PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v „„
Abb. postale I gruppo
r”“ Cena 60 Ur
Leto XXIV. Št. 292 (7185)
TRST, sreda, 18. decembra 1968
SINOČI KRATKA SEJA MINISTRSKEGA SVETA
Danes bo v senatu glasovanje o zaupnici Rumorjevi vladi
Novi minister za šolstvo Suito se je sestal s predstavniki avtonomnih šolskih sindikatov in je obiskal licej «Mamiani» v Rimu, kjer se je pogovarjal s študenti - Danes se začne vsedržavni kongres PSIUP
RIM, 17. — Nocoj je bila seja ministrskega sveta. Po seji so objavili naslednje sporočilo: «Mini-*trski svet se je sestal ob 21. uri v palači Madama pod predsedstvom ministrskega predsednika Humorja. Proučili so nekatere nujne ukrepe«.
V	senatu se je začela razprava o programski izjavi vlade. Govorili so misin Nencioni, psiupovec Valori, komunist Ohiaromonte in Južni Tirolec Brugger. Popoldne pa so govorili liberalec Bergamasco, levi neodvisni poslanec Anderlin, komunist Secchia, demokristjana Marcora in Lombar!, republikanec Cifarelli, misin Franza ter socialista Pieraccini in Tortora.
Predstavniki opozicije so negativno ocenili Rumorjev govor. Fsiu-Povec Valori je izjavil, da javnost ne bo nikoli mogla zaupati vladi, ker so v njenem programu našteti problemi, ki so jih že obrazložile druge vlade. Pripomnil je, da so rešitve, ki jih je Rumor naštel, samo «lažne rešitve«. Glede Sole ni rekel nič več, kakor je že tekel Leone. Glede Sifar pa pravi Valori, da bo parlamentarna preiskava preveč omejena v času in načinu. Glede pokojnin pa bi bila konkretna rešitev v tem, da bi sami upokojenci upravljali socialno skrbstvo.
Valori je tudi ostro kritiziral na-cin, kako je bila vlada sestavljena, in dejal, da se pri sestavi vlade ni upoštevala pristojnost njenih ulanov. Kritiziral je tudi socialiste saracj; udeležbe v vladi.
Za komuniste je Chiaromonte izjavil, da je njihova zasluga, da 80 se ustvarili pogoji za močno Ribanje prenavljanja družbe. Glede y>adnega programa je izjavil, da Je neprimeren in meglen, glede pokojnin pa je dejal, da se daje pre-nialo in prepozno. O šoli in uni-v®tzi je mnogo besed, toda malo (dej«. Sploh ni bilo omenjeno vpra-8anJe razorožitve policije, dočim se R|ede gospodarske politike potrjuje linija Carli - Colombo, ki je Povzročila zastoj, brezposelnost in Poslabšanje gospodarstva na jugu«.
Glede zunanje politike so, poleg splošnih trditev o miru, potrebne konkretne pobude za premaganje blokov in nadaljevanje pomirjenja. Komunisti so mnenja, da je reši-mv krize nestabilna in začasna in da bo vlada imela kratko življenje vudi zaradi tega, «ker bodo komunisti zaostrovali krizo leve sredine, da pripravijo nove rešitve«.
Južni Tirolec Brugger pa je jz-rekel pozitivno mnenje o Rumorje-vem govoru in dejal, da ta vsebuje "Jasne ideje«. Napovedal je, da bo Slasoval za zaupnico.
Demokristjanska poslanca Mar-cora in Lombari sta zagovarjala vladni program in prav tako so-uialista Pieraccini in Tortora. Pie-*accini je izjavil, da navzočnost širokega razpora demokristjansklh m socialističnih stališč v vladi ust-v®rja možnost sporazumne akcije okrog programa, ki je jamstvo za stabilnost, katera je potrebna za Ovajanje reforme
V	imenu leve neodvisne levice je govoril Anderlini, ki je dejal, de sestava vlade in program dajeta misliti, da se namerava izvajati "stara politika, ki nima nobenega zaupanja v deželi in ki je naleteia samo na trdno privolitev parlamentarne večine. Na koncu je dejal, da «majav most, ki ga skuša Ru-m°r postaviti, s tem da napravila ujetnike svoje politike De Mar dna in demokristjansko levico, ne b° vzdržal pred zaletom dejstev 'U ne bo mogel preprečiti ponovit-Ve enotne bitke levice«.
Jutri zjutraj bo govoril še pred-sednik vlade Moro. Sledile bodo v°Ulne izjave in glasovanje o zaupnici.
Demokristjanska skupina v poslanski zbornici je danes izvolila z& predsednika poslanca Andreottija, ker je bil prejšnji predsednik Suilo imenovan za ministra za šolstvo.
Novi minister za šolstvo Sullo se J® danes sestal s predstavniki avtonomnih šolskih sindikatov SAS-SNSM, ANCISIM, SNIA, SNP-PR. Zadevno poročilo ministrstva Pravi, da so predstavniki sindika-tov obrazložili ministrstvu razne Probleme srednje šole. Minister je dhienll program vlade, ki ga je ob-razložil Rumor v poslanski zbor-dJui in v senatu v zvezi s šolo.
Sporočil je tudi, da je za petek sklical sestanek s šolskimi skrbniki vse Italije in z drugo sekcijo vrhovnega sveta ter si je pridržal, da skrbno prouči razne probleme, ki so mu jih obrazložili, da jih kolikor mogoče kmalu rešijo. Navzoči so bili podtajniki Biasini, Buzzi, Pellicani in Rosati.
Glavni tajnik sindikata SASMI prof. Rienzi je po sestanku izjavil, da je minister pozval sindikate, naj se zavzemajo za rešitev vprašanj, k; so posledica študentskih demonstracij, in je napovedal, da bo ministrstvo skrbno proučijo vsa ta vprašanja in bo še posebej bolje pojasnilo okrožnico, ki se nanaša na zborovanja študentov v zavodih.
Zatem je Rienzi izjavil, da je minister upošteval vprašanje pravnega statusa vodilnega učnega in
neučnega osebja ter je pooblastilzumeti, da bo profesorski zbor podtajnika Buzzija, naj stopi v stik proučil možnost priklicati kazni,
s sindikati, da se zadeva reši.
Tajnik sindikata ANCISIM prof. Pazzanese pa je izjavil, da se je minister obvezal izvesti reformo srednje šole v enem letu.
Minister Sullo je davi obiskal licej «Mamiani» v Rimu, kjer so v preteklih dneh bile študentovske demonstracije. Obiskal je več razredov in se pogovarjal s številnimi študenti. Po obisku ministra je ravnatelj prof. Tullio izjavil, da je zadovoljen s sestankom in je dodal, da je neposreden stik med študenti in predstvinkom vlade morda najbolj primeren način, da se preneha protestno gibanje v zavodu. Minister je pozval študente, naj sestavijo delegacijo, ki naj ga obišče, da proučijo celotni problem zavoda. Zatem je prof. Tullio dal ra-
•MatiMiiaiMiaaiBiiaiMiiaiiiiaiiiiiiiiiiaiiaaiiiiiiBaiiiiiiiiiiiaaiaiiiinggiitiiaiatgtinaiiiiiiiiiiKiniiiiiiiiiiakaaiiiiiiiiaviii
ŠE VEDNO SAMO PROCEDURNI SESTANKI
Novo srečanje v Parizu med Harrimanom in Kyjem
Podpora Sovjetske zveze osvobodilnim silam
PARIZ, 17. — Tudi danes ni prišlo v Parizu do nobenega premika v zvezi z bodočim odprtjem konference za Vietnam. Zjutraj sta se znova sestala sajgonski podpredsednik Nguyen Cao Ky in voditelj ameriške delegacije Averell Harriman, ki sta razpravljala, kot sta pozneje izjavila, o procedur-nih problemih konference in o obliki konferenčne mize. Zelo verjetno sta na sestanku, ki je trajal slabo uro, govorila tudi o se-vernovietnamskem predlogu, po katerem naj bi delegati sedli za okroglo mizo. Zdi se pat da ni prišlo v tej zvezi do nobenega sklepa.
Izjave ameriškega obrambnega ministra Clifforda, po katerih naj bi Sajgon zavlačeval začetek pogajanj, je še vedno v središču pozornosti in sad polemik. Ky je tudi danes ponovil, da Clifford ne more iz Washingtona presojati o poteku razgovorov v Parizu. Dejal je tudi, da se je v zadnjih dneh večkrat sestal z ameriškimi predstavniki Harrimanom in Van ceom ter ugotovil, da ni med a-meriškimi in južnovietnamskimi stališči nobenega nasprotstva.
ž druge strani pa je Harriman povedal, da niso na današnjem ameriško - južnovietnamskem raz-govoru razpravljali o Cliffordovi izjavi. Ko so ga vprašali, kdaj se bo po njegovem mnenju mi rovna konferenca začela, je Har-riman odgovoril, da tega ne ve, ker ni vedeževalec. Dodal je, da ni prišlo na današnjem sestanku do novih predlogov.
Tiskovna agencija osvobodilnih sil «Giai Phong» poroča, da je od 14 milijonov južnih Vietnam cev osem pod nadzorstvom FNO Po poročilu so z volitvami vzpo stavili »ljudsko revolucionarno ob last» v skoraj vseh štiriinštiridese-tih pokrajinah države.
V Moskvi so danes sporočili, da se je Sovjetska zveza obvezala da bo še naprej podpirala FNO, dokler ne bo prišlo do končne zmage. Obveza SZ je ob-javljena v dokumentu, ki so ga izdali po sestanku, ki je bil včeraj v Moskvi in katerega so se udeležili voditelj delegacije FNO na pariških pogajanjih Tran Buu Kiem, član politbiroja Mikhail Su-slov in sekretar CK KP SZ Boris Ponomarev.
Naročniki! Bralci!
Kdor se prvič naroči na PRIMORSKI DNEVNIK bo Prejemal list zastonj vse do sonca letošnjega leta Poleg teka prejme v dar lepo sloven sko knjigo ali gramofonsko Ploščo s slovenskimi nesmimi.
Tudi tisti, ki bodo poravnali Naročnina za vse leto 1969. dobijo v dar lepo slovensko kbjigo ali gramofonsko ološčo * slovenskimi nesmimi.
Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do lil. februarja, bo razdeljenih -deset •epih nagrad. Žreb bo določi) *rečne dobitnike!
Poluradni list atenskega režima »Elefteros Kosmos« podaja danes sliko političnega položaja v Grčiji po včerajšnjem govoru ministrskega predsednika Papadopulosa. List piše, da ni nobene možnosti, da bi Se kralj Konstantin lahko vrnil Grčijo Že prihodnje leto. Člen ustave predvideva namreč, da se bo kralj vrnil šele po volitvah, do katerih pa v prihodnjem letu ne bo še prišlo, kef je troba prej odobriti nekaj važnih zakonov za uresničitev vseh določb nove u-stave.
«Eleft.eros Kosmos» piše dalje, da ne bo dovoljena v državi, poleg vladne, nobena politična dejavnost. Motijo se — zaključuje list — tisti, ki mislijo, da bo kmalu prišlo do menjave režima. Sedanja vlada je prehodna, ni pa začasna — meni atenski časopis — in zato ne bo prišlo v kratkem do nobene nove politične realnosti.
Volitev predsednika v zahodnem Berlinu?
BONN, 17. — Hamburški dnevnik «Die Welt», ki je navadno dobro informiran, zatrjuje danes, da bo Luebkejev naslednik verjetno izvoljen 5. marca 1969 v zahodnem Berlinu (kakor pri prejšnjih volitvah v letih 1954, 1959 in 1964). Dokončni sklep pa bo sprejel predsednik Bundestaga Gesternmeyer šele v Januarju.
ki so bile naložene študentom v zvezi z zadnjo zasedbo zavoda.
Jutri popoldne se bo v Neaplju začel II. vsedržavni kongres PSIUP pod geslom ((Enotnost levice za alternativo levi sredini in za nov proletarski internacionalizem«.
Na pokrajinskih kongresih so izvolili 605 delegatov, ki se bodo udeležili kongresa. Na kongresu bodo nazvoče tudi številne tuje delegacije, med katerimi delegaciji KP SZ, južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte, komunističnih strank Madžarske, Romunije in Poljske, predstavništvo Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije ter predstavniki socialističnih strank Alžirije, Francije in Sirije.
Glavni svet CISL je danes zaključil svoje delo in sklenil sklicati VI. vsedržavni kongres od 12. do 15. julija 1969 v Rimu.
Sindikat UILM pa je objavil dokument, ki ga je odobril centralni komite in ki poudarja, da je potrebno temeljito obnoviti strukture sindikata, da se prilagodijo novi stvarnosti in novim nalogam.
Organizacija nAlleanza Naziona-Ie dei Contadini« je odobrila izjavo, v kateri poudarja, da je program nove vlade, kar se tiče gospodarskih in socialnih vprašanj, naštevanje naslovov problemov, za katere so navedene zmedene ali zgrešene rešitve«.
Izjava dodaja, da kar se tiče kmetijstva, najbolj pada v oči nasprotje med hudo krizo, ki zajema kmetijstvo in italijanske obdelovalce zemlje, ter medlostjo naštevanja kmetijske politike, ki je konec koncev v bistvu vedno ista«. To pomeni, zaključuje izjava, da bo moralo kmečko enotno gibanje nadaljevati in še z večjo enotnostjo, odgovornostjo in odločnostjo razširiti svojo akcijo za rešitev nujnih gospodarskih, socialnih in drugih problemov.
Jugoslavija in ESI
BEOGRAD, 17. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Ki-ro Gligorov je sprejel danes vodjo delegacije skupnega evropskega trga o pogajanjih z Jugoslavijo in člana komisije skupnega evropskega trga Jeana Frangoisa De-naua ter v daljšem pogovoru izmenjal z njim misli o dosedanjem poteku pogajanj med skupnim evropskim trgom in Jugoslavijo in o sklenitvi trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in skupnim evropskim trgom. Gligorov in De-naeu sta se poleg tega pogovarjala o nekaterih vprašanjih v zvezi z izvozom jugoslovanskih kmetijskih izdelkov, posebno mesa v nekatere države članice EST. Jeana Frangoisa Denaeua je sprejel danes tudi predsednik zvezne gospodarske zbornice Anton Bole.
Jugoslovanski študenti za Vietnam
BEOGRAD, 17. — Predsedstvo zveze študentov Jugoslavije je ob 20. decembru, dnevu fronte narodne osvoboditve Južnega Vietnama izdalo posebno sporočilo, v katerem ugotavlja, da je jugoslovansko ljudstvo od samega začetka bilo na strani junaške pravične borbe vietnamskega ljudstva in da je vedno imelo fronto narodne osvo-obditve Vietnama za edinega stvarnega zastopnika ljudstva Južnega Vietnama. Borba vietnamskega ljudstva je pokazala, se ugotavlja v sporočilu, da mora vsaka imperialistična politika, ki tepta pravice malih narodov za samoopredelitev, končati s polomom. Zato vietnamsko ljudstvo s svojo borbo kaže vsemu človeštvu na potrebe in način zoperstavljanja politiki napadalnosti in na potrebe navezave takih odnosov mednarodne skupnosti, v kateri bo prevladovala pravica vsakega naroda do samoopredelitve, narodne neodvisnosti, samostojnosti in enakopravnosti v odnosih med narodi in državami.
Ameriški imperialistični napadalec mora skupno s svojimi sateliti zapustiti Vietnam in pustiti vietnamskemu ljudstvu, da samo odloča o svoji usodi in procesu lastnega razvoja.
Dne 20. decembra ob 10. uri bodo na vseh fakultetah, visokih in višjih šolah prekinili predavanja in prebrali to sporočilo. Predsedstvo zveze študentov poziva študente Jugoslavije, naj se vključijo v aktivno nabiralno akcijo za pomoč vietnamskemu ljudstvu.
SE NEJASEN POLOŽAJ V BRAZILIJI
Nezadovoljstvo v vojaških krogih je povzročilo diktatorske a kr epe
Govor predsednika Coste y Silve - Uvedena stroga cenzura * Še neznana usoda aretirancev
RIO DE JANEIRO, 17. — Po petkovem ((ustanovnem aktu«, s katerim je razpustil kongres in praktično vzpostavil diktaturo, je brazilski predsednik Costa y Silva prvič govoril pred javnostjo. V svojem govoru, ki ga je imel pred kakimi 400 častniki neke vojaške šole, je Costa y Silva skušal upravičevati
zadnje dogodke in trdil, da so -------------
bili izdani ukrepi edino sred-
stvo za ohranitev enotnosti države. Brazilski predsednik je dejal, da so možje, ki so bili leta 1964 (ko je bil strmoglavljen zmerno levičarski predsednik Goulart) poraženi, zopet skušali zasesti položaje, ki so jih prej imeli, in da je bila zato nujna revolucija v revoluciji«. Costa y Silva j'e tudi obtožil te ljudi, da so skušali povzročiti razkol v vojski ter da so se pri tem poslužili laži in obrekovanj.
Predsednik je tudi omenil, da so po «čistki», ki so jo izvedli po udaru leta 1964, prešli k fazi utrjevanja režima. Sedaj se je pokazalo — je dejal da je bila čistka nepopolna. Mi smo dokazali svoj demokratični čut — je nadaljeval Costa y Silva — toda so-
vražniki revolucije niso tega razumeli. Zato je morala vlada sprejeti ukrepe za okrepitev revolucije.
V vodilnih vojaških krogih poudarjajo, da so bile izjave poslanca Al veza, ki so sprožile, kot je znano, predsednikove ukrepe, le povod za vzpostavitev diktature, da pa je bila razburjenost v vojaških krogih že najmanj eno leto zelo občutna. Vzroke za to razburjenost in nezadovoljstvo je treba iskati v nenehnih napadih brazilskega tiska proti vojski, v odločitvi vlade, da dovoli vrnitev v Brazilijo bivšemu levičarskemu poslancu in Goularto-vemu sodelavcu Riberu, v oprostitvi študentov, ki so jih obtoževali pripadnosti ilegalnemu gibanju itd. Med vzroki, ki so pripeljali do zadnjih dogodkov, naštevajo tudi plače vojakov in častnikov, ki so v pri-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinniiniiiniiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiniiiinniniiiiiiniiinn^,,,,,lim,n,,,,,,,,,,
RESOLUCIJE ODBOROV OZN
Leta 1970 naj se sklice konferenca Združenih narodov o dekolonizaciji
Sprejeta resolucija proti vojaškim oporiščem na kolonialnih ozemljih - Poziv ZDA in SZ, naj začneta pogajanja o omejitvi sistemov nosilcev jedrskega orožja
iiinniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiHiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KER JE OSTALA V MANJŠINI
Deželna vlada Sicilije je včeraj podala ostavko
Ostavka je posledica dolge notranje krize v demokristjanski stranki
Panagulis mučen tudi po obsodbi
Kdaj se bo kralj lahko vrnil v Grčijo?
LONDON, 17. — Britanski list «Sun» piše danes, da je Aleksander Panagulis, ki ga je grško vojaško sodišče obsodilo na smrt zaradi prevratniške dejavnosti, o-stal pri življenju zaradi splošnega protesta javnega mnenja vsega sveta, da pa ga sedaj do smrti mučijo v zaporu na nekem otoku v bližini Aten.
Časopis dodaja, da ne razpolaga s sredstvi, da bi dokazal resničnost teh trditev, da pa je o tem izvedel iz absolutno zanesljivih virov.
Zvečer pa je grška vlada izdala poročilo, v katerem zanika trditve angleškega časopisa. V poročilu je rečeno, da ni Panagulis «ne mučen ne podvržen kateremukoli pritisku«, ter da ravnajo z njim po predpisih, ki veljajo v Grčiji za vse obsojence. Poročilo ne pove kje je sedaj Panagulis, niti če je bil oproščen ali pa so samo odložili eksekucijo.
PALERMO, 17. — Sicilska deželna skupščina je na tajnem glasovanju zavrnila zakon za reformo sicilske ustanove za industrijski razvoj. Takoj po Izidu glasovanja je bila seja prekinjena In načelniki posameznih skupin so začeli posvetovanja. Ko se je seja nadaljevala, je deželni predsednik Carolto sporočil svojo ostavko, ki je bila sprejeta.
Deželna vlada, ki je sedaj odsto pila, je 24. vlada Sicilije in druga vlada, ki ji je predsedoval Carollo. Sedanjo vlado so sestavljali socialisti in demokristjani z zunanjo podporo republikancev.
Takoj po ostavki deželne vlade je deželni tajnik krščanske demokracije Di Napoli na tiskovni konferenci izjavil, da z obžalovanjem ugotavlja, kako je veliko število poslancev večine in tudi njegove stranke ponovno uveljavilo osebne račune nad vprašanji, ki predstavljajo nujen pogoj za dejansko poživitev gospodarstva na otoku.
Načelnik parlamentarne komisije PSI Saladino pa je izjavil, da se je danes zaključila kriza, ki jo je že dolgo časa preživljala krščanska demokracija. Pripomnil je, da se je že ob tragičnih dogodkih v Avo-li in še ob mnogih drugih primerih prej jasno pokazal globok razdor v krščanski demokraciji, tako, da so specialisti zahtevali verifikacijo strnjenosti demokristjanske skupili*. Na koncu j« izjavil, da se je
danes stanje zelo poslabšalo in da je potrebno temeljito proučiti nastali položaj.
De Gaullc v letu 1969 ne bo potoval v tujino
PARIZ, 17. — Na podlagi vesti, ki so bile zbrane iz dobrih virov, se je zvedelo, da ne bo šel general de Gaulle na nobeno potovanje v tujino, dokler se francoski finančni položaj popolnoma ne ustali.
Znano je, da je večje število držav povabilo predsednika francoske republike na obisk in da so ta vabila v načelu vsa sprejeta. Vsekakor pa se zdi, da, če bo v prvi polovici leta 1969 le prišlo do kakega potovanja, bo to potovanje v Libanon. Pač pa ima general de Gaulle, kot kaže, namen v tem letu večkrat obiskati posamezne francoske pokrajine, kar bi mu omogočilo, da pride zopet v neposreden stik s prebivalstvom. Prvo potovanje te vrste bo januarja meseca v Bretanijo.
MOSKVA, 17. — Sekretar KP Bolgarije Todor Živkov je dospel danes ha ((prijateljski obisk« v Moskvo. Na letališču sta ga sprejela Brežnjev in Kosigin. Obisk Živkova je verjetno v zvezi s pripravo bodoče konference na vrhu med državami članicami Varšavskega pakta In Comecona.
NEW YORK, 17. — Predsednik posebnega odbora o kolonializmu, tunizijski delegat Mestiri, je predlagal v glavni skupščini OZN, naj so leta 1970 skliče konferenca združenih narodov o dekolonializaciji, zato da se okrepi borba proti kolonializmu. Mestiri je poudaril potrebo novih pobud za dokončno odpravo kolonializma.
Pripomnil je da bo leto 1970 primerno leto za tako konferenco, ker bo tedaj 25. obletnica podpisa listine OZN in 10. obletnica izjave o odpravi kolonializma.
Sinoči Je odbor za skrbništvo o-dobril resolucije afriško - azijskih držav, ki poudarja, da je neskladno s smotri in z načeli listine OZN ustvarjanje vojaških oporišč na kolonialnih ozemljih. Resolucija poziva države upraviteljice kolonialnih ozemelj (približno 25 otokov, ki jih skoraj vse upravljajo Velika Britanija in ZDA), naj brez odlašanja izvede številne resolucije OZN o priznanju neodvisnosti.
Politični odbor OZN je danes pozval ZDA in Sovjetsko zvezo, naj v kratkem času začnejo medsebojne pogovore o omejitvi sistemov nosilcev strateškega jedrskega o-rožja. Zadevna resolucija, ki jo je bilo predložilo 13 nejedrskih držav, je bila odobrena s 97 glasovi in 5 vzdržanimi. Med vzdržanimi je tudi Francija.
Predstavnik ZDA je danes sporočil, da bo konferenca razorožit-venega odbora nadeljavala svoje delo 6. marca prihodnjega leta v Ženevi. T0 je predstavnik OZN sporočil v političnem odboru.
Odbor za skrbništvo je sinoči odobril resolucijo 24 afriško-azij-skih in latinsko-ameriških držav, ki poziva Veliko Britanijo, na do prihodnjega oktobra odpravi nadzorstvo nad Gibraltarjem, ki traja že 263 let.
Resolucija poudarja, da je britansko nadzorstvo nad Gibraltarjem neskladno s smotri in z načeli listine OZN. Zato poziva Veliko Britanijo, naj se pogaja s Španijo o prepustitvi Gibraltarja. Britanski predstavnik je izjavil, da je resolucija povsem nesprejemljiva.
Odbor za neavtonomna ozemlja je pozval Španijo, naj organizira referendum pod nadzorstvom OZN, zato da v najkrajšem mogočem času dovoli samoodločbo prebivalstvu španske Sahare ob posvetovanju z vladama Mavretanije in Maroka in vsemi drugimi prizadetimi.
Odbor je pozval dalje Španijo, naj pospeši dekolonizacijo ozemlja Ifni in naj nadaljuje pogovore z Marokom za predajo oblasti maroški vladi.
Politični odbor je zavrnil resolucijo, ki je zahtevala umik ameriških vojakov s Koreje. Prav tako je bila zavrnjena resolucija, ki je zahtevala razpustitev komisije OZN za združitev Koreje. Odbor pa je odobril zahodno resolucijo, ki zahteva, naj ta komisija nadaljuje delo.
Medameriško združenje za demokracijo in svobodo je protestiralo pri OZN in organizaciji ameriških držav zaradi množičnih aretacij v Braziliji v zadnjih dveh dneh.
Združenje poziva tajnika OZN U Tanta in tajnika OAS, naj posredujeta pri brazilski vladi, da dosežeta izpustitev političnih ujetnikov, ((katerih edina krivda se zdi, da Je bila njihova nenasilna opozicija proti zatiralni politiki reži-im».
Waldhnmov« ugodne izjave o novi italijanski vladi
DUNAJ. 17. — V izjavah dunajskemu dnevniku «Die Presse« je avstrijski zunanji minister Wal-dheim komentiral sestavo nove italijanske vlade z besedami upanja. Dejal je, da so po njegovem mnenju osebe nove vlade zainteresirano za nadaljevanje pogajanj o Južni Tirolski, tako da bi bilo možno plodno sodelovanje.
Za zunanjega ministra Nennija je avstrijski minister izjovil, da ve, da uživa velik ugled tudi izven svoje stranke. Waldheim je dostavil, da se ni še nikoli srečal z Nen-nijem, toda nadaljevanje pogovorov o južni Tirolski bi gotovo privedi) do takega srečanja. Minister je nadalje podčrtal, da bi se morala zopet pričeti tudi srečanja med izvedenci obeh držav, zakaj nekate-
ra tehnična vprašanja za načrt rešitve so še potrebna posvetovanj.
V telefonskem razgovoru z istim dunajskim dnevnikom je predsed nik južnotirolske ljudske stranke Magnago izjavil, da ne verjame, da bi sestava nove vlade imela negativne učinke na pogajanja o Južni Tirolski. Zanj je zunanji mi-nhftr Norcu «šc nepopisana stran* in bo mogoče šele kasneje soditi o njegovi politiki.
BEOGRAD, 17. — V Beogradu se je danes začelo prvo zasedanje jugoslovansko - belgijskega mešanega odbora za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje, na katerem bodo razpravljali o razvoju gospodarskih odnosov med obema državama, o industrijski kooperaciji in njenih dosedanjih rezultatih, o tehničnem sodelovanju in proučili možnosti skupnega vlaganja za turizem. Pričakuje se, da bo v petek podpisan protokol o tem zasedanju.
merjavi s plačami poslancev precej nizke.
Položaj v državi ostaja vsekakor pod navidezno zaveso miru nejasen, ker so vsi viri informacij podvrženi strogi vojaški cenzuri, zanesljivost uradnih sporočil pa je precej dvomljiva.
Vladni glasnik Galvao je danes sporočil, da sta bivši predsednik Kubitschek in bivši guverner La-cerda, ki so ju aretirali v petek, zastražena v lastnih stanovanjih. Ko so ga vprašali, če je bil aretiran tudi bivši predsednik Quadros, ni glasnik ničesar odgovoril. Dejal pa je, da je bilo doslej aretiranih «samo» kakih dvesto oseb, od katerih 43 v državi Guanabara (Rio de Janeiro). Glasnik je zanikal, da bi bili aretirane odpeljali na oddaljeni otok Fernando de No-ronha, kjer so že leta 1964 odvedli politične jetnike. Večina aretirancev — je dejal Galvao — je zaprtih po vojašnicah.
Glasnik je tudi sporočil, da pripravlja vlada ukrep, s katerim bo za deset let odvzela vse politične pravice nasprotnikom obstoječega režima. Preklicani bodo tudi mandati poslancev zvezne in državnih skupščin, kakor tudi mandati poslancev okrajnih skupščin. Dodal pa je, da ni bil do sedaj še izdelan seznam imen.
V obveščenih krogih pa poročajo, da misli predsednik Costa y Silva kmalu izpustiti na svobodo številne ujetnike, katerim bodo odvzeli politične pravice. Tako bi morala biti kmalu osvobojena tudi Kubitschek in Lacerria.
liiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiliiiiiiiiii|ii||l,m,|„nill„nilllllll|l||n||||||l|||||||
ZASEDANJE CK KPC
Predsednik Smrkovski o gospodarstvu CSSR
Govorice o sovjetskem pritisku proti ponovnemu imenovanju Smrkovskega na predsedniško mesto
PRAGA, 17. — Na današnjem zasedanju CK KP Češkoslovaške je bila na dnevnem redu razprava o gospodarski politiki. Predsednik narodne skupščine Smrkovski je pou daril, da je osnovno sredstvo za rešitev češkoslovaškega gospodarskega položaja sprostitev ljudskih sil, in da je torej problem tesno povezan s politiko. Težko je, aa bi bil nekdo uspešen na delovnem mestu — je dejal Smrkovski — če ne more biti istočasno aktiven tudi na drugih področjih, predvsem na političnem.
Predsednik skupščine je poudaril, da se odnos med partijo in masami, ki se je po januarju začel oživljati, znova šibi, in da je to dejstvo osnovni problem sedanje politike partije. Vodilna vloga partije mora po mnenju Smrkovskega sloneti na političnem gibanju: ta vloga temelji tudi na oblasti, toda ne samo na njej. Oblast je trdna samo takrat — je dejal Smrkovski — ko jo mase priznavajo in ko sloni na naravni avtoriteti.
Na Češkoslovaškem se medtem mnogi sprašujejo, če bo ostal Smrkovski na čelu narodne skupščine. Sredi januarja bo ustanovljen novi zvezni dvodomni parlament, ki mu bo treba izvoliti predsednika. V tej zvezi se zdi, da izvaja Sovjetska zveza močan pritisk, da bi Smrkovski ne bil več imenovan na to mesto. Sam Smrkovski je izjavil, da bi se v tem primeru u-maknil iz političnega življenja.
O tem vprašanju piše danes list slovaških poljedelcev «Rolničke noveli, ki poudarja ((pozabljivost« sovjetskih voditeljev pri odgovarjanju na novoletne čestitke, ki jih je poslal tudi sam Smrkovski,, kateremu pa se za to niso zahvalili. List piše tudi, da je vzbudila veliko osuplost odsotnost Smrkovske-
ga na razgovorih v Kievu, o katerih ni bil predsednik skupščine niti obveščen. Tu pridejo v poštev tudi ustavni problemi, saj bi bil moral predsednik Svoboda po u-stavnih določilih obvestiti predsednika skupščine o svoji odsotnosti iz države, kot je storil celo 23. avgusta v tedanjem dramatičnem položaju.
«Rolničke noviny» piše tudi o normalizaciji odnosov med ČSSR in petimi državami Varšavskega pakta ter meni, da so v tem pogledu škodljive oddaje ilegalnega radia cVltava«, ki širi neresnične vesti o položaju na Češkoslovaškem. List poljedelcev pa ne omenja tednika «Zpravy», ki ga objavljajo sovjetske vojaške sile v CSSR. To dejstvo naj bi potrjevalo mnenje, po katerem bodo sovjetski list v kratkem ukinili. V Pragi menijo, da so se na razgovorili v Kievu sporazumeli za ukinitev lista, da pa so Sovjeti v zameno zahtevali, da bi začelo izhajati novo glasilo KPč «Trybuna*. Novi časopis naj bi vodil bivši ravnatelj Usta «Rude pravo« Svetska, ki so ga po 21. avgustu odstranili zaradi njegovega dobrohotnega stališča do zasedni-kov. Včeraj pa so uradno potrdili, da bo začela «Trybuna» izhajati sredi januarja.
Tiskovna agencija «ČTK» je sporočila, da se je namestnik zunanje ga ministra Vaclav Pleškot sestal danes v Moskvi s svojim sovjetskim kolegom Kuznetsovom. Na sestanku — pravi poročilo — sta razpravljala o skupnih problemih.
Danes je dospela v Prago delegacija sovjetskih gospodarskih izvedencev, ki jih vodi ministrski podpredsednik Nikolaj Baybabkov. Delegacija bo ostala na Češkoslovaškem sedem dni ter bo razpravljala o gospodarskem sodelovanju med SZ in ČSSR.
Proglas portugalskih socialistov na narod
LIZBONA, 17. — Zahteva po udeležbi na prihodnjih političnih volitvah in po ukinitvi cenzure je bila predložena portugalskemu ministrskemu predsedniku Marcellu Caeta-nu v posebnem odprtem pismu. To pismo, ki ga je podpisalo -.238 oseb, je bilo danes tudi izročeno tisku. Na to pismo, ki je pravzaprav proglas, pa je cenzura postavila svoj veto in torej ne bo objavljeno v portugalskih listih, razen če sam predsednik vlade ne odloči drugače.
V proglasu se podpisniki izrecno imenujejo «demokratski socialisti*, sovražniki «totaBtarnega socializma« ter branilci absolutne svobode glede ustanavljanja strank in mišljenja. Med podpisniki iz Lizbone, Porta, Brage, Coimbre, Leirie in drugih manjših krajev so odvetniki, zdravniki, časnikarji, inženirji, trgovci, industrijci in prvič tudi mnogo delavcev in študentov univerz.
Kot rečeno, je dokument sestavljen kot proglas, toda prvi izvod je včeraj izročilo predsedniku vlade Gaetanu pet podpisnikov. Med temi je Mario Soarss, socialistični voditelj, ki se je pred kratkim vrnil v Lizbono, potem ko je približno leto dni prebil v konfinaciji na tropskem otoku San Tome; nadalje časnikar Raul Rego, ki so ga v maju aretirali in potem izpustili na osebno intervencijo lizbonskega patriarha, kateremu je pisal dve pismi in ga prosil, nal označi položaj Cerkve na Portugalskem.
Ko govore najprej o liberalizaciji režima, zahtevajo podpisniki proglasa na narod veljavne potrditve te liberalizacije, kar naj se pokaže v ukinitvi edine vladne stranke (Uniao Naclonal) ter v vsaj minimalni osebni varnosti za vse državljane, pa naj bodo njih politične ideje kakršnekoli. Nadalje zahtevajo tak tiskovni zakon, ki naj enkrat za vselej ukine administrativno preventivno cenzuro, po-tem amnestijo za vse politične obsojence in pa tak volilni zakon, da bo zajamčil dostop v parlament res pravemu narodnemu predstavništvu.
Glede «ko!onialne vojne« podčrtavajo potrugaiski socialisti, da je šlo 48,7 odst. državnega proračuna za vojaške stroške in obsojajo mednarodna osamljenost, v kateri živi Portugalska. Nato zatrjujejo, da bodo kot socialisti predložili deželi alternativo, sprejemljivo kot volilno platformo Po njih mnenju pa je «poIitika liberalizacije edina možna politika v sedanjem trenutku*.
Potem ko omenjajo resnost novega študentovskega gibanja, ki je po njih mnenju simptomatično za slabo življenje vse dežele, obtožujejo podpisniki vlado, da ni znala s študenti dostojno ravnati in ja dopustila, da policija zasede univerzo.
Vsekakor velja podčrtati, da gra za manifest, ki bi res lahko postal osnova neke socialistične stranke na Portugalskem, kjer so od leta 1932 vse politične stranke razen vladne (Uniao Nacional) in monarhistične prepovedane, in da nihče od podpisnikov ni bil nikdar član vlade pred letom 1926, ko je prišel na oblast Salazarjev režim.
TUNIZ, 17. — Na povabilo tuniškega zunanjega ministra Burghi-be jr. bo od- 21. decembra uradni gost Tunizije zunanji minister SR Romunije Corneliu Manescu,
2 —
Ofenziva za «pacifikacijo» Južnega Vietnama v znamenju terorja
«Operacija Phenix» umori in ugrabitve
dejstvu, da so Američani zmanjšali število svojih vojaških svetovalcev v nekaterih južnovietnam-skih enotah.
Sajgonska vlada je imela za potrebno, da iz «čarovniškega cilindra* pričara novo psihološko orožje. Na pisalni mizi ministra za kmetijstvo se je znašel deset let star načrt o agrarni reformi; načrt, ki ni bil nikoli uresničen in ki ga je že prekril prah časa. Američani so že pred enim letom v zaupnem vladnem poročilu priznali, da je FNO na ozemlju, ki je pod njeno kontrolo, razdelila med kmete več zemlje kot sajgonska vlada na vsem nacionalnem ozemlju. Sedaj skuša Sajgon te podatke z nepričakovano akcijo po-
staviti na glavo in jih obrniti sebi v prid.
V Južnem Vietnamu ima danes človek vtis, kot da je vse, kar se dogaja, že priprava za prihodnje splošne parlamentarne volitve.
Bob Hope v Vietnamu
Ameriški komik, Bob Ilope, ki v svoji dolgi karieri še nikoli ni pozabil na ameriške vojake v tujini, je zdaj odpotoval v Južni Vietnam, kjer bo zanje med božičnimi prazniki nastopal na vrsti prireditev. Z njim se bo te turneje udeležila tudi nova miss sveta, Avstralka Penelope Plummer.
...................................................................................................................*»•*•■■>..........■".....mu..........*......n.......n................m .......................................................................................................................................................................
NEDALEČ OD KRAJA, KJER BI MORALI PLAČATI BANDITOM ODKUPNINO ZA IZPUSTITEV UGRABLJENEGA MANNATZUJA
Med nočno akcijo policija aretirala 3 osebe iz Orgosoia
Eden od aretiranih naj hi bil v prijateljskih stikih z banditom Mesino
OAGLIARI, 17. — Danes ponoči so z akcijo, ki jo je vodil kvestor iz Cagliarija s sodelovanjem poveljnika karabinjerske skupine, a-retirali tri prebivalce Orgosoia, o katerih so sumili, da so bili zapleteni v poskusno ugrabitev in-dustrijca Troisa. Pod isto obtožbo je že sedem oseb v zaporu, med katerimi je tudi žena lastnika kamnoloma v Saruleju Mariuccla Cad-deo.
Vse tri so aretirali v bližini kraja, kjer bi morali svojci ugrabljenega posestnika iz Cagliarija Antonia Mannatzuja, katerega so banditi odpeljali 18. novembra, pustiti odkupnino.
jem, ki 'bi ga morali plačati banditom. Ob poti so bili na preži tudi agenti letečega oddelka, vendar kaže, da se Mannatzujevi e-misarji niso zavedli domenjenega znaka, ki je bil ob cesti. Na nekem prometnem znaku je bila obešena motika in prav s tega kraja so agenti začeli preiskovati o-kolico in zajeli 36-Ietnega Giovan-nija Antonia Lupuja, njegovega 41-letnega bratranca Raimonda in 66-letnega pastirja Giuseppeja Piuja.
V Južnem Vietnamu se je znova razbesnela «bitka za pacifikacijo»; izraz je spet prišel v modo. «Kdor bo dobil to bitko, bo dobil vojno*, pravijo ameriški strokovnjaki v Sajgonu, ki so skupaj z južnimi Vietnamci začeli izvajati program »pospešene pacifikacije*, katerega smoter je izriniti FNO s podeželja; vzporedno s tem se odvija »operacija Phenix». Njen uradno priznani smoter je, sistematično uničiti politične kadre FNO, katerih število cenijo na 75 do 80 tisoč. Posebne, za «operacijo Phenix» pripravljene ekipe, ki jih sestavljajo ameriški in južnovietnamski diverzanti in kontrateroristi, po vaseh in zaselkih ubijajo in ugrabljajo aktiviste in predstavnike FNO.
Ameriški svetovalci, dodeljeni itabu »operacije Phenix», priznavajo: »Gre za sistematično, brutalno in fizično uničevanje političnega tkiva, ki so ga vzpostavili komunisti. Metoda je prav ista, kot jo uporabljajo agenti FNO.»
Zakaj ta divjaški boj? FNO je 5. marca objavila program, kako dobiti popoln vpliv nad prebivalstvom.
Uresničevati so ga začeli junija in to v dokaj ugodnih okoliščinah, ker je spričo začetka pariških razgovorov nekoliko popustil ameriški in aajgonski pritisk. Danes Američani odkrito priznavajo: FNO ima v popolni oblasti 17 od 44 provinc;
5 velikih mest in 1241 od 2541 vasi v Južnem Vietnamu. V teh krajih so bile volitve, včasih pri belem dnevu.
Toda FNO še nima v svojih rokah Sajgona, čeprav deluje v mestu več kot 1.000 «kadrov»; samo v pristaniški četrti se ji je posrečilo vzpostaviti revolucionarni komite. V predmestjih se vsako noč odvija zagrizen politični boj; aktivisti, ljudje-sence, ki pridejo in spet izginejo, imajo v zavetju policijske ure politična zborovanja po vijugastih uličicah, kamor si ne upa stopiti noben policaj, ali v razpadajočih kočah najbolj bednih mestnih četrti.
Nasprotnika sta torej postavila na glavo svojo dosedanjo taktiko.
FNO, ki je doslej nesporno kontrolirala vsaj polovico podeželja, skuša vzpostaviti svojo oblast v prestolnici. Američani, ki so si takoj po prihodu generala Creightona A-ramsa prizadevali obvladati mesta, da bi se izognili novi «krvavi kopeli*, kakršna je bila novoletna ofenziva FNO, pa prodirajo sedaj v močvirja riževih polj. To seveda ne poteka brez presenečenj: minuli teden so 10 kilometrov od Sajgona odkrili betonski most, ki ni zaznamovan na nobeni vojaški karti; «najbrž» so ga zgradili gverilci FNO...
Te dni postajajo vse bolj pogosti spopadi na dveh, za obe strani strateško najbolj pomembnih področjih; na območju Sajgona in na petih milijonih hektarov riževih polj, v Delti. Ti dve področji sta prvi in poglavitvi cilj »operacije Phenix».
Boj je trd in zagrizen. V Sajgonu menijo, da bi nasprotniku lahko priskočile na pomoč 4 divizije, ki so zbrane ob kamboški meji, če bi se pokazala potreba za to. Toda to je grožnja, ki bi se lahko uresničila šele v prihodnosti. Sedanje skrbi sajgonske vlade pa so politične narave
Budisti so znova nemirni. Zahtevajo «najprej mir, potem pa politične diskusije. Prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama so si razlagali kot začetek ameriškega dezangažiranja v Vietnamu; potrdilo za tako sklepanje so videli v
HA PRIGOVARJANJE ITALIJANSKE ZVEZI lltliOVCEV (CONFCOMMEKCIO)
Zavirati je treba izdajo novih trgovskih dovolilnic
Problem je pereč tudi na našem področju
Sneg je že pobelil vrhove in privablja vedno več mladine na bele poljane
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Milijon ton prometa v koprskem pristanišču
Sestanek komisij za mednarodna vprašanja pri SZDL
V koprski luki so v ponedeljek presegli milijon ton prometa. To je pomemben dogodek v zgodovini pristanišča. Tej številki so se približevali že lani (okrog 967.000 ton), vendar v celotnem učinku. Ker bosta do konca leta pristala v koprski luki še dva tankerja in še nekaj drugih ladij, računajo, da bodo do konca leta presegli milijon sto tisoč ton prometa.
Tudi letos se je v skupnem prometu povečal delež tranzita (okrog
300.000	ton), nov element pa je nafta, ki so jo v poldrugem mesecu pretovorili okrog 100.000 ton. Koprska luka se nadalje uspešno razvija kot specializirana luka za južno sadje. Letos so namreč pretovorili že okrog 140.000 ton južnega sadja.
ji začeli po zasliševanju sedmih oseb, ki so jih obtožili poskusne ugrabitve Troisa. Preiskovalni organi so tudi mnenja, da obstaja povezava med skupinami banditov, ki so ugrabili Tondija, Ticco, Leddo, Onnija in Mannatzuja ter poskusili ugrabiti Troisa.
Čeprav vsi ti še niso imeli nikoli opravka s sodiščem, so sumili, da so v stikih z banditi, zaradi česar so njihova stanovanja večkrat preiskali. Dokazov proti Sinoči so predstavniki Manatzu- nJim ni bil°> vendar so domnevali, da je bil Giovannj Antonio prijatelj bandita Mesine.
Vse kaže da so današnjo akci-
jevih svojcev šli z mercedesom u-grabljenega posestnika po cesti med Fonni in Mamolado z denar-
Mariuccia Caddeo po aretaciji zaradi poskusne ugrabitve sardinskega industrijca Franca Troisa. Caddeova je prva ženska, ki je končala pod to obtožbo za zapahi
Ministrstvo za Industrijo in trgovino je na prigovarjanje glavnega sveta Italijanske zveze trgovcev (Confcommercio) te dni izdalo o-krožnico, s katero poziva pristojne oblasti, naj kolikor mogoče zavrejo izdajo novih trgovskih dovolilnic (licenc) v državi, predvsem pa izdajo dovolilnic za odprtje novih trgovin s prehrambenim blagom.
Ministrstvo Je po vsem tem osvojilo stališče Confcommercio, da je italijansko tržišče danes prenasiče-no s trgovinami, ki se bavijo s prodajo najrazličnejšega blaga na drobno, predvsem pa prehrambenih artiklov, ter da bodo koristi domačih trgovcev, trgovske mreže in samih potrošnikov bolje zaščitene, če bodo pristojne oblasti v prihodnje zavrle izdajo novih dovolilnic. V Italiji je res razmeroma zelo visoko število prodajaln najraz-ličnega blaga, ki se odlikujejo po zelo skromnih razsežnostih, in pa po zelo omejenem obsegu poprečne prodaje na leto, tako da so njihovi splošni stroški nevzdržno visoki To nujno sili trgovce, da si medsebojno ostro konkurirajo, in da prehaja včasih ta boj v hude ostrine in v škodljiva pretiravanja.
Ministrstvo v svoji okrožnici svetuje pristojnim oblastem, naj skušajo kolikor mogoče ustreči željam trgovcev, ki bi radi razširili izbiro blaga, na prodaj v njihovih trgovinah. S tem naj bi dosegli,
da bi se zmanjšalo število prosilcev za nove neodvisne dovolilnice, obenem pa bi prizadetim trgovcem zagotovili širši obseg poslovanja. Ker se mesta širijo v podeželsko zaledje, tako da se demografski pritisk ob robovih veča, medtem ko se v samem središču manjša, pa naj sl oblastveni organi prizadevajo, da bi se čim več dovolilnic «selilo» iz središča navzven, tako da bi njihovo število ne naraščalo nesorazmerno z globalnimi potrebami prebivalstva. Predvsem naj bi to veljalo za trgovine s prehrano in za razne prodajalne blaga za široko potrošnjo Ministrstvo nadalje priporoča, naj pristojne oblasti ravnajo zelo previdno, ko gre za podeljevanje novih dovolilnic, ter naj v vsakem primeru temeljito proučijo tržišče in njihove dejanske potrebe. Prefektom pa priporoča ministrstvo v omenjeni okrožnici posebno previdnost pri izdajanju novih dovolilnic za odpiranje samopostrežnih trgovin, oziroma za odpiranje velikih trgovskih hiš in magacinov. Uvajanje teh novih oblik trgovanja naj bi ne povzročalo novih socialnih problemov na prizadetih področjih, zato naj bi bilo izdajanje ustreznih dovolilnic tesno povezano s skrbnim ugotavljanjem, ali je položaj na določenem področju res dozorel za odprtje novih supermarketov, ali ne, in to v splošni težnji k temu, da bi
prodiranje velikih trgovskih hiš v obstoječo razpečevalno mrežo ne povzročilo gospodarskih kriz, katerim smo v zadnjem času vse pogosteje priča v italijanskih mestih.
Tudi na našem področju je to vprašanje že dalj časa na dnevnem redu ter se z njim živo ukvarjajo stanovske organizacije, v katerih so organizirani tukajšnji trgovci. V tržaški občini ima pojav naslednje razsežnosti: če opustimo dovolilnice, ki se nanašajo na lekarne In prodajalne tobaka ter drugega monopoliziranega blaga, in pa dovolilnice za javne lokale, je bilo v okviru občine konec lanskega leta nekaj nad 5.800 dovolilnic za stalne trgovine ter skoraj 900 kramarskih dovolilnic. Od omenjenih 5.800 «stalnih» dovolilnic, se jih je 4.272 nanašalo na trgovine s prodajo na drobno, in to: 2.064 trgovin s prehrano, 1.980 trgovin z drugim blagom, ter 228 «mešanih» trgovin, to je trgovin, v katerih se poleg prehrambenih prodajajo tudi drugi artikli.
V ostalih občinah tržaške pokrajine pa Je bilo ob Istem času 617 «stalnih» in 66 kramarskih dovolilnic. Posamezne občine so štele: Devin-Nabrežina 192 stalnih in 17 kramarskih, Dolina 80 in 10, Milje 316 in 30, Repentabor 18 stalnih in nobene kramarske ter Zgonik 11 stalnih in 9 kramarskih dovolilnic.
Ze več dni ga pogrešajo
Jugoslovanski znanstvenik izginil v Braziliji
RIO DE JANEIRO, 17. — Brazilska policija že nekaj dni išče jugoslovanskega znanstvenika 35-letnega prof. Dobrivoja Popoviča, ki ga že nekaj časa pogrešajo. Popovič je odpotoval iz Ria de Janel-ro in je bil namenjen v Sao Pau-lo. Ne vedo, če je odpotoval z vlakom, letalom ali z avtom, vendar v Sao Paulo ni nikoli prispel. Vse njegove osebne stvari so v stanovanju, ki ga je imel v Riu. Popovič je proučeval Inženjerijo, njegov^ žena pa je z dvema otrokoma v Nemčiji.
VČERAJ KMALU PO 5. URI ZJUTRAJ PRI COMU
Trije mrtvi in trije ranjeni pri trčenju tovornih vlakov
Nesreči so botrovale pokvarjene zavore
COMO, 17. — Danes zjutraj nekaj minut po peti uri je prišlo malo pred predorom na italijansko - švicarski meji do trčenja dveh tovornih vlakov. Po prvih podatkih je vlak, ki je odpotoval iz Milana in je bil namenjen v Como, privozil s precejšnjo hitrostjo na postajo Como-S. Giovanni, pri čemer je osebje sprožilo sireno. Zelo verjetno se je zavedlo, da zavore ne delujejo. Postajno osebje ga je hotelo usmeriti na drugi tir, vendar tega ni bilo mogoče, ker so bili vsi zasedeni, šele kasneje so ga spravili na drugi tir, toda na tem je bil drug vlak, ki je čakal na znak za nadaljevanje vožnje. Trčenje je bilo neizbežno. Sprevodnik ustavljenega vlaka je skočil z lokomotive, strojevodja in njegov pomočnik pa sta se vle-gla na tla. Tako so si vsi trije rešili življenje. Trčenje pa se je tragično končalo za osebje vlaka, ki je trčilo: vsi trije so se umaknili v zadnji del lokomotive, kjer so ostali stisnjeni med razbitinami.
Po petih urah dela se je gasilcem, ki so se morali posluževati varilnih naprav, posrečilo rešiti izpod zvite pločevine enega od že-
iiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMMiiihftfiiiiiHiiuMiuiiimuHimimiHiuiifnumiHiiiin
ZAMISEL AMERIŠKEGA POLKOVNIKA JE PADLA V VODO
«0rlovega gnezda» ne bodo spremenili v Hitlerjev muzej
V bivši rezidenci diktatorja v Berchtesgadnu je sedaj rekreacijski center za ameriške vojake
BERCHTESGABEN, 17. — Poveljstvo ameriških oboroženih sil v Evropi je imelo namen spremeniti znano «Orlovo gnezdo* bivšega nemškega diktatorja v Berchtesgadnu, ki je sedaj rekreacijski center ameriških vojakov v Evropi, v «Hitlerjev muzej*.
Novi direktor centra je sklenil preurediti sobi Hitlerja in Eve Braunove in razstaviti nekaj tipičnih predmetov iz zgodovine »tisočletnega reicha*.
Turistični urad v Berchtesgadnu se je proti vil tej pobudi, ker se je bal, da bi ustanovitev »Hitlerjevega muzeja* škodila dobremu glasu tega planinskega centra.
Iz Bonna javljajo, da tega muzeja ne bodo uredili. Vse kaže, da so opustili načrt polkovnika Clarka, ki je hotel urediti nekaj soban s pohištvom, ki je pripadalo Hitlerju in Evi Braunovi.
Za zadevo se je zanimal celo vrhovni poveljnik ameriških sil v Evropi general Polk. In to zaradi protestov občinskih organov v Berchtesgadnu. Občinski svetovalec Mueller je celo zahteval poseg načelnika bavarske deželne vlade Goppela.
PO 50 LETIH ZAPORA
«Kralj tatov» zopet na svobodi
RIO DE JANEIRO, 17. — Legendarnega ((kralja tatov« Gina A-mleta Meneghettija, ki se je rodil v Italiji in se je kot mladenič izselil v Brazilijo, kjer je kradel na debelo, so Izpustili na svobodo. Meneghetti, ki je star 91 let, je preživel v zaporu 50 let.
Meneghetti je prišel na svobodo na podlagi amnestije, ki jo Je guverner objavil za božične praznike, čeprav kot «superkriminalec» ne bi smel priti v poštev, so ga vseeno izpustili Iz zapora prav zaradi njegove starosti.
Bandit Congiargiu pred sodiščem
8 let in 10 mesec«v
za posest orožja
CAGLIARI, 17. — Danes zjutraj so sodili po hitrem postopku sardinskemu banditu Leonardu Con-giargiuju, ki so ga prejšnji petek zajeli sredi Carbonije. Ker je bil bandit oborožen (pri sebi Je imel dve ročni bombi, samokres z dve-
ma saržerjema in dve bodali) je prišel po novem zakou o posesti vojnega orožja po hitrem postopku pred sodnike, ki so ga obsodili na 8 let in 10 mesecev zapora ter na 580.000 lir globe. Bandit bo moral prestati tudi kazen 19 let zapora, na katero so ga obsodili zaradi poskusne ugrabitve šolskega ravnatelja Pisuja. Congiargiu se bo moral v kratkem zagovarjati tudi zaradi organizacije poskusne u-grabitve industrijca Catteja.
Banditov zagovornik je zahteval priznanje olajševalnih okol-j nosti z izgovorom, da se Congiar- I
lezničarjev, ki so ga hudo ranje- katero preiskujejo delovanje astro-
nega odpeljali v bolnišnico, kjer pa je kasneje podlegel poškodbam. Tragični obračun nesreče je torej trije mrtvi in trije ranjeni, med tem ko domnevajo, da znaša materialna škoda 600 milijonov lir.
Medtem ko je ustavljeni vlak o-stal na tiru, se je kompozicija, ki je treščila, iztirila. Prvi vagon se je zagozdil v lokomotivo, ostalih osem se je prevrnilo, enega od teh pa je celo dvignilo pri čemer je podrl nekaj stebrov električnega omrežja.
Promet na progi Como-Chiasso je ustavljen, mednarodne vlake pa so usmerili do železniške postaje Luino.
navtovega srca, lahko postane občutljiva nakazovalka prvih pojavov v zvezi z odklanjanjem tujka v pacientovem organizmu. O tem sta poročala dr. Berry in dr. Diet-lein, sodelavca vesoljskega centra NASA v Houstonu. Pri raziskavah sodelujeta tudi dr. Bamard iz Ca-petovvna in houstonski dr. Cooley.
Zaradi klevetniških člankov
Zahodni novinarji nezaželeni v Kambodži
PHNOM PENH, 17. — Danes je kamboško ministrstvo za informacije javilo, da ne bodo izdali nobenega vizuma, niti turističnega, zahodnim novinarjem. Izjeme bodo samo tisti, ki so «na belem seznamu ministrstva«.
V poročilu je navedeno, da So ta sklep sprejeli, ker so številni novinarji, ki so dobili dovoljenje, da si ogledajo Kambodžo med novembrskim praznovanjem neodvisnosti, izrabili priložnost za objavo člankov klevetniške vsebine.
Brigitte Bardot ima novega prijatelja, Pata (Jillesa, ki ji zvesto in vdano sledi na njenih potovanjih
17 milijonov lir plena
Drzen rop sredi Pariza
PARIZ, 17. — štirje zamaskirani banditi so danes zjutraj napadli v m središču Pariza uslužbenca bančnega zavoda «Societe Ge-
giu ob aretaciji ni upiral. Bombe, I nerabki bd moraTIzSmdruž'
lahko «podržal», medtem ko
,r-----	.. milijonov lir).
samokres rahn	*e Roparji so se skrili za majhnim
rrss aa;—	VA-ttss
ki je vsak dan razdeljeval drobiž podružnicam.
Dogodek se je pripetil v prisotnosti kakih 50 oseb. Čeprav so mu banditi grozili z orožjem, se je uslužbenec hotel upreti njihovi zahtevi. Roparji pa niso oklevali in so ga ustrelili v trebuh. Takoj zatem so pobrali vrečo z denarjem in stekli do avta, ki jih je čakal s prižganim motorjem v bližini. Da bi preprečili vsak poskus zasledovanja, so banditi večkrat u-srelili v zrak.
Beatrice Arnac v Milanu
Od 18. do 20. t.m. bo v Milanu nastopala znana izvajalka francoskih popevk, Beatrice Arnac. Za sabo ima sijajno preteklost naj si bo kot igralka, pevka in plesalka. Odkar se je prod osmimi leti posvetila samo petju, se je uvrstila med «zvezde» francoskega šansona. Vsebina njenih popevk je vzeta iz del Bertholda Brechta, Rudyarda Kiplinga in drugih. Skupaj z Ar-nacovo bosta v Milanu nastopila kitarista Bernard Pierrot in Daniel Dossman, ki bosta izvajala dela Bacha, Scarlattija, Bartoka in De Faile.
Alain Delon prihodnje leto
Alain Delon trenutno snema film «Jeff», zgodbo o gangsterju. Prihodnje leto bo zelo zaposlen. Nastopal bo tudi na televiziji, skupaj s Claire Jeanmarie in Rudolfom Nurejevim. Prihodnjega mai|:a bo snemal film o silicilijanski mafiji, kjer bosta nastopala tudi Jean Ga-bin in Lino Ventura. Posnel bo na plošče neko pesem in se za to tudi pripravlja tako, da skuša izpopolniti svoj glas. Proti koncu prihodnjega leta bo, skupaj s Catherine Daneuve, nastopil v glasbeni komediji, ki jo bo pripravil Michel Deville. Že v kratkem se bo ločil od svoje žene Nathalie.
Nevarnosti v vesolju
Morebitne koristi za ljudi pri presaditvah srca
Sedemdesetletni ameriški znanstvenik švicarskega rodu Fritz Zwic-ky, profesor na tehnološkem inštitutu v Kaliforniji, je opozoril na možnost, da se trije astronavti, ki se bodo v vesoljski ladji »Apol-lo* odpravili na pot okrog Lune, ne vrnejo živi, če bi nenadoma prišlo do močnih izbruhov na sončni površini.
Med strokovnim zborovanjem o vesoljski medicini je dr. Zwicky dejal, da glede na potek 11-letnega ciklusa proti koncu letošnjega decembra pa ni pričakovati takih pojavov na površju Sonca.
Na simpoziju je bilo med drugim slišati mnenje, da se pacientom, ki so na tem, da jim na operacijski mizi presadijo tuje srce, morda obetajo velike koristi od sedanjih raziskav v okviru ameriškega vesolj-■Iškega načrta «Apollo». Naprava, s
Zaradi kršitve prometnih zakonov
Deset dni zapora za Cassiusa Claya
MIAMI, 17. — Bivši svetovni prvak težke kategorije Cassius Clay s®. ^ v‘-’eraj prijavil vodstvu jet-nišnice v Dade, kjer bi moral presedeti deset dni zapora, na katere je bil obsojen zaradi kršitve vrste prometnih zakonov.
Pred odhodom v zapor je imel Clay, ki je izgubil svetovni naslov, ker ni hotel služiti vojaščine, v pisarni njegovega odvetnika kratko tiskovno konferenco, med katero je izjavil, da ima namen kot minister «črnih muslimanov* spoštovati zakone.
Domnevajo, da bo Clay vložil priziv proti obsodbi in da verjetno ne bo presedel celotne kazni.
V oljarnah na koprski obali so začeli predelovati prvi letošnji pridelek oljk. Letos sta začeli delati dve novi oljarni in sicer na križišču Šmarje in v Izoli ter dve zasebni — v Krkavčah in na Plavjah. Žal pa je letošnji pridelek za o-krog 50 odstotkov slabši od poprečnega. Nastavek je bil že v cvetju slab, mnogo pridelka pa je uničila še oljčna mušica. Kljub vsemu bo letos na koprski obali še zmeraj okrog 45 vagonov oljk pridelka.
Prihodnje leto računajo, da se bo promet povečal na milijon 800.000 ton. K temu povečanju bo največ prispevalo novo petrolejsko pristanišče, saj je v načrtu pretovor 800 tisoč ton nafte. Predvideno znatno povečanje prometa, pa seveda postavlja pred luko nove probleme, predvsem v zvezi z železnico. Na progi Koper-Prešnica bi bilo nujno potrebno^ zgraditi nova izogibališča in povečati število vlakov. O tem vprašanju se bodo v kratkem posvetovali predstavniki luke in železnice.
* * *
V	mlekarskem obratu koprske A-grarie so izročili v uporabo najsodobnejše naprave za predelavo in pakiranje mleka. Gre za homogeni-zator, za polnilnico ter za naprave za pakiranje mleka v plastične zavitke. Uredili so tudi kotlovnico na mazut. Nove naprave bodo omogočile, da bo manipulacija z mlekom bolj higienična, da se bodo bolj kot doslej ohranili vitamini, s homogenizatorjem pa se bo maščoba enakomerno razdelila po vsem mleku.
Nove naprave so stale 90 milijonov starih dinarjev. Prihodnje leto pa bo mlekarna zgradila še novo stavbo s hladilnimi napravami.
# * #
V	restavraciji hotela Triglav v Kopru je založba Lipa organizirala tiskovno konferenco s sprejemom ob izidu dveh domačih novitet Mimi Malenškove «Poslušaj, zemlja!* in Cirila Zlobca «Pesmi jeze in ljubezni*.
* * #
V	hrvatski Istri so v nedeljo izročili namenu 16 km dolgi prenovljeni cestni odsek Pazin-Podpičan. S to cesto je vzpostavljena neposredna zveza med vzhodno in zahodno obalo Istre, oziroma je razdalja skrajšana za okrog 50 kilometrov. Dela so stala okrog 15 milijonov novih dinarjev.
* * »
V	Kopru sta se sestali komisiji za narodnostna vprašanja pri okrajnem odboru SZDL na Reki in pri obalni konferenci SZDL v Kopru. Prisotni so bili tudi predstavniki izvršnih svetov Slovenije in Hrvat-ske. Glavna tema posvetovanja je bila, da bi vskladili oziroma enotno obravnavali vprašanja, ki zadevajo italijansko narodnostno skupino v obeh republikah. V zvezi s tem so se zavzeli za ustanovitev posebne komisije pri SZDL, ki naj bi izoblikovala enoten koncept, kako prilagoditi _ mrežo italijanskih manjšinskih šol sedanjim potrebam. Nadalje so predlagali sodelovanje med' ljubljansko in zagrebško televizijo pri oddajah, namernenih italijanski manjšini na Reki. Govor je bil tudi o financiranju dejavnosti Italijanske unije za Istro in Reko ter raznih kulturnih ustanov, kot sta reško gledališče in založniško podjetje EDIT. Predlog proračuna Unije znaša 290 tisoč novih dinarjev, od tega bi 20 odstotkov prispevala Slovenija. Končno so na sestanku obravnavali nekatere predloge sprememb obeh republiških ustav, kar zadeva manjšino ter se pogovorili o programu nrireditve ob 25-letnici ustanovitve Unije.
* * #
V	Kopru so podelili osebne diplome in 217 značk najzaslužnejšim krvodajalcem koprske občine. Osebne diplome so prejeli Andrej Bonača, Alojz Centrih, Maks Jereti-na in Rudolf Marolt, ki so 20 in večkrat darovali svojo kri. Krvodajalcem sta se zahvalila predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan in upravnica transfuzijske postaje v Izoli dr. Božena Žen.
* # #
Učenci osnovne šole Pinka Tomažiča v Kopru so v soboto proslavili «Dan šole* v spomin na tržaškega narodnega heroja, po katerem se šola imenuje. Hkrati so tudi proslavili 10 letnico obstoja šole. Kra5ša slovesnost je bila pred spomenikom pred šolo, zatem pa je bila kulturna prireditev v koprskem gledališču.
Dva elegantna ženska, plašča. Prvi — Tricft — v jacquardu s plavo-belim vzorcem in z belim usnjenim pasom; drugi — Fabiani — črn« barve z belo-črnlm šalom. (Ente Italiano deda Moda — Turin)
PRED NOCOJŠNJIM NASTOPOM REŠKEGA GLEDALIŠČA
Pozdrav reškim gostom
Danes zvečer bo nastopila kot gost tržaškega Slovenskega gledališča Drama reškega gledališča «Ivan Zajc*.
Z nocojšnjim nastopom bomo povsem spoznali to gledališko hišo, ki nam je pokazala svoje glasbene dosežke 10. marca 1967 z opero »Ero z onega sveta* ter 16. maja 1968 baletne z «Ostržkovimd fantazijami* in «Lectovim srcem*. Ljubitelji gledališča pa so verjetno spoznali tudi zadnjo vejo tega mogočnega kulturnega drevesa — italijansko manjšinsko gledališče, ki je lani gostovalo v Trstu v Teatro Nuovo.
Drama reškega gledališča Ivan Zajc deluje na Reki že 22 let. Ustanovljena je bila oktobra 1946 z igralci in igralkami bivše kulturne grupe «Otokarja Keršovani* (partizanska kulturna grupa), v kateri so delovali najvidnejši jugoslovanski umetniki kot Marija Cr-nobori, Viktor Starčič itd. Igralski kolektiv šteje 30 članov, režije so zaupane dvema stalnima režiserjema. Vsako sezono naštejemo okrog šest premier s 150—160 ponovitvami. Delokrog reškega gledališča ni omejen samo na Reko, temveč je sestavni del njihovega delovanja tudi gostovanje po Istri, Gorskem Kotaru, hrvaškem Primorju in otokih. Vidnejša gostovanja o-pravlja gledališče v Zagrebu, Beo-. gradu, Novem Sadu, Osijeku in Splitu. Pogosta so tudi gostovanja na hrvaški televiziji in radiu.
Slovensko gledališče v Trstu je dvakrat posredovalo svojemu občinstvu Držičeve komedije: prvič v sezoni 1951—52, ko smo igrali «Dundo Maroje* (režija Modesta Sancina), drugič pa v sezoni 1962 do 1963, ko smo postavili na oder »Lazarja s p’d klanca* (režija Mo-dest Sancin in Adrijan Rustja). Obakrat je občinstvo z navdušenjem sprejelo naši postavitvi in, če hočemo biti vraževerni, pravijo, da v tretje gre rado. To bo dokazala nocojšnja uprizoritev reškega ansambla.
Ne bomo morili naše gledalce z dolgimi traktati, čeprav so se o Držiču in njegovih delih res pisali; prikazali bomo le kakšno misel, da osvežimo literarno znanje.
Držiči so bila stara aristokratska rodbina, ki se je, po vseh znakih sodeč, preselila iz Kotorja v Dubrovnik sredi XII. stoletja. Njeni člani so skozi polni dve stoletji zavzemali važne položaje v Dubrovniški republiki. Proti koncu XIV. stoletja je umrl zadnji Držič. — plemič, kajti kasnejši potomci družine Držič so bili navadni meščani. V XV. stoletju se Držiči ukvarjajo s trgovino in drugimi dejavnostmi in uspe jim deloma z ženitvenimi zvezami nakopičiti precejšnje bogastvo in ugled v Dubrovniku. K temu so pripomogli tudi mnogi šolani člani rodbine, v glavnem duhovniki. Eden teh je bil prvi dubrovniški lirski pesnik v narodnem jeziku Djure Držič, ki je živel od leta 1461 do 1. 1501.
Starši Marina Držiča so imeli dvanajst otrok, od katerih se je Uajmlajši Marin rodil leta 1568, Umrl pa leta 1567. Podatki o njegovem življenju so precej skopi. Niso znana vsa dejstva, ki bi bila Potrebna, da bi se popolnoma poglobili v njegovo osebnost, vendar je jasno, da je bilo njegovo življenje, življenje pravega človeka renesanse — polno doživetij in dogodkov v stilu burnih življenjepisov renesančnih ljudi, ki so v svojem prebujenem individualizmu Pretrgali verige srednjeveškega suženjstva veri in teologiji in so nebeško cesarstvo spustili na zemljo,
prirodo spremenili v raj, človeški razum pa postavili na podstavek, na katerem je v srednjem veku neoporečno stala božia volja.
Držič ne odeva akcijo s težkimi okrasi retorike, katera ovira gibljivost in živahnost odrskih premikov. Pri Držiču ni najti nobene fraze, nobenega trenutka, ki bi oviral akcijo. Vse poteka naravno, vsaka stvar je na svojem mestu in v določenem trenutku. Držič je bistre in zdrave primorske nravi in vse njegove scene in osebe so jasne prav tako, kakor so lato ko jasni obrisi dreves, hribov, hiš, ljudi in horizonta v svetlem jadranskem jutru. Zato je prosojnost Držičeve vsebine nadvomljiva. če dodam*) tej bistrini še mediterasnki temperament, 'ki ne trpi odlašanja in ki tudi v vsakdanjem življenju rešuje vse hitro, pa nam ne bo težko uganiti tajinstvene raz-
loge, kateri ohranjajo dela Marina Držiča večna in življenjskost teh neokrnjeno, kljub vplivom časa.
Marinu Držiču se moramo zahvaliti, da je njegov čas — doba v kateri je živel, še danes živ v vsej svoji romantični skromnosti. Vsekakor so njegova dramska deja podobna vrvežu, v katerega se je vpletel razuzdan, vesel in pisan svet ljudi, ki se z vrtoglavo brzino vrtijo na našem vidnem polju imenovanem — scena — po vseh zakonih dramskega ritma, tako da se ta pisan renesančni spektakel pretvori v ogenj, ki plamti, šumi in prasketa ter meče na gledalce svoj topli sijaj.
Pred nocojšnjim srečanjem izražamo umetnikom reške Drame ter direkciji toplo dobrodošlico ter jim želimo, da bi se prijetno počutili v naši sredi.
ADRIJAN RUSTJA
Z vokalno-instrumentalnega koncerta, kj ga je priredila Glasbena matica v soboto v Kulturnem domu, naslednjega dne pa v Idriji: na sliki orkester GM, mešani zbor prosvetnega društva iz Trebč in solista Vilma Bukovčeva in Rudolf Franci med izvajanjem programa
pod vodstvom Oskarja Kjudra.
iii lunini im n n lii n im m m iiii umu urnim im n u n  ..................................... imiimiiiiiiimiiiiiuiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii«iiiii!uiiiiiiiimiiiimmimiiiimiiiiiiiiiimiiimiiiii
RAZSTAVA, KI SI JO JE VREDNO PODROBNO OGLEDATI
Sto let prosvetne dejavnosti v Skednju in na Kolonkovcu
Od podoknice škedenjskih fantov črnogorskemu knezu Mirku leta 1863, do popevkarskih tekmovanj, žilave borbe v dobi fašizma, pa vse do novejših, že današnjih dni
V svojem kratkem zato pa zelo konciznem nagovoru ob otvoritvi razstave o prosvetnem in kulturnem življenju Skednja in Kolon-kovca v sto letih je dr. Drago Dolgan v soboto zvečer na zelo preprost, vendar pa tako prepričljiv način povedal, kako je nemogoče pričakovati od našega mlajšega rodu, da bi svojo sedanjost povezal s preteklostjo našega človeka na tej zemlji, ko pa vendar ne pozna dovolj naše in zato tudi svoje zgodovine. To velja tako za slovensko mladino, ki je iz katerega koli razloga prenehala s šolanjem že po dokončanju obvezne šole in se zaposlila, kot tudi za šolajočo se mladino, ki v šoli mnogo premalo zve o naši, krajevni, domači zgodovini Brez poznavanja te zgodovine pa more mladina kaj lahko izgubiti tla pod nogami in zakolebati, če ne celo se izgubiti, utonit' v tujerodnem oko1 lju, v tujerodni miselnosti
Zares si ne utvarjamo, da bomo s tem kratkim zapisom, s-lemi bežnimi vtisi z razstave, ki smo jo pravkar omenil), zmpolnUi vrzel, ki se v tem smislu opaža med slovensko mladino na Tržaškem in ne le na Tržaškem, Vsekakor pa računamo, da bo ta naš kratek in vsekakor pomanjkljiv oris razstave navedel koga, da si razstavo ogleda. Čeprav je res, da gre za razstavo le enega predela našega mesta, za predel Skednja in Kolonkovca, menimo, da bi ogled te razstave ne škodo val nikomur, ne mlademu ne odraslemu človeku tega ožjega predela mesta, pa tudi našim ljudem iz drugih predelov mesta. In Skedenj zares ni daleč.
Dokumenti, zgodovinske listine, s katerimi se bo obiskovalec najprej srečal na tej razstavi v prostorih škedenjskega prosvetnega društva, gredo v dobo, ko je pred sto leti bil Skedenj še vas, pa čeprav največja vas na Tržaškem s 1883 prebivalci, ki so bili povečini kmetje, njih žene pa so se ukvarjale s pekarijo in s svojim odličnim kruhom dale Skednju poseben sloves. V tej dobi je bilo prebivalstvo Skednja še hudo nepismeno, saj podatki pravijo, da je bilo še leta 187a v Skednju
Z otvoritve razstave v Skednju: dr. Drago Dolgan govori o pomenu takih razstav za boljše spoznavanje
naše preteklosti.
kar' 28.5 odst. odraslih ljudi, ki niso znali ne brati ne pisati.
In prav-v tem kmečkem in razmeroma zaostalem okolju se je znašlo nekaj naprednejših mož, ki so uvideli, da tako ne more iti dalje in so tedanjim mestnim oblastem, lepo v slovenščini, sporočili, da bodo 9. decembra 1868, torej v teh dneh pred 100 leti, ustanovili Kmečko čitalnico. S tem je šest škedenjcev hotelo dati kulturni dejavnosti, ki se je bila že prej začela, tudi bolj organizirano obliko, kajti na razstavi imamo tudi dokumente, da je že pet let prej 27-članski ške-denjski pevski zbor pel podoknico črnogorskemu velikemu vojvodi Mirku, ki je na poti skozi Trst prenočil v «Hctelu de la Ville*.
Kako čutena je bila ta potreba, je razvidno iz nadaljnjih podatkov in dokumentov, ki nam kažejo, kako sta se najprej zbor »Slovan-ska vila*, nato pa «Velesila» v
Na nedeljski proslavi stoletnice ustanovitve škedenjske čitalnice in prosvetne dejavnosti v Skednju in "a Kolonkovcu: na odru domači pevski zbor, nekaj nekdanjih prosvetnih delavcev, v ozadju prapori štirih p.d.: «Valentin Vodnik* iz Doline, «Slavec» iz Ricmanj, «Slavko Škamperle* od Sv. Ivana in «Inpa»
iz Bazovice.
"■»■■mui.iiii.ini...................................................................................................
Okrepili boste svoje delovne sposobnosti. Ne verjemite vsakomur, ki
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo verjetno boste v svojem delu napredovali.	Trenuten	zastoj v čustve-
nem življenju.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaša čustvena dolžnost je, da nekemu dobrotniku pokažete svojo hvaležnost. Ne bo prišlo do sestanka, ki si ga želite.
dvojčka (od 21.5. do 21.6.) Ne zavlačujte s povračilom nekega dol-Nekdo	vam	bo zaupal	svojo
skrivnost, ne zlorabite njegovega hupanja.
Rak	(od	22.6.	do 22.7.)	Strogo
nastopite proti nekemu čvekaču. U-neležili	se	boste	odličnega	preda-
Vanja in spoznali predavatelja.
HOROSKOP
LEV (od 23.7. do 22.8.) V nekem svojem sodelavcu boste odkrili redko žlahten značaj. V družino se bo povrnil mir.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nenaden mir je le zatišje pred viharjem, pripravite se, ker vas bodo napadli. Sreča na čustvenem področju.
TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) V svojem delu uporabite tudi razne dosežke znanosti. Utrujeni ste, zato se odpočijte.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.)
se vam prilizuje.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Za las se boste ogniii nesreči, ki je prežala na vas. Razbili boste staro prijateljstvo.
KOZOROG (od 22.12. > do 20.1.) Ploden razgovor z izrednim poslovnim partnerjem. Našli boste začasno rešitev iz čustvene zagate.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Poslovno pismo, ki vas bo deloma vznemirilo. Ljubezensko razočaranje si boste olajšali z delom.
RIBI -od 20.2. do 20.3.) Upoštevajte dober nasvet strokovnjaka. Z lahkoto si boste pridobili naklonje nost neke ženske osebe.
Škednju in «Slava» na Kolonkovcu naglo razvila v zbora, ki sta štela okoli 40 pevcev. Tu vidimo fotografije pevovodij teh zborov, Antona Miklavca za «Slavo» in Valentina Pižona za «Velesilo». Stare, obledele fotografije nam kažejo nadalje tamburaše in mladinsko godbo, ki je bila kmalu pozneje ustanovljena v škednju, pa tudi na Kolonkovcu.
Seveda vse to ni šlo tako gladko, brez težav. Tudi tedaj so bili vzponi in padci, toda že naslednje obdobje, na prelomu stoletja nam pove, kako dejavni so bili tedaj prosvetni delavci. Pomislimo le na naslednji podatek: leta 1870 sta bila v Škednju le dva naročnika na knjige Mohorjeve družbe, leta 1910 pa jih je bilo kar 253, kar je izredno veliko, če pomislimo, da Skedenj tedaj ni bil to, kar je danes, da je bil Skedenj tedaj le nekoliko večja vas.
Obdobje na prelomu stoletja in naslednjih let je obdobje, ko so se slovenska prosvetna društva učinkovito borila proti prodiranju italijanskih popevk med naše ljudi, popevk, ki so celo žalile našega človeka, saj smo v dobi, ko se je razbohoteli italijanski šovinizem zaganjal proti vsemu, kar je našega in je z vsemi sredstvi preprečeval sleherno uveljavitev Slovencev na tem našem koščku zemlje. In tedaj je nastalo nekaj zelo lepih slovenskih popevk, ki so jih dolgo pozneje peli ne le na Tržaškem, pač pa po vsej Sloveniji in še pred nedavnim, pred dnevi je bil o eni teh pesmi govor tudi med najbolj znanimi slovenskimi glasbeniki, češ da popevka «Temna noč* ni prišla iz Skednja ali s Kolonkovca, skratka iz te dobe na Tržaškem, pač pa da je gorenjskega izvora, medtem ko je eden tedanjih pevovodij, Anton Miklavec, že pred desetletji odločno zatrdil, da je besedilo za to pesem napisal Miloš Pahor, glasbo pa dal tedanji pevovodja škedenjske »Velesile* Valentin Pižon.
Kdor si podrobneje ogleda sedanjo škedenjsko razstavo, si bo mogel ustvariti sliko tudi o mar sičem drugem iz tedanje dobe, na primer o tem, kako je Ciril-Metodova družba razpredla svojo organizacijo povsod, v konkretnem primeru na Kolonkovcu in v Škednju, kjer je na primer tik pred prvo svetovno vojno obiskovalo njen vrtec okoli 250 škedenjskih slovenskih otrok. Videl bo, da so v Škednju fantje, dekleta in tudi otroci vadili in tudi nastopali v telovadni organizaciji «Sokol». Samo v Škednju je bilo tedaj okoli 30 fantov, ki so imeli sokolski kroj, kar je izredno veliko in bi si kaj takega štelo v čast celo kako mestece.
Ogled teh dokumentov naše pre-
teklosti nas popelje nato v mračno dobo prve svetovne vojne in v dobo prehoda med avstrijsko in italijansko oblastjo, v dobo, ko se prosvetna dejavnost začne ponovno oživljati, ko nekateri mlajši Škedenjci začno snovati velike načrte, hkrati pa naletavajo na vedno hujše ovire tudi v dobi, ko fašisti, formalno vsaj, še niso na oblasti. V mislih imamo dobo, ko se začne prosvetna dejavnost «Dramatičnega krožka*, v katerem se zbirajo preprosti ljudje, polni vere in zanosa, ki pa že leta 1921 dobe na svojo prijavo prireditve od policije odgovor, da se njihova prireditev ne more dovoliti «pc.' motivi d'ordine e di sicurezza pubblica*. Smo v letu gospodovem 1921, ko se fašizem še ni polastil oblasti, ko Italija še slovi za demokratično državo. Na razstavi moremo videt1' fotokopijo tega «dokumenta demokracije*, dokumenta, kakršnih bo vedno več vse do tedaj, ko bodo po lokalih viseli napisi «In questo locale si parla soltanto in lingua italiana*, ko se v uradnih poročilih bere, da škedenjski župnik »trmasto vztraja* pri slovenski pridigi in podobno. Vse take in podobne dokumente moremo videti na tej razstavi.
V to razdobje sicer spada tudi dejavnost, žilava vztrajnost «špar-te» in «Concordie*, dveh mladinskih organizacij, ki sta skušali na vse pretege, včasih tudi manj smotrno, vendar z izredno dobro voljo preprečiti, da bi naš posebno še mlad človek zašel v tuje, v fašistični dobi nam podvojeno sovražne vode.
Na tej razstavi vidimo celo galerijo bolj ali manj pomembnih, vsekakor pa požrtvovalnih ljudi iz Skednja in s Kolonkovca, začenši s prvim predsednikom «Velesile* in še prej «Slovanske vile* Josipom Sancinom — Nemcem, pa vse do nekaterih Škedenjcev, ki še danes uveljavljajo doma in po svetu svoj rojstni kraj s svojo umetnostjo ali kako drugače. Že pokojnim ali še živečim Škedenj-cem, ki so se kot umetniki, literati, glasbeniki ali kakor koli uveljavili, je namenjen zadnji del razstave, ki tudi zasluži, da si ga ogledamo. Spoznali oomo pri tem veliko svojih ljudi.
Ko smo tako le bežno opisali pomembnost sedanje razstave, ki jo je pripravil odbor za proslavo stoletnice škedenjske čitalnice, se zavedamo, da smo povedali le drobec tega, kar more povedati razstava sama Ker pa je že sa ma razstava le medla slika vsega, kar se je v sto letih v škednju in na Kolonkovcu storilo, menimo, da je tembolj dolžnost posebno mlajših ljudi, najprej domačinov, da si razstavo podrobno ogledajo. Za to je časa razmeroma malo: do 23. t.m.
Fte
Novo na knjižni polici
Potrčeve drame o Kref lih
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Kljub skoraj popolni usmeritvi zgodnjega slovenskega pripovedništva v kmečko snov, smo se Slovenci zelo pozno dokopali do odr-slun besedil, ki jih je moč o-predeliti kot resnične drame o kmečkih ljudeh. Medtem ko se je naša meščanska, zgodovinska in družbena dramatika po Cankarju neenakomerno, oklevaje, pa vendarle v bistvu nepretrgoma razvijala, poglabljala, lovila korak z evropskim razvojem, pa je slovenska odrska kn jiževnost o kmečkem človeku zaostala. Kar je je bilo, je hodila po stranskih poteh, ki niso bile poti čiste umetnosti. Imamo sicer celo vrsto poštenih prizadevanj in resnih naporov ,ki so rodili tudi tehtna dela, gledališke igre o kmečkih ljudeh, predvsem pa igre za kmečke ljudi
Toda to so bile le igre, kajti do stopnje resnične drame o kmečkem človeku ali drame kmečkega človeka se ni povzpelo malodane nobeno teh del.
Do druge svetovne vojne Slovenci ob Cankarjevem Kralju na Betajnovi skorajda nismo imeli resnične, umetniško polnokrvne drame o kmečkem človeku in to ob času, ko so že bila objavljena velika pripovedna dela Prežihovega Voranca, Kranjca, Ingoliča, Kosmača in drugih. Šele Ivan Potrč je uresničil idejno umetniški program glede s!openske krneč-' ke drame in to v svoji trilogiji o Kreftih. Uresničil ~ffa 'jp iOeffm. ker je s podobe slovenskega krneč kega človeka strgal idiliko iu .patriarhalnost, razkril socia nasprotja in izkoriščanje in pokazal tudi na krivce.
Umetniško izpovedno pa je u-resničil program slovenske kmečke drame s tem. da je izoblikoval žive ljudi, ki so z globokimi in čvrstimi koreninami priklenjeni na zemljo in ki jih silnice dogajanja trgajo od njihove življenjske substance. Poglavitne nosilce dramskega dogajanja, predvsem pa Juro Krefta, je izoblikoval scela,, zaokroženo kot eno naj-markantnejših podob naše književnosti o kmetu. Resnica Kreftov se glasi: braniti svojo zemljo.
V prvi dravi uKreflova kmetija» jo branijo pred oblastjo in gospodarsko krizo, v drugem delu trilogije «Lacko in Krefli» brani jo zemljo predvsem pred okupatorji, v tretjem delu trilogije cKrefli», so ti potisnjeni na mrtvo stražo grunta. Gre za krizo gruntarjev v ekonomskem liberalizmu, v nacistični okupaciji in za krizo v socializmu na vasi. Poglavitno jedro trilogije je izjemno živa č’oveška podoba kmeta Jure Krefta, njegova tragična usoda, ki jo velja uvrstiti v ga-
lerijo naših nepozabnih slovstvenih in gledaliških človeških likov
To je nekaj misli iz sorazmero-ma kratke, toda koncizne in v bistvo Potrčeve dramatike segajoče spremile besede, ki jo je napisal dramaturg Lojze Filipič. Spremne besede, ki so bistven sestavni del trilogije o Kreflih treh dram Ivana Potrča o Kreflih (Kreftova kmetija. Lacko in Krefli, Krefli), objavljenih v zbirki Klasje Državne založbe Slovenije. Ta zbirka je namenjena predvsem študentovski mladini, zato ji bo spremna beseda potrebna in moč no koristna. Izdaja pa bo sicer primerna tudi za tiste, ki zaradi samega uprizarjanja potrebujejo dostopen tekst. Govorimo torej lahko o zanimivi in koristni izdaji Potrčevih dram.
Sl. Ro.
Priporočamo
revijo
Pionir
Pionir, ki smo ga v našem lipt-ii že večkrat priporočali mladim, je izrecno označen kot «poiiudno znanstvena revija za mladino», Ta njena oznaka je očitna tudi v četrti številki revije, ki smo jo pravkar .prejeli. ' Iu -punt -.saradij te njene poljudno znanstvene vsebine jg spet irfčipet 'priporočamo tnko mladini kot tudi učiteljem oz. profesorjem kot odlično pomagalo pri pouku.
■mKtrrmmrw'~v m) Hmim
ni ničesar, za kar bi lahko dijak rekel: to me ne zanima. Marsikaj je povezano s šolskimi predmeti, mnogo pa je takega, česar dijak žal ne bo izvedel v šoli. a spada k njegovi izobrazbi in mu bo kdaj v višjih razredih zelo koristilo.
Številka, ki jo imamo v rokah, se prične z etnografskim spisom Novo feto... kaj nam bo prineslo. Takoj nato ji sledi pravljica Dvanajst ujcev, ki jo je zapisal Milko Matičetov, kot mu jo je povedala znana pripovedovalka Tina Vajto-va iz Solbi.ce v Reziji. Izum tiska in njegov odmev v jugoslovanskih deželah je naslov članka, ki ga je napisal Ignacij Voje. (Očitno se bo ta spis nadaljeval — to sicer ni navedeno — ker se v tej številki omejuje samo na prvi del naslova). Lavo Čermelj je prevedel spis o urah. ki ga je lepo ilustrirala Marjanca Jemec-Božič; sicer pa v reviji ni strani ne spisa brez ilustracije. Tone Potokar je posvetil članek Ivanu Cankarju. In tako slede še članki iz zdravstva, o lončarstvu v starih časih, o praprotnicah, o zvezdoslovju, o kemiji, športu itd. Ena stran je posvečena ugankam.
Ker je revija na voljo tudi v Tržaški knjigarni, je zares zelo pametno, če si jo zlasti dijaki nižje srednje šole nabavijo ali pa se nanjo kar naročijo.	i
Cucchijevo staro mesto pri Rossoniju
Armando Cucchi je že pred leH prvič opozoril javnost predvsem » svojstvenostjo prikazovanja v olju kraških pokrajin, ki jih je razstavil v galeriji Rossoni. Istotam pa se nam Cucchi predstavlja s cisto novimi slikami, ki prikazujejo izključno le izginjajoče slikovitosti raznih predelov tržaškega starega mesta. Zadnja leta opažamo, da je staro mesto postalo priljubljena snov v slikah mnogih slikarjev. Zavedajo se pač, da se od nat poslavlja v trušču modemih stanovanjskih hiš.
Ne glede na obilico takih slik po raznih razstaviščih, pa Cucchi-jeve podobe ne bodo ostale odvečni prikazi že prikazanega, ker pač vsak slikar po svoje občuti to tematiko. Vendar pa večina njih poudarja v lastnih delih trhlost starinskega in propadanje hiš v sivini senc ulic brez sonca. Nasprotno od njih pa Armando Cucchi išče prvenstveno bolj sončna kotičke uličic, v katerih obiluje jarka sončna svetloba, ki poživlja vsako barvo še tako skromnega predmeta, oknic in cvetlic na okenskih policah. Tako na primer rumene stene hiše živahneje žare v olju «Rumena hišica*. enako kot zelenje proti vrhu ulice v sliki «Via della Cattedrale*.
Cucchi je sicer uradnik pri mestnem podjetju Acegat, je pa v nekdanjih slikah Krasa prepričevalno dokazal, da ni ostal njegov čopič na povrhnosti kraške lepote. U-mel je zajeti globlje značilnosti krajev ■ tudi v najmanjšem izrezu pokrajine. Le kdo se ne spominja malih olj s kraškimi kali sredi bornega zelenja kamnite narave. Zato verjamemo, da bo uspel odkriti nove poglede razpadajočih hiš. dvorišč in uličic, četudi gledanih od prijaznejše , strani
Silva Fonda v Občinski
Silva Fonda, ki razstavlja v Občinski galeriji, spada gotovo med najzanimivejše tržaške umetnice. Polna nebrzdane, včasih pravljične. včasih celo pošastne domišljije, ustvarja podobe, ki bi se po svojstveni ekspresionistično nad-stvarno izraženi vsebini dala primerjati s stvaritvami nekaterih slavnejših mojstrov. Sicer pa si je Fondova širše priznanje tudi že pridobila na razstavah svojih slik v Luiemburgu, Muenchnu in drugod v tujini. Njem olja nas vedno znova presenečajo s stalnostjo u-smeritve v območje ženske čutnosti. ki jo ponekod zelo drzno tolmači, a jo povsod lirično občutimo, kljub nedvoumnemu prikazovanju določene ženske telesnosti, kot na primer v sliki «Kitajsko materinstvo» in drugod.
Prepesnitev tega ji omogoča njena ženska naravnost v vsebini, o obliki pa dejstvo, da so njene žene in dekleta le nekakšni duhovi, prikazani iz morečih sanj, breztežna bitja, ki nas vznemirjajo vrhu tega po njih sožitju rdečih kač, zelenih kuščarjev, netopirjev, črnih mačk in vran, ki naj izražajo na nekakšen način Freudovih objasnjevanj psihoanalize, hitnost ljubezni, nje nežnost in strast, poroko, rojstvo in materinstvo, življenje in staranje žene kot osrednje osebnosti v vseh delih Fon-dore ustvarjalnosti.
Vse drugačno, bolj v romantiko, kot v stvarnost narave, pa je bilo usmerjeno slikanje Mi’ene Tara-bocchi. ki jo je pred'ans'rim do smrti povozil avto. Prijatelji so ji sedaj priredili razstavo enaindvajsetih olj v krožku trgovinske mornarice «.Nazario Sauro*. So to razgledi v daljavo iznad skal vzdolž devinske obale, nje slikovita gradova, tržaški stari pristan, razburkano morje pod oblačnim nebom, orVična slika burje, ki češe kra-ško gmajno, enako kot olja »Jesen*. ^Gorska pot*. * Jagode* in razne gozdne cvetlice, naslikane v natančnosti Edmn "da Passaura, MILKO BAMBIČ
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila 7.30 Jutranja glasba -
11.40	Šola 12.10 Liki iz naše preteklosti - 12.20 Za vsakogar ne kaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Trio Boschetti 17 35 Poljudna enciklopedija - 17.55 ščepec poe zije - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Šola - 19.10 Higiena in zdravje - 20.00 Šport - 20.35 Simf. koncert - 21.55 Nove knjige.
TRST
12.0C Ansambel Lupi - 12.25 Tre tja stran - 13 15 Duo Russo-Safred
14.05	Saint-Saens: Samson in Dalila.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba 8.(K) Prenos RL - 10.15 Ansambel Jouvin - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Melodije - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah 14.15 Novosti Dis-kos 14.30 Ritmi - 15.30 Zbor Slov. filharmonije - 16.30 Otroški kotiček 16 45 Operna glasba
17.40	Plesna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Klasika in ritem - 22.10 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 3.00, 13.00. 15.00, 20.00 Po ročila - 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni trak - 10.35 in 11.08 Ure glasbe -
12.05	Kontrapunkt - 13.15 Pisan spored - 14.35 Nove pesmi • 16.00 Spored za najmlajše - 17.10 Pro-
SREDA, 18. DECEMBRA 1968
gram za mladino - 19.13 Roman -20.15 E. Bassano: I figli non si inventano - 21.45 Simf. koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Lahka glasba 9.40 Glasbeni album 10.40 Glasba po željah 11.40 Pesmi desetletja -
14.05	Juke box 15.00 Izbrani mo tivi - 16.00 in 17.13 Popoldanski spored 17.35 Poljudna znanost -
19.00	Glasbeno-govorni spored -21.10 Jazz - 22.40 Ameriške plošče.
III.	PROGRAM
10.00	Verdi, Thomas in Strauss
-	10.55 Spelman, Pervigilium Ve neris 12.20 Na sporedu Prokofjev
-	12.55 Simf. koncert 14.30 Pra ški madrigalisti - 15.30 Čajkovski, Suita, opus 53 - 16.25 Lisztova simfonija in fuga - 17.20 Nemšči na 18.30 Lahka glasba 18.45 Kulturni pregled - 20.30 O odkrit ju afriške civilizacije - 21.00 Ros sinijeve proslave.
FILODIFUZIJA
8.00	Skladbe za klavičembalo -
8.20 Milhaud in Satit 8.45 Čaj kovski, Simfonija št. 4	0.25 Dvo-
rak, Kvartet opus 108 - 11.00 Duo Michelucci-Jones - 12.20 Iz Glucko-ve «Ifigenije* - 14.45 Bachov kvintet.
SLOVENIJA
7.00, 10.00, 13.00,
15.00,
vas
6.00, 7.00, 10.00,	_____
19.30	Poročila - 6.50 Danes za __ - 7.25 Telesna vzgoja 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Matineja s Schuber-
tom - 8.55 Pravljice in zgodbe • 9.10 Iz glasbenih šol 9.30 Orkester Jankowski 9.45 Slov. narodne 10.15 Pri vas doma 12.10 Chopin: Variacije 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi
13.30	Priporočajo vam... 14.05 Koncert za oddih - 15 40 M. L. Kaschnitz: Debeli otrok 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Aktualnosti -13.15 Na sporedu G Faure 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 19 15 Glasbene razgled niče 20 00 «Ti in opera* 22.15 Nemški festival jazza 23.05 Tin Ujevič: Pesm> 23.15 Jug pevci.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30	in 15 00 Šola 12.30 Po ljudna znanost 17.00 Giocagid •
17.30	Dnevnik 17.45 Program za mladino 18 45 Znanost ir) tehnika 19.15 Prancesco Bacone -19.45 Šport in kronike 20.30 Dnevnik 21.00 Operacija C 3- Cilj Malta 22 (K! športna sreda -
23.00	Dnevnik
II KANAL
19.00	Angleščina 21.00 Dnevnik
21 15 Film. Zlata kočija 23.00 Literarna oddaja
JUG TELEVIZIJA
17.20, 20.00. 22.40 Poročila 9.35 TV v šoli 17 25 Odiiaia za otro ke - 17.45 Pisani '.rak 18.21' Dvaj set slavnih 19 0: Baletna lep ljenka 19.45 TV prospekt 20.35 D. Rupel: Zrna jutrišnjih pridelkov - TV igra 21.20 Divji Za hod in soda — risanka.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8.4, najnižja 5.6, ob 19. uri 6.2 stop., zračni tlak 995,8 raste, veter 5 km Južni, vlaga 93"',, nebo 9/10 pooblače-no, 23,6 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,5 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 18. decembra
RADKO
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.42 — Lu na vzide ob 6.19 in zatone ob 14,42 Jutri, ČETRTEK, 19. decembra URBAN
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Potrjen sklep Acegata o gradnji novega vodovoda
Vodovod l»o stal 3.842.600.000 lir - Od Stivana do Trsta bo speljan pod morjem - Razprava o gradnji naprav za uničevanje smeti
Celotna sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena dvema važnima vprašanjema, ki zanimata najširšo javnost: gradnja novega vodovoda in gradnja naprav za uničevanje mestnih odpadkov.
Glede novega vodovoda je odbornik Vascotto obrazložil sklep, ki ga je svoj čas odobril občinski odbor z nujnim postopkom, in ga je sinoči občinski svet samo potrdil. Občinska uprava je dejansko sprejela sklep, ki ga je v tem pogledu odobril upravni odbor Acegata. Podjetje Acegat, ki skrbi za gradnjo in upravljanje vodovodov ter dobavo vode mestu, je ugotovilo, da nova dvigalna postaja, ki je bila zgrajena leta 1966 na Greti in ki bi morala po prvotnih računih zadovoljiti zadostno do. bavo vode mestu do leta 1970, m bila v stanju, da krije skupno z drugimi vodovodnimi napravami potrebe mesta po vodi niti v po letju leta 1967, čeprav je omogočila, da je mesto dobilo 20.000 kub. m več vode dnevno kot poprej. Zato je podjetje takoj začelo razmišljati in proučevati možnost gradnje novega vodovoda.
Zadevne načrte Je napravil prof. Fistilli, ki je sestavil načrt za gradnjo napeljave glavne vodovodne cevi od Stivana do Trsta pod morjem. Ta načrt je podjetje Acegat osvojilo in sinoči ga je potrdil tudi občinski svet.
Stroški za gradnjo vodovoda, ki bo imel cevi s premerom 1300 mm, bodo znašali skupno 3.842.600.000 lir. Odbornik Vascotto in župan sta izjavila, da bo vodovod zgrajen do konca leta 1970, saj je občinski svet sinoči potrdil tudi dogovor Acegata z družbo «Grandi Motorii) za dobavo novi tovarni pri Dolini 15.000 kub. m vode dnevno koncem leta 1970. Brez te velike količine vode tovarna Grandi Mo-tori sploh ne bo mogla obratovati.
Občinski svetovalci, ki so po segli v razpravo, so izrazili svojo zaskrbljenost pred nevarnostjo raznih birokratskih zaprek glede o-dobritve načrtov pri pristojnih o blasteh in razpisa zadevne dražbe za dodelitev del. Na to upravičeno zaskrbljenost svetovalcev, ki ne morejo pozabiti, kako dolgo se vlečejo dela za gradnjo pomola VII. in tako imenovane krožne železnice, sta župan in odbornik odgovorila in pojasnila, da bo ves u-pravni postopek zaključen v šestin mesecih po odobritvi sinočnjega sklepa in da bo vodovod zgrajen v enem letu po dodelitvi del. Župan je še posebno poudaril dejstvo, da mora biti' nov vodovod zgrajen pred koncem leta 1970, ker v nasprotnem primeru ne bo mogla začeti obratovati tovarna Grandi Motori.
Glede denarja za nov vodovod pa je bilo povedano, da je vladni komisariat že nakazal milijardo lir in da bodo ostali denar dobili s posojilom, za katerega bo deželna uprava krila delno plačevanje obresti. Nekateri svetovalci pa so predlagali, naj občina zahteva od deželne uprave denarni prispevek na račun kapitala in ne na obresti, da se ne bodo občinski dolgovi še povečali. Župan je zagotovil, da bodo ta predlog vzeli v poštev in da bo občina skušala dobiti pri deželi čimveč denarne pomoči za nov vodovod.
Glede gradnje naprav za uniče-
vanje mestnih odpadkov pa bomo poročali pozneje, saj bodo svetovalci o zadevnem sklepu glasovali na jutrišnji seji. Sinoči pa se je tudi o tem vprašanju razvila obširna in zanimiva razprava. Na seji so bili tudi mnogi stanovalci področja, kjer nameravajo graditi omenjene naprave, ki so glasno protestirali proti tej nameri, ker so prepričani, da bo sežiganje smeti povzročalo široko naokrog smrad in nevarne strupene izpuhe dima. O tem bomo bolj obširno poročali prihodnjič.
Občni zbor pokrajinske bolniške blagajne obrtnikov
Včeraj je bil občni zbor pokrajinske obrtniške bolniške blagajne. V svojem poročilu je predsednik cav. O. Mazzarolli orisal finančno stanje obrtniške blagajne, ki ga je
nekoliko ublažila podvojitev vladnega prispevka in delež 10 milijard, ki ga je dodelila država. S pomočjo teh prispevkov bo tržaška bolniška blagajna, ki je še precej zadolžena, nekoliko ublažila svoj položaj, ki pa ostane kritičen. Predsednik blagajne je nato orisal novi okvirni načrt o socialnih dajatvah, ki predvideva sedemrazred-no lestvico, od najmanjšega prispevka 500 lir do najvišjega 7 tisoč lir. 375 lir pa bo prispevek za vsakega nadaljnjega družinskega
člana.-----------------
Pred dnevi so se ponovno sestali predstavniki združenja stanovalcev in sindikalnih organizacij CG IL, OISL, AOLI in UIL, in razpravljali o nedavnem sklepu IACP, da bo zvišal stanarine. Na ta način bo oškodovanih 45 odstotkov vseh stanovalcev ljudskih hiš. S tem v zvezi so zbrani predstavniki sindikalnih organizacij sklenili, da bodo prosili za sestanek s predsednikom IACP.
V Trstu kongres zvezdoslovske zveze
V	Okviru kongresa Italijanske zvezdoslovske družbe, ki bo v našem mestu v septembru prihodnjega leta, bodo izdelali »magno charto« italijanske astronomije, ki naj pomaga razčiščevati nekatere zakrnele pojme na tem področju človeškega znanja, in hkrati omogočiti Italiji, da stopi tudi v tem pogledu v konkurenco z drugimi visoko razvitimi državami. Kongres bosta organizirala tržaška univerza in tukajšnji astronomski observatorij, 'ki ga vodi prof. Margherita Hack.
V	tej zvezi je ravnateljica observatorija Hack povedala, da bo ustanova kmalu prejela nekaj novih tehničnih naprav, tako pa-raboloid s premerom 10 m, inter-ferometer za raziskovanje radio-astronomskih pojavov na soncu, vrsto fotometrov in spekograf. Prihodnje leto pa bodo začeli pri Bazovici graditi nov observatorij, v katerem bodo namestili vrsto laboratorijev, nekaj uradov ter teleskop s premerom 1 m.
V	zadnjih štirih letih se je o-sebje, v službi pri tržaškem observatoriju, za trikrat povečalo ter se bo kmalu ponovno pomnožilo. Za to imata največ zaslug Vsedržavni svet za raziskovanja, ki je dal observatoriju na razpolago precejšnja sredstva, in pa »American Air Force», ki je observatoriju naročil vrsto raziskav o sončni aktivnosti.
liimfiiiiiiiiiiiiliimiiMiiiiiiliiiiimiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiimiiiMimiiililliUlMlliiiiilliiiiiliiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimilliiml
JUTRI SKLEPANJE V OBGINSKEM SVETU
Začetek izvajanja programskega načrta za celotno mehanizacijo javne uprave
Občinskim svetovalcem bodo med samo sejo pokazali praktično izkušnjo mehanizacije - Že do prihodnje jeseni prvi elektronski elaborator
Programski načrt občinske upra- vanju bo občinski svet sklepal o I želne ustanove za razvoj obrti (E
ve za celotno mehanizacijo javne uvedbi mehanizacije v tržaški ob-1SA).	-------
uprave se bo v kratkem začel kon- čini.
kretno izvajati. Jutri bo namreč Na podlagi načrta, ki ga je se-občinski svet sklepal o prvih ukre- stavila občinska uprava pod pred-pih glede preureditve teh storitev, J sedstvom župana Spaccinija, se z ki bodo v nekaj letih postopoma mehanizacijo lahko začne takoj. V
ta namen so poslali približno 60
popolnoma spremenili občinsko birokracijo in storitve, da bo manj izgube časa, da bo zadostovalo manj osebja in končno, da bodo tudi stroški manjši. Do izdelave omenjenih sklepov je prišlo upoštevajoč izkušnje v občinskih upravah v Bologni in Milanu. Globalna analiza vsega dela, ki naj bi ga mehanizirali, bi namreč zahtevala dve leti proučevanja ter približno sto milijonov lir stroškov. Izkušnje iz Bologne, kjer sp že pred nekaj meseci uvedli popolno mehanizacijo, so omogočili omenjeni prihranek.
Občinski svetovalci bodo na jutrišnji seji imeli možnost, da lahko sami vidijo praktično preizkušnjo mehanizacije. V dvorano občinskega sveta bo postavljen teleprinter, ki bo povezan direktno z elabora-cijskim aparatom v Bologni. Na ta način bo možno zahtevati ana-grafske podatke kakršnega koli prebivalca iz Bologne in bo v ta namen potrebno le navesti njegovo ime, priimek in naslov, ki ga lahko dobimo v telefonskem seznamu. Potrdilo bo oddano takoj z istim aparatom. Ob tej priliki bodo v Trstu odbornik za statistiko in načrtovanje iz Bologne prof. Bellentini, občinski tajnik iz Bologne, člani vodstva elektronskega centra in nekateri tehniki. Po obrazložitvi in praktičnem prikazo-
...............iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiliiiliiiiniiim'>i“>>«'">)'<)"ll,llllllllllllllllillliiiiiniii»mim“l
KRHA POKRAJINSKE UPRAVE
Ostavka pokrajinskega odbora leve sredine
Pokrajinski odborniki bodo formalno odstopili na seji pokrajinskega sveta, ki bo 21. t.m. - Komunistični svetovala zahtevajo nove volitve najkasneje spomladi 1969
Tržaški pokrajinski svet je po-\prej, že skoraj ves dan, toda
dal ostavko. Ta sklep so odborniki sprejeli na zadnji izredni seji odbora potem ko so socialistični svetovalci preklicali svoje pridržke glede postopka o ostavki. Zato je odbor sklical izredno sejo pokrajinskega sveta za 21. t. m., na kateri bo formalno podal ostavko.
Pokrajinski odbor leve sredine ima v pokrajinskem svetu samo 12 od 24 svetovalcev. Zato ne more nemoteno upravljati pokrajino, ker ja odvisen glede odobritve proračunov in še posebno glede odobritve posojil od glasov opozicijskih svetovalcev. Na zadnji seji pokrajinskega sveta je bil sicer odobren 'proračun z 12 glasovi proti 11, ker je bil odsoten zaradi bolezni mi-sovec odv. Wondrich. Na isti seji pa je bil zavrnjen sklep o najetju 358 milijonov lir posojila za kritje primanjkljaja od leta 1967.
Posledica tega glasovanja je bila, da je odbor podal ostavko. Na prihodnji seji pokrajinskega sveta bo odbor formalno odstopil. To pomeni, da bo v kratkem tudi razpuščen pokrajinski svet in da bo nadzorna oblast imenovala komisarsko upravo na pokrajini.
Skupina komunističnih pokrajinskih svetovalcev je predložila resolucijo. o kateri bodo govoriti na prihotlnli seji pokrajinskega sveta, v kVerj zahteva naj se omeji komksa ska uprava na pokrajini na najkrajši čas m naj se nove volitve’ razpišejo najkasneje v prihod nj) spomladi.
ZA ZIMSKI CAS
Nenavadna nevihta z blisk' in gromi
Včeraj pot;oldne se je razbesnela nad Uia&im področjem nenavadna nevihta. Deževalo je sicer že
mladincev na psihotehnične preizkušnje, ki so dokazale, da ima nad 20 mladincev nagnjenost do takega dela. Z družbo IBM bo sklenjena pogodba, na podlagi katere bodo del mehanizacije opravili v centrih te družbe, dokler ne bo občini izročen prvi elektronski elaborator, o katerem bo jutri sklepal občinski svet. Predvidevajo, da ga hodo občini izročili jeseni prihodnjega leta. Medtem bodo v omenjenem oentru- mehanizirali razne storitve in s tem veliko prihranili pri izdatkih in osebju, saj bodo n. pr. nekatere eleborate tehničnega urada, ki so do sedaj zahtevali poldrugi mesec dela, izdelali v dveh dneh. Mehanizirali bodo nato storitve za statistiko, računovodstvo, proračuna davčnega urada, trošarinskega urada itd. Do popolne mehanizacije anagrafskega urada bo prišlo leta 1970—71 in veliki elaborator bo lahko služil tudi drugim javnim ustanovam. Elaborator daje velike možnosti uporabe in se lahko uporablja tudi na daljavo. Na ta način se skrajno skrči delo in uporaba delovne sile, ne samo za anagrafsko službo, ampak tudi za vojaške nabore, šolska vpisovanja, volilne sezname, cepljenje otrok, globe, davke, splošno statistiko itd, Jasno je torej, da bodo nato lahko bolj smotrno zaposlili in uporabili osebje tehničnega urada, mestne stražarje itd.
Obvestilo
pridelovalcem oljk
Kmečka zveza obvešča vse pridelovalce oljk, da imajo po zakonu pravico dobiti po 270 lir državnega dodatka za vsak kilogram olja, ki so ga iztisnili iz pridelanih oljk. Za to morajo vložiti zadevno prošnjo V ROKU ENEGA MESECA OD DNE, KO SO OLJE STISNILI, sicer izgubijo pravico. V uradih Kmečke zveze jim bomo izpolnjevali prošnje na posebnih formularjih. S seboj morajo prinesti rojstni list (ki ga dobijo na občini ali pri župniku) in potrdilo oljarne, kjer so oljke iztisnili.
Tajništvo Kmečke zveze
V nedeljo popoldne so si neznani tatovi privoščili 27-letnega vseuči-liškega asistenta Romana Islerja iz Vicolo del Castagneto 117 in pa vseučiliškega študenta Riccarda Mellottija, ki skupno z drugimi tovariši živi v neki najeti sobi Tatovi so verjetno vedeli, da sta oba bila zdoma. V stanovanje asistenta so vdrli skozi okno, ki so ga razbili. Ukradli so mu tri zlate verižice, zlato zaponko, prstan, zapest ne spone, nekaj srebrnikov in zlatnikov. Skupno so ga okradli za vrednost tristo tisoč lir.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub L. Košir
bo imel danes, 18. decembra t.l. redni sestanek od 19. do 20. ure v prostorih kluba, Ul. dei Montecchi 6. Sestanki so redno vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Olani bodo piejell vse zadnje novosti. Na vsakem sestanku se sprejemajo novi člani in dobrodošli vsi filatelisti.
V NEDELJO V «RUDNISKI DVOIIANI»
Lepo uspel koncert Glasbene matice v Idriji
Tržaške goste je pozdruvil idrijski kulturni delavee prof. Tomaž Pavšič
'16.10 se je začelo nenadoma bliskati in nato grmeti kot ob poletnih. nevihtah.
Znanstveni razlog za ta res nenavaden pojav je brez dvoma v tem, da je zračni tlak nenadoma
padel zelo nizko. Medlem ko znaša Deželni odbornik za delo, social poprečni normalni tlak v Trstu ob no skrbstvo in obrt Stopper je bil morski gladim 1013,2 milibara ozi-1 na obisku na združenju obrtnikov roma približno 760 milimetrov, pa 1 v Trstu in se je udeležil sestan-
Odbornik Stopper na obisku pri združenju obrtnikov
je ta tlak, tik pred nevihto, padel na 994 milibarov, oziroma 745,6 milimetra. Pri tem stanju pa smo že na robu neviht, ki se pri občutnej-šem padanju tlaka lahko spremenijo v pravcate orkane.
Na našo srečo se je zračni tlak začel takoj nato dvigati in je že ob 19. uri dosegel raven skoraj 996 milibarov ter je odločno kazal, da bo še nadalje rastel. S tem je bilo nenavadne nevihta tudi konec.
ka vodstvenega sveta. Predsednik Magnaghi je pozdravil odbornika v imenu združenja in orisal organizacijski položaj tržaških obrtnikov. Odbornik Stopper pa je poudaril, da so takšni stiki zelo koristni. Dejal je, da dežela rešuje razna vprašanja obrtnikov, da je odbor pripravil zakonski osnutek za pravno ureditev obrtništva v deželi ter zakonski osnutek za u-reditev kreditiranja obrtniških podjetij. Orisal je tudi dejavnost de-
VABILO NA TOVARIŠKO SREČANJE
Primorski dnevnik priredi ob 25-letnici Partizanskega dnevnika in ob izidu jubilejne številke v nedeljo, 22. t. m. ob 11. uri
TOVARIŠKO SREČANJE V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Vabimo na udeležbo vse bivše urednike, dopisnike, tiskarje in raznašalce ter sotrudnike Partizanskega dnevnika. Vabimo tudi vse čitatelje, bivše urednike in sotrudnike Primorskega dnevnika. Osebnih vabil ne bomo pošiljali.
Na svidenje torej v nedeljo ob 11. uri v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petronio 4).
PRIMORSKI DNEVNIK
KJE BOMO SILVESTROVALI?
G.T.P. SIMONOV ZALIV - IZOLA
Pripravlja prijetno silvestrovanje v vseh prostorih hotela HALIAE-TUM in v centralni restavraciji. Rezervacije sprejema recepcija v hotelu, tel. 71288
V nedeljo je prvič nastopil v Idriji orkester Glasbene matice pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra, s sodelovanjem sopranistke Vilme Bukovec in tenorista Rudolfa Francla, solistov ljubljanske Opere, ter mešani pevski zbor p.d. «Primorec» iz Trebč.
Koncertni nastop, ki ga je organizirala Idrijska zveza kulturno-pro-svetnih organizacij v tamkajšnji Rudniški dvorani, s j lepo vključuje v vedno močnejšo povezavo kulturnih ustanov in umetniških ansamblov naše pokrajine z onimi iz matične domovine, zlasti na obmejnih področjih.
Izvrstna akustika dvorane je omogočila izvajalcem, da so zahteven program ne samo tehnično precizno, marveč tudi muzikalno dognano izvedli. Orkester je zvenel polno in uspel lepo oblikovati tudi najmanjše dinamične nianse. Kot tenkoču ten spremljevalec je obema solistoma omogočil, da sta operne arije in duete predstavila s tistim zanosom in muzikalnim doživetjem, ki sta lastna, njunim nastopom.
Pevski zbor iz Trebč je tudi pri nastopu v Idriji dokazal, da ga kvaliteta izvajanja po pravici uvršča med najboljše primorske pevske zbore. Njihov koncertni nastop v Trstu in Idriji daje zanesljivo jam-itvo, da ga bomo ob nadaljnjem vestnem študiju pod vodstvom pevovodje Oskarja Kjudra tudi v bodoče ponovno srečali na naših koncertnih odrih s še zahtevnejšimi glasbenimi deti.
Občinstvo, med katerim je bilo tudi precej okoličanov in ljubiteljev glasbe s Cerknega tei mladine, je do kraja napolnilo dvorano ter ni varčevalo z glasnim odobravanjem izvajalcem in ponovno priklicalo na oder oba solista in dirigenta.
Goste je pozdravil na odru idrijski kulturni delavec prof. Tomaž Pavšič ter poudaril, da že dolgo vrsto let niso imeli v Idriji tako lepe in kvalitetne glasbene prireditve. Z zadovoljstvom je tudi ugotovil prisotnost obeh solistov ljubljanske Opere Bukovčeve in Francla, ki rada poneseta glasbeno umetnost tudi na podeželje-
Koncert je posnela koprska radijska postaja, operater RTV Ljubljana pa je napravil nekaj posnetkov za televizijo.
Po koncertu so Idrijčani pripravili izvajalcem v hotelu Nanos prisrčen sprejem, pri katerem je predsednik ZKPO Idrija Jurij Bavdaž izrazil žčljd, naj bi GM Kmalu prišla v Idrijo. Gostiteljem se je v imenu tržaške GM zahvalil Gojmir Demšar. Pred odhodom je trebenski zbor zapel nekaj pesmi ter pripomogel tudi s tem k tovariškemu vzdušju, ki se je razvilo med gostitelji in gosti iz Trsta, med katerimi je bilo tudi nekaj italijanskih glasbenikov, ki so bili prijetno presenečeni nad prijaznim sprejemom v «prestolnici živega srebra».
Kreftovo predavanje o Cankarju v SK
Včeraj zvečer je v Slovenskem klubu predaval o Cankarju akade-
ZARADI ODPUSTA DR. KACINOVE NA OPČINAH
Vprašanja in protest
strank KPI, LSS in PSI
Danes ob 20. uri na Opčinah javni sestanek krajevnih političnih, kulturnih in športnih organizacij
V zvezi z odpustitvijo z dela slovenske farmacevtke dr. Metke Kacinove, ki je pozvročila ogorčenost in proteste Opencev, in ne samo Opencev, so včeraj občinski svetovalci KPI Antonino Cuffaro, Jelka Gerbec jn Adolf Wilhelm poslali tržaškemu županu pismeno vprašanje s prošnjo, ta bi, zaradi resnosti zadeve, čimprej odgovoril. Omenjeni svetovalci v svojem pismu sprašujejo župana «če ve za resno diskriminacijsko dejanje in narodnostno nestrpnost, ki se je zgodila z odpustitvijo z dela farmacevtke dr. Metke Kacinove, ker je s klienti slovenske narodnosti govorila v materinem jeziku.» Tako, nedopustno ravnanje, pravijo omenjeni svetovalci, je prvo po vojni na Opčinah, kjer je večina prebivalstva slovenske narodnosti, in je zaradi tega vzbudilo val ogorčenja. Obenem je to žalitev krajevnega prebivalstva, ker žali njegova narodnostna čustva, in je krivica na škodo dr. Kacinove. Omenjeni občinski svetovalci sprašujejo župana, kaj bo ukrenil, da bi upravitelj lekarne preklical svoj sklep in da bo v edini lekarni na Opčinah zaposleno osebje, ki bo lahko govorilo tudi v materinem jeziku slovenskih klientov. Poleg tega tudi sprašujejo, če se županu ne zdi potrebno, da se g. Vilelli odvzame licenca.
Občinski svetovalec LSS dr. Dolhar je vložil vprašanje na tržaškega župana v zvezi z odpustom iz službe slovenske farmacevtke na Opčinah. V njej med drugim omenja naslednji dve dejstvi:
1.	Tak primer narodne mržnje je že sam po sebi nezaslišan pojav,
2.	Ker je na Opčinah samo ena lekarna predstavlja torej ne več zasebno, temveč javno ustanovo, zato je tako dejanje še toliko bolj obsodbe vredno.
Dolhar sprašuje župana, kakšne korake namerava občinska uprava sprejeti v zvezi s tako obsodbe vrednim pojavom.
Od tržaške federacije PSI smo prejeli:
»Tržaška federacija Socialistične
stranke Italije izraža svojo osuplost in zgražanje ob hudem primeru nazadnjaške narodnostne nestrpnosti, ki se je dogodil na Opčinah z odpustom lekarnarke dr. Metke Kacin, ker je občevala z domačini v njihovem jeziku. Socialistična stranka bo obvezala svoje predstavnike v vseh pristojnih u-stanovah, da se odločno zavzamejo za takojšnjo odpravo krivice. V zvezi s časopisnimi vestmi o vpletenosti občinskih uslužbencev v žalostni dogodek bodo socialisti zahtevali, da se ugotovi morebitna odgovornost in se primerno ukrepa.*
Ob koncu moramo še omeniti, da se je včeraj dopoldne zglasil v našem uredništvu gospod Franco Vi-lella. V dolbem razgovoru z našim urednikom je med drugim izjavil, da je on samo upravitelj lekarne na Opčinah in da ni resnična trditev, da je bila dr. Kacinova odpuščena zaradi slovenščine.
Danes ob 20. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah o tej zadevi javni sestanek, ki ga sklicujejo openske prosvetne, športne in politične »rgainzacije.
KMEČKA ZVEZA
vabi svoje člane, kmete in pol-kmete
danes ob 19.30
v društvu v Lon.jer.iu na predavanje inž. Simčiča o vinogradništvu.
Jutri ob 19.30
v osnovni šoli v Mavhinjah na predavanje dr. Kralja o živinoreji; v osnovni šoli v Zgoniku na predavanje arh. Jagodica o regulacijskih načrtih in kmetijstvu.
Kmečka zveza obvešča, da sta bila datuma predavanj o tej temi v Zgoniku in Bazovici zamenjana zaradi tehničnih razlogov.
mik prof. dr. Bratko Kreft. Plastično je pisatelja pokazal kot človeka, kakor se je Cankar pravzaprav sam opisal v svojih delih. Nato pa je Cankarja in njegovo delo vokvi-ril v tistih razmeroma kratkih devetnajst let od Erotike in Vinjet (1899) do njegove smrti (1. dec. 1918). Vse dogajanje okrog njega je našlo izraz v njegovih spisih. Vse je intenzivno doživljal — stal je v areni življenja — in če je bilo treba je bičal vse, kar je bič zaslužilo. Bil pa je tudi videc, ki je postavil taka načela, da jih šele sedaj lahko v njih polnosti občudujemo in jih tudi v današnjem življenju apliciramo. Za vse, kar jim je dal in kar jim je napravil, mu Slovenci nikoli ne bodo mogli biti dovolj hvaležni.
Dvorana Slovenskega kluba je bila polna občinstva, ki je na koncu predavanja predavatelju dolgo časa* ploskalo. (Škoda le, da je naša želja, da bi dobili dr. Kreftovo predavanje in ga objavili v našem listu, prišla prepozno; predavanje je že oddano za mariborsko revijo Odmevi, kjer bo izšlo po novem letu, na kar naše bralce že sedaj o-pozarjamo.)
Gledališča
Verdi
Pri blagajni gledališča se danes začenja prodaja vstopnic za tretjo pred. stavo Verdijeve opere »Nabucco«, ki bo jutri ob 20.30 za red B v parterju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih.
Dirigent Fernando Previtall, izvajajo isti pevci kot pri prvih dveh predstavah.
Teatro Slabile
V	Avditoriju se zaključuje ciklus Jonescove komedije »Morilec brez plače« z Giuliom Bosettijem v glav-in vlogi. Predstavi bosta še danes m jutri ob 20.40.
V	petek in soboto sta na sporedu ptedstavi v nemščini, in sicer Kafka- «Grad» v odrski priredbi Maxa Broda in Lessingova «Minna von Barnhelm«.
Danes ob 19. uri bo v knjižnici nemškega inštituta govoril o igri «Minna von Barnhelm« prof. Giuseppe Ciacchi, jutri ob 21, url pa bo v istem inštitutu srečanje z Antije Weisberger, glavno igralko Lessingo-vih komedij.
Nazionale 15.00 «Gioco perverso«. A. Quinn, M. Chaine, C. Bergen, A. Karina. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Le dolcezze del peccato« Terry Torday. Technico-lor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ede« 16.00 «Un lungo giorno per morire«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.30 «Joe Bass 1’implacabile«. S. VVinters, Telly Savalas, Burt Lan-caster.
Excelsior 15.30 «L’lnfa!llbUe ispettore Clauseau«. Frank Finlai. Technicolor.
Ritz 16.00 »I giganti del Mediterra-neo«. B. Lancaster, G. Douglas, E. Marchal. Oinemascope.
Alabarda 16.00 «Nemici per la pelle«. Louis De Funes. Technicolor. Zabavno.
Moderno 16.00 «Una guida per 1’uomo sposato«. Walter Mathau, Robert Morse. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Vietnam — guerra e pace«. — Dokumentarec. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »Sette spose per*sette fratelli)). Jane Povvell. Technicolor.
Cristallo 16.00 «Uno sconosciuto in časa«. James Mason, Geraldine Chaplin. Prepovedano mladini pod 14 letom.
TEATRO «CRISTALLO»
lil. Ghirlandaio 12
19. decembra t 1. bo operetna skupina CALDEIlONl uprizorila opereto »CIN CI LA», 20. decembra opereto »VESELA VDOVA« in 21. decembra opereto «DEŽELA ZVONČKOV«. Za vse operete je začetek ob 21.15.
Capltol 16.00 «Lo sbarco di Anzlo«, R. Mitschum, R. Ryan. Technicolor.
Impero 16,30 «Meglio vedova«. Virna Lisi. Technicolor.
Vittorio Venelo: Koncert.
Garibaldi 16.00 »Tutti insieme appas-sionatamente«. Julie Andrevvs, Chrt-stopher Plimes. Technicolor.
Astra 15.30 «La spia dal našo fred-do». Technicolor.
Ideale 16.00 «1 disertorl del forte U-ta». Virginia Mayo. Technicolor.
Abbazia 16.00 «Otto in fuga«. B. Ho-pe. JIH St. John, P. Viller. Technl-color.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. decembra 1968 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 9 oseb, UMRLI SO: 81-ietni Giuseppe Crl-sma, 37-letni Emiilio Bassanello, 89-letna Gisella Duriavec vd. Majer, 72-letni Pompeo Scuccimarra, 68-letna Elena Puhali por. GherSin, 46-letni Romolo Todaro, 73-letni Francesco Palomba, 81-letna Giustina Lah vd. Pečar, 56-letni Lulgi Strohmayer,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlPEsculapio, Ul. Roma 15. INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4. Alta Maddalena, Ul. dellTstria 43, Dr. Codermatz, Ul, Tor S Piero 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41. Plz-zu' - Cignola, Korzo Italija 14. Pren-dinl. Ul. T. Vecellio 24. Serravallo, Trg Cavana 1.
• Izplačevanje XIII. pokojinskega zneska občinskim upokojencem se bo pričelo jutri, v četrtek, 19. decembra, na sedežu občinske zakladnice v Ul. Nordio li.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
GOSTOVANJE DRAME NARODNEGA KAZALIŠTA « IVAN ZAJC » Z REKE Marin Držič
SKOPUH
komedija v treh dejanjih
Priredba in režija: dr. Marko Fotez Scenograf:	prof. Antun Zunič
Kostumograf:	Ružiča Nenadovič Sokolič
DANES, 18. DECEMBRA 1968 OB 20.30
ABONENTI S G IMAJO ZA GOSTOVANJE REŠKE DRAME 50 % POPUSTA.
DANILO GORINŠEK
RDEČA KAPICA
vesela pravljica v treh dejanjih Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser:	JOŽKO LUKEŠ
V četrtek, 19. decembra ob 16. uri
Prodaja vstopnic za vse predstave vsak dan od 12 do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma: ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredijo v soboto, 21. decembra ob 21. uri v Kulturnem domu osrednjo
Cankarjevo
proslavo
ob 50-letnici pisateljeve smrti.
Sodelujejo: Filibert Benedetič, zbor Jacobus Gallus. Aleksander Vodopivec, Mira Sardoče-va, Ivan Sancin Stane Starešinič. Silvan Križmančič, No ra Jankovič.
Narodna in študijska knjižnica je uredija razstavo izdaj Cankarjevih del.
Scena: Dimitrij Cej Režija: Adnjan Rustja
Vstopnina: 300 lir, dijaki 100 lir Predprodaja in rezervacija vstopnic v KD v soboto, 21.12. od 9. ure do začetka proslave.
Razstava
STOLETNEGA PROSVETNEGA DELA V SKEDNJU IN NA KOLONKOVCU
v prostorih Prosvetnega društva v Skednju — škedenjska ulica štev. 124
bo odprta do 23. decembra 1968 ob delavnikih od 17. do 20. ure v nedeljo, 22. od 10. do 13. ure
Vstop prost!
m
V petek, 20. t.m. ob 20.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma predaval dr. DRAGO GANTAR o temi:
PROSTI POKLIC KNJIGOVODJE.
Umovanje v Zgornjih Coijah pri Bledu
Prosimo vse prijavljence za zimovanje v Zgornjih Gorjah, da čimprej poravnajo oskrbnino za zimovanje in s tem dokončno potrdijo svojo udeležbo.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje v sodelovanju s Cankarjevo založbo ob 50-letnici smrti slovenskega pisatelja Ivana Cankarja
NATEČAJ
ki se ga lahko udeležijo učenci m dijaki vseh slovenskih šol, ki delujejo na ozemlju italijanske republike.
Zaradi enostavnejše izbire nagrajencev so pogoji natečaja delno, a ne bistveno spremenjeni, in sicer:
ILUSTRACIJA CANKARJE VE CRTICE — osnovna in srednja šola. Ilustracije ki morajo biti izročene do 20. decembra, bo ocenila strokovna komisija.
VIŠJE SREDNJE ŠOLE: knjižno nagrado prejmejo dijaki, ki bodo imeli v prvem tromesečju iz slovenščine poprečno oceno sedem in več.
GLASBENA MATICA
vabi vse svoje člane na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 18. decembra ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9.
Dnevni red:
1.	otvoritev ter imenovanje skrutinatorjev. zapisnikarja in volilne komisije;
2.	poročila:
a)	predsednika
b)	ravnatelja šole
c)	predsednika odbora orkestra
d)	blagajnika
e)	nadzornega odbora 3 sprememba statuta
4. diskusija 5 volitve 6. razno
Vabilo na občni zbor velja tudi za predstavnike osredniih kulturno - prosvetnih ustanov, prosvetnih društev in tiska.
NADZORNI ODBOR
DRUŠTVO PRIJATELJEV GLASBE V KOPRU
priredi danes. 18. decembra ob 20. uri v dvorani Gimnazije
RECITAL
tržaškega violinista 2ARKA HRVATICA pri klavirju
prof. Neva Merlak-Corrado
Na sporedu so dela skladateljev: Boccherinija, Bacha, Mozarta in Paganinija.
PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK Dolina
priredi v četrtek, 19. decembra ob 20.30
svečano prireditev
na čast svojemu pevcu Josipu Sancinu, ki praznuje prav v teh dneh 50-letnico petja v domačem zboru.
IZLET V LJUBLJANO NA DRSALNO REVIJO športno društvo (Polet* z Opf*D
vabi člane in prijatelje društva »a avtobusni izlet v Ljubljano, ki b® združen z ogledom ameriške drsale' revije «Holiday on ice». Odhod o® 13. url. povratek okrog 21.30. Cen« vožnje 1.500 lir, vstopnica v športno dvorano «Tivoli» pa 900 ali 1.500 IR-Prijave sprejema iz prijaznosti trgovina Škabar, Narodna ulica 42.
Športno društvo Zarja prireja dne 22 decembra izlet v Ljubljano na o* gled svetovno znane revije HOLIDA* ON ICE. Kdor se želi udeležiti izl®ta naj se vpiše čimprej, ker je števil® vstopnic omejeno.
SPDT priredi 26. t.m. prvi enodnevni smučarski izlet v KranJsK® goro. Vpisovanje v Ul. Geppa 9.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina Grozdanine mame Karle Cebohin darujeta Mar1' ca S. in Alma R. 2000 lir za P-d' »Ivan Cankar«.
Namesto cvetja na grob tete Justi' ne Pečar darujeta Rožica in Jože Cesar 5000 lir za SZ Bor.
Namesto cvetja na grob pok. tete Justine darujeta Snežka in Sergij Cesar 5000 lir za SZ Bor ter Vojko Cesar 5000 lir za SZ Bor.
V	počastitev spomina pok. gospe Karline Počkaj vd. Cebohin daruje družina Ljubo Černe 2000 lir za C' jaško matico. V počastitev spomin* pok gospe Karline Počkaj vd. CebO' hin darujeta Juri in Ani Kufersi®
1000 lir za prosvetno društvo IV*® Cankar. V Isti namen daruje M»rl® Magajna 1000 lir. Ob 24-letnici rojstva sina Maksija Morpurgo daruje mama 1000 lir za Dijaško matico.
Mali oglasi
50-LETNI TRGOVEC IN POSESTNI* želi poznanja s 30 do 40-letno pošteno in kulturno žensko v svrho Pr®i vzema gospodinjstva v Trstu. Piša11 na upravo našega lista pod »Gospodinja«.
- +
16. t. m. nas je zapustila naša draga
JUSTINA LAH vd. PEČAR
Pogreb bo danes. 18. t. m. ob 14.30 iz kapele glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo sinovi, snaha, vnuka Marina in Diego, bratje in drugi sorodniki.
I.T.F.. Ul. Zonta 3, tel. 38-006
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Soglasno odobrena resolucija za gospodarski razvoj Furlanije
Svetovalci so razpravljali najprej o treh resolucijah KD-PSI, KPI in MF, po tem pa so jih združili ■ Zah te v a po ukrepih za raz voj Beneške Slo veni je
Deželni svet je včeraj popoldne , načrt za okrepitev javne industri-po celodnevni burni seji soglasno j je, da se poveča zaposlitev, da se odobril resolucijo demokristjanov | ustvarijo nova delovna mesta in
in socialistov o gospodarskem položaju v Furlaniji. Zanjo so glasovali navzoči svetovalci vseh skupin, odsotni pa so bili republikanci in svetovalci PSIUP. Seveda so morali demokristjani in socialisti pristati na nekatere spremembe in je odobrena resolucija precej opiljena.
Resolucija ugotavlja, da je kljub posegom države, dežele in javnih ustanov, kakor tudi zasebnih gospodarstvenikov, raven gospodarskega in socialnega razvoja v Furlaniji ter v goratih in predgorskih krajih še vedno nizka. Priznava, da je treba slabi položaj pripisovati strukturalnim vzrokom in pojavom iz prejšnjih časov, kot so n. pr. zamuda pri industrializaciji, potreba po spremembah v kmetijstvu, iz seljevanje, samo delna zaposlitev, povodnji, posebni geopolitični položaj dežele, negativne posledice vojaških služnosti in pomanjkljive infrastrukture. Položaj se bo lahko izboljšal samo s programskim načrtom posegov, o katerih se morata sporazumeti država in dežela s sodelovanjem gospodarstvenikov, gospodarskih in socialnih teles in vsega prebivalstva. Resolucija pravi nadalje, da je treba odstraniti mezdna področja in razlike v socialnem zavarovanju, povečati 'štej - vilo prebivalstva s povratkom izseljencev, poskrbeti za zaposlitev mladih delavcev ter za odvečno delovno silo v kmetijstvu. Zatem izraža željo, da bi se povečala deželna in državna sredstva zlasti za zaostala področja. Namen vseh posegov mora biti, da se povečajo raven zaposlitve in sredstva, ki jih mora dati država na podlagi člena 50 deželnega statuta, Pri čemer morajo imeti prednost manj razvita področja.
Resolucija obvezuje deželni odbor, naj posreduje, da se uresničijo omenjeni smotri, zlasti pa da se razvije industrializacija s primernim finansiranjem ter z dograditvijo važnih cest, da se okrepijo javne naprave kot je n. pr. tovarna podjetja AMMI za predelavo bakra na področju Ausa-Corno. Obvezuje ga tudi, na.) intervenira Pri vladi, da da pobuddr za ustanovitev novih podjetij z državno u; deležbo, da se pospeši industrijski razvoj Furlanije. Končno obvezuje tudi odbor, naj poskrbi za razne spodbude, da se po eni strani zavre izseljevanje, po drugi strani pa i da se ustavi močno upadanje štet vila prebivalstva v goratih pre-' delih.
1 Razprava, ki se Je začela zjutraj po odgovoru na štiri vprašanja deželnih svetovalcev, se je prav. zaprav sukala okrog treh resolucij, saj so predložili svoji resoluciji tudi komunisti in svetovalci Furlanskega gibanja. Nekatere zahteve iz teh resolucij so kasneje vključili v resolucijo večinskih strank, tako da so lahko, kot smo videli v začetku, glasovali .vsi žan jo.
Prvi je spregovoril komunist Ba-žacetti, ki je orisal resolucijo svoje skupine. Omenil je resni gospodarski in socialni položaj v Fur Janiji, krčenje števila zaposlenih in povečanje števila izseljencev, ki je znašalo v zadnjih treh letih nad 12 tisoč enot. Rekel je, da je tega kriva neuravnovešena socialno gospodarska politika v naši državi •n tudi v okviru EGS, zaradi česar se je znašla naša dežela v o-brobnem položaju. Za obnovo naše dežele je treba začeti politiko, ki bo predstavljala alternativo sedanji gospodarski politiki, tako da se okrepijo javne pobude in da se ne poveča še bolj koncentracija kapitala. V tem okviru je Ba-facetti zahteval, naj se deželni odbor poteguje, da pripravi vlada
da se zavre izseljevanje. Izrekel je tudi željo, da bi deželni svet izglasoval podporo borbi delavcev za ukinitev mezdnih področij in za izboljšanje plač, saj je to pogoj za ustavitev izseljevanja. De jal je tudi, da bi morali pohiteti s širjenjem tako imenovane hitre ceste na odseku Dunja-Kokovo. V polemiki s svetovalci Furlanskega gibanja je dejal, da se vsa omenjena vprašanja ne morejo rešiti z zapiranjem v ozke okvire, marveč s skupno borbo delavstva m vsega delovnega ljudstva v deželi.
Resolucijo svetovalcev MF je orisal inž. Schiavi, ki je povzročil s svojimi trditvami precej razdora, saj je med drugim tudi dejal, da Tržačani ne znajo varčevati in da se jim ne ljubi delati, medtem ko naj bi bili Furlani zelo pridni. Ker ga je svetovalec Del Gobbo (KD) prekinil in rekel, da so svetovalci Furlanskega gibanja «neodgovorni elementi)), se je Schiavi spozabil in odgovoril demokristjanom z ne ponovljivo besedo, zaradi česar so potem zahtevali zadoščenje. Neki demokristjanski svetovalec se je celo pognal proti njemu, a se je sredi poti premislil, tako da ga ni bilo treba držati. Zadnji je orisal svojo resolucijo Del Gobbo in med njegovim govorom je dosegel prepir višek.
V	rapravi o resolucijah je prvi spregovoril svetovalec Štoka (SS), ki je obravnaval slabi položaj v Beneški Sloveniji. Rekel je, da o-bupni položaj. v teh krajih poznajo že vsi in da se vsi strinjajo s tem, da ga je treba izboljšati. Zato bi bilo treba pripraviti splošni načrt gospodarske obnove s posebnim poudarkom na kmetijstvo, na obnovo živinoreje, na pogoždovanje, na gradnjo ljudskih hiš, na industriali zacijo ,na turistični in gostinski razvoj ter na ureditev cest in voda. Le tako se bo odstranila huda revščina in se zavrlo izseljevanje. Med prebivalstvom bi bilo treba pospeševati zadružnega duha, da bi u-stanavljali ljudje razne zadruge v medsebojno pomoč. Izboljšati bi bilo treba pašnike in planine, bolj racionalno urediti mlekarne in sirarne itd. Ustanoviti bi morali tudi podjetja predelovalne industrije, pri Čedadu ali št. Petru pa večjo industrijsko podjetje. Poskrbeti bi morali tudi za razvoj turizma, poletnega in zimskega, za katerega je primeren zlasti Matajur. Okrepiti -bi bilo trebit tudi tPgoviifcko zamenjavo med Beneško Slovenijo in bližnjimi področji Jugoslavije. Na koncu je tudi poudaril, da bi morali priznati 'beneškim "Slovencem narodnostne pravice, ki jih določata ustava in deželni statut.
V	razpravi so zatem spregovorili še svetovalec Cecotto (MF), Ber-toli in Boschi (MSI).
Popoldne so se svetovalci zopet sestali na seji, pri čemer so spregovorili še Bosari (KPI), Di Gallo (KD) in Dal Mas (PSI).
Svetovalcem je odgovoril v imenu odbora odbornik Stopper, ki je rekel, da je odbor popolnoma solidaren s težnjami prebivalstva in z raznimi občinskimi upravami. Re kel je, da je treba pripraviti načrt raznih posegov ter upoštevati razlike v razvoju na posameznih področjih. Te razlike so opazne zlasti med Trstom in Gorico na eni strani ter med videmsko pokrajino na drugi, medtem ko je gospodarstvo v pordenonski pokrajini v razvoju. Omenil je razne pobude in pripra vo predloga državnega zakona na podlagi člena 50, ki določa, da mora država pomagati razvoju dežele z izrednimi sredstvi. Rekel je tudi, da se deželni odbor strinja z zahtevo o izenačenju mezd in plač.
le, ki je izražena že v deželnem načrtu.
Sledili so odgovori nekaterih svetovalcev, pri čemer so spregovorili Di Caporiacco (MF), Del Gobbo, ki je predlagal nekaj sprememb v resoluciji večine, ter komunist Pelle-grini, ki je v daljšem govoru zelo kritično ocenil politiko deželnega odbora in večine.
Zatem je misovec Boschi predlagal, naj bi združili vse tri resolucije, hkrati pa je tudi zahteval, naj bi odložili razpravo na čas po praznikih. Predsednik Ribezzi je zavrnil to zahtevo in prekinj! sejo za četrt ure, da so se lahko razne skupine dogovorile o nekaterih spremembah, ki so potem omogočile glasovanje o spremenjeni resoluciji KD in PSI. Med burno razpravo se je zdelo, da se bodo svetovalci v prepiru razšli, v resnici pa, vsaj kar se protestov svetovalcev furlanskega gibanja tiče, so se tresle gore in se je rodila miš.
Na koncu je predsednik Ribezzi voščil vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Deželni svet se bo zopet sestal šele v januar ju leta 1969.
Gorlško-benešbi dnevnih
SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU
Najem posojil za gradnjo pomembnih javnih del
Javno razsvetljavo bodo pričeli nameščati še v tej zimi * Asfaltiranje vaških poti ■ Gradnja novega pokopališča - Razprava o osebju
Zadnja seja občinskega sveta v Doberdobu, ki je bila v ponedeljek zvečer pod predsedstvom župana Andreja Jarca, se je vršila v odsotnosti svetovalcev manjšine, ker je edina prisotna svetovalka manjšine gospodična Marija Ferletič takoj po otvoritvi seje podala izjavo, da zapušča sejo, češ da je nezadovoljna z nekaterimi ukrepi občinske uprave: na oglasni deski naj ne bi razglasil nekaterih sejnih sklepov, niso kupili magnetofona za registracijo poteka občinskih sej, zapisniki niso sestavljeni v redu, manjšina v nekaterih odborih ni zastopana, niso dali na dnevni red dveh resolucij, ki jih je odbor — kakor smo to naknadno in samo v zvezi s tem izvedeli, da sta prišli v času, ko je bil dnevni red za sejo že sestavljen.
V nadaljevanju seje, ki se je vršila
normalno, je odbornik Černič
iiiiiiiiiiiii mu 1111111111111111111111111111111111 u (|Ulil1iiimiliiilllililiiiiiiiTlil|||||||||||l|||li,iMlllllllllllill|||||||||
JUBILEJ GOSTILNICAH JA «PBI SONJl»
80 LET ŽIVLJENJA DANILA PAVLETIČA
Prihodnje poletje bo praznoval svojo osemdesetletnico, je pa še vedno čil in zdrav in ko smo ga obiskali prejšnja -soboto zjutraj, ko je bila temperatura nekaj stopinj pod ničlo, smo ga našli na prostem, kjer je spravljal zaboje praznih steklenic. Dober gospodar, ki kljub svojim letom skrbi za svojo gostilno.
To je Danilo Pavletič, lastnik široko po Goriškem in Tržaškem znane gostilne v Gabrijah, ob držav, ni cesti, ki povezuje dve mesti. Sin naše zemlje, ki je, v za nas primorske Slovence nemilih časih, med dvema vojnama moral daleč od domačega ognjišča. Bil je sicer med brati in prijatelji, v Jugoslaviji, njegove misli pa so bile vedno usmerjene v rojstni kraj na Goriškem in ko so se razmere izboljšale, se je vrnil domov, kjer je iz majhne vaške gostilne ustvaril podjetje, ki je znano po vsej deželi in tudi v sosednih jugoslovanskih krajih.
Njegovo soprogo, gospo Meri, ki mu je življenjska družica že toliko let, smo našli pri delu v kuhiniji, da bi postregla številnim gostom. Pri kramljanju z njo so mi prišle v spomin okusno in zares po domače pripravljene jedi, od domačih juh do divjačine, od pečenih piščancev do jabolčnega zavitka, ki smo jih kdaj pa kdaj zaužili v
„ ..._______________ ,________ Pavletičevi gostilni.
Orisal je industrijsko politiko deže- I Danilo Pavletič izhaja iz kmečke
NOVA PRIDOBITEV HOTELA POŠTA:
BAR BUFFET POŠTA
NOV LOKAL JE MOJSTRSKO UREDILO ZNANO
podjetje ERNESTO P. iz červinjana
družine v Gabrijah. Oče Jože je bil podjeten kmetovalec, ki je želel, da bi se tudi sinovi uveljavili v življenju. Naš Danilo se je šolal in delal kot uradnik v tržiški ladje delnici Februarja 1930 je bila tudi pri nas kriza in mnogi naši ljudje, zlasti iz Spodnje Vipavske, so se takrat izselili, tudi onkraj morja. Za Slovence ni bilo takrat v do mačem kraju kruha. Pavletič pa ni hotel daleč. Izselil se je v Jugoslavijo, bil celo vrsto let upravnik v gozdnem gospodarstvu Jakil v Boštanju pri Sevnici.
Prihod Nemcev v Jugoslavijo leta 1941 ga je prizadel kot marsikaterega. Nacisti so ga izselili na ozemlje zasedeno po Italijanih in vso vojno dobo je bil za knjigovodjo v rudniku Kanižarica. Po o-svoboditvi leta 1945 se je vrnil v domači kraj, v trdni veri, da je njegovo romanje po svetu končano.
Tako je tudi bilo. V času njegove odsotnosti se je velika Pavleti-čeva hiša v Gabrjah spremenila iz kmečke v gostilno. Domačin Toma/. Florenin je pred vojno vzel v najem nekaj prostorov in v njej vodil enajst let majhno gostilno. Gostilno je potem nadaljeval od leta 1946 naš Danilo Pavletič, njegov brat Oskar pa se je ukvarjal s kmetijo v Mirnu, tretji brat, Ivo, pa je šel na Koprsko, kjer je postal direktor solin v Sečovljah.
V prvih povojnih letih je bila to gostilna vaškega značaja. Pozneje, ko so se življenjske razmere izboljšale, ko so ljudje pričeli hoditi z avtomobili na deželo, da Di v domačih gostilnah našli pristno domačo hrano in še bolj pristno domače vino se je modernizirala Prijaznemu Danilotu in dobri kuhinji gospe Meri se je pridružila vedrina in prijaznost hčerke Sonje, tako da so gostje poimenovali gostilno «Pri Sonji». S tem imenom je gostilna znana še danes, čeprav je minilo že precej let odkar se je Sonja Pavletičeva omožila v Gorico.
Kljub uspehu s tujimi gosti ni izgubil naš Danilo stika z domačimi ljudmi. V marsikateri gostilni na deželi gledajo nekam grdo domačine, ki mirno pijejo svoj kozarček vina. Pri Pavletiču ni tako. Vsak večer se v tej gostilni zbirajo domačini in Pavletičeva družina s ponosom gleda na to, saj je tudi to znak zvestobe slovenstvu.
Pravijo da bodo Pavletičevi v kratkem oddali gostilno v najem in da se bodo umaknili v bližnjo novo hišo Ali naj verjamemo? Četudi bi do tega prišlo, saj v me stu najdemo malokoga, ki bi pri o-semdesetih letih tako vztrajno de lal, smo prepričani, da bomo ob vsaki priliki Danila Pavletiča srečali v gostilni, kjer bo »kontroliral)), da bo vse šlo kot pač mora iti v gostilni, vredni tega imena.
Znani tržaki hotel Pošta slavi danes pomemben datum v svoji razvojni poti: odprtje novega lokala bar buffet Pošta.
Bar buffet Pošta na Trgu Ober-dan (za postajo openskega tram-vaja) ni namenjen samo hotel-
skim gostom. V prijetno urejenem obratu bodo postregli tudi zahtevnejšemu gostu z izbranimi mrzlimi in toplimi jedili ter s prvovrstnimi pijačami.
Bar buffet Pošta je v celoti
uredilo in opremilo znano podjetje kav. Ernesta P. iz Červinjana,
ki je ponovno znalo vtisniti svoj osebni slog.
Otvoritev novega lokala bo danes zvečer ob 20. uri.
prebral resolucijo glede finančnih težav, v katere je zašla doberdob-ska in toliko drugih občinskih u-prav naše pokrajine, ki so dejansko nemočne spričo izrednih dolgov. V resoluciji je rečeno, da 23 od 25 občinskih uprav v naši pokrajini zahteva zavoljo zgoraj o-menjenih razlogov reformo krajevnih financ ter pričakuje podporo na vseh nivojih, zlasti pa pri deželni upravi; resolucijo so sklenili poslati vsem parlamentarcem naše pokrajine in deželnim svetovalcem. Zanjo so glasovali vsi prisotni.
Dokaj živahna obravnava se je razvila okoli izplačila dijaških podpor. Občinska uprava bo po vzgledu številnih občin v naši pokrajini izročila 480 tisoč in 300 tisoč lir, ki jih je od dežele prejela za pot-nine odnosno učila doberdobskim dijakom, občinskemu šolskemu patronatu, da bi zneske pravično porazdelili med upravičence, ki so vsi prosilci razen štirih, katere so izključili zavoljo slabih ocen, odnosno previsoke davčne osnove družin.
Odobrili so zasebno dražbo, na kateri bodo oddali v zakup ureditev vaških poti v znesku 15 milijonov lir. Svetovalci so se ogreli za pričetek gradnje novega pokopališča v Doberdobu,čeprav zanj nimajo vseh 19.6 milijona lir, koli kor bi delo v izjemnih doberdob-skih prilikah (kraški in valovit teren)) dejansko veljalo. Z zneskom 10 milijonov lir bodo zravnali teren, zgraditi zid ter mrtvašnico. Za delo bodo najeli posojilo pri državni blagajni, ki ga bodo odplačevali 35 let po 146 tisoč lir letno. Posojilo bodo najeli tudi za javno razsvetljavo:	10.7
milijona lir bodo odplačevali 20 let po 302 tisoč mesečno. Svetovalci so zaželeli, da bi podjetje Trani z delom pričelo vsaj v začetku prihodnjega leta. Glede posojila za vaške poti v znesku 15 milijonov so trajala s kreditnim zavodom zapletena pogajanja, ker je hotel izvedeti, kolikšne so finančne zmožnosti občine. Odobrili so pogodbo z ONMI za dobo 9 let, ki bo v občini namestila materinsko posvetovalnico. Odobrili so sklep, s katerim občinska uprava ne bo več... v celoti plačevala prispevkov za zdravljenje infekcijskih bolezni, pač pa se bo breme razdelilo tako, da bo občina plačala” samo 20 odstotkov, ostalih 80 odst. pa INAM. Odobrili so preglednike obračuna za leto 1967 v
osebah svetovalcev Maria Lakoviča, Jožefa Ferfolje in Bruna Pahorja. Ker je dežela črtala prispevke, ki jih je občina nameravala izplačati prosvetnim rekreacijskim društvom, odobrila pa prispevek 100 tisoč lir godbenemu društvu «Kras», so svetovalci soglasno sklenili, da bodo letos podelili znesek 100.000 lir godbi, prihodnje leto pa bodo prišli na vrsto trije pevski zbori v občini. Na trošarino za leto 1968 so uveljavili 50 odstotkov dodatnih davkov. Ob koncu so odobrili sklep v skladu z deželnimi navodili, da določijo razdalje, koliko naj gradijo hiše od glavne ceste v strnjenem naselju ter izven njega. Vsekakor bodo občani lahko gradili hiše v središču tik pločnika, izven njega pa nekoliko vstran. Sklep bo veljal do sprejema regulacijskega načrta.
MALOOBMEJNI BLAGOVNI PROMET
Za skoro 490 milijonov lir uvoza in izvoza v septembru
Od tega 102 milijona uvoza in 288 milijonov izvoza Izvoz v druge države dosegel 35 milijonov
V preteklem mesecu septembru so pri trgovinski zbornici v Gorici izdali samo dve uvozni dovoljenji v okviru videmskega sporazuma za maloobmejni promet s Slovenijo za skupen iznos 2,2 milijona lir; izdali so tudi 73 izvoznih dovoljenj za skupen iznos 387.5 milijona lir. Poleg tega je bilo uvoženega na carino še razno blago v skupni vrednosti skoro 100 milijonov lir.
Z dovoljenjem je bilo uvoženo samo mleko, s carino pa so uvozili največ drva in industrijski les v skupni vrednosti nad 66 milijonov lir ter «cart krafU v iznosu skoro 30 milijonov lir.
Pri izvozu je na prvem mestu tekstilno blago in oblačila za 113 milijonov lir, na drugem mestu so keramične ploščice in marmor za 33.2 milijona, elektrotetnični material za 26 milijonov, opečni izdel ki 12.6 milijona, strojene kože 12
milijonov, kolesa in nadomestni deli 5.5 milijona ter manjše količine raznega industrijskega blaga.
Izven maloobmejne trgovine je bilo v tem mesecu izvoženega v druge države še za 35 milijonov lir raznih industrijskh izdelkov naše pokrajine kot so sanitarne potrebščine. tekstilne statve, industrijski hladilniki, keramične ploščice, pohištvo, dežniki, slaščičarski proizvodi itd. Izvoz je bil usmerjen v razne evropske in prekomorske dežele.
Cepljenje otrok v Ronkah
Protituberkulozni pokrajinski center za cepljenje proti bolezni sporoča, da bodo v prihodnjih dneh izvedli cepljenje učencev osnovnih šol na področju didaktičnega ravnateljstva v Ronkah
OBČINSKI ODBOR V GORICI
V"
Štiri turistične ceste naj bi uredila pokrajina
Ukrepi za socialno pomoč potrebnim ob praznikih . Nove šolske gradnje
Občinski odbor v Gorici je na svoji običajni tedenski seji v ponedeljek zvečer, ki jo je vodil župan Martina, obravnaval in odobril celo vrsto upravnih in drugih občinskih problemov, o katerih bodo razpravljali na seji občinskega sveta, ki bo v petek 20. t. m.
Tako je odbornik dr. Tomassich predlagal poseben prispevek občinske uprave za socialno pomoč ob priliki božičnih praznikov. Odbornik za davke prof. Bratina je predložil v odobritev glavni seznam občinskih davkov za 1969 in dodatni seznam za davke od prejšnjih let, ki. naj bi jih odobril občinski svet.	, ,
Na podroju javnih del so odo brHi nekatere šolske gradnje med katerimi je trgovska šola v Ul. Gra-bizio (prvi del) za 110 milijonov lir ter italijanska srednja šola v Ul. Puccini v Gorici za 172 milijo-
.................
v PETEK V KLUBU «SIMON GREGORČIČA
Optimističen prikaz bodočnosti Nove Gorice
Čez 30 let naj bi imela 40.000 prebivalcev
Na petkovem predavanju v klubu »Simon Gregorčič* so prisotni dobili zelo jasno in prepričljivo sliko o nujnosti nastanka Nove Gorice, o njeni rasti in o njeni bodoč nosti. Inž. Tomaž Vuga in Rudi Ši-mac, ki sta si porazdelila vlogi pre davateljev, sta v jasni in zgoščeni obliki povedala to, kar so si poslušalci v resnici želeli tudi slišati.
Rudi Šimac, ki je po poklicu funk cionar novogoriške občine in deluje v tem organu v oddelku za gospodarstvo, je prikazal ekonomsko, politično in tudi človeško važnost nastanka in razvoja mest, stare Gorice in po razmejitvi leta 1947 nujnost novega mesta na severnem Pri morskem. Tako je nastala Nova Go rica, ki je sicer po začetnem vzponu nekaj let omahovala, ko pa so bile številne pristojnosti v Jugoslaviji prenesene z državnih in republiških oblasti na lokalne, to je na občine, pa je začela Nova Gorica rasti in je danes dobila svojo ekonomsko veljavnost Predavatelj je poudaril že v svojih prvih izvajanjih, kot tudi v debati, da je teža gospodarstva v Novi Gorici na industriji. Marsikateremu zunanjemu

POMOČ REVEŽEM V GORICI
Ob praznikih dodatna podpora in nakazila
Božičnica za olroke in odrasle - Nakazilu
drva
Le še teden nas loči od božičnih praznikov in kot druga leta namerava tudi letos občinska ustanova v Gorici (ECA) z izdatnejšo pomočjo omogočiti praznovanje tudi najpotrebnejšim občanom, čeprav ta večja pomoč še vedno ne bo zadostovala.
Ta ustanova nudi pomoč 2500 potrebnim občanom iz okrog 700 družin. 2e včeraj so odredili izredno pomoč starejšim ljudem in invalidom s tem, da so podvojili normalno podporo iz drugih mesecev. Do konca decembra bodo izdajali tudi posebna nakazila za nakup živil tistim, ki so najbolj potrebni.
V petek ob 15.30 bo t.a sedežu občinske podporne ustanove v Ul. Baiamonti «Božič za otroke* ob
prisotnosti oblasti. Za vsakega otroka tistih, ki so deležni občinske podpore, v starosti do 10 let, bodo izročili darilni zavoj s sladkarijami, igračo in nakazilo v vrednosti 8 tisoč lir za nakup oblačil ali čevljev. Za otroke od 11 do 12 let bo znašalo tako nakazilo po 11.500 lir.
Na predvčer božiča bo v Ul. Baiamonti praznik revežev, ki jim bodo razdelili darilni zavoj In po 1000 lir Najbolj zaslužen od prebivalcev doma onemoglih bo prejel poleg tega srebrno kolajno in 10 tisoč lir.
Od 2. do 15. januarja bodo razdelili onemoglim in invalidom nakazilo po 5000 lir za nakup drv.
gledalcu bi se zdelo, da je ekono mija Nove Gorice vezana na trgovino, v kateri je precej kupcev s te strani državne meje. V resnici pa je v trgovini zaposlenih le sedem odstotkov delovnega prebivalstva, v gostinstvu pa samo dva odstotka. To dokazuje, da igra mednarodna trgovinska menjava le v majhni meri (trgovine služijo predvsem za domače prebivalce) v gospodarstvu središča severne Primorske.
Ko so si po letu 1947 zamislili Novo Gorico, so predvidevali, da bo imela v trideseti,! letih 15.000 prebivalcev. To število so že zdav naj presegli in sedanji načrti predvidevajo, da bo imelo mesto čez nadaljnjih trideset let nad 40.000 prebivalcev, to je prav toliko kot jih ima stara Gorica danes.
Tu je treba govorit) že o tehničnih načrtih za mesto, o katerih je govoril drugi predavatelj, inž. Tomaž Vuga, ki je ravnatelj Zavoda za urbanizem v Novi Gorici. Prikazal nam je prve načrte, ki so bili monumentalnega tipa (Novo Gorico so zasnovali v dobi pred komin-formom), zasnovo mesta v parku, ki je tej sledila in današnjo potrebo po ustvaritvi mestnega središča, po katerem teži vsak človek, ki živi v mestu. Ta mestni center se prav sedaj ureja in gradili ga bodo morda še nekaj let, tako da se bodo prebivalci Nove Gorice čutili zares meščane.
Mesto se bo razvijalo na celotnem solkanskem polju ki je sicer že precej pozidano. Razvijalo se bo še v smeri Kromberka do Ajševice, vzdolž glavne ceste proti Ljubljani od Ajševice do Rožne doline, se razvijalo okrog Šempetra, kjer bo tudi ob bodoči avtocesti nastala industrijska cona. Gozd Panovec pa bi moral služiti kot pljuča za moderno mesto. V njem nameravajo v bodočih letih ust"ariti park oddiha.
Po prikazu dveh referentov se je razvila debata, v kateri je prišla do izraza potreba po moderni bolnišnici, katere gradnja je bila pred časom ustavljena, potreba po kulturnem centru itd. O vsem tem že obstajajo načrti in bodo stvari v kratkem tudi gotove. Nova Gorica si obeta mnogo od bodoče avtoceste. Iz izvajanj dveh mladih predavateljev (Nova Gorica je sicer zelo mlado mesto, saj je poprečna starost njenih prebivalcev 31 let) je žel precejnji optimizem, kar so prisotni tudi opazili.
nov lir. Tudi za ureditev Trga sv. Antona bodo potrošili skoro tri milijone lir. Odobrili so tudi sklep, da bodo predlagali štiri občinske ceste za vključitev med tiste, ki naj bi jih uredila pokrajinska uprava z deželnim prispevkom kot turistične ceste na osnovi deželnega zakona št 32.
Glede mestnih prevozov je poroča! odbornik Rovis, da je znašal primanjkljaji za september in oktober okrog 7,2 milijona lir. Odbornik Candussi je poročal o prevzemu začasnih novih delavcev in u-radnikov, v nadomestilo za tiste, ki so odšli v pokoj. Na predlog odbornika Fantinija pa so odobrili nakup 150 posod za smeti. Sejo so zaključili s proučitvijo interpelacij in resolucij, o katerih bodo razpravljali na seji občinskega sveta v petek.
Sindikalni sestanek v Doberdobu
Jutri, 19. t. m. ob 18.30 bo na županstvu v Doberdobu sestanek sindikalnih predstavnikov krajevnih ustanov in predstavnikov občinske uprave. Pogovorili se bodo o polo-1 žaju in nekaterih zadevah tam-1 kajšnjih občinskih uslužbencev.
KLUB »SIMON GREGORČIČ* GORICA
vabi na kulturni večer posvečen 50-letnici smrti največjega slovenskega pisatelja
IVANA CANKARJA
V sredo, 18. decembra ob 20.30 v dvorani na Verdijevem kor-zu 13 bo o njegovem življenju in delu govoril
dr. BRATKO KREFT iz Ljubljane.
Vabljeni 1
Odbor
Izid volitev v umobolnici
Pri sindikalnih volitvah za obnovo nctranje komisije v pokrajinski umobolnici v Gorici, ki so bile 16. t. m., so bili doseženi naslednji rezultati:
Volilnih upravičencev 210; volilo 174; veljavnih glasov 161; bela glasovnica 1 in neveljavnih 12.
Lista CISL je prejela 99 glasov, CGIL 62. Dva sedeža je prejela j CISL in 1 pa CGIL. V primerjavi s prejšnjimi volitvami je CGIL pridobila en sedež.
Izjava
Gospodje Peter, Anka, Klelija in Jožef Krašček, v zvezi z govoricami, ki krožijo po Sovodnjah glede na neko domnevno krajo, ki naj b; jo izvršila Pavla Romana Tomšič por. Černič v veleblagovnici v Šempetru (Jugoslavija), javno izjavljajo, da je gospa Pavla Romana Tomšič por .Cemic, spoštovanja vredna oseba, ki dejanja sploh ni izvršila.
Smrtna nesreča pri delu v Fari
Sinoči ob 17.40 je v splošni bolnišnici v Gorici podlegla poškodbam, ki jih je dobila ob nesreči pri delu komaj 26-letna Giulietta Spessot iz Fare, Ul. Conventi 16.
Nesreča se je pripetila malo prej na dvorišču njenega kmečkega doma v Fari kjer so domači čistili žito. Stroj, ki je poganjal traktor, je bil povezan z gonilnim jermenom. žena se je morda preveč približala jermenu, ki je povlekel njeno krilo in njo samo do stroja, kjer jo je zagrabilo kolesje. Ko so ustavili traktor in stroj je bilo že prepozno in žena je dobila hude poškodbe. Takoj so jo odpeljali v goriško bolnišnico kjer so Ji ugotovili močan udarec na prsnem košu z zlomom reber, rano na čeljusti, zlom levega kolena, zlom obeh gležnjev in pretres možganov. Prvotna prognoza je bila 30 dni toda že deset minut po prihodu v bolnišnico je žena podlegla poškodbam.
Žena je poročena komaj dve leti ter je poleg moža zapustila še 8 mesecev starega otroka. Tragična smrt je globoko presunila vse vaščane.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA
SLOVENSK' PROSVETNA ZVEZA
priredijo v nedeljo, 22. decembra ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo št. 13, osrednjo
CA NK AR JE VO
PROSLA VO
ob 50-letnici pisateljeve smrti.
Sodelujejo: Filibert Benedetič, zbor Kras, Aleksander Vodopivec, Mira Sardočeva, Ivan Sancin, Stane Starešinič, Silvan Križmančič, Nora Jankovič.
Režija:	Adrijan Rustja
Vstopnina: 300 lir, dijaki 100 lir. Predprodaja in rezervacija vstopnic od četrtka dalje na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1, telefon 24-95.
Gorica
CORSO. 17.00:	»Buio oltre il
sole.), R. Taylor in B. Brown; ameriški kmemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
VERDI. 17.00: «11 killer di satana*, B. Karloff in J. Ogilvy. Ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERN1SSIMO. 17.15, 22:« Stan-lio e Ollio teste dure», S. Lau-rel in O. Hardy; ameriški film.
VITTORIA. 17.15: «Una piccola ra-gazza calda», G. Ekman in B. Anderbermg; švedski film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15, 21.30: «La mano che uccide», R. Jonson in D. Dors; ameriški film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 17.30: «Miliardario ma bagnino*, E. Presley; ameriški ki-nemaskopski film v barvah.
EXCELSIOR. 16.00: «Mllle frecce per il re»; film je v barvah.
PRINCIPE. 17.30: «La leggenda di Lobo», W. Disney. — «Suona, fi-schia, canta e balla*. Barvna slikanica.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel. 2972
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna «Centrafe», dr. Fitz in Enneri. Piazza Repnb-blica 26, tel. 72-341.
RONKE
Danes Je odprta lekarna «Alia stazione* dr. Mattitti, VermegHali, Via Garibaldi 3 — tel. 777446.
AVTOMOBILIZEM
RALLV LONDON-SYBNEY
Britanska posadka prva na cilju v Sydneyu
Zmagali so Britanci Cowan, Coyle in Malkin na avtu Hiilman - Huntcr
SYDNEY, 17. - Maratonska avtomobilska dirka na 16.980 km dolgi progi London — Sydney se je danes zaključila z dokaj presenetljivim rezultatom. Potem, ko sta Belgijec Bianchi in Francoz Ogier na avtu Citroen DS 21 v zadnji noči nepričakovano prevzela vodstvo, je prva prispela na cilj britanska posadka Covvan - Coyle - Malkin na avtu Hiilman - Hunter ter je tako osvojila vsoto 16 milijonov lir, ki je bila določena za zmagovalca.
Bianchi in Ogier sta imela res smolo. Pri zadnji kontrolni točki, komaj 150 km pred ciljem, ko sta imela zmago praktično že v žepu, ata se zaletela v nek: nasproti vozeči avto Mini Morris. Huje se je pri nesreči poškodoval Bianchi, ki je moral čakati celih 20 minut, da so ga reševalci izvlekli iz zvite pločevine. Bianchi, ki je star 24 let in je po rodu Milančan, je zrna gal na letošnji dirki v Le Mansu. Pri nesreči je dobil več poškodb na glavi in nogi ter so ga prepeljali v bolnišnico.
Na drugo mesto se je uvrstil av-
to BMC Mark z Ircem Hopkirkom, na tretje pa Ford Falcon z Avstralcem Vaughanom.
Dvojica Clark - Anderssen, ki je vodila na tej dirki skoraj na vsej progi je tudi imela veliko smolo: prav zadnjo noč dirke se je njunemu avtu Cortina Lotus zlomila os.
Srčna kap na stadionu
MILAN. 17. — Med nedeljsko nogometno tekmo Inter - Atalanta je umrl na stadionu 58-letnl Giuseppe Borghinl. Zadela ga je srčna kap.
Jugoslovan Stevan prvi v Ankari
ANKARA, 17. — Na mednarodnem sabljaškem tekmovanju v An-
•HiiiMikiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiijmiiiiiiiiiiiii
V MLADINSKI LICI PONZIANA-BREG 1:2 (0:2)
Zaslužena zmaga Brega nad moštvom Ponziane
Strelca za Breg sta bila Krmec V. in Čuk, za Ponziano pa Donnini
PONZIANA: Kante, Novacco, Pe-rini, Modola, Zelaschi. Umari, Me-dos, Zanon, Cemiava. Donnini, Orsi.
BREG: Žerjal, Kuret. Gerll, Krmec M.. Berdon, B tndl. Kocjan, Zahar. Krmec V.. čuk. Husu.
Z današnjo tekmo se je zaključil prvi del nogometnega mladinskega prvenstva. Preden pa lahko določimo zimskega prvaka, mora še več enajsteric odigrati zaostale tekme, šele tedaj bomo imeli končno lestvico ter tako vedeli, katera ekipa se bo udeležila deželnega finala.
Tudi danes so Brežani uspešno zaključili tekmo tet porazili močna ekipo Ponziane. ki je eden glavnih favoritov za končno zmago. Brežani, ki niso nastopili v svoji najboljši prosta vi, so tehnično nad-kriljevaii nasprotnike. V glavnem so skoraj vedno imeli pobudo. Dobro so igrali na sredi igrišča, kjer so jim nasprotniki le s težavo prišli do živega. Tudi obramba je v redu opravila svoj pase! in omejila vsako nasprotna nevarnejšo akcijo. Ponovno pa je bil pomanjkljiv napad, kljub temu. da je trener Vižentin spremenil Igralcem vloge. Tako se je še vedno opazilo pomanjkanje kril. ki so v napadu nadvse važna. Nadalje bi lahko dejali, da se mladim Brežanom pozna, da nimajo več na razpolago rednega igrišča za treninge, kajti njihova igra postaja proti koncu tekem počasnejša, v primerjavi s prvimi tekmami prvenstva. Razveseljivo pa je dejstvo, da mladinci prikazujejo vedno bolj tehnično igro, kar Je trenerjeva zasluga.
Ob žvižgu Brežani preidejo nemudoma v napad ter precej zmedejo nasprotnikovo obrambo. Plavi nadalje pritiskajo na svoje nasprotnike, kj se le s težavo branijo. Včasih preidejo v protinapad, ki ga pa obramba takoj nevtralizira.
V 10’ so Brežani ponovno pred Kantejevimt vrati. č:uk se Izogne branilcem in poda V. Krmecu, ki z glavo pošlje žogo v vrata ter doseže tako prvi gol tekme.
Gol nekoliko zmede nasprotni-
ke, ki zaman skušajo doseči Izenačenje s hitrimi protinapadi. 5 minut pozneje preide Breg ponovno v napad. Napadalci zmedejo obrambo in čuk s krasnim strelom doseže drugi gol. Igra se nadaljuje po večini na sredini igrišča, kjer ima Breg pobudo. Sledijo si sporadični napadi, ki se pa vsi zaključijo brezuspešno. V zadnji minuti p. p. preide Ponzlana v protinapad In Donnini zapravi krasno priložnost za gol.
V drugem polčasu so Brežani skušali obdržati svojo prednost in jo s hitrimi protinapadi še povečati. kar jim na. žalost m uspelo.
V	peti minuti d. p. preide Ponzlana v napad, zmede obrambo Brega in prisili Žerjala, da intervenira s klasnim skokom ter prepreči tako gol; na žalost pa se lažje poškoduje.
Ponziana nenehno napada v u-panju, da bi dosegla izenačenje.
V	20' prisodi sodnik kazenski strel v kazenskem prostoru. Strelja Donnini. žoga obide blok in tik droga potrese žerjalovo mrežo: dosežen je bil tako tretji in zadnji gol tekme.
Breg ponovno prevzame pobudo in začne napadati. V 22’ izključi sodnik Kocjana zaradi ugovorov. Štiri miute kasneje je Breg ponovno v napadu. Krmec poda žogo čuku, ki se izbgne branilcu in silovito ustreli žogo tik ob drogu.
še večkrat so Brežani ogrožali nasprotnikova vrata, a jim ni u-spelo doseči zaželenega gola, da bi tako povišali svojo prednost. Lestvica po 14. kolu mladinskega nogometnega prvenstva
Cremcaffe’ in Fortitudo 20 točk, Aurisina in CGS 18, Edera, Liber-tas, Ponziana 17, Breg, S. Sergio, S Giovanni 15, Arsenale 10. S. An-na 7, Gaja 6, Vesna 4, Esperia 3, CRDA I.
Trj tekme morata odigrati še e-najstericj Vesne in Libertasa; po dve tekmi ekipe: Arsenale, Aurisina, Breg, Edera. Ponziana in S. Anna; po eno tekmo pa: Fortitudo, Gaja in S. Sergio.
K. B.
kari je zmagal v sablji za posameznike Jugoslovan Stevan. V finalu je premagal Italijana Simon-cellija s 5:3. Tretji je bil domačin Tay!a.
Hrumel /opel trenira
MOSKVA. 17. — Sloviti sovjetski atlet Valerij Brumel zopet trenira. Kot je znano se je Brumel, k! je svetovni rekorder v skoku v višino z značko 2.28 m, težje poškodoval pri neki prometni nesreči, kasneje pa si je poškodovano nogo še enkrat zlomil. Zdravniki so pred časom izjavili, da ne bo mogel več tekmovati. Toda po treh letih izredno skrbnega zdravljenja se je Brumel zopet začel pripravljati za nastope v skoku v višino.
1
Avstralci prosijo za subvencijo
MELBOURNE. 17. — Avstralska teniška zveza je prosila nad 100. najvidnejših avstralskih tovarn, podjetij jn podobnih ustanov, da bi finančno podprle letošnje finalno srečanje mednarodnega : teniškega tekmovanja za Davisov pokal. Zveza ni prejela niti enega odgovora. To finalno srečanje bo stalo skoraj 22 milijonov lir.
LLOYD ■ ITALSIDEK 66:61 (28:33)
Zmaga ekipe LIoyda v zadnjih minutah
LLOYD ADR TATICO: Porcelli 18, Fortunati 20, Poli 16, Bianco 1, Lo-nero .Narder 3, Bicci 8, Millo, Bernardin, Sancin.
ITALSIDER: Cavazzon 14, Tomasi 7, Porcelli 5, Simšig 10, Moreni 3, Dalla Costa 6, Mocenigo 6, Ru-precht 10, Lena. Pilon.
SODNIKA: Fiorito in Bartolini iz Rima.
KAZENSKI STRELI: Lloyd 24:30, Italsider 9:18.
Italsider je klonil v zadnjih minutah tekme proti Lloydu, potem, ko je večji del srečanja vodil, včasih tudi z visoko razliko. Pet igralcev Italsidra je zapustilo igrišče zaradi osebnih napak, kar je močno oslabilo Damianijevo ekipo. E-kipa Llo.vda je razen tega dosegla kar 24 točk iz kazenskih metov. (Porcelli je iz 10 metov zbral 10 točk!).
Italsider je kljub porazu prikazal pestro igro. V obrambi je opustil običajno cono 2-3, ki je bila neprimerna, posebno v srečanjih z ekipami, ki mečejo od daleč. Vendar pa je ta obramba prisilila Ital-šidra k osebnim napakam, da je z njimi ustavljal hitre domačine.
Med igralci Lloyda sta se odlikovala Porcelli in Fortunati, zlasti prvi je odlično režiral igro. Lloyd se je posluževal agresivne cone 1-2-2, ki pa je imela mnogo pomanjkljivosti in so jih nasprotniki s pridom izkoriščali. . ,
V začetku srečanja sta si bili moštvi dokaj enakovredni, proti koncu prvega polčasa pa je vodstvo prevzel Italsider in ga ohranil do 15’ drugega dela igre, ko je Lloyd izenačil pri stanju 42:42. V zadnjih petih minutah so štirje Italsitirovi igralci zapustili igrišče zaradi o-sebnih napak in Llo.yd1 je zmagal.
Naraščajniki Bora so si v nedeljo privoščili izdatno zmago nad košarkarsko ekipo Tricolore. Na sliki je Hrvatič v skoku pod košem
KOIZSAKSTVO

Pet etap dirke po naši upravni deželi
VIDEM, 17. — četrta mednarodna amaterska kolesarska dirka po Furlaniji - Julijski krajini bo prihodnje leto od 15. do 18. maja. V štirih dneh bodo morali udeleženci prevoziti pet etap. Proga bo speljana skozi vsa večja mesta naše dežele.
_ODBOJKA
MEDŠOLSKO PRVENSTVO
Bo ekipa slovenskega liceja obdržala prvo mesto lestvice?
Danes popoldne bo na vrsti drugi del prvenstva
Danes bo na sporedu drugi del moškega medšolskega odbojkarskega prvenstva. Obe slovenski ekipi bosta nastopili v dveh tekmah. Licej A se bo ob 17. urj pomeril v telovadnici v Ul. della Valle s še-sterko Da Vinci B. Slovenski licej B pa bo igral od 16. uri v telovadnici na Elizejskih poljanah s pomorsko šolo.
Kot smo že poročali, je bil Licej B v soboto premagan kljub dobri volji igralcev, katerim pa še primanjkuje izkušenost. Nastopil je 1 proti šolskima reprezentancema
.............umu.......................................„„„...
ITALIJANSKA A LIGA
Pet ekip na lestvici enakim številom točk
V prvi Italijanski moški košarkarski ligi je prišlo na lestvici v četrtem kolu do dokaj zapletenega položaja. Z enakim številom šestih točk se je namreč znašlo kar pet ekip (med katerimi pa i-ma Simmenthal tekmo manj). V tem kolu so odigrali le štiri srečanja, dve pa so odgodili na prve dni prihodnjega leta.
Nedeljski zavrtljaj ni bil ravno bogat, kar se tiče košev. Največ jih je namreč dosegel Butangas v tekmi z Ignisom. V tej tekmi je dal 72 točk, kar vsekakor ni izredna košarkarska storitev.
Boariu je spodletela namera, da bi. se priključil «klubu šestih točk«, čeprav je imel v svojih vrstah najboljšega strelca kola, Jugoslovana Korača, ki je sam dosegel 34 točk in je s tem še bolj utrdil svoje vodstvo na lestvici strelcev. Tam namreč vodi s 115 točkami, drugouvrščeni Bogad pa jih ima točno 20 manj. Precej je na tej lestvici napredoval tudi Jugoslovan Rajkovič, ki je z 72 točkami trenutno na 4. mestu za Pickensom (89).
Rajkovič je v nedeljo pomagal k zmagi Noalexu, vendar pa je biic srečanje te peterke s Candyjem zelo izenačeno-,- prav do zaključka tekme.
Se bolj Je bilo izenačeno srečanje med Eldoradom in Ramazzooti-jem. Slednji je ob polčasu celo vodil z 9 točkami naskoka in le malo je manjkalo, da ni Ramazzotti pripravil velikega presenečenja tudi ob koncu srečanja.
IZIDI
Butangas - lgnis 76:62
Eldorado - Ramazzotti 59:54
Noalex - Candy 64:57
Oransoda ■ Boario 70:62
Snaidero * Simmenthal neod.
AirOnestii - Fides need.
LESTVICA
Simment.	3	3	0	213	162	6
lgnis	4	3	I	254	243	6
Butangas	4	3	1	311	270	6
Eldorado	4	3	1	276	265	6
Noalex	4	3	1	257	267	6
Oransoda	4	2	2	253	244	4
Boario	4	2	2	252	280	4
Snaidero	3	1	2	201	212	2
Fides	3	1	2	198	199	2
Candy	4	1	3	259	284	2
Onesta	3	0	3	200	219	0
Ramazzotti	4	0	4	219	269	0
PRIHODNJE KOLO lgnis * AirOnesta Candy - Oransoda Simmenthal Fides Boario * Ramazzotti
Noalex - Butangas Snaidero " Eldorado * * *
V ženski A ligi ni prišlo do nobenega presenečenja. Boljše ekipe so zmagale in s tem še bolj utrdile svoje vodstvo na lestvici.
Tržaška prvoligaška ekipa Bloch je gostovala pri močni peterki Re-coaro, proti kateri ni mogla opraviti ničesar. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da so Tržačanke v vsem prvem polčasu le dvakrat spraviie žogo skozi obroč, kar jasno kaže, da za tako zahtevno tekmovanje niso zrele
IZIDI
"Humor - Pejo 65:52 'Fiat - Altius 61:23 Standa - *Geas 53:47 'Lamborghini - Lanco 48:32 'Recoaro - Calza Bloch 71:20 LESTVICA
Recoaro	4	4	0	237	113	8
Standa	4	4	0	194	163	8
Lamborghini	4	3	1	158	130	6
Geas	4	2	2	195	153	4
Fiat	4	2	2	173	141	4
Pejo	4	2	2	208	188	4
Bumor	4	2	2	181	201	4
Calza Bloch	4	1	3	146	215	2
Lanco	4	0	4	136	198	0
Altius	4	0	1	110	242	8
PRIHODNJE KOLO Bumor - Geas Calza Bloch - Altius Standa * Lamborghini Lanco - Fiat Pejo ■ Recoaro
Da Vinci A in Volta. Obakrat je doživel poraz z 2:0.
V telovadnici v Ul. della Valle pa je prva ekipa slovenskega liceja nastopila najprej proti reprezentanci šole Dante. V prvem setu so zaigrali slovenski fantje dobro in so uspešno gradili igro. V naslednjem nizu pa so pokazali preveč individualno igro, vendar so kljub temu zmagali z 8 točkami naskoka, ker jim nasprotnik ni bil dorasel.
Taka igra pa se je ekipi maščevala v naslednji tekmi, ko je zaigrala proti moštvu IPSIA, ki je dokaj urejena šesterka. Igro gradi zelo uspešno in je često presenetila slovensko obrambo. Slovenski licej je v prvem setu zmagal, drugega pa je izgubil z minimalno razliko 17:15, v tretjem je že bilo stanje 12:4 za IPSIA, ko je dobil servis Klavdij Veljak, ki je s svojimi dobro tolčenimi servisi odločil niz v korist svoje ekipe in Je s tem tudi odločil tekmo.
žal nekateri neodgovorni italijanski dijaki poraza niso znali športno prenesti in so se znesli nad .zmagovalci z reiznimi sramotnimi .izpadi, med > katerimi ni manjkalo «ščavov» ter nasvetov, naj; se Slovenci izselimo, ker v I-taliji nimamo kaj -početi...
čeprav, so taki poj.avi danes že bolj osamljeni, je vendarle žalostno, da pride do njih prav med bodočimi izobraženci. Zanima nas tudi, kaj bodo ukrenile šolske oblasti, da bi v bodoče preprečile take
anahronistične izpade.
Po prvih srečanjih sta lestvici obeh skupin naslednji:
	SKUPINA		A			
Slov. licej	A	2	2	0	4:1	4
Petrarca		1	1	0	2:0	2
IPSIA		2	1	1	3:2	2
Da Vinci		1	0	1	0:2	0
Dante		2	0	2	0:4	0
	SKUPINA		B			
Volta		2	2	0	4:0	4
Da Vinci	A	2	2	0	4:1	4
Pomorska	šola	1	0	1	1:2	0
Galilei		1	0	1	0:2	0
Slov. licej	B	2	0	2	0:4	0
				INKA		
	ATLETIKA					
17-letna avstralska atletinja Mau-reen Caird je pretekla progo nove ženske discipline 100 m ovire v času 13"5. kar je za desetinko slabše od letošnjega sezonskega svetovnega rekorda. Cairdova je zmagala v Mehiki na olimpijskih igrah v teku na 80 m z ovirami.
Smučarski odsek SPDT sporoča, da bo tudi letos priredil zimovanje s smučarskim tečajem v Kranjski gori od 26.12. 1968 do 2. 1. 1969. Vpisovanje v Trstu, Ul. Geppa 9 II. Ob prijavi je treba položiti na račun 10 tisoč lir.
Smučarski odsek priporoča vsem lanskim udeležencem tečaja zaradi omejenega števila mest takojšen vpis.
IIIIUIIIIIIlIlflllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllHllllllllllllltillUIIIIimiimillllllllllllllllllllllllllllllllimilllll
NAMIZNI TENIS
MOŠKA B LIGA
Nepričakovan poraz Bora v srečanju s Fasolinont
V nedeljo bo nasprotnik borovcev nevarna ekipa Luga
Po treh zaporednih zmagah je Bor nepričakovano doživel poraz proti moštvu, ki šteje v svojih vrstah sicer dobre, vendar za borovce povsem premagljive Igralce. Kljub porazu so borovci še vedno na vrhu lestvice, a sedaj so jih že dohiteli tako CGS kot Lugo in zelo verjetno bodo posledice tega poraza odločilnega pomena za končno lestvico.
Vzroke poraza je treba iskati
Posnetek z nedeljske tekme Vesna - Tecnoferramenta v Nabrežini, ki so jo odigrali v okviru prvenstva tretje amaterske lige: vratar kriške ekipe Tence R. je pravočasno posredoval in izboksal nevarno
žogo v polje
predvsem v nerazpoložen ju Boleta, ki je nastopil potem, ko ni mogel žo ves teden na trening. Zgubil je v dveh tekmah proti nasprotnikoma, ki bi ju drugače, v normalnih okoliščinah -prav gladko premagal.
Tudi Košuta Edi nj popolnoma zadovoljil, kljub temu da se je hvale vredno izkazal z dvema zaporednima zmagama. Posebno v napadu je bil tokrat zelo negotov in proti Zambettiju tudi njegova taktična igra ni bila najboljša.
Tomšič pa je precej razočaral, saj bi lahko pričakovali od tega starejšega in izkušenega igralca večjo hladnost pri igri, predvsem pa večjo sproščenost.
V nedeljo se bo srečal Bor doma z Lugom in pričakovati moramo, da bo zbrisal ta poraz s povsem prepričljivo zmago.
Rezultati;
Tomšič — Belloli 1:2 (19:21, 21:10. 13:21)
Bole - Zambettj 0:2 (19:21, 15:21) Košuta Edi — Camolese 2:0 (21:14, 21:18)
Bole — Belloli 2:0 (21:10, 21:9) Tomšič — Camolese 1:2 (21:19. 12:21, 14:21)
Košuta — Zambettl 0:2 (20:22. 21:23)
Bole — Camolese 0:2 (18:21, 18:21) Košuta — Belloli 2:0 (21:12, 21:15) Tomšič — Zambett; 2:0 (21:0, 21:0 f. f.)
Klavdij Grbec
^ Hasan Scidhcjli j	33.
TELEFONISTKA
llllllilllttllllllllllllllillllllllllllllllllllllllillllllllllllllilllllllllllllllllllllllllilllllillt
Mehriban je z mirnim ponosom vrgla glavo nazaj in rekla:
eNe, Zakir, moje resnično življenje se šele začenja. Brez zanimanja si prebral to knjigo... in je sploh ne poznaš!«
In v resnici, te Mehriban, ki je zdaj stala pred njim, ni poznal. To ni bilo več slabotno, plaho, neodločno dekle kot prve dni njunega poznanstva. Lase je imela sicer še prav tako kratke in redke, ostal ji je isti posebni nasmeh na eni strani ustnic in rahlo drhtenje nosnic ob vdihu. Zdaj si čutil, da je v sebi trdna in iz mehkega pogleda temnih oči sta sijala ponos in skromnost...
«Verjemi, da ti želim samo srečo, Mehriban.« Zakir jo Je gledal naravnost v oči.
Mehriban se je otožno nasmehnila. Ne, ona je vedela, vse je vedela. Kako da ni jokala in prosila, kako da mu ni očitala njegovih obljub, njegovih mehkih besed — kako to?
«Se ne bova nikoli več srečala, Zakir?« ga je vprašala z enakim nasmehom
«Zdaj!» si je trdno rekel Zakir. «Zdaj je ona sama spregovorila te besede, sama je razsodila! Morda pa je to mišnica, poskus, da bi me omehčala s svojo plemenitostjo? V vsakem primeru ji moram odgovoriti. Ce bi vprašala: ,Se dobive jutri,’ bi ji odgovoril, da ne utegnem, da ne morem ali kaj podobnega. Pa ni vprašala tako: vse ve in s kakšnim čudovitim mirom in zadržanostjo me je vprašala in me gledala v oči: ,Se ne bova nikoli, več srečala?’«
«Ne!» je odrezal Zakir ostreje, kot je hotel. Izgovoril je to besedo trdo, skoraj grobo, kot bi se bal, da se mu bo glas zatresel in da bo odgovor zvenel bojazljivo, z občutkom krivde, in premalo odločno.
... Mehriban se je obrnila in odšla proti vratom.
«Ne, počakaj!« stekel je za njo in ji zastavil pot. ((Počakaj, Mehriban, ne tako... ne tako! Moram premisliti, preskusiti se moram! Ne razumem, ne razumem, ne morem razumeti! V srcu in v glavi se mi je vse zmedlo! Daj mi časa, da se bom v oddaljenosti od tebe preskusil... Ce se bom sam povrnil k tebi, bo pomenilo, da se bom za vselej... če pa ne pridem,« njegov glas je postal rezek, «bo pomenilo, da sem vseskozi varal tebe in sebe in da te nisem imel rad!«
((Vsega... je konec!« se je težko oddahnil Zakir in vendar se ni mogel premakniti z mesta. Ne da bi si pojasnjeval, zakaj dela tako, je poklical:
«Mehri...»
Mehriban se ni odzvala. Njene nepremične oči so se zastrmele v daljavo — na miriade luči, razsutih po obali. Potem je poiskala med njimi migljajoče luči boj, ki so s tankimi iglicami neprestano prebadale tiho vodo tam v daljavi, v morju... Tudi besede nista spregovorila več...
c.Toliko bolje,« je sklenil Zakir. Sunkovito se je obrnil in odšel.
«Toda, saj me ima rada! Ta trenutek se bo zavedla in zakričala, poklicala me bo in stekla za mano ter omedlela! Čudno, da ne naredi tega! Ne premakne se in molči, kar naprej molči. Mogoče ga nima rada? Morda je samo potrebovala močno roko kot oporo ob začetnem delu v rafineriji?«
Mehribanin mir je bil po eni strani olajšanje za Zakira po drugi strani pa je hudo ranil njegovo samoljubje.
... Mehriban ga ni poklicala in ni stekla za njim, ni se zjokala in ni omedlela...
Zakir je odhajal z naglimi koraki, že je zavil za vogal, ko se mu je zazdelo, da sliši za seboj komaj slišno stokanje.
Prijelo ga je, da bi se vrnil, toda ne... Ne se vračati... Samo pospešil je korake...
((Končano!« je še enkrat olajšano vzdihnil in pohitel naprej.
14
Nad tovarnami, nad obrežjem, ki se je kot srp zarezalo v morje, je obvisel in trepetal meglen privid. Nepretrgano ropoče neka cisterna, ki prevaža naftne izdelke; v pristanišče prihajajo težki tankerji, zvrhano napolnjeni z nafto pozdravljajo tovarne s sunkovitim trobljenjem; enakomerno, enolično dihajo velikanske cevi... Z delovnim zanosom utriplje vsa ta veličastna in mogočna podoba...
Mehriban se je zdaj zdelo, ko da že od otroštva živi tukaj, ko da je zrastla v tej tovarni. V primeri s tovarno ni bila nič več kot peščeno zrnce, zgubljeno nekje sredi gora, vendar sta njen slaboten glas, ki je neprestano ponavljal v mikrofon «tretja... tretja...«, njeno priljubljeno skrajšano ime «Mehri» postala že neodtrgljiv del tega večno dejavnega, nespečega sveta z goščavo cevi in stolpičastimi napravami, s srebrnimi rezervoarji in cevovodi za pretakanje nafte, Vsak dan je nepretrgano v svoji majhni telefonski centrali čutila utripanje velikanske tovarne, nazorno jo je videla vso pred seboj in tovarna jo je spoznala, pa tudi druga dekleta-telefonistke. Vsi so že poznali ime in slišali glas Mehriban : v trdem, toda prelepem delovnem življenju rafinerije si je izbojevala dostojno mesto. Imela je svoj svet, svoje radosti... pa tudi bridkosti... bridkosti?
Zakir se ni vrnil k njej. Odtlej niti enkrat ni klical. Celo še več: kadar je moral klicati po notranjem telefonu, se je pretvarjal, ko je zaslišal glas Mehriban, kakor da je ne bi poznal. V suhem, uradnem tonu je prosil laboratorij ali oddelek. Včasih pa, ko je zaslišal besedo «tretja», je preprosto odložil slušalko. V takih primerih se je Mehriban takoj nato povezala z njim in ga preprosto vprašala kot pri delu: ((Koga potrebuješ, Zakir?« In kajpak bi bilo nesmiselno zani-
kati, da je on klical. Seveda je vse bolj pogosto klical prora-čunsko-načrtovalni oddelek in vsa nesreča se je končavala v tem, da je lahko klical tja samo prek posredovanja Mehriban ali njenih sodelavk. Po navadi je klical toliko časa, dokler ni naletel na drugo telefonistko in potem zahteval številko. Mehriban je uganila njegovo taktiko — dobro je videla, kaj se dogaja na sosednjih zaslonih, kako Džamila in Simuzar po nekajkrat na dan vežeta vodjo četrtega oddelka s proračunsko-načrtovalnim oddelkom.
Zakir je postajal nervozen. Spravljalo ga je iz sebe to, da je Mehriban govorila z njim po telefonu tako preprosto, skoraj prijateljsko, ko da se med njima ne bi nič zgodilo-Začelo se mu je dozdevati, da teže prenaša ločitev kot ona-
«Morda računa, da se bom kljub temu vrnil k njej? Ali res ne razume, da je to nemogoče, da se kaj takega ne bo nikoli zgodilo,« je premišljeval. «Po drugi strani pa je bila tako občutljiva — dogajalo se je, da jo je poljubna malenkost vznemirila do solz... kako pogosto sem okušal te solze na svojih ustnicah! Kako naj si pojasnim, da tako mirno jemlje najino ločitev? V čem je skrivnost tega samoobvladovanja?«
Kolikor bolj je razmišljal o tem, tem bolj se je spreminjal tisti njegov odnos do Mehriban, kakršen je nastal pred njunim zadnjim srečanjem. Prihajalo je to nekako neopazno tudi zanj, skoraj neulovljivo, vendar se je sprememba postopoma izpolnjevala. Ko se je razšel z Mehriban in se osvobodil vseh notranjih vezi do tega dekleta, je začutil, da se je rešil tudi nujnosti lagati samemu sebi in njej. Sedaj mu ni bilo treba lagati niti Zarangis, vendar vse to ni pri' neslo nič novega; njuna srečanja niso postala lepša in pogostejša. Res je popustila napetost, minila je nejevolja nad Mehriban, ker jima je bila na poti, vendar olajšanja ni bilo. ostala je samo velikanska praznota v duši. Mehriban je odšl® in Zakir je ostal iz oči v oči z Zarangis.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečno 800 lir " vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v , tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno ”100 din C10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SERJ:. ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni bank) v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 8r beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Publicitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja-in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst