yyhorHo ztvljenje la vida espiritual 1972 XXXIX Pl l>a m a «Ire Teresa La madre Teresa, una manija časi legendaria, re-cibio de manos de Su Santidad el premio Papa Juan XXIII, por primera vez otorgado. La madre Teresa, fundadora y superiora general de las Misioneras de la Caridad, ha ralizado una admirable obra de beneficen-cia: la orden educa a 6000 nifios en 50 eseuelas, asiste anualmente a medio millön de pacientes en 125 dis-penBaribs, dirige 50 hogares para moribundos y man-tiene 59 centros para pobres en Calcuta, 70 en otros lugares de la India y albergues gratuitos en Ceilän, Tanzania, Jordania, Venezuela, Gran Bretana y Austra-lia, ademäs de un establecimiento de caridad en Bor-gata Latina de Koma. Nacida Agnes Gonxha Bojaxhiu en 1910, en la hoy yugoslava ciudad de Skoplje, sintiö deßde nina la in-clinacion pftr la vida religiosa; a los 17 anos se dirigio a la India e ingreso en la orden irlandesa de las Her-manas de Loreto que Ilevaban a cabo tarea misione/a en el pais. Cuenta la madre Teresa que una noche de setiembre de 1946, viajando en tren de Calcuta a Darjeeling, tuvo una divina inspiracion: dejar el conven-to y ayudar a los pobres, viviendo entre ellos. De regresi» a Calcuta, emprendio la tarea de fundar una nueva orden; despues de vencer no pocas dificPade-e incompresionels, obtuvo finalmen'e la autorizacion de Koma y comenzo a organizar la nueva comunidad (las Misioneras de la Caridad), con la crlaboracion de una muchacha de Bengala, la hermana Agnes, que babia tornado el nombre de pila de la madre Teresa. Dedicadas a aliviar el sufrimiento de los deshere-dados de la fortuna, las Misioneras de la Caridad hacen voto de pobreza, comparten el alimentb de aquellos a quienes ayudan, se levantan a las 4:40 de la madrugada v trabaian hasta las 9 de la noche, con un descanso de 30 minutos durante el dia. En 1964, S.S. Paulo VI, de visita en la India, cediö su automövi! a la madre Teresa, para ayudarla en su “mision universal de amor”. POST JE ZDRAVILO ZA TELO IN SRCE v postnih mašah molimo: „Res se spodobi in je pravično, primerno in zveličavno, da se ti zahvaljujemo vedno in povsod, sveti •ospocl, vsemogočni Oče, večni Bog: ki s telesnim postom napake otiraš, dvigaš srce ter daješ krepost in plačilo.“ T» je odgovor na vprašanje, zakaj se postimo: da zatiramo napake, dvigamo srce, si množimo krepost in pripravljamo plačilo. Čeprav vemo, da post ni samo v jedi in pijači, ampak tudi v !' n orjenju, v čustvih, v sodbah itd., vendar nam riba, simbol teles-neRa posta, pomeni čas resnejše priprave na spomin Kristusovega rPljenja — pa posebno čas globlje duhovne obnove. 1’ost nam pomaga zatirati napake. Iz izkušnje vemo, da je pot t0 ^rePosti hrapava, vsak dan sproti težka. Post in vsakršna prosto-ina pokora nam utrjuje voljo v dobrem in jo vzgaja k večji od-"•nosti proti priložnostim za greh. Post dviga srce in daje krepost. To je pozitivni namen post-r!e'-ru časa. Ne samo pokora za storjene grehe, ampak predvsem vir da se jih rešimo in dvignemo srce do čim višje stopnje kre-P°stnega življenja. Krepost pomeni lepoto duše. Koliko žrtvujejo ■,l|dje za telesno lepoto. Podobno in še več bi morali krstjani žrtvo-'at' za poplemenitenie srca in posvečenje duše. Post, telesni in du-0vni, nam more biti odlično sredstvo, da to dosežemo. S krepostjo pa nam post prinaša tudi plačilo. To je končni ''«»men posta. V tem duhu sprejmimo tudi letošnji postni čas. Naj *jam vsakršno trpljenje, hoteno ali neiskano, pomaga zatirati strasti, v,firati srce ter nam s krepostjo pripravljati plačilo. Tako bo tudi '»“lika noč svetlejša in bogatejša v duhovnem in verskem življenju. X. Y. Škof Janez Jenko o manjšinah in izseljencih Zadnja okrožnica Apostolske administracije za Slovensko Primorje z dne 12. novembra 1971 objavlja celotno besedilo nastopa škofa dr. Janeza Jenka pri razpravi o pravičnosti v svetu na zadnji škofovski sinodi v Rimu. Slovenci se veselimo, da je zastopnik jugoslovanskega epi-skopata opozoril svet na krivice, ki jih mnogokrat trpe narodne manjšine, in na potrebo dušno-pastirske skrbi za izseljence. Dr. Jenko je škofom povedal 20. oktobra to-le: NARODNE MANJŠINE Jugoslovanska škofovska konferenca misli, da je shema o pravičnosti na svetu dobra kot podlaga za razpravo, sodi pa, da bi jo bilo potrebno v nekaterih točkah dopolniti. 1. K štev. 40 Pravica do napredka vključuje obsodbo vseh tistih oblik pritiska, ki drže slabotnejše narode v odvisnosti. Želimo, da se tukaj izrecno obsodi pomor celih rodov in plemen, kar se je v zadnjih časih več kot enkrat zgodilo. Prav tako naj se prepove kratiti pravice narodnim manjšinam, koliko bolj šele celim narodom. Pozitivno naj se naglasi krščanska dolžnost, da se vsi prepiri med narodi v duhu evangeljskih načel poravnajo na miren način s pogajanji in poštenimi dogovori. K temu naj se vzgajajo tako posamezni ljudje kakor sami narodi. Iz žalostnih izkušenj je znano, da je pretirani nacionalizem večkrat okužil politične stranke ali tudi vlade, ki z nekim zlaganim videzom zakonitosti stiskajo manjšine. Tudi na cerkvenem in verskem področju se ne ravna vedno z narodnimi manjšinami po božjih zapovedih in krščanski pravičnosti. Tudi cerkveni ljudje so včasih pod vplivom pretiranega nacionalizma, kakor uči zgodovina in potrjuje najnovejše razmere. Zaradi tega naj bi se v deželah in škofijah, kjer žive pripadniki ali več narodnih manjšin, cerkvene oblasti strogo držale načel pravičnosti in ljubezni in sc vso skrbjo stvari tako urejevale, da se narodni manjšini ne bi postavljale ovire na pot verskega in človeškega razvoja, časopisi, ki se izdajajo z blagoslovom cer- kvene oblasti, naj bi brez vsake razlike prispevali enako k razvoju in obrambi pravic manjšine. Na župnije narodnih manjšin naj se postavi duhovnik dotične Manjšine, ali vsaj tak, ki zna njihov jezik, škof kot oče vseh vernikov mora varovati pravice manjšine, zlasti ko gre za verski Pouk in oznanjevanje božje besede v materinskem jeziku. Pastir se ne sme dati preplašiti, da te dolžnosti ne bi izpolnjeval. Posebno težak bi bil primer, če hi duhovnik ali celo župnik sodeloval s politično stranko, ki si je postavila nalogo, da uniči narodno manjšino, ne sicer s fizično silo in mečem, ampak s psiho- loškimi, ekonomskimi in socialnimi sredstvi. Znano je, da so bile pravice narodnih manjšin po vojni priznane in zavarovane z mednarodnimi sporazumi. Ti dogovori se ne izvršujejo vedno natančno, zlasti če gre za manjše narode. Zdi se, da bi zakonodaja tudi v demokratičnih državah morala obsegati take zakone, da bi življenjske pravice narodnih manjšin bile uspešno zaščitene, ne pa, da bi bile te enostavno izročene na milost in nemilost glasovom večine. Vsak narod pod nebom je dobil od Stvarnika lastne darove in prednosti, naj je velik ali maj- hen. Pripadniki narodnosti, ki žive na istem ozemlju, morajo drug drugega spoznavati in ljubiti. Manjšine morajo biti kakor posredovalci in most, ki naj združuje kulture in narode in tako doprinaša lep delež h krščanskemu miru in edinosti med narodi. O SKRBI ZA IZSELJENCE Stalno raste število izseljencev. Sveti sedež je izdal dve važni listini „Exsul Familia“ 1952 in „Migrantium cura“ 1969 o vprašanju dušnega pastirstva izseljencev, ki zadevajo krajevno Cerkev, od koder izseljenci prihajajo, kakor Cerkev, v kateri se naselijo. Tiste Cerkve, ki izseljence sprejemajo, goreče prosim, naj sprejmejo z ljubeznijo tudi narodne kaplane, ki prevzemajo du-šnopastirsko delo med svojimi rojaki. Naj jim dajo na razpolago cerkve ali kapele, kjer se morejo zbirati, opravljati evharistično bogoslužje ter deliti svete zakramente, zlasti krščevati in poročati. Izseljenci navadno ne obvladajo dovolj jezika tiste dežele in zaradi tega toliko bolj potrebujejo duhovnika, ki ga dobro razumejo. Tukaj bi se mogel dotakniti tudi vprašanja vzdrževanja teh duhovnikov. Ta stvar je v Nemčiji hvalevredno urejena. Drugod so pogosto narodni kaplani izseljencev prepuščeni samim sebi. Tako je, da jih ne morejo primerno oskrbeti ne sami izseljenci, ne krajevna Cerkev, iz katere so prišli. Zdi se primerno in pravični), da bi dežela, odnosno škofija, v kateri živijo in delujejo, pomagala takim dušnim pastirjem ter jih po možnosti izenačila z ostalimi krajevnimi duhovniki. Dušno pastirstvo med izseljenci je vedno mnogo težje kakor tisto v rednih razmerah. Nikoli ne smemo pozabiti, da tudi izseljenci spadajo k ovcam iste Kristusove črede, ki so izročeni istim višjim pastirjem. Če se delajo razlike, ki jih izseljenci ali pripadniki manjšine občutijo kot krivico, je nevarnost, da slabši verniki odpadejo od vere. Mi pastirji pa moramo slabotnejšim posvetiti večjo skrb. NEMŠKI ŠKOFJE: „ODGOVORNOST V UŽIVANJU“ Nemški škofje v skupnem pastirskem pismu, ki so mu dali na-sl°v „Odgovornost v uživanju“, ugotavljajo, da blagostanje v Nemčiji ne dviga verskega življenja. 1’oročila dokazujejo, da se Nem-c' vedno bolj udajajo uživanju, to uživanje morajo drago plače-'ati, kar povzroča vedno večjo živčno napetost in vedno več bo-*ezni, za katere je treba iskati zdravil v lekarnah, četudi je vedno več prostega časa, ni več pra-VeSa razvedrila. Nič več ni mi-•"u in prave življenjske varnosti. J današnji razgibani družbi je elovek vedno bolj sam. Ta način življenja je povzročil ' enem letu 13.000 samomorov in vee nameravanih samomorov, 1 se niso posrečili. Nemški škofje tudi obsojajo »načelo uspešnosti“, ki ima za I rednote samo mladost, zdravic euoto in uspeh. Stari ljudie, bol . izčrpane osebe, ki ne moreta Prenašati razgibanosti vrto-v ^ega modernega življenja, si l/' ti učeni iz današnje družbe. Res 0 Se Pomnožile človeške pravice, vendar prav to je pripeljalo do tega, da se mnogo lažje prezirajo pravice drugih. In večina prebivalcev molči pred tem stanjem. Nemški škofje obžalujejo, da se o tem zlu, ki je v današnji družbi, premalo govori. Pred tako stvarnostjo nima nihče pravice zapirati oči. Kardinal Julius Döpfner, predsednik nemških škofovskih konferenc Duhovnik v sodobni literaturi Duhovnik je danes postal glavni junak v povesti, romanu, kinu in gledališču. Mauriac, član Francoske akademije, pravi v svoji „Farizejki“ o skrivnosti duhovništva, da je duhovnik, privezan na križ samega Boga in izpostavljen istemu zasmehovanju kakor Kristus, za ljudi velika uganka, ki jo hočejo rešiti. In res! Duhovnik ni nikoli neopredeljen; ali osvaja ali odbija. Tako mislijo tudi neverniki in njegovi sovražniki. V vseh Berna-nosovih delih je junak brez imena, brez primere. Ta pisatelj odkriva globoko, bogato duševnost duhovnikov. To so ljudje, ki z velikodušno vnemo delajo za Boga, poznajo pa tudi nižine najbolj umazanega življenja. Čudovito lepo opisuje duhovnike, kako se z močjo svojega posvečenja borijo proti vladarju tega sveta, ki ima v svoji oblasti sile greha in zlobe. Pisatelj Graham Greene opisuje v svojih delih duhovniške značaje zelo izvirno, vendar manj pristno in naravno. V romanu „Moč in sijaj“ je njegov glavn; junak duhovnik v bajni pokrajini Aztekov. V njem nam opisuje izredno lepo njegove padce in sijajne zmage, križ njegovih strast1', preganjanj in krvi. Moderni pripovedniki: Bruc" Maršali, Morton Robinson, Morris West nam v svojih delih opisujejo duhovnike, božje može, ki širokogrudno vzgajajo rod svetnikov. Mauriac je mojstrsko napisal dramo o duhovniški samoti. Dal ji je naslov „Alain Forcas“. Iz ust Alaina se je izvila pretresljiva tožba: „Ves svet me sovraži in prezira. Celo moji predstojniki mislijo o meni, da sem res kriv ali vsaj nespameten.“ Delo za zveličanje duš zahteva včasih od duhovnika žrtve, ki presegajo naravno človeško pamet. Duhovnik dela za večnost. Zato se ne more vedno držati ur, ki jih ljudje zapravljajo s praznim življenjem. V delu „Abate Calou“ Mauriac modro in spretno kleše značaj duhovnika, ki se je ves posvetil vzgoji mladeničev, ki so zašli v suž-nost nižjih nagonov. Z veliko potrpežljivostjo je blažil njihove uporne duhove in trgal njihova srca iz objema nečistih strasti. Pisatelj Martin Descalzo poveličuje v svojih romanih z veliko vnemo manj splošne posebnosti duhovniških značajev. Napisal je romane: Božja meja, Gironella. Ciprese verujejo v Boga. Njegova dela nam odkrivajo poslanstvo duhovniških duš. o katerih liudie toliko razpravljajo, pa jih tako malo razumejo. Nekateri hočeio. da bi bil duhovnik angel. Vendar pozabljajo, da je vsak duhovnik po svoji naravi in po božji volji človek. Drugi želijo, da bi vsak duhovnik temeljito poznal vsa važna vprašanja našega časa. Ne upoštevajo dejstva, da je duhovnik predvsem delivec božjih skrivnosti. Sveti Pavel pravi v listu Hebrejcem, da se vsak duhovnik jemlje izmed ljudi in se postav-Jn za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga (pr. Hebr 5, 1). če jc duhovnikova osebnost, ki Je nekdaj zbujala pozornost in zanimanje le v reševanju duhovnih zadev, privlačna za današnji nemirni, razdvojeni svet, je to znamenje, da želi priti po duhovniku do Boga, ki je vir popolnega, večnega miru. Dalton Nheen, znanj ameriški škof Von Braun in vera Wernher von Braun je ravnatelj velike znanstvene ustanove „Marshall“, za polet v vesolje (Hunstville, Alabama, Severna Amerika) in je največji med današnjimi modernimi fiziki. Skrivnosti, ki jih odkriva danes znanost v vesolju, potrjuje vedno bolj prvo glavno resnico, da je Bog, da mora biti Bog. Nemški znanstvenik Wernher von Braun ie v zadniem času v nosehnem razgovoru izjavil, da velike skrivnosti. ki jih z majhne zemlje opa-■oiiemn v vesolju, potrjujejo našo vero v Stvarnika. Znanstvenik von Braun, ki ie episkopalne (protestantske) vere, ie tudi rekel, da bi mu bilo prav tako nemogoče razumeti znanstvenika, ki ne nriznava poleg vesolja višjega Bitja, kakor hi težko razumel bogoslovnega nčeniakn, ki hi taiil napredek znanosti. Vendar so duhovne dobrine za naše sedanje in prihodnje življenje še važnejše ko znanost. S pomočjo znanosti skuša človek nadzorovati moči, sile narave, ki ga obdaja. S pomočjo vere pa skuša nadzorovati slaba nagnjenja človeške narave. Te besede velikega znanstvenika in moža, ki po veri tudi živi, nam dokazujejo, da znanost ne nasprotuje veri. Nasprotno! Vero spoštuje, jo dokazuje in človeku približuje. V vrtincih sprememb Ko so koncilski očetje, zbrani na 2. vatikanskem cerkvenem zboru, pripravljali pomembno pastoralno konstitucijo o Cerkvi v sedanjem svetu, so skoraj enodušno izjavljali, da je najbolj značilno za ta naš čas neprestano, hitro, napeto spreminjanje razmer in struktur in samega družbenega reda. V uvodu konstitucije se to ugotavlja: „Človeštvo stoji danes v novem obdobju svoje zgodovine, kateremu dajejo pečat globoke in nagle spremembe, ki polagoma zajemajo ves svet. Povzročila sta jih človekov razum in človekova ustvarjalna dejavnost; te spremembe pa s svoje strani spet vplivajo na samega človeka, na njegove individualne in kolektivne sodbe in želje, na način njegovega mišljenja in delovanja tako v odnosu do stvari kakor tudi v odnosu do ljudi. Tako moremo govoriti kar o resnični družbeni in kulturni preobrazbi sveta, kar ima svoj odmev tudi v verskem življenju... Kakor vsaka kriza rasti tako tudi ta preobrazba prinaša s seboj nemajhne težave...“ (4) Spremembe v Cerkvi „Vse, kar živi, se spreminja. In čim močnejše je življenje, tem pogostnejše so spremembe“ (New-man). Cerkev sama je tudi živ organizem, je vedno mlado mistič- no telo Kristusovo, ki mora nujno slediti temu naravnemu zakonu spreminjanja in prilagoditve. Spremembe v življenju in delovanju Cerkve se niso začele šele z zadnjim koncilom, ampak so bile v njej nekaj stalnega in nujnega, zakon življenja, ki zahteva, da se Cerkev v svojem poslanstvu prilagodi svetu, v katerem deluje, da mu laglje in uspešnejše oznanja zveličavne resnice in ga vodi skozi nevarnosti in zmede časa k večnemu cilju. Res pa je, da te spremembe, ki jih Cerkev doživlja po zadnjem koncilu, po svoji obsežnosti in globini vzbujajo preše- , nečenje in v mnogih vernikih tudi nek nemir. Ne pozabimo, da je papež Janez XXIII, ki je, kot je sam izjavil, sklical 2. vatikanski koncil kakor po samem božjem navdihu, temu postavil za prvo in poglavitno nalogo to, da se Cerkev sa- „ ma v sebi prenovi in postavi nove temelje svojemu delovanju v sedanjem nemirnem, vedno se spreminjajočem svetu. V okrožnici, s katero je koncil sklical, pravi: „Od Cerkve se sedaj zahteva, da neminljivo in božansko življenjsko moč evangelija spravi v žile sedanjega sveta. Današnji svet se sicer ponaša s svojimi pridobitvam’ na področju tehnike in znanosti, a tudi nosi posledice družbenega reda, katerega so nekateri hotel’ Preosnovati brez ozira na Boga.“ V nagovoru, ki ga je imel ob začetku prvega koncilskega zasedala, je celotni program koncila povzel v naslednje besede: „Kristusova Cerkev ■— luč narodov! Koncil naj bolj odpre oživljajoče studence nauka, ki razsvetljuje ljudi s Kristusovo lučjo in jim tako pomaga razumeti, kaj v resnici ®°> kaj je njihovo vzvišeno dostojanstvo in njihov namen. Doseže naj, da bo Cerkev po svojih otro-clh povsod širila pomlad krščan-ske ljubezni...“ Držeč se teh navodil in smer-nl(' je koncil Cerkvi in svetu od-ki’il nove poglede na življenje v sv°jih konstitucijah in dekretih, ki jih bomo morali vedno znova prebirati in se vanje poglabljati. Spremembe na slabo Sklicujoč se na same koncilske dekrete in konstitucije, ki jih razlagajo po svoje, pa so mnogi katoličani začeli v Cerkvi spreminjanje, ki ga koncil ni imel v mislih in ga po vsej pravici lahko imenujemo prevratno in revolucionarno. Papež Pavel VI., ki mu je dana težka naloga, da sklepe koncila v življenju Cerkve uveljavi, ponovno opozarja na to prevratno gibanje in v enem svojih nagovorov takole zaskrbljen toži: „Naša generacija se čuti kakor Naš Bled s cerkvico pozimi upijanjena po teh spremembah. Spremembe so ji istovetne z napredkom, s katerim navdušeno sodeluje, često brez vsake rezerve: pozablja na preteklost, prekinja tradicijo in zapušča ustaljene navade ... Tako se kar naprej govori o revoluciji, se širi in odobrava protestiranje, ne da bi se često vedelo, kakšen naj bi bil njegov nagib in cilj. Novost, novost; o vsem se razpravlja, vse mora biti v krizi.“ V tej mrzlični ihti po spreminjanju in reformi se nekateri teologi, duhovniki in laiki ne ustavijo niti pred razodetim naukom, niti pred temeljno cerkveno konstitucijo, ki jo je sam Jezus za vse čase uzakonil. To krizo Cerkve je zadnji koncil predvidel, čeprav gotovo ne v tej meri, kakor se danes izživlja. Takole govori pastoralna konstitucija: „Nove razmere vplivajo končno na samo versko življenje. Ostrejši kritični čut z ene strani očiščuje versko življenje magičnega pojmovanja sveta in še razširjenih ostankov praznoverstva ter vedno bolj zahteva od človeka, da se vere oklepa bolj osebnostno in dejavno: zato mnogi pridejo do bolj živega čuta za Boga. Z druge strani pa vedno številnejše množice praktično odpadajo od vernosti. Sedanja kriza Cerkve je gotovo zelo težka, morda najgloblja, kar jih je Cerkev do sedaj doživela. V začetku tega stoletja je Cerkev tudi doživela hud pretres po zmo- tah modernizma, ki je bil nekakšen povzetek vseh krivih ver in ga je obsodil papež sv. Pij X. Primerjajoč sedanjo krizo Cerkve z omenjeno pravi stari Maritain: „V primeri s sedanjo mrzlico novega modernizma je bil oni iz časa Pija X le rahel prehlad.“ Nevarne zmote V tej notranji revoluciji Cerkve gre v bistvu za neko novo gledanje na ustvarjeni svet brez ozira na Boga Stvarnika. Vse se gleda in presoja le z ozirom na svet in svetne stvari in dobrine, kot se danes pravi: v horizontalni, vodoravni perspektivi. Nič več se misli ne usmerjajo kvišku, vertikalno, navpično k Bogu. Boga se stavlja v ozadje. Govori in piše se celo o njegovi smrti, češ da nima s svetom več kaj opraviti. Kristus je bil pač popoln človek, a nič več. Njegovi čudeži, celo samo njegovo vstajenje, se razlagajo simbolično, mitično. Cerkev ni nadnaravna, božja, od Kristusa ustanovljena verska družba, marveč socialna družba, ki naj služi svetu. Vse vrednote se prevračajo. Kar je večno in nadnaravno ,nima več veljave in koristi; vsa pozornost se posveča le naravnim stvarem in ciljem. Na mesto Boga stopa človek. Greh ni več krivda pred Bogom in Cerkvijo, ampak le človeška slabost in pomota. Spoved zato ni več potrebna, dobro jo nadomešča psihoanaliza. Namesto borbe proti grehu stopa borba Proti revščini; skrb in prizadevanje za večno zveličanje naj nadomestita trud in skrb za zgradbo socializma, marksizma, ki bo ust-varil na zemlji zaželeni raj itd. Pretresljiv zgled za te duhovne in verske zablode nam nudi nebi francoski duhovnik, ki je v re-viji, katera nosi značilni naslov Katoliška protireforma 20. stoletij, zapisal sledeče: „Velika božična blagovest za nas je ta, da je Kog umrl. Ta Bog, o katerem se ^di, da je nekega dne ustvaril svet, ker je bil sam in mu je bilo dolgčas, ta Bog, o katerem se pra-v'> da je večen, da je vsemogočen, nas bo enkrat sodil... Ta Kog ne biva, zakaj na vsak korak, kl Pomnoži človeštvo spoznanje, se Urnika božje gospostvo. Onstran-jtva tudi ni. Vse izmišljene teorijo teologov o nebesih, peklu in vi-Cah niso nič drugega kot čiste do-jJ'žljije. Nič drugega ne obstoja °t to, kar smo mi. Bog je človek. . °g je vest ljudi. Le ljudje biva-J°' Božje ljudstvo ni nič drugega kot občestvo ljudi.. Gotovo je to pisanje skrajni ekstrem. Ni jih veliko, ki bi si ^Pnli napisati kaj podobnega. Ali ^adevno teženje obstaja. Moder-,l Človek se čuti odraslega in ^ozorelega. Nič več ne potrebuje ^°ka in ga noče več priznavati. °ka Boga, ki človeka omejuje v Rogovi dejavnosti in ga nadlegu-^ 's svojimi zapovedmi. Tako se ncs s svetu uresničuje to, kar je trdil veliki brezbožnik Nietzsche: Bpg je umrl — ostane človek. Vztrajajmo trdni v veri Kdor pri plavanju zaide v vrtinec, mora zbrati vse svoje moči in uporabiti vso svojo spretnost, da se iztrga iz njega in se reši v mirne vode. Tako za nas, vernike teh viharnih časov, v teh vrtincih sprememb in zmed, ni druge rešitve, kot da vztrajamo trdni v veri, ki nam jo oznanja zakonito cerkveno učiteljstvo. Naj nam služi v spodbudo poziv svetega očeta papeža Pavla VI., ki je v nedeljo, 7. novembra 1971, dan po zaključku 3. škofovske sinode, v svoji molitvi angelovega češčenja takole govoril zbrani množici: „V tem treutku skupne molitve se čutimo dolžne povabiti vas, da se z nami zahvalite Gospodu, ki svojo Cerkev podpira in ji odkriva njena pota v teh negotovostih in iskanjih, ki jih povzročajo razmere sedanjega sveta, v katerem mora ona živeti in vršiti svoje poslanstvo. Ena stvar je jasna: da moramo utrditi in poglobiti vero: vero v Kristusa, vero v njegovo besedo, vero v njegovo pojmovanje življenja, vero v njegovo kraljestvo, v njegovo Cerkev, če hočemo pametno razrešiti probleme, ki nam jih stavi ja dejstvo, da smo Kristusovi učenci. Alojzij Košmerlj PoH in srečanja 11. Pozdravljen, Kristus! » Skozi napol zavešeno nebo se kradejo poševni žarki sonca. Kakor da se bojijo razparati sivkaste megle in pozlatiti vabečo zemljo. Pot začenja v hrib. Mimo štirinajstih postaj križevega pota bomo šli. Na vrhu nas čaka Kristus. Že po prvih korakih smo tihi: naša razigranost in smeh na poti sta se umirila. Tu se neha veseli izlet: hodimo vštric s Kristusom, ki je nosil naloženo težo križa, se mu skušamo približati, ga razumeti, mu ga pomagati nositi. Čemu bi ga moral nositi sam, dokler je še vsaj malo usmiljenja v naših srcih? Človek, pomagaj nositi težo sočloveku ! France in Mirko sta pred mano: jaz sem zadnji in se odkrijem pred prvo postajo. France stoji pred barvno sveto podobo in zašepeta: „Pilat obsodi Jezusa na smrt“. Čutiš z obsojencem: nedolžen prevzame nase obsodbo, da zadosti volji svojega Očeta, ki je pö Njem hotel odrešiti nas. Pred oči mi stopijo: Tone, Mirko, Jožko... Poznal sem jih in oglašajo se večkrat pri meni. Kaj ste storili, da ste bili pobiti? Kaj je storil Petrov oče, da so ga od- vedli in za bukvo v gozdu s krampom potolkli? Branil se je Izročiti edino kravo, ki je osmim otrokom dajala mleko. Je bila to pravična obsodba? Kdaj bodo krivice izginile s sveta ? Molimo in molče gremo naprej. Malo ljudi srečujemo. Zgodaj je še, zato je tiho na poti in nas nič ne moti v zbranosti. Kapelice zapuščamo za seboj. Zdaj že nosi Jezus svoj križ, pada pod njim, srečuje žalostne žene katere tolaži on, namesto one Njega. Tam si ob človeku, ki se ga vendar le usmili ter mu za kratek čas prevzame breme. Simon. Nekaj dobrega je storil. Ni Š1*! mimo Njega, v pomoč mu ie stopil. Ali tudi mi tako storimo, H' srečamo potrebnega človeka, ki pričakuje naše pomoči? BraMe, ali smo si res bratje? V sosedstvu je ostala vdova sama, brez sinov. Smo ji pri/ošeil' lepo besedo, ko smo jo svečah" Saj drugega ni pričakovala, ker je skromna in vdana, le osamelost jo žge, tista praznota, da se nima s kom pogovoriti. Počasi bo v°' zabila občevati z ljudmi in mi jy pustimo. Zadnjič je drobno dekletec sto pilo na vozilo: šlo je v šolo. Ker živi v sosedstvu, vemo, da tolčejo revščino, ker oče že leto dni ne rnore v službo zaradi bolezni, materino delo po hišah prinaša pičle hododke. V drobni roki je stiskala Preštet drobiž in ga vsula šoferju v roko za vozni listek. Nihče od nas ji ga ni kupil. Ni nas pogle-dala, sosede iz sosedstva: se ji nismo z ničemer približali, da bi bila ysaj zaslutila košček dobrote v na-ših srcih. Kako te ogreje taka drobna do-brota, ki ti jo dobra roka stori v Potrebi! Nikdar je ne pozabiš! Jo seme nove darežljivosti. Jo storiš tudi ti nepoznanemu, kakor 80 jo storili tebi. Iz ene zraste dru- ga, tretja, se razrašča v polni žitni klas. Ko bi ljudje ne pomandrali takih polnih žitnih klasov, bi dobrote ne manjkalo na svetu. Tako pa. .. Jezusa pribijaju na križ. Slišiš udarce kladiva in vidiš curek krvi, ki oblije svete roke in noge. Prosiš, da bi bilo tebi prizaneseno! Jezus umira na križu... Strašna je Njegova smrt, mi pa drhtimo pred vsakim najmanjšim trpljenjem. Delo nas teži, v težavah godrnjamo, vse in vselej nam je pretežko. Kako se bomo kdaj dvignili iz nizkosti kvišku, če ne vi- Jezus pade pod težo križa (Lesorez, ak. slikar Ivan Bukovec) climo Njega, ki je tudi najhujše bolečine prenese brez tarnanja? Jezusa polože v grob. Tam se konča vse. Trpljenje je mrtvo, bolečine usahnejo. Grob zapečati vse zemsko... Še tri stopnice naprej. France prvi, Mirko za njim. jaz zadnji. Veličastni Kristus stoji pred nami z razprostrimi rokami, ves bel, zmagoslaven. Vstajanje! Poveličanje! Naša Velika nedelja, oživljenje upanja. Ko smo ga spremljali po trnjevi poti do smrti, smo trneli 7 njim. In glej, zdaj je radost v naših dušah. Radost plačila! Zagotovilo naše rešitve! Gledam in prebiram imena na kamnih okrog: nihče jih ne bi mogel prešteti. Z vsemi barvami in v vseh možnih pisavah so pustili nriče svojih obiskov na tem kraju. Koliko nežnih ročic je drselo preko teh kamnov in vtisnilo vanje svojo prisotnost. V njih spoznavam zameglene tuje obraze... Iščem in gledam: od zgoraj, do kamor seže človek, do zemlje navzdol. Iščem, kje bi našel natiskano črke imena svojega sina. Da bi po srečala. Lani je hodil tod. pa n: pomislil tedaj na to, da bo iskal oče kdaj njegove pozdrave na kamnih. Ti, moj fant! V malem zarisanem okvirju me preseneti: „Ave, Cristo!“ Brez podpisa, brez označbe leta. Cernu podpis? Čemu leto? Za vse velja, za vedno velja! Neznanec! Koderkoli hodiš, kdorkoli si, pozdravljen! Pazdravljen, prijatelj! 12. POČITNIC JE KONEC Tisti zadnji dan ne storiš nič, je kakor izgubljen. Zbiraš svoje drobne stvari, jih tlačiš v kovček in misliš na pot. Potem pride slovo. Slovo od vsega: od ljudi in zemlje... Poslavljaš se od ljudi, s katerimi si prebil prijetne ure ob mizi: od tistih, ki so bili v tvojem sosedstvu; od onih, s katerimi ste se srečavali vsak dan na poteh — pravzaprav od vseh, kajti nikogar ne smeš prezreti, ker bi bilo nevljudno in zamerljivo. Le malo je takih, ki odhajajo na tiho, brez slovesa. Še drugo leto se jih spominjaš in skoraj nerodno ti je srečanje z njimi, ker misliš, da si jim kaj hudega storil. Pravzaprav se slovo prične že na nredvečer. Vsaj pri meni je bilo še vedno tako. Čudovita je moč pesmi, ki nas povezuje in ki je tudi ob slovesu zadnja, katera nam prodre v srce. Ne moremo drugače: tisti, ki smo skupaj prepevali, se še enkrat zberemo in zapojemo, da še dolgo potem doni v nas čudovita melodija zadnjega večera. Z njo gremo narazen in na pot, pozabimo pa jo nikoli. Leto za letom se najdemo tam ob cerkvici v večernem mra- ku, zapojemo, in vedno pogrešamo nekoga, ki je lani pel z nami, a letos ni prišel. Kako prav bi nam Prišel še njegov glas! Pa vendar! Novi in stari obrazi, neznani in poznani glasovi. Vsi smo združeni pod razpetim nebom, ki nam žari s tisoč zlatimi zvezdami v lica in v oči. Stojimo v krogu, pojemo; moj P°{ded se sprehaja po njihovih °brazih in mi je hudo, da jutri zvečer ne bomo več peli skupaj. ru so možje z ženami, dekleta, antje, znani in manj znani — Vendar vsi smo eno — prijatelji. d° bi jih poznal po imenu? . Pnjemo: naša je mladost, naša ■le pomlad, naše so rože. Vse vri-?. vsc kipi, le ljubezen je tiha, '1 ostaja skrita v dnu srca. Ob robu stoji gospod Rudolf, akor budni pastir, in tudi njemu Je toplo ob tej kipeči pesmi. Od časa do časa pritegne z nami kakor Pekoč v vriskajočih letih s fanti Pp Vasi. Ob takih večerih se tudi Pjegovem srcu prebudi nekdanji SaPjavi ßas in vonj dišeče prleške zemlje... Potem pade molk na kraj. Izpeta ir)SCm ve<^no drhti nad zemljo se izgublja med hišami, med S]°r°v.e*> med drhtečo travo. Pri-P'te: še čez mesece bo zvenel Jen daljni odmev in pričal o ve-Sellh ljudeh... Sonce se nagiblje proti večeru. metno mehki so hribi, da bi se- gel do njih in jih mehko pobožal. Ob stezi dehti po rožah, kakor tisto dopoldne, ko sem prihajal. Zdaj se poslavljam in odhajam. Lepi dnevi so končani. Cez ure bom že dremuckal na zibajočem se vozilu, ki bo enakomerno rezalo temo noči. Rad se vračam. Grem domov! Dr. Jože Krivec MARIJINA KAPELICA Župnik Milan Povše je zgradil kapelico, posvečeno „Naši ljubi Gospe srečne poti“, ki stoji ob poti iz La Plate v Magdaleno (na višini 15 km). Ob prisotnosti 2000 ljudi je bila blagoslovljena 9. maja 1971- Veliko potnikov se ob njej ustavi in počasti božjo Mater. ' 4*1 o Stanko Skvarča o božjepotni cerkvi v Lujanu (Nadaljevanje) Krsti, birme, poroke 1. Do polpreteklega časa so se pritoževati vnanji župniki, da jim njih župljani utekajo v Lujän krš-čevat in birmat svoje otroke ali sklepat zakonske zveze. Ponos vernega Argentinca je še danes, ako mi zatrdi: „Jaz sdm krščen tukaj! V tej cerkvi!“ Razpoznavni dokaz za 'njegovo dejavno katolištvo je njegova izjava: „Ta moj sinko in vsi drugi moji otroci so prejeli krst v Lujanu!“ Celo predstojniki svetišča so imeli za pastoralni uspeh visoke statistike letnih krstov in jih primerjali s številom krstov pri sv. Kajetanu v Liniersu ali v Apare-cidi v Brazilu. Dandanes so nove strukture napravile konec temu pastoralnemu nesmislu. Za krst se zahteva, da roditelji prinesejo od lastnega župnika ustrezno dovoljenje. S tem so prisiljeni, da pridejo v stik s svojim dušnim pastirjem; le-ta bi moral po novi miselnosti krstiti njihovo dete ter tako postati njegov duhovni oče. Križi nastanejo, če domači dušni pastir (opravičeno) odkloni „pase“ ali stranka ni vedela(?) za novi predpis. Ima zaobljubo! Torej: otrok mora biti krščen v tej cerkvi z dovoljenjem ali brez njega! „Še vero bom tukaj izgubila! In vi duhovniki namesto da bi nam pomagali k trdnejši veri, me boste spravili ob njo!“ Zavoljo ljubega miru (in ob znani tukajšnji načelni nedoslednosti) otroka pripustijo k sv. krstu. Vendar morajo botri ter starši v cerkveno dvorano, da jih službujoči krstitelj najprej za silo . mentalizira. Včasih se spustim v pogovor s temi starši ali botri: „Pa zakaj sploh hočete krstiti otroka? Kakšen pomen ima ta ceremonija za vas?“ Odgovor: „Da mi ga Bog (ali Marija) pozdravi, ker je revček bolehen“. „Da ne bo kakor živinče“. In predvsem: „Ker tako je navada“. Radi delajo obljube krstiti v Lujanu civilno zvezani (jaz dosledno ne pravim civilno „poročeni“, ker njih poroka ni poroka), konkubinarci in nezakonske matere. Ustavijo me in me jamejo spraševati, kakšni postopki in papirji so v ta namen potrebni. Dobe pojasnilo, jasno ter brez ovinkov: Saj vaša zaobljuba ne drži! Marija je ne sprejme, ker živite v grešnem razmerju! Ona želi in zahteva od vas to obljubo in tale sklep: da se boste poročili pred Bogom in pred Njo, oziroma da boste razdrli nedovoljeno razmer-i®! In da se boste prišli spovedat dosedanjih zmotnjav! — Včasih me kak tak duhovni revež zadovoljno zavrne: Daši ne živimo, kakor je prav, nas Devica vedno uslišuje. Pomaga nam. Kar srečni smo v tem skupnem življenju. 2. Birma se deli le enkrat v letu samo birmanskim kandidatom iz farnega okoliša. Od drugod priha-' Jajo stalno spraševat, kdaj se bo birmovalo: „Otrok je zmerom bo-lohen in težko čakamo, da bo v naši fari birma“. 2. Poroke: za sklenitev sv. zakona v svetišču se zanimajo neka-ferniki, ki bi se radi odtegnili obveznemu pripravljalnemu pouku v lastni fari. Povemo jim, da mo-rajo opraviti predpisano poslušaje o zakonu v lastni župniji, prinesti ustrezno potrdilo ter dovoljenje. Tako torej ne pridejo na 'ačun taki, ki nimajo časa za resne refleksijo o pravicah, dolžnostih in nadnaravnih vrednotah tega zakramenta. Romanja 1. Prvenstveni cilj romanja in ^ariji najbolj všečna oblika romarjeve pobožnosti je izven vsa-ega dvoma: sprava z Bogom (in šarijo) v resni spovedi. V njej najde naša stiskana duša božjo nteho in se posveti. Prav kot se spominja Ivan Cankar: „Željan tolažbe in posvečenja sem vctopil v farno cerkev svetega Pavla, ki je pred davno davnim časom videla in blagoslovila mojo mladost“. Od v luhansko cerkev vstopajočih niti en procent ne vstopi zavoljo posvečenja v zakramentu spreobrnjenja. Tukaj predvsem mislim na nedeljske mimohode po svetišču. Ob izrednih priložnostih je nekaj t t Slovenci iz Buertoe Airesa romamo vsako leto v maju v Liijčin več tega „duhovnega prometa“. Zakaj pravcati in versko nepoučeni Argentinec se nima za grešnika. Venomer trdi troje netočnosti : da je sila veren (muy creyen-te) ter da ima mnogo vere (tengo mucha fe); da jako časti Devico luhansko (muy devoto de la Virgen de Lu-jän); da nima greha (no tengo peca-do)... Ergo: spoved mu ni potrebna. Izpovedat se prihajajo večidel le posamezniki in sicer: dijaki in bivši učenci verskih šol (katerih duhovne uspešnosti ne cenimo dovolj); člani verskih združenj, zlasti Kat. akcije, ki je od evharističnega kongresa 1934 dramila versko mrtvilo v deželi; zaradi dnevnega stika z domačim duhovnikom se žele spovedati v tuji fari; starši ob prvem obhajilu ali birmi svoje dece; često prvič po lastnem prvem obhajilu. Dalje se približajo k temu studencu božjega usmiljenja — srca, ki so doživela ali še doživljajo močne sunke življenja, ki jih premetava neusmiljeno: bolezni, nezaposlenost, družinski viharji in zakonski zlomi. Nekateri pridejo samo, da se izjokajo, niti ne da bi že čutili lakoto po duhovnih bla grih. Prevarana soproga kar naprej toži, ne zaveda se, da že drugi čakajo v vrsti. Treba je zadrževati napete živce, potrpljivo jo poslušati in tolažiti: Vztrajne molite in upajte zoper vsako upanje! Bog bo našel svojo pot, da moža spravi na pravšno pot! Morebiti bo to kak silen sunek, kaka bolezen ali veliko razočaranje. Kal-varijski Mariji (ki je istovetna z luhansko) se vsevdilj zatekajte. Zmagala bo Devica slavna! Zmagala kačo pekla — greh človeški! Gnani od udarcev življenja in za roko pripeljani k spovednici od milostne podobe, ki v določenih danostih kar elektrizira vernega domačina, — se žele spraviti z Gospodom Jezusom (in Njegovo Materjo) tudi ljudje, ki nimajo pojma o spovedi in še manj o obhajilu. Žele prejeti ta dva zakramenta. Nemara tudi Jz kake obljube, za poroko, na nasvet neveste itd. Kaj napraviti s takim spokornikom, ki je blage volje? Kristus napoveduje o sebi: „Nalomljenega trsa ne bo prelomil in tlečega stenja ne bo ugasnil“. Zategadelj tudi takega sprejmemo; izpove se za silo v glavnih obrisih. Zatem gre kupit katekizem za prvence, mu ga blagoslovim in naročim, naj se doma pripravi za prvo dobro spoved in prvo obhajilo s pomočjo farne katehistinje ali duhovnika. K obhajilu v baziliki pa da ne sme iti, čeprav ima takšno zaobljubo. (Zadnjič sta dva taka bogoiskal-ca prišla in pokleknila skupno k istemu okencu. On in ona. Razjas- nil sem jima, da se mora spovedati vsak posamič.) Do dna srca se smili duhovniku, k* je postavljen za odpuščanje gre-ov, a ne sme podeliti oproščen ja. ° so civilno poročeni ljudje: so-se noče poročiti cerkveno. Mrzi vse cerkveno. Zaman iščejo rstni Ust. Vse te težave bi se tale premostiti. Toda: kadar je 6 en ali ako sta oba — ločenca; lrnata otroke, — žele pa taki bro-olomci živeti v miru z Marijo ln lastno vestjo —. ”Po nekaj letih (mesecih) zako-me je zapustil mož in šel z uko. Našla sem sedanjega mo-a> ki se je ljubeznivo usmilil me-j,.6 wojih otrok. Kaj naj sto-lm?“ Odgovoriti je treba načel-° z besedami Janeza Krstitelja: 'to* D dovoljeno“. V praksi pa je kz o izvršiti ta ukaz in živeti, a or veleva deveta dekalogova napoved. Pl', enavadrii ljudje se prikradejo je'*] 0rna V duhovnikovo bližino, ko lu sam sedež na sodnem stojte ’SP0.k°rneka zakramenta, brez n‘h spokornikov, ob opoldan-Že“ ,Urah a^ „trudne, pozne ure nj ’ <0 jc bazilika v svoji mogoč-nji« r>vn°sti skoro osamela. Med jo n-80 m°žje, ki zavzema-hov° '^en Položaj v družbi. Du-Man • i A LIJ 1 1 2. februar: Jezusovo darovanje — svečnica — praznik V Jeruzalemu je bil praznik znan že v 5. stoletju; v Rimu so ga najprej praznovali v 7. stoletju. Od 10. stoletja do leta 1960 so ga imenovali „očiščevanje Device Marije“. Sedaj je spet Jezusovo darovanje. februar: Sv. Blaž., škof in mučenec — neobvezni god Češčenje sv. Blaža, škofa v Sebasti, je bilo zelo razširjeno v Armeniji. Rimska cerkev ga časti od 12. stoletja. Sv. Oskar, škof — neobvezni god 5. februar: Sv. Agata, devica in mučenka — obvezni god Njen god časti rimska cerkev od 6. stoletja dalje. 6. februar: Peta navadna nedelja Prvo berilo: Pravični je luč v temi (Iz 51, 7-10). Drugo berilo: Vera iz božje moči (1 Kor 2, 1-5). Evangelij: Kristjani so sol in luč sveta (Mt 8, 13-16). Sv. Pavel Miki, duhovnik, in tovariši mučenci 26 japonskih mučencev. Umrli so leta 1597. Prvi mučenci Dalj' nega vzhoda — kanonizirani leta 1862. 8. februar: Sv. Hieronim Emilijani — neobvezni god Umrl leta 1537 v Italiji. Kanoniziran leta 1767. Njegov god smo prej praznovali 20. julija. TO. februar: Sv. Sholastika, devica — obvezni god Umrla je na gori Monte Cassino pri Rimu leta 547. Njen go« praznuje rimska Cerkev od 12. stol. 11. februar: Lurška Mati božja — neobvezni god Marija se je od 11. februarja do 16. julija leta 1858 osen1' najstkrat prikazala preprosti deklici Bernardki Soubirous. Spomin na ta prikazovanja obhaja Cerkev od leta 1907. 13. februar: Šesta navadna nedelja Prvo berilo: Bog daje svobodo, da delamo dobro (Sir 15, 15-20). Drugo berilo: Bog je pred veki določil modrost za naše poveličanje (1 Kor 2, 6-10). Evangelij: Jezus daje novo postavo (Mt 5, 17-37). H- februar: Sv. Ciril in Metod, slovanska apostola — obvezni god. V Sloveniji pa: obvezni praznik. Glavna zavetnika ljubljanske nadškofije. Drugotna zavetnika mariborske škofije. Sv. Ciril je umrl kot redovnik v Rimu 14. februarja 869, njegov brat, sv. Metod, škof, pa je umrl 6. aprila 885. Njegov god — vpisan v rimski koledar leta 1880 — je Cerkev najprej praznovala 5. julija, pozneje pa 7. julija. februar: Sv. sedem ustanoviteljev servitov — neobvezni god februar: pepelnična sreda — pričetek štiridesetdnevnega posta Liturgična konstitucija drugega vatikanskega zbora naroča, naj bi v postnem času: bolj spoznavali božjo besedo, bolje molili, bolj delali pokoro in bolj živo obnovili svojo vero ob spominu na krst. ^ • februar: Prva postna nedelja Prvo berilo: Stvarjenje in greh prvega človeka (1 Mojz 2, 7-9; 3, 1-7). Drugo berilo: Milost je močnejša od greha (Rim 5, 12-19). Evangelij: Jezus se posti, hudič ga skuša (Mt 4, 1-11). ‘■L februar: Sv. Peter Damiani, škof in cerkveni učitelj — neobvezni god Umrl leta 1072. Njegov god je bil vpisan v rimski koledar leta 1823. februar: Sedež apostola Petra — praznik - februar: Sv. Polikarp, škof in mučenec — obvezni god Umrl leta 155. Na vzhodu so njegov god praznovali od 4. stoletja dalje. V Rimu od 13. stoletja. '• februar: Druga postna nedelja Prvo berilo. Bog pokliče Abrahama (1 Mojz 12, 1-4). Drugo berilo: Bog nas kliče in razsvetljuje (2 Tim 1, 8-10). Evan-selij: Jezusov obraz se je zasvetil ko sonce (Mt 17, 1-9). I- I. ‘ (Nadaljevanje) Pa še drugo vabljivo predstavo je poklical pri tem odločanju predme spomin. Strica, ki je bil tudi „gospod“ in sem ga poznal z njegove slike doma na steni. Tam stoji visoko vzravnan v obleki vojaškega kurata z vojske, v dolgih hlačah s svetlo progo ob strani, v suknji s tesno zapetim ovratnikom in svetlimi gumbi in z visoko kapo na glavi, s svetlim senčnikom in kot bleščečo medaljo spredaj, in bele rokavice drži v roki. Ko je prišel domov, smo se ga vsi že tedne prej veselili. Blizu glavne hiše je stala „kašča“, ki je dejansko imela v pritličju kleti in so bile shrambe v prvem nadstropju. Tam pa je tudi bila posebna „gospodova soba“, kjer je bival naš stric „gospod“, kadar je prišel domov. Ta je bila drugače vedno zaklenjena in sem jo imel priložnost videti samo za hin skozi vrata, kadar je mama vanjo šla kaj iskat. In se mi je zdelo, da je takrat zadihalo iz nje nekaj kot v kapelici sv. Jožefa na vasi, ki sem jo mogel gledati le skozi za-'■'onjena mrežasta vrata in je iz nje vel duh po vrtnicah in lilijah. In ta naš stric je bil prijazen in dober tudi z nami otroki in nam je vedno tudi kaj prinesel. Kako ne bi tedaj tudi mene vabilo iti v svet in postati „gospod“. Minilo je potem nekaj let —-takrat se mi je zdelo, da tečejo prepočasi — in šel sem na to pot: v svet, v mesto, v šole — in srce mi je okušalo lepote, pa včasih tudi bridkosti tega koraka in te poti. O mojem bodočem poklicu se v družini nikdar več ni govorilo. Drug za drugim so mi razmeroma mirno tekla mladostna študentovska leta in že sem stal na koncu srednje šole, pred maturo. Bil sem za veliko noč doma, na zadnjih svojih počitnicah pred veliko maturo. Lepa, sončna velikonočna nedelja je bila. Mama je v kuhinji, ki je bila velika in je služila obenem za vežo, kot je večkrat v kmečkih hišah, pripravljala praznično velikonočno kosilo. Stal sem * na vratih odprte kuhinje v prijetno ogrevajočem pomladanskem soncu in se pogovarjal z mamo pri kuhi. Kot slučajno je prišel nekaj v kuhinjo iskat še ata in smo bili spet sami. Izrabil sem priložnost, ki sem jo pričakoval — morda sta jo pričakovala tudi onadva — in spregovoril: „Ko smo sami trije,“ sem začel že ob teh besedah sta najbrž zaslutila moj namen in se je ma-roa še bolj sklonila nad lonce in je ata brez potrebe nekaj iskal ob omari — „se mi zdi prav,“ sem nadaljeval, „da najprej vama po-vem, preden bomo o tem razprav-'jali z drugimi sedaj ob koncu gimnazije, s sošolci in morda s Profesorji: po maturi imam namen v semenišče in postati duhovnik.“ Po trenutku zadrege je ata ne-aj preprosto bolj zamomljal, da sem pač svoboden in da je tako Prav. Mama pa je potem jasno Povzela misel: „Svoboden si,“ je dejala, “.. .čeprav je to vedno bi-a tudi najina želja,“ je pristavila ^ nekako narejeno mirnostjo in s 0m izrazila svojo sicer skrito radost. Tudi ata je gotovo bil vesel te °dloČitve. A kot posrednica med njim in nami otroki — to se je ^ečkrat pokazalo — je njegovo mi-Se* 'P čustva izražala mati. Potem smo spet govorili samo 0 navadnih, vsakdanjih rečeh. Postal bom duhovnik... Ni bilo y°e govora o „gospodu“, kot sko-v mojih otroš- Petnajst let prej, klh letih. V teh letih se je spremenilo arsikaj; spremenili so se časi in udi ljudje nismo bili več isti. ^red menoj sedaj ni bila več ].°deba o varnem in lagodnem živ-d?]n{U duhovnika. Nasprotno! Ve-in Sem’ kaj' se je dogajajo z vero duhovniki v ruski revoluciji, kaj potem v mehiškem preganjanju Cerkve in španska revolucija se je pripravljala. Tudi v moji domovini je sovražna propaganda netila nerazpoloženje proti Cerkvi in duhovnikom. Pa sem tedaj tudi vedel, kaj je duhovnik v sebi, kaj pomeni otrokom in mladini, kaj bolnim in zapuščenim, kaj stiskanim in zavrženim, kaj v vzgoji in izobrazbi naroda in narodni kulturi. Vedel sem^ kaj je našemu narodu slovenski duhovnik. Srečal sem se v svoji mladosti tudi s krasnimi duhovniškimi značaji — nekateri od njih še žive, nekateri pa so že mrtvi, nekateri od njih celo zavrženi od „naroda“. Drugačno je bilo sedaj to moje odločanje o poklicu kot nekoč v otroških letih. Ob vsem tveganju, vem, da se me je polastil odločen sklep: Duhovnik moram postati — to je moja pot, pa naj bo kar koli. Tudi če bi bilo treba umreti, kaj zato — saj v nasilju in brez svobode, ko bi v našem narodu duhovniki morali padati, življenje res ne bi več bilo vredno življenja. Pregledati vse skrivnostne vplive, ki oblikujejo dušo in vodijo mladostnika do takih odločitev, pa človeku ni dano, pozna jih v globino samo Bog. In ali ni pri tem vplivanju v najglobljih skrivnostnih vzgibih mlade duše bila udeležena tudi materina molitev, ki je želela imeti sina duhovnika... Postal bom torej duhovnik... In mi trije smo potem govorili samo o navadnih, vsakdanjih rečeh. * Hitro so mi potem minila bogo-slovska leta Bil sem novomašnik. Ata ni nič rekel. Mama pa je spet spregovorila, tudi sedaj obenem v imenu očeta, kot posrednica med njim in sinom in tolmač tudi njegovih čustev. Tokrat prav nič ne vem, v kakšnih zunanjih okoliščinah je to bilo: ali prvi večer, ko sem se kot novomašnik vrnil domov in vsej zbrani družini, staršem in devetim bratom in sestram, v svečani tihoti podelil novomašni blagoslov, ali je bilo morda pred odhodom v cerkev za prvo daritev na dan nove maše, ali ob kaki drugi priložnosti ... Prav nič se ne spomnim zunanjih okoliščin, ker mi jih je najbrž v duševnosti zatemnil globoki vtis maminih besed, ki mi še danes čisto jasno odmevajo v ušesih in žive v srcu: „Ivan, obema, atetu in meni, si vedno bil samo v veselje.. Vem le, da je bilo to rečeno kot mimogrede, kot da bi mati morala skrivati ta dragocena čustva zaklenjena v globinah srca, da ne bi zunaj razkazovana bila kako omadeževana. Spomnil sem sem v tem hipu trenutkov, ko sem jima bil prinesel kot študent konec leta na počitnice šolsko spričevalo, kar sta navadno sprejemala brez besede pohvale, kot da ne razumeta, ali bi to ne bilo važno. Spet sta zadovoljstvo zaklepala v skrite kotičke srca. Kaj čutita, sem nekoliko domneval, ko sta mi bila po dogodku v navadnih vsakodnevnih srečava-njih v moji bližini v besedah in vedenju tako cjobra in prijazna. Pa mi je obenem stopilo pred oči, kako sem jima pisal za god. Nekaj iskrenih besed je bilo, ki jih kmečki študent staršem zmore napisati, pa bi jih jima težko osebno govoril... Ali je to njima bilo tisto veselje.... Včasih sem bil res potem doma na počitnicah kje našel skrito tako kratko svoje voščilno pismo, pa skrito tako, da jima je vendar bilo pri roki. Ali pa morda mislita na trdo kmečko delo, s katerim sem doma o počitnicah skupaj z brati pomagal, ko sta se bila sama z atom tako preveč trudila. Res sta mi bila sama z zadovoljstvom in ponosom povedala, kako so jima so-sedje govorili: „Vaš Ivan bi moral ostati kar doma na kmetiji, ko jo tako priden delavec.“ Pa sem se tudi spomnil ob tistih maminih besedah sinu-novomašni-ku drugih njenih besed nekaj let nazaj. Za uvod teh spominov sem jih že omenil. Ko sem jo v besedah le preveč dražil, ne iz hudobije, le iz mladostne razposajeno-sti, in ji je utrujeni bilo le preveč, me je očitajoče prijela: „Boš v>del, Ivan, še hudo ti bo zaradi tega, kadar mene več ne bo!“ Pa me sedaj kot novomašnika spomin teh besed ni težil, ker mami to ni ostalo v srcu, vse je pozabljeno: >>samo v veselje si nama bil.“ Kaj bi mati mogla reči lepšega sinu-novomašniku za njegovo slovo od domače družine. Vsa družina je imela v pripravljanju novomašnega slavja skrbi |n dela dovolj. Gotovo sta bila ata in mama utrujena, ko smo bili zbrani na slovesnem novomašnem fosilu. Kot je navada, sem se v nagovoru med kosilom zahvalil dobrotnikom. Ko sem takoj v začet-ü omenil starše, ki sta mi sedela na vsaki strani, sem začutil, kako Se je ob meni zganilo nekaj belega mama si je šla hipno z rob-c°m k obrazu... Jaz sem pohitel na druge dobrotnike in tako prizanesel njej in sebi. Kako naj se izkazujejo pred javnostjo najple-nrenitejSa čustva, ki bi jih uteg-111 omadeževati tuji pogled... Kaj je mati čutila ta dan, je preprosto izrazila pozneje, čez petindvajset let, za mojo srebrno mašo daleč v tujem svetu, v enem zadnjih pisem, malo pred svojo smrtjo — da je bil to najlepši dan njenega življenja. * Po kratkem vojaškem roku sem malo pred začetkom druge svetovne vojske nastopil prvo duhovniško službo kot kaplan na fari. Ta ni bila prav soseda moje rojstne fare, pa tudi ni ležala prav daleč od nje. Bilo je po nekaj mesecih te moje službe, ko sem se ravno nekako vživel v novo delo. Lepega dne se nepričakovano pojavi mama, vedra in vesela, češ da bi rada videla, kako se imam na novem mestu. Bilo je na navaden dan med tednom, ko si je odtrgala čas za ta obisk. Vedela je, da v nedeljo ne bi bilo dosti priložnosti govoriti s sinom in da bi ga utegnila motiti pri obilnem delu. Ne spominjam se veliko podrobnosti od tega obiska. Ostal na mi je v spominu splošen vtis prijetnega doživetja, ko smo se mati, gospod župnik in jaz — domače raz-go var jali o našem življenju, razmerah in delu, ki nam je takrat še potekalo v miru. Posebno od te priložnosti hranim svojega prvega župnika v lepem spominu, ker je mater sprejel tako prijazno in ljubeznivo in smo se razgo-varjali res kot stari znanci. Film: Izpoved policijskega komisarja preiskovalnemu sodniku Confesion de un eomisario a un juez de instruccidn Veliko zanimanja je zbudilo zadnje čase filmsko delo italijanskega direktorja Damiana Damiani-ja, s katerim razkrinkava italijansko mafijo in njeno politično in gospodarsko mrežo. Confessione di un Comisario di Polizia al Procu-ratore della Republica, ki na prvi pogled močno spominja na film Costa-Gavrasa „Z“, odkriva organiziranost, vplivnost, teror, skrivnostnost in uspešnost te tajne družbe, ki je v preteklem stoletju neomejeno gospodarila na Siciliji in ki je dejavna, kot zgleda, še danes. Zgodba filma je tale: Hudodelec Li Puma je spuščen iz norišnice. Hitro se poveže s svojimi privrženci in oborožen vdre v pisarne gradbenika Lomunna, ki mu je onečastil sestro, da bi obračunal z njim. Lomunna ni v pisarni, zato postreli z brzostrelko tri njegove pajdaše, a kmalu pade tudi Li Puma sam. Ta poboj hudodelcev, ki je na videz le obračun nasprotnih tolovajskih band, začneta raziskovati policijski komisar Bonavia in preiskovalni sodnik Traiani. Komisar, ki se je postaral v boju proti zločinu, ima jasne pojme o dejan- skem stanju in vsem ozadju. Sodnik pa, ki je šele prišel v kraj, dvomi o vsem in noče sprejeti komisarjevih zaključkov. Že koj od začetka se nakazuje med njima neka napetost, ki se bo1 stalno stopnjevala do tragičnih posledic. Komisar, zrel, izkušen in zanašajoč se na svoje poznanje okolja, v katerem deluje, se ne ustavlja ob dvomih in ne dopušča odlašanja. V letih svoje službe je vse prepogosto nahajal v sodni birokraciji nepremagljive ovire za vršenje pravice. Popolnoma jasno mu je, da je glavni krivec vsega zla v okolju gradbeni podjetnik Lomunno s svojimi plačanimi privrženci, med katerimi so pa tudi visoke osebnosti iz političnega in gospodarskega sveta ter krajevni župan. Preiskovalni sodnik, veliko mlajši, je previden in hoče vse razloge premišljeno pretehtati. Višja izobrazba in tenkovestnost sta mu v njegovem preiskovanju podzavestno v oviro. Ko mu policist razkrije svoje sumnje in zahteva aretacijo slovitega hudodelca, ki se zmeraj izmuzne in nemoteno kljubuje pravici zaradi svojih političnih zvez in svojih čuvajev, sodnik noče pristati na aretacijo brez trdnih in do konca prepričljivih dokazov, še več: začne sumiti o komisarju, ta pa o njem, medtem ko hudodelci neovirano počenjajo svoje umazane posle naprej. Medsebojno nezaupanje plede nepristranosti raste med obema dobronamernima funkcionarjema in razpoka med njima se širi in ynča, čeprav hočeta oba doseči isti C'U, a po različnih potih. Nepodkupljivi, a obenem neizkušeni sodnik odstavi komisarja, in pa v zavesti, da na zakonit na-č'n ne more obvladati in onemogočiti morilcev, ki jih ščitijo vi-s°ki denarni interesi, na lastno roko ustreli Lomunna, s katerim Je imel še stare račune, in gre mirno v zapor. V razgovoru s sodnikom ga sprašuje o čistosti in poštenosti pravi-Ce’ sprašuje ga, če ni zakonita s°dna oblast sporna, ker po nje- govi skušnji ne ščiti enakomerno pravic vseh državljanov, ampak le interese določenih oseb. V zaporu dva Lomunnova pajdaša umorita komisarja, sodnik pa navsezadnje le sprevidi, da je njegov predstojnik, najvišji sodnik Malta, do katerega je čutil neomajno zaupanje in občudovanje, zapleten v mreže mafije. Direktor Damiani predstavi boj med pokvarjenim sistemom in dvema osamljenima predstavnikoma pravice z etično resnobnostjo in iskrenostjo. S prizadetostjo tudi riše tragični nesporazum med obema pravicoljubnima posameznikoma. Gledalec spremlja z razumevanjem in simpatijo razvoj komisarja, ki ga značajna nepotrpe-žljivost, moralna utrujenost in usmiljenje do žrtev, ki jih je poznal od blizu, nujajo k sklepu, da bo vršil pravico mimo legalne pra- Martin Balsam (v sredi in Franco Nero (desno) v vlogi komisarja in ,iodnika vice in z istim orožjem kot hudodelci. Vendar se človek zdrzne ob misli, kam lahko pripelje ta pot. Dobro je očrtan tudi sodnik, ki hoče doseči pravico znotraj obstoječih zakonov, a pride na koncu do trpkega spoznanja, da je prodanost segla že zelo visoko in da je praktično nemogoče zboljžati položaj. To spoznanje je bridko za gledalca. Film kaže ranljivost in nezašči-tenost povprečnega državljana v sodobni družbi, obtožuje pa posredno tudi tiste družbene sisteme, ki omogočajo povarjenost visokih družbenih funkcionarjev in razkroj družbe. Vendar Damiani nikjer ne trdi, da so predstavniki družbe dobri ali slabi, ker predstavljajo določeno stranko ali ideologijo, ampak so taki iz osebnih globinskih razlogov. Film, ki traja 100 minut in je prepovedan za mladino do 18. leta, je resno delo glede vsebine in obdelave. Tudi estetsko je vsestransko zadovoljiv. Martin Balsam kot komisar in Franco Nero z izjemno intenzivnostjo doživljata svoje vloge, polne tesnobe in človečnosti. Scenografija ni kričeča kot pri „Z“, ampak umirjena. Delo ne nakazuje reSitev spričo težkih in velikih vprašanj, vendar ravno zaradi nepodkupljivosti in poštenosti obeh glavnih junakov, pušča odprta vrata zaupanju v človeško dostojnost. J. S. OD VZHODA DO ZAHODA Severna Koreja Po izjavi južnokorejskega škofa Jožefa Byung-hwa Changa verjetno v Severni Koreji ni danes niti enega katoliškega duhovnika, pač pa so tam še vedno katoliški verniki, ki vere niso zapustili. Zahodna Nemčija Najnovejša statistika je pokazala, da gre v Zahodni Nemčiji 35,6% katoličanov vsako nedeljo k sv. maš', 18,7% jih gre pogosto, 17,9% ob priložnosti, 18% redkokdaj, 10% pa nikoli. Afriška „asistenca" Pri vodstvu jezuitskega reda so pred kratkim ustanovili tudi afriško „asistenco“. Danes deluje v Afnk; okoli 1600 jezuitov in sicer mr,d 20 narodi. Vendar jih je le 270 afriškega rodu. Pod novo dvanajsto jezuitsko „asistenco“ spada 26 jezuitskih srednjih šol in vrsta profesorjev, ki poučujejo na državnih šolah in univerzah. Originalen film Italijanski režiser Pino Tosinj :e končal snemanje filma „Tistega l4-maja 1924“. V njem kaže neobičajno življenje kapucina fra Lina ’iü Maupasa, o katerem je papež Janez XXIII. rekel, da je bil „brat ‘at. i ' krade bogatim in daje sir« mašnim'*-Ta kapucin je bil prijatelj anarhistov in je umrl le*a 1924. Pater Leppich razlaga sv. pismo J EBRUAR sv. evaiif/elijjei po Mateju 1- febr. 6, 24. Ni mogoče, da bi ob nedeljah hodili k maši, med tednom pa obesili vero kot klobuk ali plašč v tovarniško ali pisarniško omaro. 2- febr. 6. 25-30. Niti kruta Simeonova dalekovidnost ne omaje v Mariji zaupanja v Boga. Zakaj mi tako malo zaupamo vanj ? febr. 6,31-34. Napak razumemo zaupanje v božjo previdnost — bo že Bog preskrbel! —, kadar zaradi lastne udobnosti ne skrbimo za onemogle starše ali domače. febr. 7, 1-5. S kakšno pravico grebejo časniki in revije v zasebno življenje cerkvenih predstavnikov — zgolj iz želje po senzaciji? Se ti zdi prav? 0l febr. 7, 6. To posebno zadene starše, kadar si s težavo prizadevajo za dvojni zaslužek, ne posvetijo se pa vzgoji otrok. 6' febr. 7, 7-12. Bog meri našo ljubezen do bližnjega po ljubezni do samih sebe. česa vsega si ne želimo zase in kako radi zavidamo druge! febr. 7i 13-14. Tu misli Kristus tudi na vse tiste naše sodobnike, ki v rekah derejo skozi ozka vrata na stadione in beznice, ne vidijo pa široko odprtih cerkvenih vrat. 8. febr. 7, 15-20. Komunizem nasičuje azijske narode z rižem, obenem pa neti v njih sovraštvo do krščanstva. Prosimo, da bi ta ljudstva pravočasno razkrila komunističnega volka. 9- febr. 7) 21-20. Zakaj je Zahod tako mlahav in prilagodljiv do komunizma, ko je ta v bistvu še vedno tako skrajno nepopustljiv? Zato, ker je brez hrbtenice, kateri daje trdoto 10. febr. 11. febr. 12. febr. 13. febr. H. febr. 15. febr. 16. febr. 17. febr. 18. febr. in moč popolno upoštevanje in posnemanje Kristusa v odnosu do Satana. 8. 1-4. Z malo več kot enim dolarjem je možno ustaviti pobe. Gobavcev je več milijonov! Junaški fantje in dekleta prostovoljno pomagajo v gobavskih naseljih in bolnišnicah. Bi morda tudi ti lahko kdaj dal tisti nekaj več kot en dolar in s tem rešil vsaj enega gobavca? 8, 5-13. Vojak, ki moli, se laže bori proti skušnjavi, ki ga vleče v nasilje in zločine. Tudi za vojake in za vojaške voditelje smo dolžni moliti! 8, 14-17. Preprosta žena iz hvaležnosti za ozdravljenje ne ve, kako bi postregla. Se kdaj zahvalimo za zdravje, ki ga uživamo? 8, 18-22. Kadar Bog kliče, je treba premagati vsakršno navezanost, celo na starše, domače ali kar ovira predanost Bogu. 8, 23-27. „Reši nas, Gospod, ker se potapljamo!“ Kako primerna prošnja tudi za naš čas! 8, 28-34. Hudič ni tako nedolžno strašilo. Saj jih je celo mnogo takih, ki verujejo v Satanovo bivanje, zanikujejo pa Kristusa. Veruješ, da hudobni duh res je in da ima svoj vpliv na svet? 9, 1-8. Kristus ne razkazuje svojega usmiljenja. V vsak primer se vživi. Grem kdaj mimo tuje telesne ali duhovne revščine, ne da bi se zanjo zmenil? 9, 9. Kristus je v vsakem človeku videl dušo, zaradi katere je prišel na svet. Pa naj so bili mitničarji ali Marija Magdalena ali ti. In ti, sodiš ljudi samo po uglajeni zunanjosti ? 9, 10-13. Naše ljubezni do bližnjega je večkrat konec, ko naletimo na betežno starost, na zunanjo umazanost, na moralno ali versko zapuščenost. Ti je zoprno ali se ti zdi „za malo“ govoriti s človekom, ki ga je družba bress Ijubezni potisnila ob rob življenja? 19. febr. 9, 14-17. Krščanstvo ni skupek paragrafov, ampak vesela predanost Bogu. 20. febr. 9, 18-26. Kaj pomaga bedeti eno uro pri mrtvem ali jokati pri pogrebu, če živemu nismo zmožni posvetiti ene minute, ki bi ga rešila za vso večnost! 21. febr. 9, 27-31. Neka mati s slepim otrokom je vsak dan za deset minut držala zaprte oči, da bi razumela in imela potrpljenje s slepim sinom. Sempatja priprimo oči za eno minuto, da bomo znali ceniti in biti hvaležni za veliki dar zdravih oči. 22. febr. 9, 32-34. Gluhonemih je na tisoče in tisoče. Se kdaj zahvališ za nezasluženi dar govora in sluha? 23. febr. 9, 35-38. V vseh časih je Bog klical mlade fante v duhovništvo. Danes se v tehničnem in laičnem okolju zgubi sorazmerno preveč duhovniških poklicev. Prosimo za nove duhovnike in redovnice! 24. febr. 10, 1-6. Ozdravljanje bolnikov je bilo Jezusovo drugotno in trenutno poslanstvo. Tri leta je hodil iz kraja v kraj in dobrote delil. Kdaj sem naredil zadnjikrat kako telesno ali duhovno delo usmiljenja? 25. febr. 10, 7-15. Tudi današnji duhovniki morajo obiskovati duše. Zakrknjeno srce pa z bolečino prepustijo vplivu Satanovemu, pa božji dobroti — in naši molitvi! 26. febr. 10, 16-25. Prosimo za otroke-komuniste, ki lastne starše izročajo v smrt ali v taborišča. 27. febr. 10, 26-33. Milijoni žrtev so v 60 letih komunizma dali življenje za Kristusa. Nas pa je sram, da bi se s kom pogovarjali o verskih rečeh. Bog nas reši napačnega sramu in človeških obzirov! 28- febr. 10, 34-42. Kristus je prinesel „meč na svet' pomeni: njegovi učenci morajo biti pripravljeni na boj proti strastem in proti hudobiji sveta. Kdor verjame sanjam, pravzaprav vse življenje spi (Kitajski pregovor) Tako dek'e, ki sanja o svojem „čudovitem princu“, pa ne vidi, kako bi morala že danes pomagati v družini... Spi!... Ali fant, ki se ima že za inženirja, a ni sposoben pravilno potegniti črte z ravnilom, se dolgočasi pri učenju jezikov (ki jih bo jutri potreboval, če bo hotel študirati po tujih strokovnih knjigah), se norčuje iz pravopisa (zaradi tega jutri ne bo sposoben napisati kakšno kratko poročilce). . . Spi!... Koliko ur na dan presanjam?.. . Te prištej uram spanja, kajti sanjariti daleč od stvarnosti, pomeni spati... Kaj ti ostane? Edino, kar nas v naši bednosti tolaži ie zabav”“ prav to pa je naša največja bednost (Blaise Pascal) Mnogi odrasli in mladi ljudje si na vse mogoče načine prizadevajo, da bi se raztresli, da bi se zabavali, razveselili, ker ne marajo razmišljati, ne marajo sami sebi pogledati v obraz in tako odkriti svoio bednost na mnogih področjih... „Nimam časa, da bi pre-mišlieval. da bi molil, da bi hodil v cerkev.. .“ Vedno pa bom našel čas, da bom bral časopis, gledal televizijo, igral karte, šel na tekmo, plesal vso noč... Kako težko je biti pošten in iskren do samega sebe! Koliko časa vsak dan posvetim premišljevanju? Koliko časa porabim za zabavo? Kaj želim pri tem pozabiti?... Gospod, potrudil sc bom, da se bom zabaval do pametne mere, da se bom mogel bolj zavedati svoje vednosti... življenje piše najganljivejše zgodbe, samo treba jih je znati brati Tisto noč Anica ni mogla zaspati. Premišljevala je. Je ravnala napak? Bi smela storiti drugače?Kaj ji je pred kratkim Hilda? Velika večina deklet ne zna ljubiti. Njihova ljubezen ne raste 2 si’ca. Veš? Nimajo več tistega čara, ki prihaja iz duše, prijaznosti, Privlačnosti, ki brsti iz plemenitega srca. Ne znajo v srečanju s 'intom ustvariti lep, prijeten trenutek. Kjer manjka globine, duhov-t’°5!ti, kjer ni srca, tam prevladuje samo zunanjost. Namesto oseb-'ePa časa je samo še spolna omamnost. Verjemi mi, ljubezen je 1 e^a.i lepega, sladkega, vendar se je treba naučiti ljubiti.“ Res je, Hilda ima skušnjo. Pred pol leta se je poročila. Tudi iz Vierte ljubezni so se včasih norčevali. Danes je srečna. Anica se je spraševala. „Kaj bo z najino zaroko?“ j »Če ne popustiš, boš nazadnje ostala sama,“ ji je nekoč rekla ’ ull Pa je kaj lahko znak naše praz-ki ne zna prilagoditi oblik, ki ka 2rasle *z vere Premkov. Kajti . r je zraslo iz vere, more le vera zPolniti. ^ Morda smo postali preplitvi? J če je to bistvo vsega vpraša-Kaj pravite? Da se boš laže spovedal 1. H komu naj grem k spovedi? — Cerkev pusti popolno svobodo pri izbiri spovednika. Vsak te bo sprejel z dobroto in z edinim namenom, da ti vrne ali utrdi dušni mir. — Tudi če te duhovnik pozna, ni nič hudega, včasih še bolje, hvaležen tj bo za zaupanje in te bo še bolj cenil. — Če hočeš imeti več koristi od spovedi, je pametno, da imaš stalnega spovednika. V začetku mu povej svoje ime ali priimek, da bo vedel koga 'spoveduje in ti bo laže svetoval. Če ti je nerodno povedati pravo ime, si lahko izbereš drugo stalno ime (npr. če ti je ime Marija, lahko rečeš Greta), pa navadno to ni potrebno ali ti je celo v ■ škodo. 2. Kolikokrat naj grem k spovedi ? — Cerkvena zapoved je: „Spovej se »svojih grehov vsaj enkrat v letu.“ — Vendar je prav, da se smrtnih grehov spovemo čim prej, v nekaj dnevih, prej pa obudimo popolno kesanje — ker ne vemo ne dneva ne ure... — Cerkev zelo priporoča, da gremo k spovedi vsaj enkrat na mesec, tudi če imamo samo male grehe (npr. za prvi petek in prvo soboto). — Pogosta spoved in obhajilo ti bosta v veliko moralno pomoč. v muZmi „Žene naj bodo .svojim možem podložne kakor Gospodu“ Danes se mnogo govori o popolni enakosti med možem in ženo, tudi in še predvsem v zakonski skupnosti. To govorjenje je v mnogih ozirih upravičeno. Vendar pa po drugi strani še vedno drži tudi Pavlov nauk o podložnosti žene možu, ki jo je Pij XI. v okrožnici o krščanskem zakonu izrazil z besedami: „Potrebno je, da v družinski skupnosti cvete tisto, kar je sv. Avguštin imenoval red ljubezni. Ta red zahteva po eni strani, da je mož nad ženo in otroci in po drugi strani, da so mu otroci in žena podložni ne prisiljeno, ampak tako kot to priporoča sv. Pavel s tistimi besedami: žene naj bodo podložne svojim možem kakor Gospodu, kajti mož je glava žene, kakor je Kristus glava Cerkve“. Ta red ljubezni je ena od značilnosti zakonske ljubezni. Je Pa tudi nujno potreben za urejeno in lepo zakonsko in družinsko življenje- Z ljubeznijo prežeta avtoriteta moža Ce vprašamo po razlogih, zakaj mora v zakonski skupnosti take biti, da je mož njena glava, nam že razum sam da odgovor na t°-Kot vsaka človeška družba, naj bo še tako majhna, potrebuje glave, tako jo potrebuje tudi zakonska skupnost. To pa ne zato, ker bi m°^ in žena ne imela enakih pravic in enakega človeškega dostojanstva — saj imata oba isto človeško naravo — ampak ker nobeno družbene telo ne more primerno obstajati in delovati brez nekoga, ki jo vodi-To je ena od osnovnih spoznav socialne filozofije, ki temelji na nepO' srednem uvidu v stvarnost in na vsakdanjem izkustvu. Narava sama pa je naredila prav moža za bolj sposobnega primernega za to nalogo glave v zakonski skupnosti kot pa ženo. Moz ima redno večjo organizatorno in konstruktivno sposobnost, medtem je žena tudi fizično slabotnejša in že po naravi nagnjena, da išče opore v močnejšem moškem. Zato je torej moški po naravi poklican 2a glavo v zakonski skupnosti. Tudi v nadnaravnem redu pridemo do istega zaključka. Tudi tu ne zato, ker bi bil v ekonomiji Kristusovega odrešenja moški kaj več k°t pa ženska — sv. Pavel izrecno uči, da so v Kristusu vsi eno, da ni več ne moškega ne ženske — ampak zaradi posebnega reda funkcij: moški ima v zakonski skupnosti isto funkcijo glave, kot jo ima Kristus v odnosu do Cerkve, katere Glava je, medtem ko ima žena nalogo Pokorščine do moža, kot jo ima Cerkev, nevesta, do Kristusa, svojega božjega Ženina. Zakramentalna milost sv. zakona bo torej nagibala ženo k iskreni Pokorščini, kot bo moža nagibala in mu 'pomagala, da bo na dobrohoten in ljubezniv način izvrševal svojo avtoriteto v zakonu in družini. Nekatere posledice tega načela Iz tega načelnega spoznanja sledijo nekateri zaključki in namigi, kako naj mož v zakonu izvršuje svojo avtoriteto. Žejo si gasijo na Pristavi v Castelarju pri Buenos Airesu Njegova avtoriteta mora biti najprej prežeta z ljubeznijo. Ne sme je torej izvrševati na škodo medsebojni ljubezni, ampak prav v njeno podporo in rast. Z vodstveno oblastjo mora mož izraziti svojo predanost in skrb za ženo in družino. Oblast mu je dana zato, da laže služi skupnosti. Ce bi oblast uporabljal v svojo sebično korist, bi to bilo v popolnem nasprotju z namenom oblasti. Oblast je namreč eden od načinov, kako služiti skupnosti. Tudi Kristus, naš vrhovni Pastir» ni prišel na svet zato, da bi se mu služilo, ampak da bi služil in dal za nas v tej službi svoje življenje kot največji izraz svoje ljubezenske službe človeku. Možu je torej oblast, ne da bi drugim nalagal bremena, ampak da bi sam sebe žrtvoval za blagor žene in otrok. V tem duhu bo moral torej mož izvrševati svojo oblast. Vsako dejanje njegove oblasti — ukazi, prepovedi, naročila, nasveti itd. — bo moralo biti izraz skrbeče ljubezni za ženo in otroke, ne pa znak napuha ali egoizma. Ne moremo tu iti v podrobnosti, navedimo samo en zgled za boljše umevanje: kadar se mož trudi, da poskrbi vse po-trebno za svojo ženo ali pa ko se odloči, da se preselita drugam, ali pa odloči kaj glede otrok, kar je v nasprotju z mnenjem žene, kadar naroči kakšno delo ali pa prepove kakšen izdatek, ki ga ima za nepotrebnega — bo vse to storil iz resnične ljubezni, to se pravi, ker svoji ženi in otrokom hoče res dobro. Dve napačni skrajnosti Mož se mora v izvrševanju oblasti varovati dveh skrajnosti: avtoritarizma in slabosti. Prva skrajnost je bolj pogosta. Z avtoritarizmom mož podleže eni najbolj premetenih skušnjav, ki jih skriva v sebi moška narava: želji, da bi si uslužil ženo svoji oblastiželjnosti, nag°' nu, ki je tako globoko zakoreninjen v moški naravi. Nagon, ki se hoče uveljaviti na vsak korak, pogosto pod krinko kreposti in dolžnosti-Proti tei skušnjavi se mora mož braniti tako, da praktično prizna, ds mu je žena popolnoma enaka in da mu je dana oblast nad njo le v njen0 dobro, in dobro zakonske skupnosti, ki mora biti „ljubezenska skup' nost“. Zato bo mož odločal le takrat, kadar se po predhodnem posvetovanju z ženo nista mogla zediniti. Pa še tedaj bo upošteval, kolikor ^ bo dalo ženine razloge, ker bo le tako z ženine strani žel aktivno 1,1 veselo pokorščino, ki je za dobro vodstvo doma nujno potrebna. Skrbn0 pa se bo varoval zvitih pretvez in izgovorov, ki hočejo zakriti sam0 njegovo neugnano željo, željo po gospodovanju. Druga skrajnost pa obstoji v tem, da se mož odpove izvrševanj11 svoje oblasti. Ta napaka je pri moškem bolj redka in zato vzbuja navadno veliko pozornost, če je v zakonu ni. Tedaj žena ukazuje (ona n°si hlače, kot pravimo po domače). Ta odpoved avtoriteti s strani ^oža ni nič manj škodljiva kot avtoritarizem, izrabljanje avtoritete v sVojo korist. Po eni strani ta odpoved izvrševanju avtoritete razodeva Nezainteresiranost, lenobo in torej končno egoizem moža, po drugi strani pa povzroči škodo ženi — kljub navidezni večji svobodi, ki jo ji — ker jo oropa velike opore, ki jo ona in družina potrebujejo od moža in očeta in do katere imajo vso pravico. dr. Alojzij Kukoviča Izpraševanje vesti: o molitvi Sem prepričan o potrebnosti molitve ? ' Se mi zdi samo navada — če molim prav, če ne, pa tudi prav? ' Ali pa celo mislim, da je molitev samo za preproste in jo zato preziram ? Skušam moliti s srcem ali samo z usti, iz navade ? 2' koliko molim? Zjutraj in zvečer? Se prehitro izgovarjam, da nimam ča-sa, da sem utrujen? Molim pred važnimi odločitvami? V preizkušnjah, v trpljenju ? Kako molim? ~~~ Vdan0 v božjo voljo? Prepu-stim Bogu uspeh svoje molitve ? ''Molim ponižno, zaupno, vztraj-n°. zbrano, spoštljivo ? 4. Za koga molim? — Samo zase in svoje potrebe ali tudi za druge? — Želim drugim, kar želim sebi? — Molim za starše — žive ali mrtve —, za domače, za sorodnike, za dobrotnike ? — Molim za prijatelje in nasprotnike, tudi za sovražnike? — Molim za pogane, za združenje kristjanov, za spreobrnjenje grešnikov? 5. Molim javno? — Hodim redno k nedeljski maši in se udeležujem skupnega bogoslužja ? — Hodim po možnosti k slovenski sv. maši? — Se mi zdi odveč skupna molitev? Kot samo za otroke? — Se udeležujem s pravim duhom skupnih pobožnosti, npr. romanj, obredov velikega tedna, itd. ? — Se udeležujem po možnosti duhovnih vaj ? NRŠI PRBbLENI Otrok — družba — xakon Kako naj vzgajamo otroke, da bodo med seboj govorili v slovenskem jeziku, ker kljub vednim opominom govore med seboj kasteljan-sko. Nadalje, kaj naj naredimo, da si ne bodo izbirali življenjskega druga med Argentinci, ampak med svojo narodnostjo. Zgodi se večkrat, da möramo poslušati opazke, da je bila pomanjkljiva vzgoja, kar pa dvomim, da bi v vsakem primeru držalo; mogoče so posamezni, na splošno pa dvomim. Fant in dekle si bosta izbrala svoj življenjski par med mladino, ki jo bosta poznala, verjetno iz kroga, kjer se navadno zabavata ir. se dobro počutita, 'če imata slovensko družbo ter sta v njej zadovoljna, je verjetno, da bosta našla med svojimi tovariši tudj svojo ljubezen. Ne gre torej toliko za vprašanje dobre ali pomanjkljive vzgoje, ampak za priložnost primerne slovenske družbe. Kajti nj dovolj, da je družba slovenska, mora biti tudi pri merna po vzgoji, starosti in izobrazbi. Nič ne morete pomagati, če ne najdete pravočasno fantu in dekletu prijafeljev, ki bi jima odgovarjali v vseh teh točkah, zastonj upate, da si bo končno le ustvaril slovensko družino. Prijateljstvo med enakomislečim' slovenskimi fanti in dekleti v tujim ne more biti le sad naklučja. Če se Vam zdi zakon vaših otrok važen, pričnite skrbeti za primerno družbo svojih sinov in hčera že v začetku šolske dobe. Kako ? To boste pa najbolje preuredili sami. Seveda ne gre za zgodnje sklepanje zakonov, ki bi jih že vnaprej odločili starši. Gre le za vprašanje okolja, v ka'erem se mladina giblje in v katerem bo — po svojem lastnem nagnjenju in po smernicah, ki ste jih vi s svojo vzgojo sejali od mladega — mogla najti svoj resničn; ideal fanta ali dekleta. P. Quevedo na TV Pred kratkim je po TV govoril jezuit p. Gonzalez Quevedo o vražah, telepatiji, špiritizmu, prikazovanjih, itd. O Marijinih prikazovanjih je rekel, da so to le privid' (halucinacije), ki jih Bog da nekaterim osebam in te privide potem potrdi s čudeži, da pač nihče ne P1''" de z onega sveta, niti Mati božja-Kaj prav; 0 tem Cerkev? Kolikor so mi znane izjave patra Queveda, je jasno povedal, da m važen sistem ali način prikazova-nJa» glavno je, da je to prikazanje res posledica božje volje in ne sad fantazije tega ali onega posameznika- Prav zato so čudeži tisto znamenje, ki nam omogoči ločiti med božjo voljo in osebn0 halucinacjo. Pa je lahko „mehanika privida“ Povsem naravna, nas ne sme motiti, sai je bistvo prikazovanja v Marijinem isporočilu in ne v načinu, kako zazna človek njeno podobo. Predavanje p. Queveda pa so posebno važna, ker jasno poudarjajo nesmisel Spiritizma- Vsa špiritistič-Pa doživetja temeljito razloži z znan-sfveno dognanimi naravnimi ali para normalnimi lastnostmi, ki jih nosimo v sebi. Znan je njegov rek: zakaj pripisovati dušam mrtvih, kar morejo narediti duše živih? Po božji volji b> se lahko vrnil duh umrlega, a p. Quevedo se vprašuje: Zakaj naj Bog f° dopusti? Na to vprašanje ni zadostnega odgovora in do zdaj n; po-Znan noben primer „špiritističnega“ '^ika „z mrtvimi“, ki ga ne bi mo-razložiti naravno ali kar je še navadneje — z namerno prevaro. Ker je tema obsežna, je ni mogo-® izčrpati v „Družinski pošti“, be-e> kar so o tem napisali p. Quevedo Sam ali drugi katoliški znanstveni Poznavalci spiritizma, njegovih pre-vnr in prividov. r tlružini Nedelja bo lepa, če bo družina sla v k sv. maši in k sv. obhajilu, opoldne skupaj pri kosilu... bo Navzočnost očeta pri rojstvu otrok Bral sem, da so nekateri zdravniki mnenja, naj bi bili možje navzoči pri porodu svojih otrok in da se je ponekod ta praksa že začela uvajati. Kaj pravite Vi k temu? Nisem zdravnik, lahko pa Vam povem, kar sem o tem bral v resnih zdravniških revijah. Pri porodih, ki potekajo normalno, torej brez kakšnih komplikacij (in teh je danes približno 80—90%), ni nobenega razloga, zakaj ne bi bil pri njih navzoč tudi oče otroka, ki se bo rodil. Seveda ne bo navzoč kot radoveden gledalec, ampak res kot zakonski mož in oče. Njegova prisotnost je posebej važna in torej tudi primerna pri prvem porodu. Zakonci sami izpovedujejo, kako bogato je bilo to doživetje zanje. Učinek te prisotnosti moža pri porodu je med drugim tudi ta, da mož po tem doživetju vse drugače gleda na svojo ženo, ki jo je videl trpeti pri porodu otroka, ki je sad njune medisebojne ljubezni. Ta dogodek poglobi ljubezen med zakoncema in njuno skupno ljubezen do otroka. In žena bo za to prisotnost svojega moža v trenutku, ko ^ako potrebuje nežnega sočutja, zelo hvaležna. V primeru pa, da se pojavijo težave pri porodu, je prisotnost moža manj primerna. Navadno mož sam uvidi, da je bolje, da se umakne iz porodne isobe. Tak primer bo npr. ko je potreben kakšen kirurgičen poseg s krajevnim omrtvičenjem porodnice, še bolj pa, če je potrebno splošno omrtvičenje. V takšnem primeru bi bila prisotnost moža pri rojstvu otroka brez posebnega pozitivnega učinka, še več, verjetno bi ga celo neprijetno prizadelo. Razmerje do sveta Ali krščanski nauk res uči, da se je treba svetu odpovedati? To bi pač razumel za tiste kristjane (npr. menihe), katerim je Bog dal poseben poklic za to, da se umaknejo v samoto, kako pa je to umevati za nas navadne kristjane? Odpoved isvetu lahko pomeni dvoje. Pod besedo „svet“ lahko namreč umevamo vse tisto, kar je v nespravljivem nasprotju z vero in krepostjo. Da se mora kristjan tako umevane-mu svetu, namreč svetu nenravnih načel in nenravnega življenja odpovedati, je jasno. „Svet“ pa lahko pomeni tudi vse dobre ali pa samo na sebi neopredeljene stvari, ki jih narava in civilizacija nudita človeku. Takšne dobrine so npr. hrana, primerna zabava, lepa narava, lepe knjige, umetniška dela, družinsko življenje, zdravje ipd. Vse to je samo po sebi dobro tako za človekovo fizično kot moralno življenje, ker mu je sredstvo in pomoč za dosego njegovega življenjskega cilja, če bi torej kdo hotel te dobrine kot slabe in prezira vredne zavračati, bi gotovo delal nepravilno in bi gojil nek neupravičen beg pred svetom. Vendar pa včasih tudi te dobrine morejo biti v oviro in nevarnost za človekovo moralno in versko življenje, čutne dobrine imajo namreč veliko privlačno moč na človeka in mu lahko vzamejo vsak smisel za višje duhovne dobrine. Ga tako-rekoč zasužnijo. Pod tem vidikom bo pa včasih potrebno in pametno, da človek vzdržuje neko pametno duhovno razdaljo od teh naravnih dobrin, da se jim ne predaja brez mere, ker bo le tako praktično mo gel braniti svoje duhovno življenje. Govorjenje v Cerkvi V tukajšnjih cerkah pred in p° bogoslužju precej govore med seboj, kot da so še ali da so že na cesti. Tudi Slovenci, posebno na romanjih, smo začeli s to razvado. Ali se spodobi takšna sproščenost? Ne, ne spodobi se. Za kogar je cerkev hiša božja, se bo vedel v njej spoštljivo od prvega trenutka, ko stopi vanjo, do izhoda. Sam pa dobro veš, da je posebno v latinskih deželah Cerkev tudi del družbene tradicije. Mnogo ljudi obiskuje cerkev torej iz povsem nereligioznih nagibov. Če verujemo v božjo pričujočnost v Najsvetejšem — mora ta misel biti vodilo našega obnašanja. Če Pa ne verujemo v to osnovno resnic0 naše vere — čemu hoditi v cerkev? Naj bo naše vedenje vedno dosledno z našim prepričanjem in vero. §e to — razvade ali prostaštva jaz ne bi imenoval „sproščenost“. Idealem film Kakšen je po Vašem mnenju idea->en film? Namesto, da bi Vam odgovoril •jaz. dam raje besedo Piju XII., ki je v dveh nagovorih iz leta 1955 go-v°ril prav 0 idealnem filmu. Ne mo-rem Vam izpisati vsega besedila. Le ttekaj misli: „Prva lastnost idealnega filma je spoštovanje do človeka. «m naj v človeku krepi zavest njegovega dostojanstva. Utrjuje naj v njem zavest, da mora v življenju Premagovati ovire, se izogibati napačnim sklepom, se po padcih vedno Zn°va dvigniti in se podati spet na Pravo pot.“ .■Poleg spoštovanja naj bi po-mevdova1 tudi ljubeče razumevanje do ižnjega. Mislite na Gospodove be-Zede: ‘Ljudstvo se mi smili’ (Mk 8, L Človekovo življenje tu na zemlji Pta svoje vrhove pa tudi svoja brezna. Idealni film mora obiskovalcu pri-a^ati, da vse te stvari pozna, jih ra-zarne in jih zna tudi pravilno oce-Pjevati. Film mora poleg tega gle-aicu posredovati smisel za stvarnost. ‘ kratka idealen film naj zna člove- Popeliati na čista polja ume'no- Sf* . m veselja, tako da bo po končani Predstavi zapustil dvorano bolj ve-Sej> bolj prost, zlasti pa notranje %drav duh v zdravem telesu Ta stari, znani latinski izrek pri-„ Ja človeku v spomin v postnem Casu. Post, ali ni ta beseda za naš [^čas anahronizem. Dobro poznamo } pust, predpust, kurentovanje, karneval. O tem govore verni in neverni po krščanskem računu in koledarju, pri pepelnici se pa razidejo. Post pritrgovanje, pepelenje, pokora, za-doščevanje, očiščevanje, moli'ev, resnost izginejo v Evangeliju po Svetu (evangelium secundum mun-dum), ki oznanja uživanje, omamo, kult telesa in nagote. Staro pogansko pravilo o zdravem duhu v zdravem telesu je preživelo vsa stoletja od pesnika Juve-nala do danes. Toda kako? Danes le v tem pomenu: samo zdravo telo je pogoj duševnega zdravja. Telo je dobilo takšno čast, da ga bodo v bodoče skoraj po božje častili. Sicer p \ skušnja potrjuje, da ni v vsakem zdravem telesu tudi zdravega duha in da je lahko tudi v zdravem telesu bolna duša, Zanimivo je, da novejša veda medicine — psihosoma-tika — pripisuje duhu prvenstven'' vlogo tudi v telesnih mo*njah in boleznih. Itad bi povedal tole: to staro rimsko pravilo iz pesmi pesnika .Tu-venala je popačeno. Pesnik je povedal namreč takole: „Moliti j° ‘roba, da bo zdrav duh v zdravem lle-lesu“ (Satir X, S56). Tu se skriva verska prvina. Krščanske postne vaje niso nikakšen manihejski prezir telesnosti, +emveč zdravilo, ki nai telo oziroma celega človeka poživim in usmerja v urejeno osebnost. Krščanske postne navade starodavna izročila izpopolnjujejo in spo-polnjujejo. NOVI KNJIGI Za božične praznike in malo pred njimi sta našo skupnost razveselili dve pomembni knjigi „Zbornik 1970“ in „Lepo je biti mlad“. Zbornik 1970 „Zbornik 1970“ je izšel kot 29. knjiga založbe Svobodne Slovenije. Uredili so ga: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Pavel Fajdiga, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit. Ovitek, opremo in ureditev umetniške priloge je izdelal akad. slikar Ivan Bukovec. Gorniško poglavje pa je uredila ga. Danica Petriček. Natisnila pa ga je tiskarna Vilko. Zbornik, ki obsega 313 strani, je posvečen slovenski Koroški. Razprave so prispevali: dr. Anton Podstenar (Boj slovenske manjšine v krški škofiji na Koroškem — Avstrija — na verski pouk otrok v slovenščini), dr. Milan Komar (Listi iz dnevnika), Jože Košiček (Dr. Korošec v dunajskem parlamentu), I. M. (Koroški plebiscit pred petdesetimi leti), Andrej Tišler (Nekaj Spominov na Koroško ob 50-letnici plebiscita), Jože Lekan (Maribor ob izbruhu vojne 1941), Rafael Rabič (Rab, taborišče smrti), Jože Košiček (Dokumenti iz arhiva dr. Kreka), dr. Vinko Brumen (Kdo bodi sednik?), Anica Kraljeva (Skromen poklon velikemu knezu), dr. Tine Debeljak (Donesek k 100-le*nici naravoslovca Ivana Regna), Pavel Fajdiga (Kastrokomunistična revolucio- narna taktika), Tone Mizerit (Smer in strategija mestne gverile), dr. ljubo Sire (Ali je vse mimo na vzhodni ekonomski fronti). Tri pričevanja o Jožku Krošlju so prispevali: Jože Košiček, Pavel Fajdiga in Miloš Stare. K poglavju „Naši gorniki“ sta prispevala: ing. Jure Skvarča in dr. Vojko Arko. Slovenstvu v čast — narodu v ponos je Zbornik 170 prištel brata Jureta in Petra Skvarča, naša vneta planinca. Z literatura sta obogatila Zbornik 1970 dr. Jože Krivec in dr. Vladimir Kos. Dr. Krivec je prispeval črtico Črna cesta. Kos pa „Pesmi iz Tokija“. O smrt; pisatelja Majcna je napisal dr. Tine Debeljak. Zanimivi sta poglavji: Slovenci v zamejstvu (Goriška, Tržaška in Koroška) in Slovenci v izseljenstvu (Kanada, Venezuela, ZDA, Avstrija, Argentina). O katoliški Cerkvi v letu 1970 je pisal Matej Bregar. O Slovenski zdomski knjižnici pa t Zdravko Novak. Janko Hafner je prispeval: Človek ali robot — to je sedaj vprašanje. S. Batagelj je ob koncu bogatega Zbornika napravil pregled kazala Zbornikov 1948—1969. Zbornik 1970 vsem rojakom po svetu toplo priporočamo. France Sodja CM nas je razve-®elil s knjigo, ki nosi naslov „Lepo J® biti mlad“. Knjigo je izdal0 Baragovo misi-lonišče, tiskala pa tiskarna Baraga. Knjiga, ki ima 181 strani, je azdeljena na 8 poglavij. Pred vsa-kbn poglavjem je ilustracija iz slo-v®nskih planin. Knjiga je zakladnica misli za '"sak dan po pet minut. Zakladnica, 1 bo bravca obogatila; kažipot, ki 0 bravcu pokazala pot skozi ta svet Stvarniku. Kaj navedemo samo nekaj na-s ovov: Poslanstvo mladine — Dou-p6vaiije mladosti — Vedro srce -— ^‘Penj mladosti — Cel Kristus — °^ji utrinki — Steze v notranji c Na poti iskanja — Pogum '’e nikov — Malo kimanja — Moč „ °''ia — Ni časa — Pristnost — |. r'vnost molka — Smeh — Brez j^bezni: nič — Lepa mladost — r 0,riaiitična ljubezen — Mimohod ^6sriice -— Prazna beseda — Odpo-^ seb; — Brez reklame — Milijo-i1 Žakajo — Veličina človeka — Do-'°nčno delo. Knjiga je v prvi vrstj namenje-Gladini. Brez dvoma pa bo tudi •s^jiteljem in staršem ter vsem od-10S koristna za življenje in de-Sedanjem času. Naj zato bogati s knjižnice in seveda še bolj nas 'Same. Nočejo tujih misijonarjev Cejlonska vlada je brez navedbe razloga odklonila podaljšanje dovoljenja za bivanje na Cejlonu trem inozemskim redovnicam, ki so delovale v domu za neozdravljivo bolne in umirajoče. Vse tri pripadajo družbi, ki jo je v Indiji ustanovila mati Terezija Bojaxhiu- Mati Terezija je prišla sama posredovat v Colombo zaradi tega, pa ni uspela. Novo odkritje Arheologi so pred kratkim odkrili del judovskega „zidu žalovanja“ čisto blizu najsvetejšega prostora nekdanjega judovskega templja. Na kraju, kjer menijo, da so nekoč hranili „skrinjo zaveze“, so postavili majhno sinagogo. Samo verni inmigranti Ministrstvo za vseljevanje v Južni Afriki ne dovoljuje več naseljevanja ljudem, ki so ateisti. Kdor se hoče naseliti v Južni Afriki, mora dokazati, da pripada določeni cerkveni skupnosti ali določeni veroizpovedi. 1000-letnica Dubrovnika Letošnjega februarja mesto Dubrovnik slavi tisočletnico, odkar je sv. Vlaho (sv. Blaž) njegov zavetnik. Na to slavje bodo prišli tudi trije rimski kardinali. Morris West - Pavle Kant Ilustriral: Hotimir Gorazd Z avtorjevim dovoljenjem Papež se je nasmehnil, ko je zapiral ovojnico. Goldonija in Kurijo bodo prevzeli dvomi in strah pred bodočnostjo. Sklicevali se bodo na zgodovino in protokol pa na vse možne politične posledice. ^ papež Ciril je bil izvoljen, da hi vladal v imenu božjem in v ten1 imenu bo tudi vladal. Misel o papežu popotniku je v teku let postala v Cerkvi tujn-Mnogi so v potovanjih videli razne nevarne okoliščine; papežev0 dostojanstvo bi se preveč počl°' večilo, ko bi letal okrog sveta 2 letalom; njegova oblast bi bila razrahljana, ker bi moral govoru1 marsikdaj nepripravljen, in Še brez predhodnega posvetovanj3. Trpela bi disciplina, kajti Vatikan' ski upravi je vedno potrebna m0^' na roka, da jo drži skupaj. Pa s nevarnost zračnih poletov: lZ^ biš papeža in izvolitev novega J draga stvar, če ne celo nevarn3; Koncem koncev je pa na svetu tu dovolj fanatikov, ki bodo dviRU1^ sovražno roko proti papežu ogrožali njegovo življenje. . A ljudje, ki so se bali tveg3t’ nikdar niso pisali zgodovine. Ev311 J Selij so vedno oznanjali možje, ki jim je smrt bila vedna spremljevalka. Kamenev je bil na počitnicah ob Črnem morju in preko Georga W. Forsterja je poslal pismo. „Končno smo začeli s tajnimi razgovori z ljudmi onstran Atlantika. Zahvaljujem se vam za vse Usluge bolj, kot to lahko povem. Počival sem nekaj časa in premišljeval o delu v prihodnjem letu, zraven pa tudi o svojem položaju tako v javnem kot zasebnem življenju. Na višku dosegljivega sem zdaj in više se ne morem povzpeti. Ostaja mi še kakih pet let oblasti in delavnosti. Temu bo sledil zaton in pripravljen moram biti, ga bom znal sprejeti. Vem, da sem svoji domovini dobro služil. Rad bi ji še bolje. ^ za to je potreben mir in pripravljen sem iti zelo daleč po poti, da bi ga obdržal, a vi me morate razumeti, da hočem iti da-Ije, kot mi to dovoljujeta Strancu ali prezidij. Zato mi dovolite, da najprej °T>išem položaj, kakor ga jaz vidim. Kitajska se nahaja v težki tituaciji. To se pravi, da je, šeststo milijonov ljudi v težavah. Leto-'nJe. žetve so bile nevarno skrom- ?• Prava lakota vlada v nekate-tik pokrajinah. Sporočajo nam, a Povice niso bile preverjene zara-} eenzure, da je vzdolž naše me-•s' Kitajsko bilo nekaj prime-U‘v šmih koz. Kitajski industrijski razvoj gre počasi naprej. Namenoma smo ga zavlekli, ko smo odpoklicali naše strokovnjake in tudi gradbene ekipe, kajti res ne želimo, da bi se Kitajska preveč dvignila pod sedanjim režimom. Vodilni kitajski možje so že v letih in njim podrejeni zahtevajo vedno več. Če se bo gospodarska kriza povečala, bodo morali nujno nekaj podvzeti in ni reči, da se ne bodo lotili vojaških podvigov v smeri proti Južni Koreji ali' Bir-maniji. Istočasno nas bodo prosili, naj pozornost sveta obrnemo v drugo smer, tako na primer obnovimo naš pritisk na Berlin in zahtevamo ureditev razmer v Vzhodni Nemčiji, morda celo z oboroženo silo. Ko bo vse to narejeno, bodo Združene države prisiljene spustiti se v boj. Ali je rešitev za tako nevarno situacijo? Zdi se mi da. A ne smemo preveč naivno zaupati v njeno uspešnost. Najprej skušajmo pridobiti na času, da bomo z večjim zaupanjem lahko iskali rešitev na dolgo roko. Prvo zdravilo, in tudi najbolj očitno, je razorožitev. Že nekaj let se o tem zgovarjamo, pa še nismo blizu dogovora. Mislim, da je trenutno še, nemogoč, kajti javno mnenje in stranka se, bosta hitro razburila: vem, da odločilnega koraka storiti ne morem, vem pa tudi, da je moj nasprotnik v enakem položaju. Zato moramo za zdaj na razorožitev pozabiti. Drugo zdravilo bi bilo pripusti- tev Kitajske v Združene narode. A je težava zaradi pojma dveh Kitajsk in obstoja takoimenovanc vlade na Formozi. Tako se bomo spet znašli v napetem političnem zapletljaju, ki ga bo zelo lahko še bolj zamotati s primernimi gesli in zadržanji. Moje mnenje je torej, da bi zdravilo našli drugod in samo malo dobre volje je potrebno. Če bi kitajske notranje težave prav prikazali svetu, ne v politični luči, ampak kot človeško tragedijo, pa bi obenem Združene države in zahodni narodi ponudili izvoz hrane in prosto izmenjavo bistvenih dobrin, potem bi utegnili krizo zavleči. Razume se, da bi Kitajska morala sprejeti to ponudbo, to doseč’, je pa zelo tvegana zadeva. Z naše strani bi morali ponudbo zahoda podpreti, istočasno pa tudi sami staviti svoj predlog. Do kod lahko gremo? Ali bolje povedano, do kod lahko grem jaz z vsaj malo upanja na podporo s strani stranke in dežele? Z vami moram biti odkrit. Ne morem več obljubiti, kot zmorem storiti. Meni so neke meje začrtane: Ne bomo zaceli z novim pritiskom na Berlin in bomo začasno pozabili na zadevo z Vzhodno Nemčijo, če medtem vsaj delno ublažimo notranje stanje. Prenehali bomo z atomskimi poizkusi, če isto store tudi Združene države. Znova bi z bolj stvarnimi očmi začeli razpravljati o atomski razorožitvi in jaz sam bi zastavil ves svoj ugled, da bi v doglednem času podpisali za vse sprejemljiv dogovor. Ne vem, ali bodo Amerikanci s tem zadovoljni, a je največ, kar morem nuditi v kakršnih koli razgovorih. Zdi se mi, da vas slišim, ko se sprašujete, koliko in do kod mi lahko zaupate. Ne morem priseči, ker nimam na kaj, a kar sem zapisal, je resnica. Kako se bom zadržal v luči javnosti, kako se bom sukal med pogajanji, je druga zadeva. Predlog je tukaj in četudi bi ga Amerikanci skušali zavirati, se bomo kljub temu sporazumeli in dali svetu, kar zdaj najbolj potrebuje: čas za merjenje vrednosti miru in pa posledice, če ga izgubimo. Upam, da ste zdravi. Jaz sem šc kar pri moči, a včasih se silovito spomnim, da leta tečejo. Sin je končal preizkusno šolo in bo kot pilot sprejet v naše zračne sile. Če izbruhne vojna, bo ena prvih žrtev: ta misel me ledeno prevzame, ko se spravljam počivat. Mislim, da me to tudi rešuje pred najhujšim'' zablodami dane mi oblasti. Kat naj mu želim? Nekoč so kralji svoje sinove dali pobiti, da bi se iznebili tekmecev ■ in če so sc počutili osamljene, so si še vedno lahko omislili naraščaj. Zdaj ic drugače. So nekateri, ki menij°’ da smo se pomehkužili, sam Va rajši mislim, da smo se nekaj naučili. V mislih imam tudi vašo Pr°' šnjo, da bi omilili težave vaših vernikov na Madžarskem, Poljskem !rl baltskih deželah. Tudi v tej zadevi moram biti odkrit in zato ne abljubljam nič več kot le to, kar vaorem storiti. Ukazati ne morem naravnost in tudi ne nasilno prc-okrehiti tradicionalno strankino stališče. Ko bo pa prihodnji teden sestanek vseh predsednikov vlad iz °bmejnih dežel, bom predlagal, naj pripravljajo teren za to, kar naj bi bili naši razgovori z Združenimi državami o kitajskem problemu. Upam, da bo kardinal Potočki °krcval. Za nas je sicer on nevarnost, a tako kakor stoje stvari, mi ie ljubši živ kot mrtev. Skoraj ta-ga občudujem kot vas. ena stvar je, morda najbolj Vrižna. Ge sc bomo pogajali v sme-kot sem nakazal, moramo do-S(‘či sporazum pred sredino mar-Ca prihodnjega leta. Če. se bodo Kitajci lotili vojaških podvigov, bodo to storili v začetku aprila. In č'; do tega pride, bomo v krepki zagati. Bral sem prepis vaše okrožnice 0 vzgoji; zdi se mi odlična, celo Manila me je, a mi smo v štiridesetih letih storili več kot Cerkev. eial bi, da je vam laže izaublja- 1 kot nam.. Oprostite, ironijo, tež-e° se je namreč znebiti starih na-7’nd. Pomagajte, če, morete. Poz- rav. Kame.nev Papež Ciril je doljjo časa obse-e* 8 pismom v roki. Potem se je '''alal v svojo zasebno kanelo in ^°bro uro kleče molil. Po večerji 0 Poklical Goldonija in posveto-Va'a sta se preko polnoči. „Vi ste mi v napotje, gospod Faber,“ je Konrad Calitri prijazno dejal. „Predstavljam si tudi, da ste v napotje tudi Chiari. Zelo mlada je še. Zdaj ko jo je cerkveno sodišče osvobodilo, menim, da bo hitro našla drugega moža. Prisotnost ljubimca zrelih let bi samo otežkočila vso zadevo.“ Calitri je čakal, da bi Faber spregovoril, in je nadaljeval, „Ali veste, da v smislu konkordata odločbe cerkvenega sodišča veljajo tudi v civilnem pravu?“ „Da, vem.“ „Potemtakem je torej vaš poizkus podkupnine neke priče prekršek zakonov republike.“ „Težko bi bilo dokazati poizkus podkupnine. Ni bilo govora o denarju. Ni bilo prič. In Theo Rcs-pighi ni ravno na najboljšem glasu.“ „Ali se vam ne zdi, da bi njegovo pričevanje spravilo vas na slab glas?“ „Morda, a tudi vi je ne bi poceni odnesli.“ „Vem, gospod Faber.“ „In tako izenačiva: jaz vas ne morem napasti in vi tudi ne mene.“ „Da smo izenačili? Bolj menim, da je notreben šah mat. Moram zmagati. Nobena vlada in nob^n-1 stranka ne more podpirati položaj, ko nek inozemski dopisnik skuša vplivati na vlogo nekega ministra.“ „Ali se vam to zdi verjetno?“ se je Faber suho zasmehljal proti svoji volji. „Po vsem, kar ste že storili, je vse možno. Ne zaupam vam. Ni bilo ravno najbolj lepo, kar ste skuhali. Vrhovni predstavnik inozemskega tiska hoče podkupiti nekega propadlega igravca, da bi prekršil zakone.. vse pa samo zato, ker bi se rad zakonito vlcgel zraven mladega dekleta! Osmešili ste se, moj prijatelj! Ena sama beseda bi bila dovolj, pa vam bodo vsa vrata pri vladi in vatikanskih kongregacijah pred nosom zaprli. Vaše ime bi izginilo iz vseh seznamov rednih povabljencev v Italiji. Tako vidite, da je nastal šah mat. Igro sva končala in ne ostaja drugega kot pripraviti kovčke in se podati domov.“ „To se pravi, da me izganjate iz dežele?“ „Ne, izgon je uradna zadeva administracije. Doslej še vedno govoriva — neuradno. Svetujem vam le, da odidete.“ „Koliko časa mi daste?“ „Koliko ga pa rabite, da uredite vse zadeve pri vašem listu?“ „Ne vem, mesec dni, ali dva.“ Calitri se je nasmehnil: „Dva meseca torej, šestdeset dni od danes naprej. In priznati morate, da sem vam bolj naklonjen, kot ste v> bili meni.“ „Lahko grem?“ „Počakajte še trenutek. Zelo me namreč zanimate. Povejte mi. ste bili zaljubljeni v Chiaro?“ „Da.“ ..Ste zelo trpeli, ko vas je zapustila?“ „Da.“ „Neverjetno,“ je dejal Calitri s hudobnim nasmeškom. „Vedno sem mislil, da je Chiara bolj sposobna za ljubimko kot za ženo. Vsekakor ste bili vi zanjo že prestari. Morda ne povsem pri moči, ali pa preveč puritanec? Da, to je pravi odgovor. A v ljubezni je treba biti pogumen, gospod Faber. V kare koli vrsti ljubezni, ki si jo nekdo izbere... A, še to, Campe-ggio je vaš prijatelj ?“ „Stanovski tovariš samo,“ je mirno dejal Faber. „Ne.“ „Ste mu kdaj posodili denar?“ „In on vam?“ „Tudi ne.“ „Ne verjamem, a Campeggio je izjavil ček za šestotisoč lir, tisoč dolarjev, ki je bil vložen na vaš račun, Faber.“ „To je bila neka trgovska zadeva. Kako neki ste jo mogli izvohati.“ „Sem direktor banke, gospod Faber, in godi mi, če svoje dolžnosti točno izpolnim. . . Dva meseca časa imate. Zakaj ne greste na počitnice in uživate lepote naše dežele. — Zdaj pa lahko greste.“ Besen in užaljen je Faber odšel, poiskal telefon in poklical Campeggia, zatem pa se s taksijem odpeljal na Ruthino stanovanje. „In zcjaj, Jurij, kaj boš storil?“ „V Združene države se bom vrnil, se mi zdi, čeprav si ne znaiu predstavljati po petnajstih letih v Rimu, da bi bil New York moj dom.“ »,Se pravi, tvoja služba se ni končala.“ .,Ne, le način življenja, ki sem si ga želel in mi je bil všeč.“ „Torej še ni vsega konec.“ „Ne, konec je Jurija Fäbra, ki samo še ime in obleka.“ „Tako se počutiš?“ „Tak sem zdaj. In zavedel sem se tega takoj, ko sem se vsedel v Calitrijevi pisarni. Nič nisem bil, slamnat dedec, ki v nič ne veruje, ne želi ničesar, tudi mu ni do boja, ker niti ne ve, s čim bi se boril. Zanimivo pa je, da me je ta misel umirila.“ „Poznam ta mir, je mir pred yiharjem,“ je Ruth zaskrbljena dejala. „Potem boš sovražil samega sebe in se zaničeval, prazen b°š in sam pred seboj boš začel bežati, dokler se ne boš zaletel v steno ali pa končal v potoku.“ „Potem ne smeš biti poleg me-^e, ko bi se to zgodilo!“ „Saj se ne sme zgoditi! Praviš, |ta si slamnat dedec. Prav, pa naj b° tako! A tega slamnatega ded-Ca lahko zažgeš in uničiš — ali z njim soživiš in ti je nazadnje še všeč. Meni si bil vedno všeč in celo vz/jubila sem te.“ ’>A s takšnim prihodnjih dvaj-Set let živeti ne moreš.“ v. ”Ni me še prosil, da bi z njim živela.“ "In tudi ne bo tega storil.“ »Potem ga bom pa jaz prosila: on je slamnat in tudi jaz sem slamnata. A sem neizmerno vesela, da živim... in četudi ni prestopno leto, te vendarle prosim, da bi se z menoj poročil. Nisem tako slaba partija med vdovami, dobro se še držim, denarja tudi nekaj imam. Kaj mi boš dejal, Jurij?“ „Rad bi dejal da, pa si ne drznem.“ „Kaj hočeš s tem reči: boj ali predaja?“ „Težko bi ti to razložil; ne h; te rad izgubil, ne bi se pa tudi rad preveč naslonil nate. S Chia-ro sem se hotel oprijeti mlados4»' in mi ni šlo. K tebi ne bi rad nrišel prazen, kot sem zdaj. Raa bi ti tudi nekaj dal... če bi mogla nekaj časa biti samo prijatelja, držeč se z rokami bi hodi'" na sprehode, šla bi plesat in se zabavala. pa bi se- vračala semkah ko bi bila utrujena. Ob tebi ne h’ bil rad: ker nisem, a še sam no vem, kaj sem. V prihodnjih dve^ mesecih se mi bo vse mesto sme-ialo in najti bom moral neko držo dostojanstva.“ „In potem?“ „Potem se bova verjetno vrnila v Združene države. Ali mi daš toliko časa?“ „Morda ga bo še več potrebno.“ ga je Ruth prijazno opomnila. „In ne postani nestrpen!“ „Kaj hočeš reči?“ Ko mu je Ruth razložila, ni vedela, ali jo je razumel ali ne. (Bo še) sveti oce je govoril 17. novembra: Cerkev daje smisel človeškemu življenju Človek sam po sebi nima jasne in gotove zavesti o smislu lastnega življenja. Dogaja se, da čim bolj človek razmišlja, tem bolj se ga po lašča dvom o smislu življenja. Ta muka občutja brezsmiselnosti in nekoristnosti življenja še narašča s porastom kulture in blagostanja. Cerkev je zbirališče za ljudi, ki iščejo razlog, za katerega se splača živeti, iskati, ljubiti, delovati, trpeti in umreti. Noben ni v Cerkvi odveč, nihče ni v njej brezboseln ali nekoristen. V Cerkvi dobi vsak nek posel, ki daje smisel, vrednost, dostojanstvo in upanje človešken u življenju. 24. novembra: Duh in struktura V Cerkvj sami se je začelo razpravljanje, ki hoče povrniti Cerkev k njenim prvotnim duhovnim vrednotam. V Cerkvi ločuje dve sestavni počeli: strukturo in Duha, organizem, sestavljen iz ljudi, in božjo oživljajočo silo. Do tu je vse prav. Za strukture nimajo dobre besede, ampak le najhujše obtožbe in razkrajajoče očitke. Poudarjajo pa pomen Duha, ki je karizmatičen, preroški, svoboden in osvobajajoč. Prav je, da priznavajo prednost božjega Duha, ki po svoji milosti oživlja, razsvetljuje, vodi in posvečuje Cerkev. Toda delovanje Duha ne morem0 trgati od t. i. struktur, s’užbenih ali zakramentalnih, ki jih ie ustanovil Kristus in ki so pognale iz njegove božje besede. 1. decembra: Človek v civilizaciji zvoka in podobe Neprestano nas dražijo in raztresajo zunanji vtisi. Nimamo niti trenutka miru. Naša civilizacija postaja, pravijo, civilizacija zvoka in podobe. Naši čuti neprestrgano projektirajo svoje vtise na filsko platno naše psihologije. Človek postaja naturalist in pozitivist, ne da bi se tega zavedal. Navaja se le na konkretnost nepo- slednega in gotovega in ne išče ničesar več. Vse ostaja na ravni čutnega izkustva. Vendar moderni ljudje moramo v tihoti zgraditi svojo notranjo kam-rico in jo braniti pred zunanjim truščem, da bomo v njej lahko pri-sluhnili stopinjam in glasu Boga, ki Prihaja k nam. 1. januar:: ftan miru Mir je bistvena in osnovna dobrina človeštva. K njemu težijo vsa človeška hrepenenja, vsa prizadevala, vsi upi- Mir poganja iz pravega pojmo-Vanja človeka. Mir, ki ne bi bil rezultat resničnega spoštovanja do človeka, ne bi bil pristni mir. Banes napreduje zavest pravič-PosM. V=ak človek se danes zaveda '^a je oseba in se čuti kot oseba in kut tak nedotakljiv, enak drugim, Svoboden in odgovoren. človek se danes bolj zaveda svo-•i'*1 pravic in dolžnsoti. V niegovem srcu se poraja čut pravičnosti. Tu ne gre za kak osamljen pojav Pusamoznikov ali manjših skupin, a,Upak za splošen, vesoljen pojav. Ali je pravično n. pr., da so celi Parodi, ki jim ni dovoljeno svobod-n° versko življenje? Katera oblast ali ideologija sme datirat; in dušiti verski čut v nje-Ituvem zakonitem in človeškem iz-ažanju? Maribor: Dr. M. Držečnik, 25 let škof 15. decembra 1971 je minilo 25 let, odkar je bil posvečen v škofa dr. Maksimilijan Držečnik. Najprej je bil pomožni škof, po smrtj dr. Jožeta Tomažiča pa je 1. marca 1949 postal apostolski administrator mariborske škofije. Za rednega škofa je bil imenovan 15. junija 1960. Škof Držečnik je bil rojen 5. oktobra 1903 v Ribnici na Pohorju. Bogoslovne študije je končal v Rimu, kjer jo t>>l HO- oktobra 1932 posvečen v duhovnika. Pred izbruhom zadnje vojne je poučeval krščansko filozofijo na bogoslovnem učilišču v Mariboru. 21. aprila 1941 so ga Nemci aretirali. Kasneje je bil izgnan na Hrvaško, kjer je bil med vojno do 22. novembra 1945 duhovni pomočnik na Visokem. Nato se je vrnil v Slovenijo, kjer ga je naslednje leto doletelo imenovanje za škofa. Ljubljana: 170 župnij v Sloveniji nima dušnega pastirja V ljubljanski nadškofiji, ki ima 292 župnij in 660.000 vernikov, je 60 župnij brez stalnega duhovnika. Ma- riborska škofija ima 275 župnij in 740.000 katoličanov; nezasedenih župnij je 40. Apostolska administratura Koper šteje 205 župnij z 210.000 verniki. 70 župnij in vikariatov nima dušnega pastirja. Redovniki v Sloveniji vodijo 69 župnij Salezijanci upravljajo v Sloveniji 24 župnij, frančiškani 12, kapucini 10, križniški red 8, minoditj 7, jezuiti 4, lazaristi 3, dominikonci pa eno. Slovensko zamejstvo K Slovenskemu zamejstvu spadajo slovenski verniki v Tržaški škofiji, v Goriški nadškofiji, v Videmski nadškofiji, v Celovški škofiji, v Graški škofiji in v Somboteljski škofiji. Gorica: Mohorjevke za leto 1972 Pri Goriški Mohorjevi družbi so za leto 1972 izšle tele knjige: 1. Koledar za leto 1972. 2. Jože Abram: Moja Trenta. — Zbirka planinskih spisov. Zbiratelj teh spisov, Jožko Kragelj, pravi: „Abram je is svojimi spisi vzgajal. V vsakem srcu je želel zbuditi ljubezen do gora, do naše zemlje in domovine. Njegovo srce je prekipevalo te ljubezni, ki jo je želel presaditi v preprostega in izobraženega človeka/' 3. Josip Kravos: Kuštrava glava. Prof. Vinko Belič nam tako predstavi to delo: „S to sočno pripovedno zbirko bo nedvomno našel obilo bralcev, ki se bodo ob njegovih zgodbah prav tolikokrat nasmejali, kot tudj zamislili/' 4. Ivan Theuerschuch: Več sonca v naše družine. Knjigo sestavljajo različni članki, v katerih je govora o družinskih problemih, o vzgoji otrok ter mladine sploh, o razmerju v družinskem krogu. Celovec: Mohorjeve knjige: Celovška Mohorjeva je za leto 1972 izdala 4 knjige: 1. Koledar, 2. Lojze Kozar: Materina ruta, 3. Dr. Anton Trstenjak: Med ljudmi; 4. Vinko Zaletel: Po Afriki in Južni Ameriki. — Knjige bodo obogatile naše knjižnice. Mnoge bo prvič ali pa ponovno zanimala Trstenjakova knjiga. Vinko Zaletel v kramljajoči obliki opisuje dva kontinenta, ki ju je obiskal. Pri opisovanju se je poleg splošnega opisa omejil zlasti na Slovence, ki tu žive. Kozarjeva povest je lepo branje. Koledar pa je nekak pregled skozi leto in dogodke med Slovenci po svetu. Dekanija mesto Ljubljana V dekanijo mesta Ljubljana spada sedaj 21 župnij. Stolna župnija sv. Nikolaja ima okrog 3.000 prebivalcev. Sv. Jakob. .. 6.500 prebivalcev. Sv. Peter... 18.000 prebivalcev. Sveta Trojica... 3.500 prebivalcev. Črnuče... 3.500 prebivalcev. Dravlje... 6.000 prebivalcev-Ježica-.. 12.000 prebivalcev. Kodeljevo. .. 5.000 prebivalcev. Koseze . . .9.000 prebivalcev. Moste... 11.000 prebivalcev. Polje... 11.000. Rakovnik... 5.300 prebivalcev. Rudnik. •• 2.000 prebivalcev Sv. Križ... 19.000 prebivalcev. Šentvid... 11.500 prebivalcev. šiška... 22.000 prebivalcev. Vič... 14.000 prebivalcev. po svetu ^fsgr. Ignacij Kunstelj o Slovencih po svetu Msgr. Ignacij Kunstelj, ki je °d Sv. Sedeža poverjen za dušno Pastirstvo med Slovenci v zdom-stvu, je odgovoril na nekatera vPrašanja, ki bodo verjetno zanimala tudi bravce „Duhovnega življenja.“ Koliko Slovencev je v tujini iii koliko v posameznih državah? Največkrat slišimo o Slovencih v 2(lomstvu, da jih je 760.000. Viso-je ta številka, saj bi pomenila skoraj tretjino slovenskega naroda, ^di se pa, da je težko doložiti točno število, ker moramo najti neko 'nerilo, po katerem se moramo ravnati. Vzemimo Severno Ameriko kot Primer: statistike nam povedo, da je ^a,n Slovencev še vedno 360 do 400 isoč. Večina od njih pa že tvori n0*-j> ali četrti rod. V Združene nnieriške države so največ prihajali lovenci v letih od 1890 tja do prve Hvetovne vojne. Danes so prvi ro- dovi že Amerikanci. K temu sta pripomogla zlasti okolje in šola. Dokler je bil otrok še pri starših, je govoril samo slovensko, ako sta bila oče in mati Slovenca. V šoli se je hitro oprijel angleščine in kmalu z brati in sestrami govoril le po angleško. Le kjer so staršj vztrajali, je otrok ohranil slovenščino v njih dialektu. V Ameriki pa radi govore tudi o izvoru: odkod so prišli starši alj stari starši. Ako vzamemo v poštev tudi tako stališče, potem številke o slovenskih izseljencih niso previsoke. V Evropi je največ slovenskih iz,seljenca(v v Nemčiji, kjer število Slovencev še vedno raste in je že preseglo 80.000. Nekako ustalilo se je v Švici in drugih deželah, le v Avstriji je nekaj padlo, ker se zlastj mladi zaradi boljšega zaslužka radi preselijo v Nemčijo. Ali je mogoče razdeliti vse te Slovence v določene skupine, kot stari Slovenci, novi Slovenci, ekonomski izseljenci, političi izseljenci, sezonski delavci? Razdeliti jih je že mogoče in ima ta razdelitev tudi svojo osnovo v vzrokih, zaradj katerih so Slovenci zapustili domovino. Vsaka preselitev pomeni globoke spremembe za človeka samega. Takole je za izseljensko nedeljo napisal nemškj kardinal Döpfner v imenu nemških škofov slovenskim rojakom v Nemčiji: „Vaše življenje v tujini je bolj trdo, kot bi bilo doma — kljub prizadevanjem države, kj vas je sprejela. Dežela, v kateri živite, se po jeziku in načinu življenja, po šegah in navadah tako močno razlikuje od vaše domovine, da ste bili že večkrat razočaranj in se morate pogosto boriti z nemajhnimi težavami. Vaša skrb, da bi si oskrbeli primerna in zadostno velika stanovanja, da bi prišli k vam vsj člani družine, da bi si zagotovili trajno delovno mest0 in se polagoma vživeli v družbeno in cerkveno življenje v Nemčji, je tudi naša skrb. Posebno vas mučijo skrbi za vaše otroke, za njih vzgojo v šolah in njih poklicno izobraževanje. Skupaj z mnogimi drugimi si prizadevamo, da bi se odgovorne oblasti spoprijele s temi problemj in nudile možno pomoč.“ Koliko slovenskih župnijskih centrov obstoja po svetu? Ako mislite z župnijskimi centri na dušnopastirske centre, bi pač moral našteti vse centre, kjer delujejo slovenski duhovniki za Slovence. In vendar je to zelo različno. V ZDA in Kanadi imamo narodne župnije, kjer je vse kakor doma na župnijah, le da niso osnovane po ozemlju, ampak po vernikih, ki se taki župniji prostovoljno pridružijo. Drugod v nekaterih državah v Evropi in Avstraliji je podobno, le da pravno niso narodne župnije. Tako nastane neki center, kjer duhovnik oskrbuje vernike, vendar zavisi juridično od krajevnih škofov in župnikov. Tako mora npr. v Argentini slovenski duhovnik vsak krst vpisati v knjige krajevne župnije in vsakikrat dobiti dovoljenje za poroko od krajevnega župnika. Kako je organizirano delo po slovenskih župnijah? Pri organizaciji dela za vernike moramo računati na velike daljave-Za dežele kot Švedska ali Anglija je na voljo en sam slovenski duhovnik. Na Nizozemskem hodi duhovnik iz Belgije. Vsak mora vršiti redno du-šnopastirsko delo kot drugod: verouk, delitev zakramentov, nedeljska maša. Zraven ga čaka še socialno delo. Nedeljske maše so redno v krajih, kjer je več Slovencev. Fr1 manjših skupinah je maša mesečno ali le kdaj čez leto. Redno pa je p° maši še „razgovor“ v takšni ali drugačni obliki, saj se le takrat prijatelji vidijo in pogovore o svojih skrbeh in težavah. Za župnika je lažje, ako so manjše skupine. Marsikaj se lahko uredi takoj po sv. maši. V večjih krajih pa ima tud' „uradne ure“, kar pomeni le, kda.l se ga more najti doma, ker zahteva njegova prostrana župnija mnogih Potov. Alj hitro usiha slovensko življenje v svetu, ker se ljudje vključujejo v nove dežele? Ne bi mogel reči, da hitro usiha. Integracija, da rabim tujo besedo za vključitev, v marsičem zavisi od za-V0sti posameznika, pa tudj od zunanjih okoliščin, dasi ne bi smeli videti le zunanje slike, ki je pogosto napačna. V Ameriki boste našli kra-je. kjer je večina imen v javnosti slovenskih, ostalo je pa tudi dosti narodne zavesti, vendar ko je se-danji župnik hotel uvesti mašo v slovenščini, ga niso več razumeli, ^ajdalje ostane pri naših ljudeh pozeba za spoved. Verjetno je vzrok v intimnosti spovedi same, da člo-vel< razodene sebe v jeziku, ki ga najbolj pozna. Dodali bi še drug dejavnik: petje. Slovenci smo na-n°d, ki rad in mnogo poje. Tako bo-našli mlade, ki slovenščine ne ^°vore več, pač pa slovensko poio. slovensko pesmijo zamre končno n> slovenstvo. Vidimo pa, da gre nni mnogih narodih integracija hi-nnje kot pri Slovencih. Slovenski dušni nnstirU v Evrom Anglija; Franc Bergant, London. Avstrija: Ciril Lavrič, Haid bei ^ nsfpjjjgn; Martin Belej, Gratwein r' Gradcu; Anton Miklavčič, Spittal na Dravi; p. Štefan Kržišnik, cistercijanski samostan v Stamsu; Viktor Fernuš, Predarlsko. Belgija: Kazimir Gaberc, Marci-nelle; Vinko Žakelj, Liege. Slednji oskrbuje tudi slovenske izseljence na Nizozemskem. Švedska: Jože Flis, Eskilstuna. Švica: p. Fidelis Kraner, Seeba-cherstrasse 15, 8052 Zürich. Francija: Ignacij Čretnik in Franjo Pavalec, Pariz; Stanko Kavalar, Mericourt-sous-Lens; Anton Dejak, Aumetz; msgr. Stanko Grims, Merle-bach; p. Jaka Vučina, Nica. Nemčija: dr. Janez Zdešar in dr. Branko Rozman, München; Mirko Jereb, Bremen; Ivan Ifko, Essen-Altenessen; Lojze Škraba, Oberhau-sen-Sterkrade; Ludvik Rot, Köln; dr. Franček Prijatelj, Frankfurt; Jože Cimerman, Mannheim; Ciril Turk, Esslingen; Janez Demšar, Reutlingen; dr. Franc Felc, Ravensburg; Feliks Grm, Ingolstadt; p. Janez Sodja, München; p. Janko Bohak, Berlin- Umrl je patriarh Itfaksimos 2. januarja je umrl bivši patriarh grške Cerkve Maksimos (74 let), Od leta 1948 ga je zaradi njegovega slabotnega zdravja na-sledoval sedanji patriarh Atena-goras. svetovne ^ >• v.-. novice Križ za misijonarje Pavel VI. je za lanski misijonski dan prodal naprsni križ Pija XII. Denar, ki ga je zanj dobil, bo porabil za pomoč misijonarjem pri širjenju vere. Križ je kupli neki avstrijski industrijalec, ki je dal ob tej priložnosti tudi približno 10 milijonov starih argentinskih pesov (deset tisoč dolarjev). Inženir-duhovnik Dunajski pomožni škof Weinbacher je podelil mašniško posvečenje Dunajčanu inž. Helmutu Leonhardu atomskemu fiziku, ki je po enoletnem delovanju kot vseučiliški asistent v ZDA dve leti bil član ekipe atomskih strokovnjakov v avstrijskem reaktorju v Seibersdorfu. Inženir je stopil v družbo klaretincev. Kot duhovnik se namerava posvetiti predvsem širjenju gibanja „Cur-sillos de cristiandad“. Cardijnov posnemovalec Ustanovitelj francoskih žosistov „abbe“ Guerin je slavil 80-letnico življenja. Leta 1927 je kot kaplan v župniji Clichy začel s prvo skupino organizacije mladih katoliških delavcev po smernicah belgijskega duhovnika Cardijna. Iz nje je zrasla mogočna ustanova, ki je vpli' vala in še vpliva tudj na druge katoliške skupine v Franciji. Posebna župnija Holandski škof Zwartkruis iz Haarlema je za poskušnjo ustanovil posebno cerkveno občino, župnijo Ijmond, ki ne spada v nobeno dekanijo, ampak je podrejena neposredno njemu. To „kritično občino“ je začel zbirati okoli sebe novo-mašnik Jan Ruijter že avgusta 19<5o in ni nikoli nastopala proti cerkveni avtoriteti kljub raznim posebno' st im. Pravoslavni bogoslovci iNa pravoslavne teološke visoke šole v Sovjetski zvezi se je v zadnjem šolskem letu vpisalo okoli soč slušateljev. Okoli tri tisoč pr0' silcev so morali zaradi prenapolnj®' nostj v semeniščih zavrniti. Bogastvo in nepismenost škof mesta San Vicente (Sa0 Salvador) je v pastirskem pisrrPt ki se ga časniki niso upali objavit’’ obsodil socialne krivice v svoji državi. V San Salvadorju ima vSff moč 14 bogatih družin, medtem je od treh milijonov prebivalcev vedno polovica nepismenih. ••Župnija“ p. Fidelisa P. Fidelis Kraner je župnik posebne vrste- Duhovno oskrbuje slo-venske izseljence kar v treh švicar-skih škofijah. Te so Chur (kamor sPada tudi največje švicarsko mesto Zürich), Basel in St. Gallen. Sobotne večerne maše ima: v soboto pred drugo nedeljo v mesecu v Bazlu ob 19 v stranski kapeli cerkve sv- Antona; v soboto pred tretj0 nedeljo ob 17.30 v Marijini cerkvi; v soboto pred četrto nedeljo ob 18-30 v cerkvi sv. Petra in Pavla. Nedeljske sv. maše pa so za Slo-vence v Zürichu na prv0 in tretjo Nedeljo ob 4 popoldne v kript; cerkve Dobrega pastirja (Guthirt); v Am-t’swiliu na prvo in tretjo nedeljo oh bb dopoldne v kripti farne cerkve; v Solothurnu na drugo nedeljo ob 10 dopoldne v mestni cerkvi sv. Jožefa; v Oltenu na drugo nedeljo oh 4 dopoldne v kapucinski cerkvi; v Rap-Pcnswillu na četrto nedeljo ob 16 v aPucinski cerkvi; v Bernu na peto Nedeljo — kadar pride — ob 17 v r'Pti cerkve Bruder Klaus. V Lu-2ei’nu je prevzel slovensko mašo ci-^ercijanski pater dr- Tomaž Kurent 111 sicer na četrto nedeljo ob 18 v Cei-kvi sv. Petra. dokument Katoličan; in anglikanci so v °hdonu (Anglija) podpisali važen I ^arnent o evharistiji, ki bo od-"ho pripomogel k združenju ka-°bške in anglikanske Cerkve. Slovenska cerkev v Buenos Airesu >Na praznik Kristusa Kralja so slovenski dušni pastirji v Argentini naslovili na svoje rojake vabilo h graditvi slovenske cerkve Marije Pomagaj v Buenos Airesu, ki ga je priobčilo Oznanilo za 1. adventno nedeljo. Vabilo so podpisali: msgr. Anton Orehar, delegat za slov. dušno pastirstvo v Argentini; Gregor Mali, Capital Federal; Matija Lamovšek, Moron-Castelar; Stanko Skvarča, Lujan; Boris Koman, Mar del Plata; Franc Levstek, Cordoba; Janez Petek CM, Lanüs; Jože Guštin, Bera-zategui; Štefan Novak, Ezeiza; Franc Novak, San Luis; Jože Horn, Men-doza; dr. Alojzij Kukoviča, San Miguel; dr- Alojzij Starc, San Justo; Jože škerbec, Ramos Mejia; Matija Borštnar, Carapachay; Jurij Rode, San Martin in Franc Urbanija, Tem-perley. Nova cerkev bo stala na prostoru Slovenske hiše, R. Falcon 4158. Stara zgradba je že podrta in med polnočnico je msgr. Orehar blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev. Slovenske šole v Buenos Airesu V preteklem šolskem letu, ki se je začelo v začetku marca, končalo pa konec novembra, je bilo takole stanje v slovenskih šolah v Buenos Airesu. Jegličeva šola v Slovenski hiši: voditeljica: Marjana Batagelj; katehet: Jurij Rode; učni moči: Lučka Pavšer in Anica Rode; telovadni učitelji: Bernarda Fink, Maruška Batagelj in Gregor Batagelj; 29 učencev. Cankarjeva šola v Berazateguiju: voditeljica: Cilka Pucko; katehet: Jože Guštin; učni moči: Marta Po-zeljnik in Franc Vitrih; 7 učencev. Jurčičeva šola v Carapachayu: voditelj: Aleksander Pirc; katehet Matija Borštnar; učni moči: Vika Homan, Lučka Pirc in Marijan Trtnik; telovadni učitelj: Franci Korošec; 46 otrok. Baragova šola v Slovenski vasi (Lanüs): voditeljica: Zdenka Jan; kateheta: Janez Petek CM in Franc Reberšak CM; učne moči: Mimi Bokalič, Zali Vire, Slavka Urbanija, Marija Stanovnik, Julka Lužovec, Mari Žitnik in Zorka Gris; 80 otrok. Prešernova šola na Pristav; v Castelarju: voditeljica: Mija Markež; katehet: Matija Lamovšek; učne moči: Cvetka Malalan, Vida Pograjc in Angela Rajer; učiteljica petja: Anka Gaser; telovadni učitelji: Pavel Faj- diga, Jožica Kopač, Marija Kopač in Marija Urbančič; 79 otrok. Slomškova šola v Ramos MejijB voditelj: Marijan Šifrer; katehet: Jože Škerbec; učne moči: Renata Sušnik; Helena Malovrh, Marta Jeloč-nik,Franček Breznikar in Marijan Hribar; učiteljica petja: Mojca Prešeren; telovadni učitelji: Marjana Hribar in Tone Javoršek; 139 učencev. Otroški vrtec: voditeljica: Bernarda Opeka, pomočnica: Majda Ho-losan; 20 otrok. Balantičeva šola v 'San Justu: voditeljica: Angelca Klanšek; katehet: dr. Alojzij Starc; učne moči: Kati Cukjati, Marjanka Furlan, Rezka Osojnik in Marica Zakrajšek; uči' teljici petja: Anica Mehle in Marij8 Tomaževič; telovadni učitelji: Julka Furlan, Nežka Furlan in Franc Zupanc; 109 učencev. Rozmanova šola v San Martinu: voditeljica: Katica Kovač; katehet: Jurij Rode; učne moči: Saša Hartman, Boris Pavšer (tudi petje), Nina Pristovnik in Marija Zorec; telovadni učitelj: Marijan Jesenovec; 11® učencev. Slovenske šole delujejo tudi v Mendozi (voditeljica: Lenčka BoŽ' nar, katehet: Jože Horn), v Baril°' chah (voditeljica: Milena Arko) in v Miramaru. Duhovne vaje Vsakoletnih duhovnih vaj pre<^ božičem, ki so bile v zavodu, ul. C'9' briela Mistral 3757, Buenos Aire5’ Se je udeležilo 151 žena in 73 mož. Obojne je vodil p. dr. Alojzij Kukoviča. Polnočnica V božični noči je bila v Slovenci hiši v Buenos Airesu polnočnica, h kateri je prišlo okrog tisoč nojakov iz vseh krajev Velikega Bue-n°v Airesa. Maševal je msgr. Anton Orehar. Skoraj vsi udeleženci so predli sv. obhajilo, ob koncu maše pa °stali še na dvorišču in si izrekali božična voščila. Nabirka med polnočnico je bila za Vincencijevo konfe-ncnco. Med sv. mašo je prepeval Pevskj zbor Gallus, med obhajilom fa zbor Zveze žena in mater. ®bžični koncert Na božični praznik je slovenski hcvskj zbor Gallus priredil koncert si°venskih božičnih pesmi v cerkvi Darije Pomočnice v Don Boscu, Ra-n»os Mejia. Rojaki so napolnili veliko cerkev in pozorno ter hvaležno po-s'ušal; obširen spored božičnih zbo-r°vskih pesmi, ki jih je z zborom haštudiral njegov dirigent dr. Julij Savellj. Mladinski sestanek Prvo nedeljo v decembru je bil C dekleta in fante redni mesečni Ostanek v Slovenski hiši. Mladinsko mašo je daroval msgr. Anton ehar, po maši pa so se mladi sbornnili praznika Brezmadežne s J^ijo in recitacijo. IDr. Franček ^iatelj, ki je prišel na obisk iz eni