italijanskih oljk,« pojasnjuje Elizej Prinčič. Vsako leto se namreč povečuje število oljkarjev iz Italije, ki se odločijo za stiskanje oljk na Dobrovem, nekatere pa še vedno bega meja. Briško oljkarsko društvo, ki sicer šteje 120 članov, ima tudi deset članov iz Italije, ti prihajajo iz Števerjana, Moše, Trsta, Podgore in drugih obmejnih krajev. V Čedadu se sicer nahaja nova oljarna, ki bi lahko bila konkurenčna briški, vendar Prinčič pojasnjuje, da je njihova enkrat zmogljivejša od čedajske, zmore namreč zmleti 700 kilogramov oljk na uro. »Pa tudi naše cene so konkurenčne,« meni Prinčič. Na Dobrovem zaračunajo 19 evrov za stiskanje stotih kilogramov oljk. Cena velja za nečlane, za člane je ugodnejša. Stiskanje manjših količin, kot na primer dvajset ali trideset kilogramov pa je dražje, zanj je potrebno odšteti 21 evrov. Italijani dognali: drobnica avtohtona sorta Letos se v Brdih zaključuje dvoletni projekt znotraj Evropskega sklada In-terreg IIIA; na slovenski strani je nosilec projekta Občina Brda in njen partner Društvo oljkarjev Brda, na italijanski strani pa kmetijska svetovalna služba ER-SA. Denarna sredstva, ki so jih pridobili iz sklada, so v Brdih porabili za ureditev omenjene oljarne, za razvoj blagovne znamke in za razstavno mesto. Zaključna predstavitev izsledkov dvoletnega dela bo 29. oktobra na gradu Dobrovo, ki bo združila še vsakoletno srečanje oljkarjev Goriške. Tam bo predstavljena tudi nova celostna podoba blagovne zmake, pod katero bodo prodajali briška olja. Do zanimivih izsledkov je prišla italijanska ERSA, ki je opravila genetske raziskave nekaterih sort oljk in tako prišla do ugotovitve, katere so najbolj primerne za sajenje v Brdih. »Najboljši izbor so štiri sorte: drobnica, črnica, istrska belica in gargaz-zo. Raziskava pa je pokazala, da je drobnica najverjetneje avtohtona briška sorta! S to raziskavo smo prišli tudi do ugotovitve, da je sorto leccino najbolje odstraniti iz briških oljčnikov, saj ne daje plodov najboljše kakovosti,« pojasnjuje starosta slovenskih oljkarjev, Bruno Pod-veršič, predsednik Zveze oljkarskih društev Slovenije, ki dodaja: »Oljarna na Dobrovem in olje sta povezala ljudi z obeh strani meje. Med njimi ni čutiti delitve na Brda in Colio, kot pri vinogradnikih, temveč lep, prijateljski odnos!« Katja Munih nova gorica Brulc navija za proslavo na Erjavčevi Škabrijelovi Mirko Brulc bumbaca Ettore Romoli bumbaca Župana obeh Goric, Mirko Brulc in Ettore Romoli, se bosta v petek srečala v Novi Gorici na delovnem sestanku. Teme, ki jih bosta obravnavala, so aktualne za obe mesti in se nanašajo na skorajšnje spremembe na meji: na odpravo schengenske-ga režima in meje med mestoma ter o proslavitvi tega dogodka, po katerem naj bi Gorici začeli »dihati« kot eno samo mesto. Romoli je že napovedal, da bo za to priložnost prišel podpredsednik Evropske komisije Franco Frattini. Novogoriška stran poudarja, da sredstev za proslavo nima in naj zanjo poskrbi država. Če pa bo proslava, je Erjavčeva ulica (v Gorici Ška-brijelova) po Brulčevem mnenju zanjo najprimernejši kraj. Župana bosta govorila tudi o nadaljnjem sodelovanju; v to poglavje sodijo tudi doslej redni sestanki treh občinskih uprav, poleg goriške in novogoriš-ke še šempetrsko-vrtojbenske. V javnosti je pred dnevi odmevala novica, da je Evropska unija določila pet evropskih mest, kjer bodo potekala praznovanja ob dokončnem padcu meje, med katerimi je tudi Gorica. Po Romolijevem navajanju je svojo prisotnost na slovesnosti že napovedal Frattini, prisotna pa naj bi bila tudi slovenski in italijanski notranji minister, Giuliano Amato in Dragutin Mate. Portugalsko predsedstvo EU je 3. oktobra sporočilo, da se bo schengenska širitev zgodila 21. in 22. decembra. Ravno praznovanje omenjenega dogodka naj bi bila osrednja tema srečanja med Brulcem in Romolijem. Novogoriška stran namreč poudarja, da občina v proračunu nima rezerviranih namenskih sredstev za proslavo. Občanom bodo podarili gledališko predstavo Borisa Kobala, velike prireditve pa občina ni imela v načrtu. »Če pa prireditev bo, potem jo mora organizirati in financirati vlada. V tem trenutku še čakamo na odgovor notranjega ministrstva, kako bo s tem,« pojasnjuje novo-goriški župan, ki še dodaja, da v zadevi »padec schengenske meje« po njegovem mnenju ni tako ključno vprašanje proslave, temveč vprašanje življenja obeh mest v bodoče. »Zato na slovenski strani usmerjamo vse sile v ureditev prometne infrastrukture, v odstranitev nadstreškov na meji, tako da bodo fizični pomniki meje odstranjeni. V tej luči se mi zdi zagotovo zelo primeren prostor za tovrstno praznovanje prehod na Erjavčevi ulici, saj bi lahko na slovesnosti simbolično odstranili katero od sedanjih obmejnih struktur. Erjavčeva pa je tudi tista ulica, ki ponuja najbližjo povezavo med mestoma. V bližini je tudi trg Evrope, ki nosi pomembno simboliko za obe mesti. Svet in Evropa ga namreč že poznata,« pojasnjuje svoj »izbor« mesta proslave Brulc, ki opozarja, da pri odstranjevanju struktur na meji problem predstavlja tudi rimska vlada: »Ne vemo, ali bo dovolj ažurna, da bo omogočila rušenje mejnih objektov v do-glednem času. Z naše strani že imamo zeleno luč, da se nadstreški odstranijo in da lokalna skupnost odloči, kakšne vsebine bodo odtlej v njih. Ena od možnosti je ureditev informacijske točke za turiste obeh mest. Pri tem pa bodo potrebni dogovori z goriško stranjo,« pojasnjuje Brulc. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 11. oktobra 2007 17 gorica - Kinoateljejevi filmski četrtki Vrača se žarek Gorice Kinema Za začetek Kim Ki-Duk, sledita Ozon in Rohmer Sd Izleti braževanja in so financirani s sredstvi zakona 236/93: slovenščina - osnovna in nadaljevalna stopnja (80 ur), angleščina A2 (72 ur), tečaj informatike priprava na ECDL (72 oziroma 48 ur), nemščina - osnovna oz. nadaljevalna stopnja (80 ur); informacije na tajništvu Zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonski številki 0481-81826 ali po elektronski pošti go@sdzpi-irsip.it. Gorica Kinema stopa v novo sezono. Po lanskem uspehu bodo Kinoateljejevi četrtki še naprej ponujali filme v izvirniku z italijanskimi podnapisi, dela priznanih režiserjev in uveljavljajočih se produkcij ter dve projekciji ob 17.45 in 20.45 v goriškem Kinemaxu. Gorica Kinema ne zapušča »svojih« režiserjev, saj pregovor pravi, da dobre ekipe ne gre spreminjati. Tako bo prvi filmski četrtek posvečen idealnemu »kapetanu« pobude. Kim Ki-Duk bo s filmom Dih in s svojim domišljijskim svetom, ki niha med duhom in telesom, med krivdo in pokoro, jutri že četrtič potrkal na vrata Kinoateljeja. Druga poznana avtorja sta francoska režiserja François Ozon in Eric Rohmer, ki sta izbrala zgodovinske teme. Prvi zaide v londonsko delavsko četrt na začetku 20. stoletja s filmom Angel, v katerem pripoveduje zgodbo o dekletu, ki se posveti pisateljevanju; z ženskim likom se je režiser poklonil filmski produkciji in igralkam iz medvojnega obdobja. Rohmer pa osta- [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fabris), ul. Cosulich 117, tel. 00481-711315. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Michael Clayton«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.30 - 22.10 »Surf's up - I re delle onde«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Cemento armato«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Un'impresa da Dio«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Rush Hour 3 - Missione Parigi«. Rumena dvorana: 17.45 »28 settimane dopo«; 20.00 - 22.15 »Il buio nell'ani-ma«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Michael Clayton«. Dvorana 2: 17.45 »Hairspray - Grasso e bello?«; 20.10 - 22.15 »La ragazza del lago«. Dvorana 3: 17.30 »I Simpson - Il film«; 20.00 - 22.00 »Cemento armato«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Un'impresa da Dio«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Rush Hour - Missione Parigi«. □ Obvestila GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira tečaj gorskega pohodništva prve stopnje od 23. oktobra do 25. novembra. Teoričnim lekcijam na sedežu CAI-a v ul. Rossini 2, bo sledil praktični del z gorskimi ekskurzijami; informacije vsak četrtek med 21. in 22. uro na goriškem sedežu ali na tel. 0481-535330 (Benito Zuppel). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽv Gorici prireja tečaj sprostilne telovadbe za odrasle v baletni sobi KC Bratuž ob sredah od 20. do 21. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Tečaj bo vodi Nataša Sirk; informacije in vpisovanje na tel. 0481-531445 od ponedeljka do petka od 9. do 12.30. MLADINSKI ODSEK KULTURNEGA DRUŠTVA SOVODNJE organizira plesni tečaj. Na osmih srečanjih, ki bodo potekala enkrat tedensko, se bodo tečajniki učili baznih korakov dunajskega in angleškega valčka, foxtrotta, slowfoxa, cha cha cha in drugih plesov; informacije nudi Maja na tel. 3282580940. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski svet sprejel varianto št. 7 k ja v svoji državi z zgodovinsko temo iz 6. stoletja v filmu Ljubezni Astreje in Ce-ladona, ki je povzet iz knjige Honorja d'Urfeja; v njem raziskuje mladost in poželenje. Prireditelji niza so izbrali tudi italijanski film. Rabdomant v režiji Fabrizi-a Cattania, ki ga bodo predvajali 25. oktobra, pripoveduje zgodbo dveh osamljenih duš, ki se srečata v čudoviti Luca-niji; v filmu nastopata karizmatični Pascal Zullino in lepa Andrea Osvart. Kenneth Branagh pa je za posodobitev Mozartove Čarobne piščali, ki jo bodo vrteli 29. novembra, izbral temo prve svetovne vojne. Pogumen in uspešen podvig, v katerem so se izkazali izvrstni pevci in brezhiben nastop Chamber Orchestra of Europe. Jesenski spored nita se bo zaključil 6. decembra s filmom Na drugi strani turško-nemškega režiserja Fa-tiha Akina; gre za intenziven preplet dogajanj, ki se razpletajo med dvema domovinama. Film, ki je prejel nagrado za najboljši scenarij na festivalu v Cannesu, se bo potegoval tudi za oskarja. splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Sklep bo na razpolago 30 dni (do 13. novembra) na tehničnem uradu županstva v Rimski ulici 30. V navedenem roku (od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, ob sredah med 15. in 17. uro) lahko vsakdo pregleda sklep in ustrezno gradivo ter pisno predloži in naslovi na doberdob-skega župana opombe in nasprotovanja. Občinska uprava bo upoštevala le opombe in nasprotovanja, predložena v predvidenem roku. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri v gostilni Pahor v Jamljah; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin). SLOVENSKA SKUPNOST vabi na srečanje »Naj se Slovenska skupnost vrne v deželni svet«, danes, 10. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Ob tej priložnosti bo predstavljena tudi lista »Slovenci za Morettona«, ki nastopa na primarnih volitvah za Demokratsko stranko v okrožju Gorica. SPDG v Gorici vabi v nedeljo, 14. oktobra, na vsakoletno druženje ob kostanju na Štekarjevi domačiji v Šte-verjanu. Ob priložnosti bo tudi pohod v sklopu programa Kekčevih poti in vožnja z gorskimi kolesi na približno 35 km dolgi poti po briških gričih. Zbirališče za udeležence pohoda in kolesarske vožnje je ob 9.30 pri športni hali v Podgori (start ob 10. uri). Družabnost pri Štekarju bo od 12. ure do mraka. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v četrtek, 11. oktobra, v prostorih pri občinski palači v Mošu. ŠD OLYMPIA vabi na tečaj splošne telesne vzgoje za tretjo mladost vsak četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici; informacije in vpisovanje med urami vdabe ali na tel. 0481-82087 v jutranjih urah. H Šolske vesti GLASBENA ŠOLA NOVA GORICA Cankarjeva ulica 8, Nova Gorica (tel. 003865-3351050) organizira pouk električne kitare, ki ga bo izvajal eden najboljših električnih kitaristov v Sloveniji, Robert Pikl; informacije in prijave na tajništvu Glasbene šole Nova Gorica do 15. oktobra. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na večerne tečaje, ki spadajo v okvir Deželnega kataloga permanentnega izo- DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča izletnikom v dolino Neretve »Na mandarine«, da bo v sredo, 17. oktobra, odhod avtobusa ob 7. uri iz Štandreža, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu pred cerkvijo, v Jamljah in na mejnem prehodu pri Fernetičih na italijanski strani. Priporačajo točnost in opozarjajo, udeležence, naj s seboj prinesejo veljaven dokument. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja 14. oktobra izlet v Vajont z vodenim ogledom jezu in muzeja, ki se nahaja v stari šoli v Ertu. Odhod avtobusa je ob 7. uri pri cerkvi v Sovodnjah pri Zlatki in pri cerkvi v Standrežu. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 0481-882071 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: Lahko noč, mama (28. oktobra ob 17. uri), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), pre-mierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije in vpis abonmajev tel. 048120678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 13. oktobra, ob 20.30 gledališka skupina Společna sestava iz Prage, »Pasiones de corazon« F. Garcie Lorce; informacije in predprodaja pri knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: obvešča, da je v teku potrditev abonmajev za gledališko in glasbeno sezono 2007-08, s 13. oktobrom pa bo možen vpis novih abonmajev. Gledališki program se bo začel 2. in 3. novembra z uprizoritvijo predstave »Le nozze di Figaro« (Tullio Solenghi), medtem ko bo v glasbeni program uvedel koncert Louis Lortie & Hélène Mercier (klavir) 30. oktobra; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (kor-zo del Popolo 20, tel. 0481-790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Ticketpointu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu. blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Ticketpoin-tu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu. DRŽAVNA KNJIŽNICA V GORICI IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev knjige Branka Marušiča »Il vicino come amico - Re-altà o utopia? La convivenza lungo il confine italo-sloveno.« Knjigo bo predstavila Liliana Ferrari v torek, 16. oktobra, ob 17.30 v konferenčni dvorani Državne knjižnice v ul. Mameli v Gorici. Sodeloval bo Sergio Tavano. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 3. novembra, v restavraciji Kapriol v Dolu. Iz Gorice bo na razpolago avtobus. Vpisovanje se bo začelo 16. oktobra. FILMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA bo tudi letos potekalo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici; razpis abonmajev za petnajst filmov med 15. in 26. oktobrom vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure oz. uro pred predstavami pri blagajni Kulturnega doma. »RISATE A GRADISCA« niz gledaliških predstav v narečju: v soboto, 13. oktobra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču gledališka skupina Gradi-sca... Il teatro »Mi è caduta una cavalla nel letto«; informacije in predproda-ja vstopnic pri uradu IAT Pro loco Gradišče, tel. 0481-960624. GORICA KINEMA, Kinoateljejeva sezona filmov v izvirniku z italijanskimi podnapisi, se začenja v četrtek, 11. oktobra, s filmom »Soom« (režija Kim Ki-Duh). Sledili bodo 18. okrobra »Angel« (režija Francois Ozon), 25. oktobra »Il rabdomante« (režija Fabrizio Cattani), 8. novembra »Les amours d'astree et de celadon« (režija Eric Rohmer), 29. novembra »The magic flute« (režija Kenneth Branagh), 6. decembra »Yasamin kiyisinda« (režija Fatih Akin). Filme bodo vrteli v goriškem Kinemaxu na Travniku ob četrtkih ob 17.45 in 20.45; vstopnina s člansko izkaznico Kinoateljeja. KULTURNI DOM NOVA GORICA - sezona 2007-08: 22. oktobra, ob 20.15 Simfonični orkester RTV Slovenija; 12. novembra, ob 20.15 Godalni kvartet Paizo (Danska); 17. decembra, ob 20.15 Slovenski komorni zbor; 14. januarja 2008 ob 20.15 Dušan Sodja (klarinet), Tatjana Kaučič (klavir), Marta Močnik Pirc (sopran); 25. februarja 2008, ob 20.15 kvartet Čajkovski (Rusija); 10. marca, ob 20.15 orkester »Spirit of Europe«; 21. aprila 2008, ob 20.15 Komorni orkester Talich (Češka), 12. maja, ob 20.15 Denys Masliuk (klavir). Izvenabonmajski koncerti: 12. oktobra, ob 20.15 Ruska klavirska glasba; 3. novembra, ob 20.15 Primorske impresije Zlata Kaučiča z gosti; 9. novembra, ob 20.15 Večer samospevov (Mirjam Kalin - alt, Gabriel Lipuš - tenor, Bojan Gorišek - klavir); 30. novembra in 1. decembra, ob 20.15 Oliver Dragojevic & skupina Dupini; 20. decembra, ob 20.15 Orkester Slovenske vojske z gosti. Art sredica: 21. novembra, ob 20.15 Vida Mokrin - Pauer »Čutnost - smeh - duhovnost«; 19. decembra, ob 20.15 Etnoploč trio. Festival Jesenski glasbeni tris: etno, 20. oktobra, ob 20.15 Dišpet (ženska klapa, Hrvaška) in Bracijera (moška klapa, Hrvaška); blues, 16. novembra, ob 20.15 R.J. Mischo (ZDA-Italija); gospel, 15. decembra, ob 20.15 Terri McConnel Quintet (ZDA); informacije na tel. 003865-3354010. KULTURNO SREDIŠČE TULLIO CRA-LI v sodelovanju z Državno knjižnico v ul. Mameli v Gorici organizira danes, 10. oktobra, ob 17.30 predavanje z naslovom Hipoteza za prihodnost Evrope. Predaval bo predsednik krščansko-judovske ekumenske skupine iz Milana p. J. Sergio Katunarich. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča da je v teku potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in z 11. oktobrom vpis novih abonmajev. Program »Sipario Prosa« se bo začel 8. novembra s predstavo »Sarto per si-gnora« (Georges Feydeau), »Sipario Musica« 22. novembra z glasbeno prireditvijo »La variante di Luneburg -Fabula in musica« (Milva, Walter Mramor, Franca Drioli in zbor ArsA-telier), »Sipario Ragazzi« (vsako nedeljo ob 16. uri) pa 25. novembra s predstavo »Le storie di Marco Polo«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sauro 17 v Krmi-nu, tel. 0481-630057). ODPRTJE 9. FOTO SREČANJA v organizaciji Skupine 75 in ZSKD bo v Kulturnem domu v ul. Brass 20 v Gorici v soboto, 13. oktobra, ob 18.30. Razstavljajo Marko Bezlac (Hrvatska), Andrea Bovo (Italija), Maurizio Frul-lani (Italija), Ernst Koschuch (Avstrija), Igor Pahor (Italija), Janez Vlachy (Slovenija), skupina Polaser (Italija). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 27. decembra (mladinska predstava) Cica v metroju (Raymond Queneau); 3. januarja 2008 Letoviščarji (Maksim Gorki); 6. marca 2008 Stekli psi (Quentin Tarantino); 27. marca 2008 Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija 2008 Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. V CENTRU »MARE PENSANTE« v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: ponedeljek, 15. oktobra, od 16.30 do 18. ure prebiranje tekstov iz knjige »La vergogna« avtorice Eve Pierrakos. Večer bo povezoval Allan Sponza. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 predstavitev knjige Alfia Scarpe in Daria Blasicha »Il lago vecchio - il lago di Doberdo«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 12. oktobra, ob 20.15 koncert pianistov Erika Šulerja, Aleksandre Pavlovič in Ivana Skrta. Pianisti, ki so študirali glasbo na slovitem moskovskem konservatoriju Peter Il-jič Čajkovski se bodo predstavili z deli ruskih romantičnih skladateljev. V OBČINSKI DVORANI V KRMINU ob Krminski vinoteki bo danes, 10. oktobra, ob 20. uri odprtje 12. razstave s pokušnjo mešanih vin z naslovom Mešana vina v svetu (»Uvaggio nel mondo«); informacije na tel. 0481630371. V PARKU CORONINI CRONBERG v Gorici bo v ponedeljek, 15. oktobra, ob 17.30 predavanje Ferdinanda Šer-belja o zbirkah Coronini Cronberg iz niza »Visto e non visto: conversazioni sui beni Coronini esposti o non esposti«. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v Deželnem avditoriju v Gorici ob 20.45: 26. oktobra Filharmonika Ploiesti (Romunija); 9. novembra Alexandre Dubach (violina) in Daniela Dubach (klavir); 19. novembra »Il Giocatore« Luigija Cherubinija in »L'Orso - The Bear« Villiama Waltona v izvedbi vokalne skupine in orkestra »Opera Giocosa« FJK; 14. decembra recital pianistke Laure Mikkola; 30. decembra, edini koncert v teatru G. Verdi v Gorici, Filharmonika Bacau (Romunija); 18. januarja 2008 trio Matisse; 1. februarja 2008 »Si fa, ma non si dice...« Susy Picchio (sopran), Gigi Franchi-ni (komik) in glasbeni ansambel Wunderbar; 15. februarja 2008 recital pianista Simoneta Pedronija; 29. februarja 2008 Joplin Ragtime Orchestra »Come ballava mio nonno americano«; 14. marca 2008 »Fagot-tissimo«; 28. marca 2008 Yana De-shkova (violina), Francois Killian (klavir); 10. aprila Yoon Shin Song (violina), Inga Dzektser (klavir); 21. aprila Triestango; informacije in abonmaji pri uradu IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), pri Ticketpointu v Trstu (tel. 0403498276) ali pri uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZDRUŽENJE »MUSICA APERTA« iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: v soboto, 13. oktobra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici »Dall'Ottocento ai giorni no-stri«, nastopata Giorgio Samar (flauta) in Pier Luigi Corona (kitara). Vstop prost. ZDRUŽENJE SERGIO AMIDEI, odbor-ništvo za kulturo pri goriški občini in filmska smer DAMS Videmske univerze bodo 16. in 17. oktobra priredili filmski poklon madžarskemu režiserju Miklosu Jancsoju. V torek in sredo, 16. in 17. oktobra, bodo v goriškem Kinemaxu vrteli njegove filme (Ljudje brez upanja, Zvezde in vojaki, Molk in krik ter »Nekem lampast adott ke-zembe az Ur Pesten«). Posebno nagrado za izjemni doprinos k filmski umetnosti mu bodo podelili 16. oktobra. ZSKD obvešča, da bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu deželna zborovska revija Corovivo. Prvi koncert bo ob 10. uri, drugi koncert ob 14.30, tretji koncert ob 18. uri, zaključni koncert z nagrajevanjem pa ob 20.45. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Silvia Marega vd. Bonelli iz goriške splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in v Spineo za upepelitev. DANES V PEVMI: 11.00, Francesca Zolgar vd. Drufovka (iz bolnišnice sv. Justa) v cerkvi in na pokopališču. DANES V JAZBINAH: 15.00, Giuseppe Corsi (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 11.00, Ricciotti Trevisan (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Enrichetta Pellegrini iz bolnišnice v stolnico sv. Ambroža in na glavno pokopališče. DANES V CORONI PRI MARIANU: 14.00, Luigi Mazzoli (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču. 18 Sreda, 10. oktobra 2007 portorož - Festival slovenskega filma Rojattijev film v tekmovalnem sporedu Danes ob 16. uri bodo v tekmovalni selekciji na Festivalu slovenskega filma v Portorožu v Avditoriju predvajali film L'uomo di Stregna -Človek iz Srednjega v režiji Paola Ro-jattija. L'uomo di Stregna - Človek iz Srednjega ni le redek in izredno pomemben etnografski dokument, temveč tudi intenzivna filmska zgodba, ki nas preseneti po slogovni zrelosti njegovega avtorja, kinoamaterja Paola Rojattija po rodu iz Srednjega. V začetku 60. let, ko je imel komaj 20 let in za seboj zgolj veliko ljubezen do fotografije in avtorskega filma, je Paolo Rojatti na 8mm filmski tehniki posnel celovečerni film. Ponovno rojstvo je doživel, ko so ga izsledili sodelavci Študijskega centra Nediža. Bil je restavriran, doživel je novo izdajo in objavo na DVD-ju. Projekt so izpeljali Študijski center Nediža v vlogi izvršnega producenta, Kulturno društvo Ivan Trinko in Ki-noatelje. Genio, človek iz Srednjega, je hlapec, ki v zameno za nehvaležno delo dobi pri gospodarju kruh in ležišče, potem ko je dolgo časa brez uspeha hodil od hiše do hiše. Genio odslej opravlja najrazličnejša dela, skrbi za živino in drva, obdeluje polje. Ljudje ga sprejmejo medse, tako tudi vaški otroci, in Genio dostojanstveno preživlja svoje življenje. Film Človek iz Srednjega se do- gaja v avtentičnem vaškem okolju v Nadiških dolinah in nam odpira zadnji pogled na neponovljiv kmečki svet, ujet v objektiv tik pred njegovim dokončnim zatonom. V prvih šestdesetih letih ga je posnel Paolo Rojatti, navdušenec za fotografijo in film, ki je s svojo 8mm filmsko kamero pričel snemati življenje v lastni vasi Srednje in prebivalce med kmečkimi opravili. V dveh letih je posvetil projektu ves svoj prosti čas in je na koncu oblikoval celovečerni film, ki ga odlikuje poetičnost, naraven talent za filmsko pripovedovanje in presenetljiva dragocenost kadrov in montaže. Leta 2006 je bila javnosti predstavljena nova izdaja filma, kijo je oskrbel Alvaro Petricig in izvedel Študijski center Nediža v sodelovanju s Kulturnim društvom Ivan Trinko in Kinoateljejem, ki skrbi tudi za njegovo distribucijo. Nova montaža je delo Paola Comuzzija, nova izvirna kulisa pa je delo Massima Toniuttija. Projekt so podprli Dežela Furlanija Julijska krajina, Videmska pokrajina, Občina Srednje, Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in Fundacija CRUP. Izvirno gradivo na filmskem traku je bilo zaščiteno z ustreznim ohranitvenim posegom in prepisano na digitalno kopijo. Poseg sta izvedla laboratorija La Camera Ot-tica in Crea, ki delujeta v okviru diplomske smeri DAMS Videmske univerze v Gorici. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 10. oktobra ob 11.00 / Gostovanje MGL, J. Boko: »Gledališka ura«. Abonma Morski pes. MILJE Gledališče Verdi Jutri, 11. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo F. Paravidina »Tiho-bitje v jarku«. Režija: Nenni Delmestre. Z italijanskimi nadnapisi. BARKOVLJE SKD Barkovlje, Ulica Bonafata 6 V petek, 12. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo A. Baricca »Devetsto«. Režija: Marko Sosič. BOLJUNEC KD France Prešeren V soboto, 13. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo A. Baricca »Devetsto«. Režija: Marko Sosič. La Contrada Sabatti - Macedonio: »Vola colomba«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: danes, 10. jutri, 11. v petek, 12. in v soboto, 13. ob 20.30, v nedeljo, 14. ob 16.30, v torek, 16. ob 16. 30, v sredo, 17., v četrtek, 18., v petek, 19. in v soboto, 20. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 21. oktobra ob 16.30. Gledališče Rossetti Bertolt Brecht: »Vita di Galileo«. Urnik: danes, 10. ob 16.00, jutri, 11., v petek, 12., in v soboto, 13. ob 20.30 ter v nedeljo, 14. oktobra ob 16.00. DVORANA BARTOLI Renzo S. Crivelli: »Il maestro e Cico-gno«. Režija: Manuel Giliberti. Urnik: v petek, 12. in v soboto, 13. ob 21.00 ter v nedeljo, 14. oktobra ob 17.00. GORICA Kulturni dom V soboto, 13. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia" »Pasiones de corazón«. Gledališka skupina "Společna sestava" (Praga). _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. Koprodukcija z Gledališčem Koper. Ponovitve: jutri, 11., v petek, 12. in v soboto, 13. oktobra ob 20.00. V nedeljo, 14. oktobra ob 18.00 / Bra-nislav Nušic: »Oblast«. Gostovanje KUD "Oder treh herojev" iz Pirnič. V torek, 16. oktobra ob 20.00 / Rado-slav Zlatan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«. V petek, 19. oktobra ob 20.00 / Georges Feydeau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 10. oktobra ob 19.30 / Tomaž Svete: »Pierrot in Pierrette«. Gostuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Jutri, 11. oktobra - 15.00-17.20 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 13. oktobra - 19.30-22.30 / Eugène Labiche, Botho Strauss: »Špa-rovček«. V torek, 16. oktobra - 19.30-21.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V sredo, 17. oktobra - 19.30-21.50 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Mala drama Danes, 10. oktobra - 20.00-21.30 / Ya- smina Reza: »Art«. V petek, 12. oktobra - 20.00-21.30 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V soboto, 13. oktobra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V ponedeljek, 15. oktobra - 20.0022.10 / Conor McPherson: »Jez«. V torek, 16. oktobra - 20.00-21.45 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V sredo, 17. oktobra - 20.00-21.40 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Aha-sver«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 10. oktobra ob 19.30 / Martin Crimp: »Podeželje«, gostuje Prešernovo gledališče Kranj. Jutri, 11. in v petek, 12. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V soboto, 13., v ponedeljek, 15., v četrtek, 18. in v petek, 19. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V torek, 16. oktobra ob 19.30 / JeanMarie Chevret: »V drugo gre rado«. V sredo, 17. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V soboto, 20. oktobra ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Mala scena MGL Danes, 10. oktobra ob 20.00 / Rokgre: »O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni«. Jutri, 11. in v petek, 12. oktobra ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V soboto, 13. oktobra ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V torek, 16. oktobra ob 20.00 / Rokgre: »O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni«. V sredo, 17. oktobra ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. PRIREDITVE Šentjakobsko gledališče Danes, 10. in jutri, 11. oktobra ob 19.30 / »Dosje: Hiacinta Novak -DHN 03«. (3 del gledališke humori-stične nanizanke) po motivih iz romana A. Kremaunerja, koprodukcija s Studiom Biti. V petek, 12. oktobra ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«, (črna komedija), režija Gojmir Lešnjak - Gojc. V sredo, 17. oktobra ob 16.30 / M. Bor: »Vrnitev Blažonovih « (partizanski ve-stern), režija Jure Novak. Cankarjev dom Dogaja. Premiera mladinske predstave. Zamisel: Maja Dekleva, Gregor Kam-nikar, Tomaž Lapajne in Andreja Rauch. Urnik: v petek, 12. oktobra ob 11.00 in 19.00 ter v soboto, 13. oktobra ob 11.00 in 17.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 12. ob 20.30 in v nedeljo, 14. oktobra ob 17.30 / Peti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi in igra na klavir Frédéric Chaslin. V petek, 19. ob 20.30 in v nedeljo, 21. oktobra ob 17.30 / Šesti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Marko Leton-ja, Isabelle Faust - violina. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V soboto, 13. oktobra ob 20.30, Umag, župnijska cerkev sv. Pelegrina mučen-ca / Roberto Velasco - orgle. V ponedeljek, 15. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Manuel Tomadin - orgle. V torek, 16. oktobra ob 20.30, Milje -stolnica / Marianna Prizzon - sopran in Manuel Tomadin - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkùja. Orchestra di Pa-dova e del Veneto. Dirigent: A. Nanut. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V petek, 12. oktobra ob 20.00 / Koncert Rudija Bučarja. NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 12. oktobra ob 20.15, velika dvorana / Ruska klavirska glasba, nastopajo: Erik Šuler, Aleksandra Pavlo-vič in Ivan Skrt. RAZSTAVE ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Pomorska postaja - dvorana Victoria: do 20. oktobra, bo na ogled kolektivna razstava »Jadra in marine našega morja«. Odprto od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. Palača Gopčevic: »La voce dell'infanzia nelle Collezioni dei Civici Musei di Sto-ria ed Arte di Trieste«, odprto do 4. novbembra od 9.00 do 19.00. Galerija LipanjePuntin: Zhang Haun »My Rome«, odprto do 20. oktobra od 19.00 do 22.00. Galerija LipanjePuntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00. Državna knjižnica: do 31. decembra je na ogled razstava Rossane Longo. Občinska umetnostna dvorana: »Wind emotion«, fotografska razstava Ga-brieleja Crozzolija. Možnost ogleda do 17. oktobra vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. V razstavnih prostorih KC Lojze Bra-tuž, (Drevored 20. septembra): bo do 14. oktobra na ogled razstava »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti« slikarja Karla Pečka; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter ob prireditvah. Na sedežu zavoda Banca di Cividale Kmečka banka (Verdijev korzo 40) bo do 19. oktobra na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča: od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35. Kavarna Teatro Verdi: do 31. oktobra je na ogled razstava Roberta Mariana. Vstop prost. V gostilni »Ai tre Amici« v Ul. Oberdan, bo do konca oktobra na ogled fotografska razstava z naslovom »Flowers« Gerharda Steinwenderja. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 31. oktobra na ogled razstava z naslovom »Dario Delpin - Incisioni 19982007«. Kulturni dom: v soboto, 13. oktobra ob 18.00 bo otvoritev fotografske razstave »9. fotosrečanje«. LOČNIK V občinskem centru na Trgu San Giorgio 37, bo do 14. oktobra na ogled fotografska razstava Tullia Colauttija z naslovom »Femme«; urnik 17.30 -19.30 (delavniki) 10.30 - 12.30 (prazniki). Vstop prost. ČEDAD Centro Civico - Borgo di Ponte: do 21. oktobra bo pod naslovom »Il respiro dell'esistenza« razstavljala slikarka Claudia Raza. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom, Mala galerija: fotografska razstava, Share International Slovenija »Otroci sveta«. Kosovelov dom: v petek, 12. oktobra ob -/ 18.00 odprtje razstave gledaliških objektov in mask Ljuba Bizjaka z naslovom »Deske, ki pomenijo življenje«. ŠTANJEL Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V Goriški knjižnici Franceta Bevka na trgu Edvarda Kardelja 4 bo do 13. oktobra na ogled razstava z naslovom Kako je podgana Frida našla svojo mamo. Razstava je dobila ime po istoimenski slikanici, ki je izšla letos. Na ogled so ilustacije in fotografije, ki so na voljo tudi za nakup. Avtorji knjige in razstave Marina, Žiga in Špela podarjajo izkupiček prodanih fotografij, ilustracij in knjig Programu Žarek, ki skrbi za otroke, katere je življenje kakorkoli prikrajšalo. Program deluje pod pokroviteljstvom Centra za socialno delo Nova Gorica. Galerija Frnaža, (Erjavčeva ulica 4): do 19. oktobra bo na ogled razstava Andreja Trampuša z naslovom »V začetku je bila svetloba«. Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 30. oktobra je na ogled razstava Annibel Cunoldi Attems. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro; ob sobotah med 9. in 12. uro; ob nedeljah in praznikih zaprto; informacije na tel. 003865-3330173. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (9. 10. 2007) Vodoravno: peteroboj, eremlta-ža, tik, Gabin, E. C., S. E., Ava, Bre-celj, I. B., jok, R. N., Ella, skarabej, neon, Arno, O. V., vld, Lokve, emisija, Otoki blaženih, Na, Ana, Dejana; na sliki: Janko Brecelj. / SVET Sreda, 10. oktobra 2007 19 španija - V zadnjih tednih se razmere v Baskiji ponovno zaostrujejo V Bilbau eksplodiral avtomobil Po vsem sodeč gre za atentat Ete Na srečo je bila v eksploziji avtomobila bombe ranjena samo ena oseba BILBAO - V baskovskem Bilbau je včeraj eksplodirala bomba, podstavljena pod avtomobil nekega telesnega stražarja, ki je bil edini ranjen v eksploziji, je sporočila tamkajšnja policija. Odgovornosti za napad zaenkrat ni prevzel nihče, sum pa je nemudoma padel na separatistično organizacijo Eta, ki je poleti preklicala premirje in se vrnila k taktiki napadanja. Ranjeni telesni stražar naj bi skrbel za var nost soci a lis tič ne ga čla na mest -nega sveta v kraju Galdakao, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V zadnjih tednih so se razmere v Baskiji vse bolj zaostrovale. Konec septembra je baskovski premier Juan Jose Ibarretxe napovedal, da bo 25. oktobra 2008 sklical referendum o neodvisnosti Baskije. Načrt, ki bi po mnenju Ibarretxeja pomagal rešiti spor med Španijo in baskovsko separatistično organizacijo Eta, je španska vlada Jo-seja Luisa Rodrigueza Zapatera takoj zavrnila. Vse, kar bi se zgodilo izven ustavnih okvirjev, bi šlo proti propadu, je s tem v zvezi izjavila Zapaterova namestnica Maria Teresa Fernandez de la Vega. Prejšnji petek pa je španska policija aretirala velik del vodstva prepovedanega političnega krila Ete, Batasuna. 23 vodilnih članov Batasune so aretirali med sestankom v mestu Segura. Batasuna je aretacije označila kot »vojno napoved« madridske vlade, na ulicah Baskije pa je nato protestiralo več sto baskovskih separatistov. Policisti pregledujejo razbitine avtomobila bombe ansa mjanmar - Voditeljica opozicije pripravljena na soočenje s hunto Suu Kyijeva: Rešitev je treba iskati v dialogu YANGON - Vodja mjanmarske opozicije Aung San Suu Kyi je včeraj pozdravila pripravljenost vojaške hunte na dialog. Suu Kyijeva, Nobelova nagrajenka za mir, kije zadnjih 18 let pretežno v hišnem priporu, meni, da lahko le dialog med stranema reši težave, ki pestijo to državo. Vojaška hunta je sicer v ponedeljek imenovala posebnega odposlanca za dialog med z opozicijo. Funkcijo je prevzel namestnik ministra za delo, upokojeni general Aung Kyi. Imenoval ga je vodja vojaške hunte Than Shwe, ki pa ob tem ni navedel, ali bo v stikih z opozicijo govora tudi o glavnih temah spora med stranema. »Iskanje rešitve skozi dialog je naravna pot za iskanje pomoči ljudem in državi,« je v izjavi zapisala glavna opozicijska stranka v Mjanmaru - Nacionalna liga za demokracijo (NLD). »Prav tako je pomembno, da si vsi prizadevamo k uspehu. Pripravljenost k dialogu je pomemben element pri reševanju težav, ki je v veliki meri odvisen od vseh vpletenih,« med drugim še piše v izjavi. Stranka NLD je leta 1990 zmagala na volitvah, vendar ji nikoli ni bilo dovoljeno vladati, Suu Kyijeva pa je že vrsto let mednarodni simbol v prizadevanjih Mjanmara za demokracijo. Kljub življenju v izolaciji se je Suu Kyijevi uspelo prebiti v bližino vrha mjanmarske politike, ko so sredi avgusta na ulicah največjega mesta Yangon izbruhnili protivladni protesti za- Nobelova radi drastičnega zvišanja cen goriva. Protesti so se nadaljeva-i. i,- .v v i . i., nagrajenka za mir li septembra, ko je na tisoče menihov več dni vodilo proteste. Aung San Suu Kyi turčija Priprave na poseg v Iraku ANKARA - Turčija je včeraj začela priprave na čezmejno vojaško posredovanje v severnem delu Iraka, kamor so se zatekli turški Kurdi. Na sestanku med premierom Recepom Tay-yipom Erdoganom, njegovimi ministri in visokimi varnostnimi predstavni ki v An kari, so skle ni li, da je potrebno sto riti vse potrebno v boju proti dejav-nos tim teroris tič nih sku pin, zla -ti Kurdske delavske stranke (PKK). "Pristojne institucije so prejele ustrezna navodila in napotke, da storijo vse potrebno na pravnem, gospodarskem in poli tič nem področju za kon ča-nje navzočnosti terorističnih organizacij v sosednji državi v prihodnjem obdobju. V primeru, da bo to potrebno, gre lah -ko tudi za čezmejno operacijo," so zapisali v izjavi. (STA) Sarkozy na uradnem obisku v Rusiji MOSKVA - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel svoj prvi uradni obisk v Rusiji. Pred delovno večerjo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v predsedniški rezidenci v predmestju Moskve je Sarkozy sinoči dejal, da je v Moskvo prišel, da bi »poslušal in razumel« Rusijo. Predsednika se bosta na uradnih pogovorih sestala danes. Konferenca o odpravi smrtne kazni LIZBONA - Odprava smrtne kazni v Evropi je vse preveč pomembna, da bi jo imeli za nekaj samoumevnega, je včeraj ob začetku mednarodne konference o odpravi smrtne kazni v Lizboni dejal generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis. Ob tem je izpostavil, da je potrebno ljudem pojasniti, zakaj je smrtna kazen zmotna, zakaj je bila odpravljena in zakaj bi tako moralo ostati. Priprave na skorajšnji kongres KP Kitajske PEKING - Centralni komite Kitajske komunistične partije je v Pekingu začel plenarno zasedanje. Srečanje, ki se ga udeležuje približno 350 delegatov, je namenjeno še zadnjim odločitvam pred partijskim kongresom, ki se bo začel v ponedeljek in na katerem naj bi kitajski predsednik in generalni sekretar partije Hu Jintao še utrdil svojo oblast. Ceku napovedal neodvisnost Kosova LONDON - Kosovski premier Agim Ceku je v Londonu dejal, da bo Kosovo razglasilo neodvisnost v nekaj dneh, če do decembra s Srbijo ne bodo dosegli dogovora o prihodnjem statusu Kosova. »Neodvisno Kosovo se mora zgoditi zelo kmalu po 10. decembru,« je Ceku dejal po pogovorih delegacije iz Prištine z britanskim zunanjim ministrom Davidom Milibandom. Bekcstein novi bavarski ministrski predsednik MÜNCHEN - Kandidat nemške konservativne Krščanskosocialne unije (CSU) Günther Beckstein je uradno postal novi bavarski ministrski predsednik, potem ko je v bavarskem deželnem zboru, v katerem ima CSU dvotretjinsko večino, prejel 122 od 178 oddanih glasov poslancev. Beckstein je na položaju nasledil Edmunda Stoi-berja, ki je konec septembra po 14 letih odstopil tudi s položaja predsednika bavarske vlade in s čela stranke. (STA) slovenija - Zaradi uvedbe ekološko-ribolovne cone in povezanega vprašanja meje Rupel: Ob odprtju novega poglavja v pogajanjih med Hrvaško in EU bo Slovenija izrazila zadržek LJUBLJANA - Zunanji minister Dimitrij Rupel je včeraj v Ljubljani povedal, da ima Slovenija v zvezi s poglavjem o zu na njih odno sih, ki naj bi ga v petek na medvladni konferenci o pristopnih pogajanjih z EU odprla Hrvaška, »zadržek, ki pa je tehnična okoliščina, ki jo lahko kandidatka odpravi v najkrajšem možnem času«. Kot je spomnil, se je Hrvaška »pred obličjem EU« obvezala, da ekološko-ribolovne cone (ERC) za članice EU ne bo uvedla, da bi lahko napredovala proti EU, pa mora sedaj izpolniti svoje zaveze. »Kakšna bo usoda pogajanj Hrvaške v zvezi z zunanjimi odnosi, težko napovem, dejstvo pa je, da imamo nekaj pripomb in jih bomo najbrž imeli še ne kaj časa. To pa ne pome ni, da zaviramo napredovanje Hrvaške proti EU. Da bi Hrvaška lahko napredovala, mora seveda izpolniti tisto, kar se je zavezala. In v tem smislu pričakujemo, da bo do dogovora prišlo pravočasno,« je povedal Rupel. Ob tem je izpostavil, ft Dimitrij Rupel da to ni dvostransko vprašanje, ampak »evropsko vprašanje prvega ranga«. Hrvaška naj bi po napovedih portugalskega predsedstva EU v petek na medvladni konferenci o pristopnih pogajanjih z EU v Bruslju odprla dve novi poglavji v pogajalskem procesu -poglavje o zaščiti potrošnikov in zdravja ter poglavje o zunanjih odnosih, pri čemer gre sicer predvsem za trgovinske sporazume EU s tretjimi državami. Francoska tiskovna agencija AFP je v zve zi s tem vče raj poročala, da na -meravata Slovenija in Italija zaradi nedavne napovedi Hrvaške, da bo s 1. januarjem 2008 razširila uresničevanje ERC tudi na članice EU, na omenjeni medvladni konferenci preprečiti odprtje poglavja o zunanjih odnosih in s tem ovirati pogajalski proces Hrvaške z unijo. S hrvaško napovedjo glede ERC se Rupel sicer ukvarj a tudi v svoj em spletnem dnevniku. Kot je zapisal, je zaradi napovedane razglasitve ERC tudi za članice EU aktualno vprašanje državne meje med Hrvaško in Slovenijo, ki pa je povezana z zgodovino teh držav. Pri razumevanju te problematike bi po njegovem prepričanju morali združiti dve perspektivi in zgodovinski izkušnji: izkušnjo Slovencev kot naroda v okviru druge države in izkušnjo Slovencev kot nosilcev lastne države. Pri razpravi o hrvaško-slovenski meji je po njegovem mnenju treba upoštevati, da so bili Slovenci v času Av-stro-Ogrske večinsko naseljeni na prostoru nekdanjega Avstrijskega Primor-ja. Ta slovenski izhod na odprto morje je bil del paketa, ki ga je po prvi svetovni vojni dobila Italija. Slovenci so imeli takrat dva izhoda na odprto morje: v Italiji preko slovenskega etničnega ozemlja in v Jugoslaviji preko hrvaškega etničnega ozemlja, je zapisal Rupel. Po drugi svetovni vojni Slovenija zaradi širših političnih računov ni prevzela svojega zgodovinskega izhoda na odprto morje. A vsi skupaj so se kljub vsemu zavedali, da Slovenija po- trebuje lastni izhod na odprto morje in da ji je treba prepustiti vsaj majhen del Jadrana. Tako je Slovenija dobila svojo lastno obalo in morje od Lazareta do Piranskega zaliva; to je bilo nadomestilo za tržaško obalo, kije pripadla Italiji. Svojo upravičenost do neposrednega izhoda na odprto morje so Slovenci v Jugoslavijo prenesli iz Italije. Slovenci so svojo pravico 25. junija 1991 podedovali od Jugoslavije, vendar ta pravica izvira iz mednarodnih pogodb, ki so jih sklenile države po drugi svetovni vojni. Jugoslavija po tej vojni ni pridobila le slovenske obale, ampak tudi hrvaško Istro, Reko, Zadar, dalmatinske otoke itn. Italija je »v zameno« dobila Trst in velik del slovenskega etničnega ozemlja. Dejansko bi bil paradoks, ko bi se morala danes Slovenija za pravico, ki jo je zanjo od Italije prevzela Jugoslavija, pogajati s Hrvaško, je v spletnem dnevniku še zapisal Rupel. (STA) 1 6 Četrtek, 11. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it naš pogovor - Trikratni zmagovalec Pokala Amerike Russell Coutts Lahko presenetim na Barcolani, zakaj pa ne bi tudi z Oraclom? V Portorožu predaja jadrnic RC44 lastnikom - V nedeljo na Barcolani, z Oraclom pa na Pokalu Amerike James Spithill, Dean Barker in Russell Coutts (od leve) bodo od danes merili moči v tržaškem zalivu s 13,5 m dolgimi jadrnicami tipa RC44, ki sta jih skupaj podpisala Novozelandec Coutts in Koprčan Justin kroma Mogoče je bilo vprašanje, kako poteka tipičen dan Russlla Couttsa, nekoliko naivno, ampak kar trikratni zmagovalec Pokala Amerike nam je nanj vseeno prijazno odgovoril: »Jadram!« Enostaven in skoraj pričakovan odgovor 45-letnega Novozelandca jasno kaže, v katero smer silijo vsa njegova zanimanja. S Slovencem Andrejem Justinom se je po ločitvi z Aling-hijem vpletel v zanimiv projekt novih jadrnic RC44, ki si jih je sam zamislil. Z Rus-sllom Couttsom smo se pogovorili na tržaškem nabrežju, saj se bo do nedelje mudil v Trstu: do sobote bo zaposlen na predzadnji preizkušnji svetovnega pokala jadrnic tipa RC44, v nedeljo pa bo nastopil na Barcolani. Vi ste načrtovalec novih jadrnic RC44. Zakaj ste sploh začeli nov projekt? Novo jadrnico sem si zamislil predvsem zaradi veselja in ljubezni do jadranja. To mi predstavlja dodaten izziv in res uživam ob jadranju s takimi jadrnicami. Želel sem si predvsem jadrnico, ki bo omogočala tudi lastnikom, da se preizkusijo na jadrnicah, ki se poslužujejo tehnologije Pokala Amerike. Dokončen načrt novih jadrnic ste izdelali s Slovencem Justinom Austi-nom. Zakaj ste izbrali ravno Slovenca? Stike s Slovenijo gojim že več let in seveda tudi z Justinom. Portorož nudi odlične pogoje: bodisi z dobrimi in razpoložljivimi storitvami, ugodnimi vremenskimi pogoji ter krasnimi ljudmi. Dobre odnose imamo tudi z Marino (op. a. v Portorožu), tako da je res enkratno. V Portorož prihajam štiri ali petkrat letno. Moja vloga je predvsem ta, da novim kupcem jadrnic prikažem vse specifike RC44 predvsem v regatnih pogojih. Vsako jadrnico namreč predamo lastniku prav v Portorožu. Vse jadrnice so enake. Je torej mogoče na tak način resnično ugotoviti, kdo je najboljši jadralec? Seveda, to je glavna ideja tega projekta. Da postaneš v drugih razredih najboljši, največkrat odvisi od vsote razpoložljivih finančnih sredstev za izboljševanje jadrnice s kupovanjem novih pripomočkov ali delov jadrnice. Jadrnice RC44 pa imajo enak dizajn: ko kupiš jadrnico, ni mogoče spreminjati ničesar. Avgusta ste odločili, da boste ponovno stopil v vrtinec Pokala Amerike z BMW Oraclom. Ste se kot gledalec dolgočasili? No, seveda je bolj zanimivo, ko sodeluješ. Zadnja izkušnja leta 2005 je bila enkratna, in bržkone bo tako tudi sedaj. Bo Russell Coutts mogoče spet stopil na zmagovalni oder? Upam, zakaj pa ne? Naslednji Pokal Amerike je ovit v tančico skrivnosti: veliko ekip ni potrdilo sodelovanja. Kje so glavne težave? Alinghi je spremenil pravila, ki so enosmerna in seveda privilegirajo njegove značilnosti in želje. Veliko ekip in celo pokroviteljev se je zato umaknilo. Prepričan pa sem, da bomo našli skupni jezik in rešili to zadevo. V nedeljo boste nastopili tudi na Barcolani. To je enkratna regata. Občudujem strast tukajšnjih jadralcev, ki sodelujejo na Barcolani. Obenem je fantastično, ko vidiš na morju toliko jadrnic. Ima vaša jadrnica RC44 možnosti, da bi celo zmagala? Hmmm. No, veliko drugih jadrnic je večjih. Lani smo bili peti takoj za velikankami. Ne vem, mi bom eni izmed mnogih, mogoče pa bomo imeli tudi srečo in presenetili ostale. Našo uvrstitev bodo pogojevali še drugi dejavniki: vetrovne razmere, naše napake in strategija. Kar se tiče vetrovnih razmer, lahko tekmujemo v ka-terikolih vetrovnih razmerah. Verjamem, da prav gotovo lahko potrdimo lansko peto mesto. Katera pa bo taktika Russlla Couttsa v nedeljo? Štart je odločilen: štartna linija je zelo dolga in torej je odločilna štartni položaj in torej tudi kot, ki vodi do boje. To bo ena najvažnejših odločitev, ki jo bo treba pač pravilno izbrati glede na jakost vetra. Prva stranica je torej najpomembnejša. Veronika Sossa Russell Coutts Osebni list: rojen 1. 3. 1962 v Novi Zelandiji, poročen, ima štiri otroke Izobrazba: diplomirani inženir pomorstva Zmage na Ameriškem pokalu: 1995 - Black Magic, 2000 - New Zealand, 2003 - Alinghi. Ostale zmage: 1981 - mladinski svetovni prvak ISAF, 1984 - olimpijski prvak v Los Angelesu v razredu finn; trikratni svetovni prvak v Match raceu (1992, 1993, 1996), dvakratni svetovni prvak v razredu Farr40 (2001, 2006). Zadnja zmaga: svetovni prvak v razredu TP 52 Ugoden žreb za Fiorentino NYON - Na sedežu Evropske nogometne zveze so izžrebali udeležence po skupinah v evropskem pokalu UEFA. Edini italijanski predstavnik Fiorenti-na bo vsaj na papirju imel lahko nalogo. Prandellijevi varovanci bodo v skupini C igrali proti Villarrealu, AEK Atene, Mladi Boleslav in Elfsborgu. Natančen razpored tekem še ni znan, znani pa so termini: 25 oktober, 8. november, 29. november, 5. in 6., december ter 19. in 20. december. Za slovenske ljubitelje nogometa je bilo najbolj zanimivo, s kom se bo pomerila dunajska Austria, kjer nastopata Mi-lenko Ačimovič in Sašo Fornezzi, ter nemški Hamburg, čigar barve brani Mišo Brečko. Slednji bo s svojim klubom nastopal proti Baslu, Rennesu, zagrebškemu Dinamu in Brannu iz Ber-gna, medtem ko je Austrii žreb namenil Bordeaux, Galatasaray, Panionios in Helsingborg. Livorno brez trenerja LIVORNO - Nando Orsi ni več trener nogometnega A ligaša iz Livorna. Predsednik kluba Aldo Spinelli še ni sporočil imena novega trenerja. Govori se, da bo Orsija zamenjal Camolese. En krog za Petrasa in Limo RIM - Disciplinska komisija državne nogometne zveze je v B-ligi za en krog diskvalificirala nogometaša Triestine Petrasa in Limo ter športnega vodjo De Falca. Formula 1: Alonso zaslišan MODENA - Svetovnega prvaka v formuli 1 Španca Fernanda Alonsa so v zvezi z vohunsko afero včeraj zaslišali na tožilstvu v Modeni. Alonso je moral dve uri odgovarjati na vprašanja tožilstva, ki je želelo izvedeti za nekatere informacije povezane z industrijskim vohunjenjem na relaciji McLarenMercedes - Ferrari. Maroški tekač užival EPO RABAT - Maroški tekač na srednje proge Adil Kaouch naslednji dve leti ne bo tekmoval. Maroška zveza ga je kaznovala, ker je bil na dopinškem testu po mitingu v Rimu, kjer je zmagal v teku na 1500 metrov, pozitiven na EPO. 27-letni atlet je do zdaj svoj največji uspeh zabeležil leta 2005, ko je na SP v Helsinkih osvojil srebrno medaljo. barcolana Jadralni asi od danes na Trieste cupu Danes se v sklopu športnih prireditev Barcolane začenja prestižni Trieste Cup namenjen jadrnicam RC44. Pred Velikim trgom se bo pomerilo deset posadk: danes in v soboto bosta flotni regati (dnevno dve), jutri in v petek pa atraktivni dvoboji v stilu Ameriškega pokala. Vsaka posadka (nastopili bosta tudi dve slovenski in dve italijanski posadki) je sestavljena iz štirih profesionalnih jadralcev in dveh do štirih neprofesionalcev. Na krovu jadrnic bo na nastopila svetovna elita: Russell Coutts (trikratni zmagovalec ameriškega pokala), James Spithill (krmar Lune Rosse), Vincenzo Omorato (lastnik Mascal-zone latino), Dean Barker (krmar New Zealanda), ob njih pa tudi lastniki, ki bodo prevzeli krmilo v flotnih regatah. Na jadrnici Black Hawk Team (krmar Spithill) bo tekmoval tudi Sirenin jadralec Jaro Furlani. Včeraj so na tržaškem nabrežju predstavili jadralni spektakel, ki ga bo Tržaški zaliv gostil drugič zapored. Na predstavitvi so zadovoljstvo potrdili tudi jadralni asi Russell Coutts, Ja-mnes Spithill in Dean Barker, ki bodo v nedeljo z jadrnicami RC44 nastopili tudi na Barcolani. doping - Po priznanju, da je jemala prepovedani THG Marion Jones bo morala vrniti vsa odličja in tudi prejete denarne nagrade NEW YORK - Potem ko je ameriška atletinja Marion Jones po letih zanikanja vendarle priznala jemanje nedovoljenih sredstev v času od septembra 2000 do julija naslednjega leta, je morala vrniti vseh pet odličij z olimpijskih iger leta 2000v Sydney-ju. 31-letna Jonesova je prav tako kaznovana z dvema letoma prepovedi nastopanja, kar pa v tem trenutku niti ni pomembno, saj je takoj po izrečeni kazni atletinja napovedala umik iz atletike. Bolj kot prepoved pa Jonesovo lahko skrbijo nadaljnji postopki proti njej, saj se, kot kaže, ne bo končalo zgolj pri vrnitvi olimpijskih medalj in s prepovedjo nastopanja. Jonesovo namreč obtožujejo krivega pričanja pred zveznimi preiskovalci, za kar ji bodo sodili vjanuarju prihodnje leto. Prav tako ji bodo brisali vse dosežke od 1. 9. 2000 naprej, posledično pa bo morala vrniti vsa odličja in tudi prejete nagrade. To bo še en velik finančni udarec za Jonesovo, ki so jo leta zagovarjanja pred sodišči stala celo premoženje in je pred časom celo objavila bankrot. Poleg petih odvzetih medalj z OI leta 2000, zlato je osvojila na 100, 200 in v ameriški štafeti 4 x 400 metrov, bron pa v skoku v daljavo in v štafeti 4 x 100 metrov - zanimivo je, da bodo tudi druge članice obeh štafet tako ostale brez odličij -, bo morala Jonesova vrniti tudi zlato odličje v teku na200 in srebro na pol krajši razdalji s SP leta 2001 Edmontonu. / ŠPORT Sreda, 10. oktobra 2007 21 odbojka - Evropsko prvenstvo veteranov v Grčiji Slovenija s Terpinom brez osvojenega niza Poraza proti Rusiji in Ukrajini - Slovenija še ni odpisana - Italija že v polfinalu Na evropskem odbojkarskem prvenstvu za veterane v grškem Loutrakiju so se včeraj končali vsi dvoboji v kvalifikacijskih skupinah. Slovenska reprezentanca, v kateri igra tudi Števerjanec Simon Terpin (dolgoletni steber goriške Olympie), ostaja brez zmage. Ali se bo Slovenija že poslovila od EP, bo določil šele količnik med osvojenimi in izgubljenimi točkami (znan bo danes). Domov bo odšla le ekipa z najslabšim koeficientom (desetouvrščena ekipa), ostale pa bodo odigrale še boje za razvrstitev od 5. do 9. mesta. Slovenci so v ponedeljek izgubili proti fizično boljšim Rusom z 2:0 (-19, -23), čeprav so zaigrali dobro in nad pričakovanji. Včeraj pa so klonili proti Ukrajincem z 2:0 (-19,-16), ki so Slovence ugnali predvsem s taktičnimi servisi na napadalca in blokom. Italijanska reprezentanca veteranov se je po pričakovanjih uvrstila v polfinale. V ponedeljek je dvakrat slavila, zjutraj proti Latviji z 2:0 (25:21, 25:18), popoldne pa proti Madžarski z 2:0 (25:13, 25:15). Danes je dan počit ka, jut ri pa se bodo začeli še končni dvoboji. Goričan Simon Terpin (prvi z leve) in ostali člani slovenske ekipe veteranov pred odhodom v Grčijo Sandra Vitez na SkySport3 SASSUOLO - Italijansko odbojkarsko prvenstvo se nadaljuje že danes. V drugem kolu odbojkarske ženske A1-lige bo Unicom Starker Kerakoll Sassuolo, kjer igra tudi Kontovelka Sandra Vitez, igral pred domačo publiko. Tekma proti Asystelu Novari bo v neposrednem prenosu na SkySport 3 ob 20.40. Pri moških bodo danes odigrali že četrto kolo. Montichiari, v katerem nastopa tudi Števerjanec Loris Mama, pa bo edini igral jutri. Tekmo proti Rimu bodo predvajali na SkySport2 ob 20.30. Cimos Koper in Gold Club v Španijo in na Portugalsko LJUBLJANA - Cimos Koper in Gold Club iz Hrpelj, slovenska rokometna predstavnika v evropskem pokalu EHF, sta dobila v žrebu nasprotnika za tretji krog. Obe ekipi se bosta pomerili s tekmecema s Pirenejskega polotoka: koprsko ekipo čaka portugalska Braga, hrpeljsko pa španski Aragon. Prve tekme bodo na sporedu 17. in 18, povratne pa 24. in 25. novembra. Mazejeva zapustila priprave PITZTAL - Najboljša slovenska alpska smučarka Tina Maze je zaradi bolečin v hrbtu zapustila priprave na avstrijskem ledeniku Pitztal. Nastop v Soldnu (27. oktobra) je za Mazejevo torej vprašljiv. Smučarka, ki je na ledeniku že dvakrat slavila, ima poleg Ane Drev zagotovljen nastop. košarka - V 3. krogu državnega mladinskega prvenstva U21 Bor NLB zmagal tretjič zapored Tretja četrtina usodna za Kontovel/Sokol Bor Nova Ljubljanska banka -Nuova Pallacanestro Gorizia 80:67 (16:15, 31:31, 48:49) BOR: Trevisan nv, Querinuzzi 3 (-, 0:3, 1:2), Corsi 10 (2:2, 4:5, -), Nadlišek 13 (3:3, 2:5, 2:2), Crevatin 15 (4:4, 4:7, 1:6), Bole 32 (7:8, 8:14, 3:7), Bronzato 7 (2:2, 1:1, 1:1), Devčich, Bossi (-, 0:2, -), Brian Filipac nv, Erik Filipac nv, Fa-raglia nv, trener Lucio Martini. PETERKA TEDNA ana fi^n? iS Bor Radenska) l^ivan Kralj/ go po, Brea) Jan Sossist. oniovel/soKo Zaradi tehnične napake smo v včerajšnji številki Primorskega dnevnika objavili zgrešeno peterko tedna. Bralcem in prizadetim se za napako opravičujemo. Borovci so proti gostom iz Gorice pokazali pravo lice in nanizali že tretjo zaporedno zmago. Pri Goričanih izstopata Grimaldi in Macaro, ki igrata tudi že v članskem moštvu v B2 ligi, sploh pa je NPG zelo solidna ekipa, ki je do zadnjih minut resno zaposlila Martinijeve fante. Preglavice gostiteljem je povzročal predvsem Tržačan Grimaldi (28 točk), zaradi katerega so se domači odločili za obrambo box and one izmenično s Querinuzzijem in Bo-letom v vlogi Grimaldijevega čuvaja. Absolutni protagonist v Borovih vrstah je bil tokrat prav Miran Bole, ki je bil izvrsten na obeh straneh igrišča. Po uspešnem začetku naših sta se ekipi dalj časa izmenjavali v vodstvu, po vseskozi dokaj izenačenem poteku pa je Bor NLB pustil za sabo nasprotnika v zadnji četrtini, ko je najboljši mož gostov tudi predčasno sedel na klop zaradi spora s trenerjem. Nastop borovcev je bil res prepričljiv, tako da lahko gledajo z zmernim optimizmom tudi na nov zahteven test v prihodnjem kolu spet doma v ponedeljek proti močnemu tržiškemu Falconstaru. Virtus Udine - Kontovel/Sokol 86:64 (13:14, 34:36, 56:44) KONTOVEL/SOKOL: Sossi 15, Bergagna 2, Bufon 2, Starc 9, Malalan 4, Vescovi 9, Bukavec 17, Gaggi/Slo-kar 6, trenerja Danijel Šušteršič in Claudio Starc. TRI TOČKE: Sossi 3, Trenerja združene ekipe Kontovel/Sokol Danijel Šušteršič in Klavdij Starc med minuto odmora dajeta navodila svojim varovancem kroma Bukavec in Starc 1. Združena vrsta Kontovela in Sokola je brez Guština in Šušteršiča v go-steh klonila pred nasprotnikom, ki je vseh štirideset minut predvajal neugodno, čeprav statično consko obrambo 2-3. V prvem delu tekme so gostje dobro krožili žogo in jo natančno podajali pod koš, tako da so napade zaključevali učinkovito in vodili tudi za osem točk. Tretja četrtina je bila usodna za varovance trenerjev Šušteršiča in Starca: domači so poostrili obrambo in odprlo se jim je tudi pri metu z razdalje, v igri Kontovela/Sokola pa se je porajalo vse več individualnih napak. V zadnji četrtini je svoje dodala še utrujenost v nepopolni zasedbi naših, tako da se je srečanje končalo z razliko, ki predstavlja za Bukavca in soigralce odločno prehudo in nerealno kazen. Enotna vrsta bo spet stopila na igrišče že jutri: ob 21.15 v tržaški telovadnici Morpur-go se bo v zaostali tekmi prvega kroga spoprijela s Santosom. Ostali izidi 3. kroga: Don Bosco - Snaidero 89:79, Falconstar - Tarcento 101:39, Santos - Drago 85:69, Dinamo prost. Izid zaostale tekme 1. kroga: Dinamo - Snaidero 39:74. Vrstni red: Bor NLB 6, Falconstar* in Snaidero 4, Santos**, Don Bosco*, Dinamo*, Drago in Virtus Udine 2, Kontovel/Sokol*, NPG* in Tarcento* 0. (**dve tekmi manj, *tekma manj). Uspešna sezona za Doglio, Ciucha in Vidonija Tržaški kolesarski klub Team Eppinger, pri katerem tekmujejo tudi slovenski kolesarji Ivo Doglia (sicer tudi predsednik kluba), Marko Ciuch, Robert Vidoni in Boštjan Tominc, je uspešno zaključil sezono. Na cestnih preizkušnjah so člani tržaške ekipe osvojili kar 21 dirk. Ciuch bo v nedeljo nastopil na prvi preizkušnji z gorskim kolesom. Na posnetku zgoraj: Marko Ciuch, Ivo Doglia in Robert Vidoni. Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta nagrajena v Genovi V Genovi se ravno te dni odvija tradicionalni navtični sejem. Letos pa v sklopu sejma praznuje italijanska jadralna federacija 80 let obstoja in uspehov. Ob tej priložnosti je federacija povabila v Genovo najboljše jadralce letošnje sezone, med katerimi sta bila tudi Čupina predstavnika Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta. Podtajnik za šport sen. Elidio De Paoli je nagradil najbolj uspešne jadralce v sezoni 2007 iz vseh razredov. Prisotni pa so bili tudi športniki, ki bodo nastopili na olimpijskih igrah naslednje leto v Pekingu. (af) 22 Sreda, 10. oktobra 2007 ŠPORT / v ospredju - V taboru Juventine so jezni in razočarani M. Kerpan: Že tri tekme smo pod udarom sodnikov Na prvih treh srečanjih prav toliko izključitev - »Mogoče bom odstopil s položaja delegata FIGC« Marko Kerpan, predsednik štandreške Juventine, ki letos že drugo sezono zapored nastopa v najvišjem deželnem prvenstvu, elitni ligi, je bil po nedeljski tekmi -kljub tesni zmagi proti Gonarsu z 2:1 - besen nad sodniki. »Že tri tekme smo pod udarom sodnikov. Na vsakem srečanju je sodnik izključil po enega našega nogometaša. Na prvi tekmi je bil v 92. minuti izključen Pantuso, zatem je bil v Manzanu na vrsti Li-ut, v nedeljo pa še naš kapetan Kovic. V vseh treh primerih je bil rdeči karton prehuda kazen,« meni 43-letni predsednik, ki je še dodal, da je bilo še nekaj »čudnih« primerov. Na primer? »Nedosojeni prekrški v našo korist, nedovoljeni položaji in še bi lahko našteval. Upam, da bo že v soboto v Tržiču (Juven-tina bo igrala proti Fincantieriju) boljše. Kot društvo bomo počakali še nekaj krogov in če se situacija ne bo izboljšala, bomo ukrepali.« Kako boste ukrepali? »Še ne vemo, mogoče s kakim pismom federaciji, mogoče pa bom celo odstopil s položaja delegata pri deželni nogometni zvezi FIGC. Dodal bi, da so včasih sodniki le žrtve slabega sistema. Večkrat so krive tiste osebe, ki določajo sodnike.« Kako pravzaprav določajo sodnike? »Na deželni ravni ni žrebanja in sodnike za posamezne tekme odloča pač oseba, ki je za to odgovorna. Treba bi bilo spremeniti celoten sistem. Na primer na lanski tekmi proti Seveglianu so nam poslali mladega in neizkušenega sodnika, ki še ni sodil v elitni ligi. Sodil je katastrofalno in od takrat nisem več zasledil njegovega imena. Ta odgovorna oseba je skvarila vzdušje na tekmi in hkrati pokvarila kariero sodniku.« Katero vlogo pa imate pri deželni zvezi? »Sem delegat in hodim na razne sestanke v Rim in drugod po Italiji.« (jng) Nocoj Kras in Zarja Gaja Repenski Kras Koimpex bo v okviru 2. kroga drugega dela državnega pokala nocoj ob 20.30 v Tržiču igral proti ekipi Monfalco-ne (elitna liga). Zarja Gaja pa bo v okviru 1. kroga drugega dela deželnega pokala v Trstu (Ul. Petracco) ob 20.30 igrala proti Costalungi. breg - 250. tekma kapetana Mitje Laurice Srednji branilec, ki je tudi zadolžen za enajstmetrovke V nedeljo j e na tekmi 2. AL Muglia - Breg 33-letni nogometaš Mitja Laurica (na posnetku) odigral 250. prvenstveno tekmo v članski ekipi Brega. Mitja je krstni nastop opravil 14. 2. 1993 v Dolini, ko ga je takratni trener Brega Karlo Valdevit poslal na igrišče že v prvi minuti igre na tekmi Breg - Fincantieri, ki se je končala 3:1 v korist Tržičanov.V tej sezoni je Mitja igral le štiri tekme. Prvenstvo je bilo neuspešno za Breg, ki je s 25 osvojenimi točkami končal na 13. mestu in izpadel v 3. AL. V naslednji sezoni je kot mnogi nogometaši Brega prestopil v vrste novoustanovljene Doline, ki je igrala kot Breg v 3. AL. Mitja je odigral vseh 26 tekem. V sezoni 1994/95 se je vrnil k Bregu in takrat postal standarni igralec članske ekipe, kar dokazuje dejstvo, da je že v tej sezoni igral 20 tekem in dosegel 6 golov (dva iz 11-metrovke). Prvi gol v članski ekipi je dal 23. 10. 1994, ko je Breg v gosteh z visokim 9:0 premagal Venus. V sezoni 1995/96 je bil prisoten na vseh 24 tekmah, dal je tri gole (vse iz 11-metrovk), ter s tem pripomogel, da se je ekipa prebila do play-offa (drugo mesto na končni lestvici). Brežani pa so v šestih odigranih tekmah zbrali le štiri točke, tako da jim podvig ni uspel. Z odkupom društva Stock, ki je končalo aktivnost, pa so si vseeno zagotovili napredovanje v 2. AL. Naslednjo sezono je bil 22-krat prisoten in edini gol dosegel na tekmi Breg - Chiarbola 2:3. V sezoni 1997/98 je prestopil v vrste Primor-ja (20 tekem), ki je igralo v promocijski ligi. V naslednji sezoni pa je igral pri Zarji (13 tekem) vedno v promocijski ligi. V sezoni 1999/2000 se je vrnil k Bregu in v 2. AL igral 8 tekem. V sezoni 2000/01, ki je bila negativna za Breg (32 osvojenih točk), saj je ekipa izpadla v 3. AL, je bil Mitja prisoten na 20 tekmah. V naslednji sezoni pa je v 23 odigranih tekmah dal 5 golov. Najuspešnejša sezona za Mitjo je bila gotovo 2002/2003, ko je v 23 odigranih tekmah dal 13 golov, od katerih kar 12 iz 11-metrovk. Dve je sicer zastrel-jal. Brežani, ki jih je takrat treniral Euro Petagna, so zmagali prvenstvo 3. AL z 59 osvojenimi točkami (18 zmag, 5 neodločenih rezultatov) Edini poraz so doživeli proti Poggiu 2:1. Skupno pa so dali 67 in prejeli 15 golov in si zagotovili napredovanje v 2. AL Od tedaj Breg še vedno nastopa v 2. AL in Mitja je med stebri ekipe, če upoštevamo da je v sezoni 2003/04 igral 29 tekem in dal 3 gole, v sezoni 2004/05 prav tako 29 tekem 1 gol, v sezoni 2005/06 pa 15 tekem. Lani je bil prisoten na vseh 30 prvenstvenih tekmah in dal 1 gol, tako da je letos s tretjo tekmo prišel do 250. prvenstvenega nastopa s 33 danimi goli (24 iz 11-metrovk) v članski ekipi Brega. Bruno Rupel rolkanje - Tekmovalci Mladine na Poletnem pokalu v Dolu pri Ljubljani Tudi tokrat je prišla na dan kondicijska premoč rolkarjev iz Slovenije 149 tekačev in tekačic se je v nedeljskem dopoldnevu spopadlo na tekmi Poletnega pokala na ski rolkah v Dolu pri Ljubljani. Med njimi je bilo 44 tekmovalcev na rolerjih, ki so se pomerili v spretnostni vožnji z rolerji. Tekme se je udeležilo tudi rolkarsko društvo Mladina, ki je na tekmovanje prijavila svojo mlajšo ekipo. Tekma v priredbi domačega tekaškega smučarskega društva JUB Dol se je odvijala na relaciji Dol pri Ljubljani - Križevska vas. Po štirih kilometrih pretežno ravninske proge je bilo do cilja članskih kategorij še enkrat toliko hudega vzpona. Ključ ne točke, ki smo jih prejš nji teden izpostavili v članku ob priliki udeležbe Mladine na etapi Poletnega pokala v Ihanu, so se še enkrat ponovile na nedeljski preizkušnji. Proga je bila moč no podob na. Naši hit ri in teh nič no pri prav -ljeni rolkarji so bili konkurenčni na ravninskem delu, vsi po vrsti pa so odpovedali na drugem delu pro ge, kjer so na odlo čil nem vzponu mo ra li še en -krat priznati očitno kondicijsko premoč slovenskih rolkarjev. V kategorij mlajših deklic je Jana Prašelj na 4,7 km dolgi progi zasedla 22. mesto, Luka Ghira je bil pa 21. pri mlajših dečkih. Na isti razdalji so tek mo vali tudi sta rej ši deč ki, kjer je Ni cola Jo na osvojil 13. mesto. V ženski konkurenci je bila Katarina Kariž osma. Rudi Balzano je tekmoval na 6,7 km dolgi progi in je med mlajšimi mladinci zasedel deseto mesto. Na tekmi so se najbolj izkazali atleti domačega društva TSK Dol. V članskih kategorijah je med članicami zmagala biatlonka Andreja Mali, ki se je po pripravah na ledeniku ude-le žila še do ma če tek me, med čla ni pa je zma ga šla prav tako v roke domačinu, Anžetu Repanšku. Predsed nik Mla di ne Boris Bogatec je strnil svoje misli in kritike v tej izjavi: »Če je ena plus ena dve, je na slovenskih tekmovanjih nekaj prepričljivih stalnic: množičnost in kakovost v mladinskih kategorijah. Spodbudil pa bi smučarsko zvezo Slovenije in predvsem klube, da bi znali to kakovost gojiti tudi v članskih kategorijah. Želim si, da bi spremenili vizijo, ki jo imajo o rolkah. Naj se ta šport tudi v Sloveniji spremeni iz golega sredstva za poletne treninge in pripravo na zimsko smučarsko sezono v samostojno panogo. Če bi svojo kakovost prenesli tudi na mednarodne tekme, bi lahko s svojo državno reprezentanco osvojili vodilna mesta na svetovnih pokalih in prvenstvih in dali slovenskemu športu še dodatno vrednost.« (-šdm) odbojka - Pokal Poraz Sloge Tabor Danes Sloga - VBU Danes zvečer bodo igrali četrt-finalne tekme moškega in ženskega deželnega odbojkarskega pokala. Pri moških sta se v drugi del uvrstili obe šesterki Sloge. Sloga Tabor, pod taktirko Edija Božiča, je že sinoči gostovala v Basilianu in izgubila z 1:3 (25:18, 23:25, 19:25,19:259. Sloga pa bo nocoj (20.30) v telovadnici na Op-činah igrala proti VBU iz Vidma. Povratne tekme bodo na sporedu v soboto. Ostala para: Fincantieri - Bui-a in Prata - PAV Natisonia. □ Obvestila AŠD-SK BRDINA vabi vse zainteresirane člane na informativni sestanek za uvod v tekmovalno sezono 2007/08. Sestanek bo na sedežu društva v Merčedolu v ponedeljek, 15. oktobra 2007, s pričetkom ob 20. uri. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292085. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 3475292058 ter obiščete spletno stran www.skbrdina.org. AŠD SOKOL organizira v mesecu oktobru začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj za otroke na plastični stezi v Na-brežini, s pričetkom v torek, 9. oktobra. Za informacije in prijave kličite na tel. št. 040220718 ali 338-6376575. AŠD SOKOL obvešča, da se bo v ponedeljek 15. oktobra pričel prvi trening odbojke za letnike 1996 - 1997 in 1998 (mi-nivolley) v telovadnici v Sesljanu od 17.00 do 18.30. Za vse informacije poklicati Cirilo 335-5313253. AŠD BREG obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 12. oktobra ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. AŠD SOKOL sporoča, da se nadaljuje vpis za vadbo mini motorike za letnike 2003 in 2004 ob sredah od 16.15 do 17.15 in motorike za letnike 2000 - 2001 -2002 ter tudi 1999 ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 v telovadnici v Nabrežini. SK DEVIN vpisuje nadaljnji tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji vsako soboto po dve uri. 2. izmena :13., 20., 27. oktobra in 3. novembra. Informacije: 040 209873 ali 338 8621592 (Janja) AŠD SOKOL vabi vsa dekleta letnikov od 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati Cirilo 335-5313253 ali Lajris 348-8850427. Vabljene tudi nove odbojkarice. TENIŠKA ŠOLA PRI ŠZ GAJA na Padričah bo 16. oktobra začela z redno vadbo (torek in petek). Sprejemajo se prijave na tel. 389-8003486 (Mara). ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se začeli treningi za deklice letnikov 95 in 96. Urniki treningov: torek v Lonjerju 17.30-19.00, četrtek na Stadionu 1.maj 18.30-20.00 in petek na Stadionu 1.maj 15.00-16.30. Trening miniodbojke za deklice letnikov 97 in 98 pa so ob ponedeljkih (17.30-19.00) in petkih (17.0018.30). Vabljene stare in nove odbojkarice. Vpis neposredno pred začetkom treningov, lahko pa nam tudi pišete na e-mail naslov info@od-bor.com ali pokličete na 3497923007 (Tjaša). ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE - Vadba bo na stadionu 1. maja v Trstu potekala po naslednjem urniku: ponedeljek in četrtek 16.30-17.30 (mlajša skupina), petek 16.00-17.00 in na izbiro po en trening mi-niodbojke ali minibasketa (starejša skupina). Vpis in dodatne informacije neposredno pred vadbo. ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vsakoletne tečaje za predšolske otroke. Vadba se bo pričela v soboto, 13. oktobra ob 9.30 za otroke v spremstvu staršev. Ob 10.30 pa bodo vadili otroki, ki že obiskujejo vrtec. Informacije 040 361476 ali 333 7264018 ob kosilu (Walter). / RADIO IN TV SPORED Sreda, 10. oktobra 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, prometne informacije 6.45 Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino 9.35 Zelena linija - Zeleni meteo 10.40 10 minut za oddaje pristopanja: Anthai 11.00 Aktualna odd. o nasvetih za dobre nakupe: Occhio alla spesa 11.25 Vreme in dnevnik 12.00 Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodartsvo 14.10 Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo (i. Giorgia Bon- gianni, Massimo Bullla) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: Življenje v živo 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: Eredita' 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Film: Tutto puo' succedere - Something's Gotta Give (kom., ZDA, '03, i. Diane Keaton, Jack Nighol-son) 23.30 Dnevnik 23.35 Aktualno: Porta a porta 1.10 Nočni dnevnik/Vreme/Kinemato- graf/Potihoma 2.15 Rai Educational V^ Rai Due 6.00 Tg2 Zdravje 6.15 Reality: Otok slavnih 6.55 Skoraj ob sedmih 7.00 Variete: Random 9.45 Svet v barvah 10.00 TG2punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Tg2 Dnevnik/Navade in duržba/Zdravje 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Hilarie Burton, Michael Murray) 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 2 18.50 Nan.: Piloti 19.10 Reality show: Otok slavnih 20.00 Nan.: 7 življenj - Nnesreca (i. Elena Barolo, Max Pisu) 20.30 Dnevnik, vreme 21.05 Reality show: Otok slavnih (vodi Simona Ventura) 23.45 Dnevnik 23.55 Aktualna odd. Tg2 0.00 Reality show: Scorie 0.55 Tg parlament 1.35 Almanah Rai Tre 6.00 Rai News 24, Morning News, Il caf- fe' Corradina Minea 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme 12.25 Tgr Agritre 12.45 Zgodbe - Italijanski dnevnik 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Neapolis 15.10 Variete: Trebisonda, The Saddle Club, Mladinski dnevnik 17.00 Aktualno: Druga Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 18.15 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vreme 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: La squadra (It., '06, i. Renato Carpentieri, Massimo Bonetti, Tony Sperandeo, Ester Botta) 23.00 Dnevnik, deželne vesti 23.15 Tg3 Primo Piano 23.35 Doc 3 (i Rete 4 6.25 Nan.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Pacific Blue 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu 16.00 Nad.: Steze 16.30 Film: Tre soldi nella fontana (kom., ZDA, '54, r. Jean Negulesco, i. Clifton Webb, D. McGuire) 18.55 Dnevnik in vreme 19.35 Aktualno: Zanimivosti Tg4 20.00 Nad.: Vihar ljubezni 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Komisar Cordier: Copie conforme (krim., Fr., '05, i. Pierre Mondy, Bruno Mandinier) 23.20 Film: Quicksand (dram., Fr.-VB, '01, i. Michael Keaton) Canale 5 12.25 13.00 13.40 14.45 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 22.00 23.45 Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Aktualno: Vaše mnenje Variete: Maurizio Costanzo Show Tg5 Borza Flash/Meteo 5 Nan.: Končno sama, 11.25 Detektiv v bolnici Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful, 14.10 Centovetri-ne (i. Elisabetta Coraini) Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Nan.: 5 zvezdic (i. Ralf Bauer, Susanna Knetchl) Tg5 minut TV film: Un amore per sempre (kom., ZDA, '04, i. January Jones, Logan Arens) Kviz: Chi vuol essere milionaro (vodi Gerry Scotti) Dnevnik, vreme Variete: Striscia la notizia Film: Mi presenti i tuoi? - Meet the Fockers (kom., ZDA, '04, r. Jay Roach, i. Ben Stiller, Teri Polo) Tg com - Meteo 5 Aktualna odd.: Matrix Italia 1 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Nan.: MacGyver, 10.10 Magnum P. I. (i. Tom Selleck) 11.10 Nan.: A-Team 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, 13.00 Šport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Veronica Mars 15.30 Tg com/Meteo 15.55 Nan.: Hannah Montana 16.50 Risanke: Heidi 18.00 Risanke: Mushiking 18.30 Odprti studio, vreme 19.10 Nan.: Camera cafe' 19.45 Ris.: Dragon Ball GT 20.10 Variete: Candid camera 20.35 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Nan.: Dr. House (i. Hugh Laurie, Lisa Edelstei, K. Winnick) 22.05 Nan.: Grey's Anatomy (i. Patrick Dempsey, Ellen Pompeo) 0.00 Nan.: Saved 0.55 Šport/Odprti studio 3.10 Talent 1 - The player ^ Tele 4 13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki in odmevi 8.10 Pregled tiska 8.50 Koncert 9.40 Družinski talk show 10.35 Nad.: Marina 11.05 Dokumentarec o naravi 11.30 Nan.: Don Matteo 4 (i. Terence Hill, Nino Frassica) 13.30 Oddaja v živo 15.00 Dokumentarec o naravi 16.00 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.05 Vprašanja zdravniku 19.55 Športna rubrika 20.55 TV nad.: Garibaldi, eroe dei due mondi 22.45 Vprašanja Illyju 23.30 Včeraj in danes 1.10 Dok.: Sanjski avtomobili 1.30 Vremenska napoved LA 6.00 7.00 9.20 9.30 14.00 16.00 18.00 20.30 21.30 23.30 La 7 12.30, 20.00, 1.10 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 10.30 FX - Target, 11.30 The Practice, 13.00 Na sodišču z Lynn (i. Kathleen Quin-lan) Film: La battaglia di El Alamein (vojni, It, '68, i. F. Stafford) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1, 19.00 JAG (i. Catherine Bell) Aktualno: Osem in pol Aktualna odd.: L' Infedele Nan.: The L World (i. Pam Grier), 0.30 Sex and the City (T Slovenija 1 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija: Slovenj Gradec 9.30 Ris.: Krastačja patrulja 9.50 Risanke 10.00 Ali me poznaš: Jaz sem jesenski veter 10.10 Hotel Obmorček, 10.20 Zlati prah: Kralj Drozgobrad 10.35 Knjiga mene briga - Ariel Dorfman in Armand Mattelart: Kako brati Jaka Racmana 11.00 Dok.: Lepota v ogledalu zdravja 11.25 Modro 11.55 Predsednik za Slovenijo 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Ars 360 13.30 Opus 13.55 Ljudje in zemlja 15.00 Poročila, promet 15.10 Hidak-Mostovi 15.45 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice. Slovenska kronika. Šport. Vreme 17.35 Z vami 18.30 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme. Šport 19.55 Predsednik za Slovenijo 2.0.55 Dok. odd.: Majnmar - Burma, dežela tisočerih pagod 21.45 Prvi indrugi 22.05 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Omizje (t* Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 9.00 11.55 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.25 Poljudnoznanstv. nan.: Skrivnosti divjine (Jap.) 12.50 Hri-bar 13.50 Kviz: Ljubljana prestolnica EU 15.00 TV prodaja 15.30 Dok. nan.: Pleme 16.20 Mozaik 16.50 Mostovi - hidak 17.25 Rokomet: Celje - Gorenje (Liga MIK, prenos), vmes Poročila 19.00 19.45 20.00 21.30 21.55 22.25 Večerni gost: George Pehlivanian Skozi čas Pogovrna odd.: Tarča (vodi Lidija Hren) Dok. feljton: Francozi v Posočju Pisave. V spomin Danetu Zajcu TV priredba predstave AGRFT: Medeja (Dane Zajc) Koper 14.00 14.20 14.30 15.00 16.20 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 22.00 22.15 23.35 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Film: Škrlatna maska (ZDA, i. Tony Curtis, Collen Miller) Folkest Nautilus Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Vreme Primorska kronika TV dnevnik, šport Odmev Pogovorimo se o... Dok.: City Folk Mediteran festival: Russkaja Vsedanes - TV dnevnik Košarka: Jadranska liga NLB Iz arhiva po vaših željah Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek 17.55 Napoved dnevnika 18.00 Čas za nas 18.40 Videospot meseca 18.45 Avto za vas 19.00 Goriška in Vipavska 19.55 EPP 20.00 Dnevnik, vreme 20.20 Kultura 20.30 Objektiv-zdravo živeti-Klasje 21.00 Odprta tema: TV Primorka 22.05 Klepet na kvadrat 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Marica Nadlišek: Na obali (r. M. Prepeluh, 9. del); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Srečanja: Alojz Rebula (pripr. Tatjana Rojc); 15.00 Mladi val; 17.10 Mavrica: Glasbena skrinjica; 18.00 Učimo se vse življenje (pripr. Maja Mezgec); 18.40 Minute za boljši jezik (pripr. Slava Starc); 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik, osmrtnice; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 15.00 Predsedniška kampanja; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica s Kogojevih dnevov; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads, Zvone Tomac. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 14.15 Samopredsta-vitev predsedniških kandidatov; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 11.00 Pogovor s predsedniškimi kandidati; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 117.40 Šport; 18.00 Ek-spres; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.30 Na piedestal; 23.30 Odprti termin SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medigra; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Medigra; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 2. koncert Festivala Slowind; 22.05 Kako zabobnati slavo; 22.10 Intermezzo; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 10. oktobra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI NAPOVED ZA DANES Danes bo zmerno do pretežno oblačno, v noči na četrtek bo ponekod v južni in vzhodni Sloveniji možna kakšna kaplja dežja. Burja na Primorskem se bo nekoliko okrepila. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 8, na Primorskem v krajih z burjo okoli 10, najvišje dnevne od 14 do 17, na Primorskem do 20 stopinj C. Proti nam pritekajo razmeroma suhi severovzhodni tokovi. Jutri bo ob manjšem ciklonskem območju nad Jadranom prehodno pritekal iznad Balkana bolj vlažen zrak. Nad srednjim Jadranom je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Od vzhoda priteka nad naše kraje malo hladnejši in bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 18.29. Dolžina dneva 11.15. r LUNINE MENE Luna vzide ob 6.25 in zatone ob 17.56. A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v sredo zmerno obremenilen. Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, ki se bodo proti večeru okrepile. Moteno spanje v noči na četrtek. MORJE Morje mirno, temperatura morja 19,7 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.49 najnižje -45 cm, ob 10.15 najvišje 54 cm, ob 16.36 najnižje -50 cm, ob 22.28 najvišje 34 cm. Jutri: ob 4.10 najnižje -41 cm, ob 10.34 najvišje 52 cm, ob 17.00 najnižje -51 cm, ob 22.57 najvišje 34 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............12 2000 m . 1000 m............9 2500 m . 1500 m............5 2864 m . UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. TOLMEČ O 6/20 TRBIŽ O 4/11 O 3/14 KRANJSKA G ČEDAD O^ 8/21 CELOVEC O 4/16 & O GRADEC s/17 M ¿s —^O 3/15 S. GRADEC Oc TRŽIČ 5/16 O KRANJ CELJE 7/17 ■•■¿¿s. N. GORICA 11/21 O LJUBLJANA 8/17 POSTOJNA O 8/15 M. SOBOTA MARIBOR 06/17 O 5/16 XX PTUJ O '— KOČEVJE O N. MESTO 8/16 o ^ ZAGREB 11/16 O V južnejših nižinskih predelih in ob morju bo spremenljivo, pihala bo zmerna do občasno močna burja. V gorah bo sončno, nekaj več oblačnosti bo v jutranjih urah na Trbiškem. (NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo zmerno, ponekod še pretežno oblačno, v petek pa bo prevladovalo sončno vreme. Burja bo v noči na petek postopno oslabela. nobelova priznanja - Priznanje tokrat Evropejcema Letošnjo nagrado za fiziko si delita Francoz in Nemec Albert Fert STOCKHOLM - Letošnja dobitnika prestižne Nobelove nagrade za fiziko sta Francoz Albert Fert in Nemec Peter Grünberg. Znanstvenika sta nagrado prejela za odkritje velike magnetne upornosti (GMR), je sporočila švedska kraljeva akademija. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, gre za revolucionaren postopek za prebiranje podatkov, ki so shranjeni na trdih diskih. Uporaba tega fenomena je naredila revolucijo v tehniki pridobivanja in branja podatkov s trdih diskov. Odkritje, do katerega sta 69-letni Fert in 68-letni Grünberg prišla leta 1988 med si cer sa mo stoj nim de lom, pa je ime lo ve li ko vlo go pri raz lič nih ma -gnetnih senzorjih kot tudi pri razvoju nove generacije elektronike. Kot je v svoji obrazložitvi zapisala švedska kraljeva akademija, postopek, znan tudi kot GMR, velja za Peter Grünberg eno prvih aplikacij na obetavnem področju nanotehnologije. Ugotovila sta, da že ze lo maj hne ma gnet ne spremembe sprožijo večje spremembe v elek trič nem upo ru. Na ta na čin je podatke, ki so magnetno shranjeni na tr dem dis ku, mo go če spre me -niti v električne signale, ki jih prebere ra ču nal nik. No be lo vo na gra do za fi zi ko sta lani prejela Američana John Mather in George Smoot za svoje delo v zvezi s teorijo velikega poka, ki razlaga nastanek vesolja. Ameriška znan-stve ni ka sta pres tiž no na gra do do -bila za »odkritje črne snovi« in ugotovitve v zvezi z mikrovalovnim prasevanjem kozmičnega ozadja. Njune raziskave pojasnjujejo izvor vesolja in skušajo pojasniti nastanek zvezd in galaksij. Poleg tega so izsledki nagrajencev prispevali k temu, da je »kozmologija postala ek- saktna znanost«, v utemeljitvi še navaja akademija. Teden razkrivanja Nobelovih nagrajencev se je začel v ponedeljek, ko so razkrili, da so ameriški Italijan Mario R. Capecchi, Američan Oliver Smithies ter Britanec Martin J. Evans letošnji dobitniki Nobelove nagrade za medicino. Znanstveniki so nagrado prejeli za svoja »prelomna odkritja na področju zarodnih izvornih celic in rekombinacije DNK pri sesalcih ... ki so vodila v razvoj silno močne tehnologije«. Gre za tehnologijo ciljanja genov. Danes bo znano ime nagrajenca za kemijo. Mogoče najbolj prestižni Nobelovi nagradi - za književnost in mir - bosta razkriti proti koncu tedna, prva v četrtek v Stockholmu, druga pa v petek v Oslu, medtem ko bo Nobelov nagrajenec za ekonomijo znan naslednji ponedeljek, 15. oktobra. (STA) kraji in ljudje - Po reviji Forbes Najbogatejša Kitajka je stara komaj 26 let PEKING - Po najnovejših podatkih, ki jih je objavila ameriška revija Forbes, je najbogatejši človek na Kitajskem 26-letno dekle, katere premoženje znaša 11,5 milijarde evrov. Yang Huiyan je hkrati tudi najbogatejša Azijka. Bogastvo mlade Kitajke, hčere soustanovitelja nepremičninske družbe Country Garden, izvira iz dela premoženja, predvsem delnic, ki ji jih je leta 2005 dal njen oče. Na drugem in na tretjem mestu sta s 5,2 milijarde oz. 3,5 milijarde evrov prav tako človeka, ki se ukvarja ta z ne pre mič ni na mi. Naglo povečevanje števila kitajskih milijarderjev, ki je zdaj že 40, njihovo premoženje pa skupaj znaša 85 milijard evrov, je posledica vrtoglave rasti finančnih trgov ter cen nepremičnin na Kitajskem in to kljub naporom vlade, ki želi ta "bum" upočasniti. Lani se je na vrhu lestvice 400 najbogatejših kitajskih poslovnežev, ki ga je objavila ameriška revija Forbes, znašel 37-letni Huang Guangy-u, ustanovitelj podjetja Gome Appliances, ki se ukvarja s prodajo gospodinjskih aparatov. Njegovo premoženje so takrat ocenili na 1,8 milijarde evrov. Bogastvo mlade Yang pa je po Forbesovih navedbah sedemkrat večje od lanskega najbogatejšega Kitajca. Pri turistih na Japonskem nakupovanje pred kulturo TOKIO - Nakupovanje je po zadnji raziskavi na Japonskem pri turistih iz azijskih dežel zamenjalo obiskovanje kulturnih znamenitosti. Obiskovalci te otoške dežele tako največkrat posegajo po elektronskih napravah in oblačilih, kot poroča japonska turistična organizacija kar 35 odstotkov vseh turistov prej zavije v nakupovalne ulice, kot pa na ogled kulturnih znamenitosti. Turisti iz Južne Koreje, s Kitajske, Tajvana in Hongkonga so dejali, da je glavni razlog za obisk Japonske nakupovanje, pred obiskom zdravilišč in restavracij. Kar 71 odstotkov vseh turistov iz Hongkonga je Japonsko obiskalo predvsem zaradi nakupovanja, povprečni turist pa na Japonskem porabi 280.000 jenov (2400 ameriških dolarjev). Na drugi strani je pri ameriških in britanskih turisti obisk kulturnih znamenitosti še vedno na prvem mestu. Japonci si želijo, da bi leta 2010 deželo vzhajajočega sonca obiskalo deset milijonov ljudi, kar je podvojeno število obiskovalcev iz leta 2003. Lani je Japonsko obiskalo rekordnih 8,1 milijona tujcev, od tega 4,98 milijona zgolj zaradi turizma. Umoril sostanovalca zaradi smrdljivih nog HOUSTON - Dvaindvajsetletni Američan je obtožen, da je umoril svojega sostanovalca, ker mu je ta dejal, da mu smrdijo noge. William Antonio Serrano in njegov sostanovalec sta popivala, ko naj bi sostanovalec Serranu rekel, da mu smrdijo noge. Serrano je takrat pograbil nož in večkrat zabodel svojega sostanovalca. Žrtev, stara med 25 in 30 leti, je izkrvavela, je sporočila policija. Policija je še sporočila, da sta si moška delila tri krat tri metre veliko sobo, ki sta jo najela pri paru, ki prav tako živi v stanovanju, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Serrano se zdaj seveda nahaja za zapahi.(STA)