99. številka. Trst, v soboto 3. maja 1902 Tečaj XXv 11 „Edisoat" f i enkrat aa 4aa. rtiun ssdei^ t* ob 4. nri fve^et. Ntrtllia« zna.it t ca oelo leto........S4 krom pol leta ......... IS „ z. 'e:rt leta........ C „ za a me*ec ........ 2 krosi _ a:?*niro ja piadevati naprej. Na ni- o£i-«. bre* prilot«!i9 naročnin® aa aortva m osi ra. _ to tobakaroah v Trsta se prodajajo po* lanecne Steviike po 6 stotiak (3 av£.>: isves Tnta pa po 6 stotink (4 avč.) Telefon Str. 870. 0|l4ll it niaasjo po vrstah v petitu. Za »efi kratilo naroČilo t primernim popui.tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalu domači oglasi Itd. se računajo po pogodbe \ S Glasilo političnega druStva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je mell Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva ftefrankovani dopisi se ne sprejemajo Kokoplsi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spretna npravalitTo. Naročnino in of^lase «e plačevati loco Trat. Uiednlitvo In tiskarna se nahajata v ulici Oarintia Stv. 12. T pravuiitvo, is sprejemanje lnserato? v ulici Molia ficcoio It v. 11. na<;*n. Is is'atelj in odgovorni urednik f ran Oodnik. I^aamik koaaorcij lista Zdisoat" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst F i n i s....! u. Tako je takraj mpje.... Kako pa izgleda onkraj te meje, v »Kajhu« s .">6 milijoni prebivalcev, kateri na siromašni zemlji delajo pridno in dosledno?! Pred vsem Ve mora priznati, da se na Nemškem dela zistematieno in dosledno. Nemški narod je doživel, da je misel o Zje-dinjenju, ki je bila še pred 40 leti označena kakor utopija, že več- nego pred 30 leti postala historično in izvršeno dejstvo. Da-si je nemška dežela uboga po svoji piirodi, vendar je tam nakopičenega mnogo mobilnega kapitala. — Ta veliki kapital išče plodonosnili podjetij. In ker se sama državna uprava trudi za to in skrbi že leta in leta v naprej, se taka dobra podjetja tudi najdevajo. Na ta način se nemško bogastvo v denarju množi in s tem se krepita država sama in narod. Nad 8 milijonov dorastlih ljudij je na delu v raznih industrijah in obrtninah. Leto za leto se iz Nemčije izvaža v svet blizo 4 milijarde vredno9tij in državno vodstvo skrbi, da ee množe tržišča in kupovalci. Nemški trgovinski politiki se je posrečilo, da je zavzela nezmagljivo stališče na Balkanu in da je izpodkopala in izpod-b i 1 a najveći <1 e 1 avstrijskega uvoza. — V sprednji Aziji zgotovlja sedaj Nemčija vojaško železnico od brega Kgej3kega do brega Perzijskega morja. Ta železnica odpre najbogatejše pokrajine te stare kulturne dežele za — Nemce! Poleg te proge naseljuje se že danes nemški narod v močnih skupinah, ki bodo rastle in delale od leta do leta: »Pour le roi des Prusses!« ki je sam potoval po teh krajih ter delal propagando za narod svoj. V vseh teh mestih pa, katerih se dotika ta železnična proga, je predvidna nemška uprava zasnovala že pred več nego 15 leti razne misijone in dobrotvorne zavode. Ako pomislimo, kako razkosana in onemogla dežela je bila Nemčija pred 40 leti, v tem ko je Avstrija kakor močna država stala na pragu Vzhoda in Juga — in ako vidimo, kako ee danes kaže stvar, mora v srce zaboleti vsakega avstrijskega rodoljuba ! Avstrijska diplomacija je bila slepa na škodo dinastije PODLISTEK Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Šenea. prevel M. C-t-6. VI. Leta in leta so minevala preko sveta, a z leti tudi ljudje kakof uvelo listje ob vetru. Kolo zgodovine se je vrtelo v silovitem omahu, menjaje z neodklonljivo silo vladareva in kralje, podiraje silovite, modro iz-uagljene namere. Bilo je nekega zimskega večera ; zunaj je padal sneg, a kraj peči ple-menitaškega dvora sedela sta v pogovoru dva zrela moža, prijatelja iz mladosti — Ev-^en in Vladimir, sedela kakor pred leti v sobici vdove Jage. Tudi njiju se je dotaknil r*as. K v gen je postal iz mladega stebla krepak, poln hrast, katerega ni bil dotaknil črv — zrel mož, krepak, jedrnat, resen, kakor /.a mladih dni. 1'udi Vladimir seje bil okrepil do moža, ali drugače. Orni lasje so mu f>ili gosti, črna brada podolgasta, ali ob sencih in v bujni bradi so se začele kazati -rebrne niti ; po bledem resnem licu so se rižale čudne erte, tiste tajnostne črke, v katere je čas zapisal vso zgodovino človeškega življenja. Črni mu očesi sti sijali tudi sedaj živo, ali sedaj pa se«terj so se *. spuščale tre- in na škodo slovanskih narodov! Trdoglavo je hodila svojim pogubnim potom ter je izgubljala in izgubila svoj najboljši čas ter pustila, da sta jej izrastla dva orjtška tekmtca, Nemčija in Italija, katera jej sedaj pred nosom zapirata vzhodna in južna vrata ! ! Dobro disciplinirani, pridni in marljivi nemški narod se vgnezdnje povsodi in grabi z brezobzirno predrznostjo prvenstvo v svoje robe! — V naših slovenskih deželah se moramo boriti za vsako skromno slovensko ali Češko šolo, od tuje, nemške strani pa moramo poslušati, da je to naše opravičeno in prirodno ter čisto kulturno stremljenje »napadalno provokovanje nemške narodnosti«, da je »zabavljanje«, katero se mora pobiti brezobzirno. In tako postopa ta okrutni nemški narod povsodi, kjer se je le vgnezdil: v nas doma na Slovenskem, na Balkanu, na Ruskem, Kitajskem, v Braziliji, v severni Ameriki, v Afriki .... povsodi ! Povsodi so enaki ti »kulturtriigerji« ! To je moderni »izbrani narod nove zaveze !« Ali to vse ne bi nas mnogo motilo, ako ne bi bili ravno mi vnajveči nevarnosti, ak*» ne bi morali gledati se svojimi očmi, kako je ta agresivni narod stopil na pot k nam doli na topli Jug, da nas podjarmi in da si odpre zlata vrata v Sredozemsko morje — kako je vtanamenpreplel našo avstrijsko državo kakor pajek muho, vjeto v pajčevini — in kako se bliža dan, ki donese tudi nam Slovencem isto usodo,' pod katero danes trpi mučeni-s t v o poljski narod v nemški državi ! ! Ali ni opravičena bojazen, da je za o-brambo države avstrijske, katera si sama pomagati noče in si pomagati ne pušča, — precej prepozno ? ! Preveč se je grešilo od strani uprave te države. Usodepolna »trojna zveza«, izmišljena od prepredenega, najvećega sovražnika Avstrije, od Bismarcka, storila je za Nemce svojo dolžnost popolnoma. Avstrijo je ločila od onih držav, ki imajo ravno iste interese, kakor ona sama, in ravno istega protivnika, kakor ona Bama, ta država naša! palnice kakor trudne in globoaa melanholija tega čudnega pogleda kakor da je hotela reči: V teh dolbinah je zakopano izkušano srce. »Da, da, Evgenijc, se je nasmehnil Vladimir grenko, »ti si krajšim potom dcsel do svojega cilja, ti že leta in leta sediš v tem-le dvorcu svojih dedov in v krogu svoje mile rodbine, a mene je metala usoda sem in tja, kakor meče burja po valovju zlomljeno la-dijo. No, kaj pomagajo vse refleksije; zgodovina ne vrača svojih žrtev ! Čuj torej na kratko golo resnico. Kroglja huzarskega častnika me je bila zvalila v jamo kraj pota. Naše novine so pisale, kakor sem še le kasneje doznal, da sem poginil, da so me zakopali v skupni grob. Ali bil sem živ, da-ei ranjen na smrt. Pobirajoči mrtvece so se houvedski zagiebaei namerili na me in so zapazili, da v meni še tli iskra življenja. Pobrali so me, odnesli, ogibaje se cesarske vojske, dalje, vedno dalje na Ogrsko, dokler niso prišli do bolnišnice v bornem mestecu pri Debrecinu. Vojna ne pozna nežnosti. Metali so me sem in tja kakor breme, ki je odveč, katerega pa vendar ne smeš vreči. Dolgo sem bil skoro iz sebe, moja rana se je celila malo po malo, na, čim je minula vsaka nevarnost vsled rane, strla me )e huda vročinska bolezen in zopet sem padel v po- »Trozveza« je Nemčiji omogočila, da se krepi v miru in po vsem svetu utrjuje svoje naselbine, da se pripravlja za oni veliki pohod (vojno) do obrežja Sredozemskega morja — do našega Trsta!! Posvetna zgodovina bo nekdaj prav sodila to zvezo ter jo bo imenovala pravim imenom kakor »največo prevaro XIX. stoletja«. (Nemec bi rekel: Die giosste Bauernlangerei des XIX. Jahrhun-dertes.) In ti avstrijski veliki tako imenovani državniki se še ponosno hvalijo s to svojo modrostjo ter morajo sedaj podaljšati to zvezo, ker je za vsako rešitev iz te pa9ti — pre-' pozno ! Politični pregled. V Trsta, 3. maja 1902. kVni zbor. — Zbornica poslancev. včerajšnjega brzojavnega Dr — (Nadaljevanje poročila.) Zbornica je nadaljevala proračunsko razpravo in se bavila z naslovom »povspeševa-nje obrti«. — Posl. Dobernig je priporočal nadaljevanje akcije za povspeševanje obrti^ katera akcija da je nemška ustanova. Poslanci nemškega meščanstva, da se morajo vedno krepko zavzemati za obrtni stan. Ko so govorili še nekateri drugi govorniki, je zbornica neispremenjeno vsprejela naslov »pov-speševanje obrti«. Zbornica je nato prešla k razpravi o naslovu »pesta in brzojav«. Trgovinski minister baron C a 11 je reagiral na izvajanja raznih predgovornikov ter je izjavil, da bo vprašanje uradniških kavcij kmalu ugodno rešeno. — Povoljna rešitev vprašanja zboljšanja razmer poštnih ekspedi-torjev pride bržkone še tekom tega leta. Zo-i>etno izboljšanje plač poštnim in brzojavnim inanipulantinjam je za sedaj zključeno; iste-tako se vlada ne more ozirati na zahtevo glede »slepega napredovanja« služabništva. — Minister je omenjal potem izboljšanja v pro-■ metu z našimi poštnimi uradi na Turškem, konstatiral znižanje poštnih tovornih tarifov, povdarjal važnost c. kr. postnega urada v Skadru za trgovino z Albanijo ter je prijavil, da misli vlada uvesti čekovno in elearingsko službo na poštnih uradih v Levantu, kar bo stelj za dolgo časa. Čudim se tudi sam, kako sem odnesel živo glavo, ali še bolj se je čudil madjarski moj zdravnik, ki mi je zatrjeval, da on še ni videl tacega slučaja in da je moja nrav peklensko žilava. Bil sem slab, v meni je bil le še plamenček življenja, in mej tem ko je zunaj besnela buija, kjer sta se borila dva sveta, kakor pesnik pravi, ležal sem jaz brezposlen, prikovan na borno posteljo, med tujimi ljudm>, ki so grdo gledali hrvatsko uniformo, ležal odcepljen od V3ega sveta, daleč od svoje domovine, od svojih prijateljev, od--- zaročnice svoje. Madjsri bo se umikali in vlačili mene zajetnika' od mesta do mesta. V Madjarsko so navalili Rusi. Sedaj je raz-plamtel ves srd, vsa jeza tega strastnega plemena na vse kar je bilo slovanskega. Tudi jaz sem jim bil trn v očesu. Sleherni dan sem čital mržnjo iz njihovib očes. Poslali so me v trdnjavo, v Komora. Bilo mi je, da obupam. Pisal in pisal sem pisma v Hrvatsko, da bi vsaj vedeli, da sem živ. Pisal sem tebi, očeta, Dobranieu — njej ; ali od nikoder odgovora. Ni eno pismo ni došlo na svoje mesto. Zlohotna roka je morala uničevati vsa pisma, da ostanem mrtev za rod, za dom, za svoje drage. In ostal sem mrtev... (Pride se.) jako ugodno uplivalo na našo trgovino z Levantom. Minister je slednjič omenjal prizadevanja za popolnjcnje telefonske mreže ter konstatiral ugodni razvoj poštnih hranilnic. — Zbornica je vsprejela na to naslov »pošta in brzojav«, s čemur je bil rešen proračun trgovinskega ministerstva ter je zapričela razpravo o proračunu železniškega ministerstva. Posl. T a m b o s i je povdarjal, da blagostanje prebivalstva ni nikjer v monarhiji tako odvisno od dobre železniške politike, kakor na Tridentinskem. Tožil je, da imajo inozemski produkti na južni železnici veče ugodnosti, nego domači, tako, da ee n. pr. italijanska viua na naših železnicah ravno tako ceno prevažajo, kakor na italijanskih. Govornik je f!menil, da je temu mogoče od-pomoči le s podržavljenjem južne železnice. Slednjič se je posl. Tambosi zavzel za tri-dentinske lojalne železnice ter zahteval, da se v železniški službi upošteva italijanski jezik. Posl. grof Khevenhuller je priporočal podržavljenje družbe državnih železnic. Posl. Pfeifer je priporočal podaljšanje dolenjske železnice od Novegamesta preko Belokranjske do deželne meje. Iz brošure dr. a Frana Po t očnjaka. V svoji, v tem listu že opetovano omenjeni brošuri, navedeni tudi v interpelaciji drž. poslancev Ferrija in tovar;šev, pravi tir. Po-toČnjak uvode g:a : »Iz Hrvatske ne prodira v vnanji svet nobeno znamenje pravega, nepopačenega življenja. Doma se tlači vse in gazi z nogami, ljudstvo obubožava, inteligencija se demoralizira ; na vzgoraj se vse krivo predstavlja, na zunaj pa ali se uganja istotako, ali — kjer se to ne posreči — se izvršuje bojkot, in listom, ki so se drznili prinesti le rahlo sliko teh razmer, se odteza poštni debit. Tako trpi nesrečna Hrvatska pod režimom, ki jo izroča neizogibnemu prodadu in zasmehovanju civi-lizovanega sveta«. Opisavši afero Julij Ertl, oz'roma razsodbo porotnega sodišča v Rabi in najvišega sodišča, piše dr. Potočnjak : »Ze po najel, mentarnejih pojmih do-stojnoti in državljanske časti dekvalificira do-tičnika že navadna difamacija, še bolj pa ono porotnega sodišča ter ga dela nesposobnega, da bi zavzemal kako javno dostojanstvo ali javno Službo. Grof Khuen pa nosi še sedaj vzlic temu dostojanstvo bana kralj evstev Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, torej najviše dostojanstvo v'naši deželi in zavzema mesto, s katerega se vodi naše skupno, fizično in duševno, moralno in materijalno življenje, in se naši socijalni in ekonomski odnošaji v njihovem razvoju ali povspešujejo ali uničujejo. Z ozirom na našo onemoglost od zdolaj, vsled katere nimamo nikakega vpliva na imenovanje bana, niti ne moremo delovati na od-stavljenje istega, se dogaja to le zato, ker ga činitelji od zgoraj držijo na tem mestu. Sedaj pa nastaja alternativa, ali je tem činiteljem znana difamacija grofa Khuen-Hederva-rija ali jim ni znaua! V prvem slučaju se jih je namenoma varalo in držalo v neznanju, in treba jim je to dati do znanja. — drugem slučaju morajo vladati drugi oziri, ki silijo te činitelje, da po razsodbi porot ni ko v ožigosanega hrvatskega bana še vedno puščajo na mestu namestnika kraljevega, istega kralja, v čegar imenu mu je bilo (banu) od-rečeno varstvo njegjve Časti. Naj bodo ti oziri kakoršnjikoli, se isti vendar ne smejo dvigati nad interese javne morale. In javna' morala ne dovoljuje, ne more in ne sme dovoljevati, da častno mesto načelnika dežele zavzema mož, katerega porotno sodišče ne mere ščititi pred Čast jemajoč'm naslovom »prost slepar«. Tako je stvar, katero so hoteli v Hrvatski ud uši ti, došla pred forum avstrijskega parlamenta. Opravičeno radovedni moremo biti, da-li bo to imelo kake posledice ia kakšne ? Delegacije. Delegacije se snidejo jutri v Budimpešti. Iz tega vzroka je včeraj zbornica poslancev prekinila svoja posvetovanja in je zavrienje razprave o proračunu preložila za pozneje, po zopetnem sestanku. Jutri se torej snidejo delegacije in pride prilika, katere naj hi ne opastili neporabljene oni delegatje, ki zastopajo slovansko prebivalstvo. Na ves glas naj povejo grofu Golu-cho\vskemu , da se ianja vnanja politika državi močno škoduje in nalaga slovanskemu prebivalstvu prevelike žrtve na na-cijonainih in materijalnih interesih ter na srčnem čutetvovanju, a d* tudi z interesi države kakor take ta 'politika ni v soglasju. Nikar naj bi naših delegatov ne motila gotovost, da večina delegacije pritisne svoj piacet n*ši vnanji politiki ter da se ne pridruži njihovi sodbi. Po zavesti, da zastopajo mišljenje večine prebivalstva, krepko moraln<» podprti, naj naravn.»3t govore pred forum« m Evrope. Njihova beseda ne ostane brez litina. Gutta cavat lapidem. Le za četi treba. Pa krepko energično, brez strahu. Jezikovni načrt Vsenemcev. Včeraj ste se obe glavni skupini nemški v zbornici poslancev, nemška ljudika stranka in skupina naprednjakov, bavili z defom, ki ga je pojedinim nemškim poslancem dopoalala Schonererjeva »vsenemška zveza«. Mož je res neutruden v iskanju ereTlstev, o katerih sodi da bi mogle spravljati v zadrego druge nemške stranke, njegove somišljenike pa do novih mandatov. Neutruden s? iskanju in neizprosen v izkoriščanju teh sredstev. O tem pa ni nimalo skrupolozen. Da le ve, da spravi druge tovariše nemške v zagato, inu ni mari tudi za najhujo nedoslednost. Ne da bi niti trenil z očesom, Vam je S-ho ierer v stanu danes zatajiti to, kar je bilo včeraj neobhodno j>otrebno za povspeševanje »svete nemške stvari«. Kričeč izgled svoje brezsramnosti je dal v vprašanju od Nemcev zahtevanega narodnega deljenja na Češkem. Parolo za tako deljenje je izdal Jurij Sel <"»aerer : in prvi, ki je na vstal proti tem\i postulatu Nemcev, je bil — zopet S^hoaerer ! < im je namreč videl, da so tudi druge stranke, izlasti pa nemška ljudska stranka, vsprejele to parolo in postavile narodno de-Jjenje ia čelo svojim zahtevam, in se torej ta parola ni dala več izkoriščati kakor agitato-rično sredstvo v boju proti drugim nemškim strankam, je Scb^aerer hitro zasukal zistavo in izdal nasprotno parolo. Nič deliti, nič obkroževati, celost naj ostane deželi, a 1 i vsenemška mora postati! S'ičen namen ima tudi to skrpucalo, ki naj bi bii »zakouski načrt« za uzakonjenje nemPkesra državnega jezika. In namea je dosežen. Po včerajšnjem posvetovanju goii navedenih obeli strank je jasna njijina zadrega. Ali se morajo osmešiti, pritrdivši načrtu Schonererjevemu; ali pa mu ne pritrde, potem bodo imeli gonjo proti sebi med nemškimi volilci. Zato sti se včeraj rečeni stranki sukali in sukali, kako bi se zvili oholo tega ne v sečnega ogla Schonererjeve zlobno3ti, ne da bi rekli >da« in ne da bi rekli »ne«. Obe skupini sti pograbili kakor po rešilni vrvi po okolnosti, da je vsenemška zveza doposiala svoj »caert« poslancem in ne strankam. Češ, o dne 15. t. m. v Vere-migingu burska konferenca, katere se ude- leži 200 delegatov, zastopajoeih vse burske komande. — Glasovalo se bo o vprašanju sklepanja miru. Angležki listi vedo že v naprej, da se bo glasovanje vršilo tajno po listkih ter da bo velika večina glasov ugodna sklepu miru. Tej vsevednosti angležkih listov pa zelo malo verujemu, ker, ako bi bilo vse res, kar so do sedaj angležki listi pisali o južnoafričanski vojni, bi tam sploh že davi o ne mislili več na kaka mirovna pogajanja in na kake mirovne konference, ker bi bilo že vse v angležkih rokah. Tržaške vesti. Imenovanja t finančni službi. Pred-sedništvo c. kr. primorskega finančnega ravnateljstva je imenovalo : finančnega koncipira dr.a Frana D o r č i <5 a davčnim nadzornikom v IN. plačdnem razredu ; finančnega konci-pista dr. Adolfa vit. Bockmauna finančnim komisarjem v IX. plačilnem raz-redu; konceptnega praktikanta Karola pl. ! N o r d i s a koncipifetom v X. plačilnem razredu in konceptnega praktikanta Josipa Štreklja provizoričaim finančnim konci-j pistom. Imenovanje. Iz Pulja nam pišejo : Med drugimi povišanimi v tukajšnjem c. in kr. pomorskem arzecalu je bil s 1. majem povišan od višega mojstra v poslovodjo (Werk-fuhrer) tudi naš rojak, gospod Feliks C o t i č, brat gospoda urednika Cotiča, kate- j remu čestitamo od srca. tr. Ivana (»ori u pa našega občinskega! zastopnika, dež. posl. in veljaka, ter gospo soprogo mu K m o je zadela huda rodbinska nesreča. Umrl jim je danes dražestni in nad vse ljubljeni sinček Šaša. Ugledni dvojici naše iskreno sožaije. Prst božji. Dne 1. t. m. s3 je vršila, kakor smo že poročali, pred tukajšnjim c. kr. okrajnim sodiščem v kazenskih stvareh kazenska razprava proti zloglasnemu italijanskemu agitatorju in hrvatskemu odpadniku Ivanu Krstiću. V neki številki svojega smradnega lista je Krstić uvrstil neki dopis iz Lupoglave v Istri, v katerem je neznani dopisnik obre-koval orožnike postaje Roč. češ, da so isti nekega dne bili pijani ter da se vedno po-tegujejo za hrvatsko narodno stvar v Istri. V isti številki je Krstić natisnil »otvoreno pismo« na c. kr. orožniško poveljstvo v Trstu, v katerem je obrekoval dotične orožnike. Vsled tega »otvorenega p srna« je imenovano orožniško poveljstvo uvelo preiskavo, ki je dokazala, da so navedbe Kratićeve lažnjive ter se je vsleJ tega zaustavilo vsako nadaljnje preiskovanje. Proti Krst:ću in neimenovanemu dopisniku pa se je uložila ovadba radi obrekovanja orožnikov. Državno pravdništvo je odstopilo od preganjanja Krstića radi hudodelstva obrekovanja ter ga je tožilo v zrnislu novele k kazenskemu zakonu (čl. III. zakona od 15.! oktobra 186-S) radi zanemarjenja pažnje o uvrščenju omenjenega dopisa. Vsled tega obdržavala se je dne 1. maja razprava. Sodnik je bil svčsnik Qua-rantotto, državno pravdništvo je zastopal g. Clarici, a toženca odvetnik Savo. Državni pravdnik je dokazoval temeljito in z dokazi v rokah, da so vse navedbe Kr-stićeve lažnjive in brez vsake podlage ter je predlagal, da se toženec obsodi v zmislu gori omenjenega zakona. Odvetnik Savo se je skliceval na to, da je dejanje Krstićevo obrekovanje, in da, ker je sam prevzel vsako odgovornost — da-si se mora presumirati, da je sam sestavil dopis — se ne more govoriti o kakem zanemarjanju pažnje o uvrščanju članka ter da se je moralo tužiti Krstića raiii hudodelstva obrekovanja. G. Clarici pa je izjavil na to, - da je bilo sicer žendarmerijsko poveljstvo vložilo proti Krstiću ovadbo radi hudodelstva obrekovanja, ter da izhaja iz preiskave, da je Krstić zagrešd to hudodelstvo — toda državno pravdništvo da je imelo k 1 j u b u temu svoje posebne vzroke, da ni Krstića tožilo pred tržaško poroto radi hudodelstva obrekovanja, temveč- kakor urednika i _ I le radi pregreška zanemarjenja pažnje v zmislu gornjega zakona. Sodnik si je na to pri držal, da proglasi i razsodbo naslednji dan, t. j. dne 2. maja opoludne. Obsodilje Krstića na 1 mesec zapora. Ubogi Krstić ! Pred nekaj časa je pisal v svojem listu besno in na tako napadovalen način, da se je človek moral vpraševati : mari za tega človeka res ne obstoje tiskovni zakoni ? In v resnici, za Krstića ni obstajal tiskovni zakon, ker mu je cenzura vedno gledala skozi prste in ga pustila, da napada poštene ljudi, in ker je Krstić računal, da ga slavna tržaška poroti reši, če bi se kdo uso-dil tožiti ga. In res ga ni tožil ni kdo. Ali slednjič se je našel tak korajž^n mož ! Gosp. Podmenik je bil prvi, ki je z vspehom tožil Krstića, katerega je — kakor je č tateljem znano — na veliko začudfenje vseh ki poznajo naše okolnost', porotno sodišče obsodilo na 3 mesece zapora. In nista pretekla ni dva meseca in zopet so ga obsodili na 1 mesec zapora. Ubogi Krstić! Ša pred 1 mesecem je žugal Hrvatom zmagosvestno, da je prišel konec njihovemu gospodarstvu na občini vo- Tako sodi laški list o »neustrašenosti« dra. Rybara. In če še pomislimo, da je oim tridesetorica — - trideset proti enemu — prisegla Rvbaru maščevanje, prisegla, di gorjć njemu, ako bi se drzuil še enkrat stopiti v dvorano a da je dr. Rybar naslednjega dne mirno zopet prišel v zbornico — potem pa se morda vendar najde kdo tudi med izventržaškimi Slovenci, ki bo nekoliko v dvoma, kaj je pravičneje : ali govoriti le ironično o »neustrašenoeti Tržača-čanovc, ali pa — resno ! ! Štrajk t čistilnici riža na Campo Marzio. Našo tozadevno včerajšnjo notico moramo nekoliko popolniti, oziroma popraviti. Delavci so zahtevali najprej 20°/0 povišanje za vse one delavce, ki imajo menj nego tri krone dnine ter 15°/0 povišanja za one, ki losko-opatijski, a vse njegove sanje so se kar iraaj0 nad tri krone dnine, razletele ob složni izvolitvi hrvatskih sveto- Včeraj pa so bili delavci zadovoljni vapre- valcev v občinski svet in Krst'ć in compa- jet,j ponudbo tovarne, sne- 10°/0. »1« 1>Jd tem pogojem, da se tovarna mamo, da je tudi Krstići doletel prst Božji, pismeno obveže, da to obljubo izvrši ter da da je tudi njega dosegla zaslužena plača za bo to povišanje veljalo tudi za naprej in ne njegovo izdajstvo in rovarenje proti lastnemu samo provizorično za 10 daij, kakor je po- bratu, proti svojemu narodu. Tako se godi nudilo vodstvo. Vodstvo je namreč to svojo vsakemu, ki izdaja svojo kri, svoj jezik ! — provizorično ponudbo utemeljilo s tem, da Prej ali pozneje mora ga doseči prst božji, a mora za definitivno povišanje dnin vprašati upamo, da ni to zadnja kazen, ker Bog je še le upravni svet. Ker pa vodstvo ni hotelo velik in ne plačuje vsake sobote l ustreči zahtevi delavcev, da bi se pismeno Še nekoliko pripomb glede gori nave- obvezalo za definitivno 10°/0 zvišanje dnin, dene opazke g. državnega pravdnika prine- sklenili so delavci, da bodo še nadalje v.stra- semo prihodnjič. D. jali v štrajku. Štrajk se t idi danes še uada- fcrorje ti, ubogi kmet! Pišejo nam: ljuje. Poleg onih 100 delavcev, ki zahtevajo Srce mora boleti človeka, ki ima priliko povišanje dnin, štrajkajo, v znamenje soli- ogledati si te dni razne dele naše naše darnosti, tudi vsi ostali delavci tovarne ka- okolice. Zadnja burja je naredila velikansko terih je kakih 60 ter vsi razkladale! riža, ki škodo na sadnem drevju, a največ je razde- jih je kakih 200, torej vsega skupaj štrajka jala trtno mladjčje. kakih 360 delavcev. Generalni ravnatelj to- Sv. Alojzij (na hribu) je bil tako zdelan, varne Bergauer je zapretil, da zavkaže par- da je bilo groza pogledati na vinograde, nikom odpluti v svobodno luko, kjer bodo ležeče takoj pod vrhom. razkladali riž tamošnji razkladalci ; ti pa so V mestnem gozdiču je po tleh vse polno izjavili, da ne prevzamejo tega dela, ker no- vejevja, zlomljenega po zadnji burji. čejo škodovati štrajkujočim razkladalcem ter Na Trsteniku je izruvalo več borovcev, so celo zapretili, da še oni stopijo v štrajk, Sadno drevje in trte je pa tako poparilo in ako se tovarna kmalu ne pogodi se svojimi polomilo, da se iste težko oporavijo. Ubogi delavci. kmet ! Ta namen so hoteli razkladalci v svo- » Ne u strašen ost Tržacanor«. Slovenci bodni luki izvršiti že danes, a štrajkovci smo v zadnje čase obogateli svoj jezik, svojo sami so jih pregovorili, naj počakajo do po- frazeologijo. Će hočeš koga prav pošteno nedeljka, ker se tlo tedaj morda doseže epo- osmešiti pred svetom kakor strahopetca, lca- razumljenje. kor pravo šemo, kateri se kolena šibe pred Danes nam je zoPet zabeležiti dva jako vsakim nič, ti ne treba druzega, nego da grda izreka načelnikov delavcev te tovarne, vzameš tisto ironije, kolikor je zmoreš, pa ki 8ta tollko boU obžalovanja vredna, ker sta govoriš o — »nevstrašenosti Tržačanov.< delavca — če tudi višja — izgovorila o Tržačani so sploh postali protot:p vsega svojih, v žalostnejših razmerah nahajajočih tega, kar je ravno nasprotno temu, kar se bratih. Jeden načelnikov, katerega pa no- vstvarja življenje in kar si svet predstavlja z čemo imenovati, je rekel o štraj kujoči h : mesom, kostmi, mozgom in mišicami! Sjjen »Die Hunde \vollen nicht arbeiten gehen«. in obsojen si in zapal si neresno prokletstvo (Psi n^ejo iti na delo.) Drugi teh načel- smešnosti pred vsem svetom, ako si bil se nikov pa je rekel: »Diesa Hunde solite man svvražniki in mit der Peitche hinausjagen«. (Te pse bi morali i7gnati z bičem.) To je res že skrajna podlost, ako de lavec tako govori o delavcih-trpini h, ki se bore za svojo in svojih družin eksistenco. — često izraža svoje začudenje na žilavosti Tr- teleti je, da bi se taki gr li pojavi trdosrč-žaških Slovencev in kar ne more umevati, i nosti in cinizma ne dogajali več ter da bi kje jemljejo isti, ob obstoječih okolnostih, tjvarna vendar uatregla tako skromnim za-toliko vztiajnosti, da mu provzročajo toliko ■ btevam delavcev. preglavic in sitnosti. Ravno v tem dejstvu Produktivna mizarska zadruga. — je glavni vzrok, da postaja boj proti nam Osno valni odbor za ustanovitev produktivne besneji in besneji..........mizarske zadruge v Trstu doposlal nam je Sodba sovražnika je .torej vendar malce poziv na javni shod, ki ee bo vršil jutri, (»b drugačna, nego ono — blato ! 10. uri zjutraj v prostorih združenih delav- Jedm glavnih figur na veliki sliki »tr-jskih društev v ulici Boachetto št o. v svrho žaških strahopetcev« je menda tudi dr. Rv- ustanovitve produktivne mizarske zadruge, bdr. Strahopetstvo Rybaravo pa je n. pr. te j Dnevni red: 1. Poročilo osnovalnega odbora, dni list »Avanti« označd s to-le pasažo v neki j II. eventualni predlogi. Na to zborovanje polemiki proti »PjCCoIuc radi novega društva opozarjamo tudi mi in želimo, da bi novo »Domenico Rossetti« : »Ako »Piccolo« meni, da je Karol Dom-pieri »postarana straža< le zato, ker se mu v zadnjem razdobju, odkar je občinski svetovalec, ni zdelo primerno, povzdignil svoj glas bodi v zbornici bodi izven nje, pa nam ne treba druzega, nego da spomnimo na neki dogodek najnovejega časa: — strahopetno umazani napad tolpe kake tridesetorlce »matioznih« proti enemu samemu dr. Ry-b£ru, ki je — naj je že imel prav ali krivo — pogumno (coraggicsamente) povedal svoje mnenje. In meni-li »Piccolo«, da zbor tako imenovanih svetovalcev, ki napadajo po načinu strahopetcev in ki najemajo junake (bravacci) na galeriji, da kriče »evviva« ali j sv. Jakobu prirediti veselico, ki bi — pri- drustvo vspešno delovalo. Prav tako! Pišejo nam: Blagorodaa gospa Ponikvarjeva, kakor predsednica ženske podružnice sv. Cirila in Metodija, je omenila na zaključku svojega govora na občnem zboru iste podružnice, zraven drugega tudi notico, spisano po moji malenkosti in objavljeno svoječasno na tem mestu, v kateri sem priporočal, naj bi si za družbo bv. Cirila in Metodija prirejalo manje veselic, ali te naj bi bile v večem štilu. Omeujena narodna pijonirka vprašuje med drug'm: kje pa prostori za take nasvetovane veče veselice v korist družbi sv. Cirila in 'Metodija?! Jaz odgovarjam, da je m>žno pri »abbasso« in pljuvajo na enega, ali k večem u dva nasprotnika — meni-li »Piccolot, da se more enemu Karlu Dompieriju zdeti primerno, da bi stavil nogo v gnezdo takih rokov-njačev ?« rejeua tako, kakor mislim jaz — sama dala dohodek, kateri bi prekosil dohodke vseh dosedanjih veselic, prirejenih v enem letu ! — Zraven tega naj bi se gledalo prirediti še eno večo veselico, ali koncert, v kakem mestnem gledališču, kjer bi bil vspeh zagotovljen, ako bi na isti sodelovalo več narodnih društev ! Sicer pa se popolnomgt strinjam z dodatnim nasvetom gospe Ponikvarjeve — naj bi namreč tudi ostala narodna društva omejila prirejanje veselic. Osobito pa naj bi storila to vsa ona društva, ki imajo svoje življenske moči iz drugih virov in ki niso odvisne fali če bo, pa le v mali meri) od dohodkov, ki jih dajejo javne veselice. . Toliko na blagohotno 11 važe vanje gospej P. kakor tudi vsem onim, ki imajo besedo v sličnih stvareh. Svetilnik«, glasilo slovanskih delavcev, je izšel v svoji 0. številki. Vsebina mu je raznovrstna in zelo zanimiva. V članku »Velika Slovenija« kaže vsem stanovom velike gospodarske koristi, ki jih prinese Slovencem združenje vseh slovenskih dežel j»od jedno kapo. Lep je članek »Bjg daj dobro srečo !« in je namenjen slovenskim kmetom in kmetcam. »Nekaj za slovenske stariša«, pod tem naslovom prinaša »Svetilnike celo vrsto zanimivih črtic iz vz;e otr^k. Povesti so času primerne in namenjene širjira slovenskim slojem. Ves list je pisan v lahki, priprosti besedi, zato je jako priljubljen pri slovenskih delavskih stanovih. V Trstu se prodaja po raznih tabakarnah. Vretteuakl restnlk. Včeraj : topi >caer ob T. uri zjutraj — C." — Tlake mer oh 7. uri zjutraj 756.3 — Danes plima ob 3..11 predp. in ob 4.10 pop.; oeeka ol s 41 predpoludne in ob —.— p opol u d ne. Društvene vesti. -lutrsoja telovadba »Tržaškega So kola c. »Ustanovitelji Sokolstva so želeli, da bi naša mladina, prišedša iz šol, se zbirala v naših društvih, da bi se tu dalje vzgajala, si -ivojila vse lastnosti, ki imajo krasiti vsakega moža. Tukaj se ima utrditi njen značaj, tukaj seje imela naučiti samostojnosti v sodbi, v mišljenju iu ravnanju, tukaj se ima navaditi delati za narod, v prid domovine in niene bodočnosti, to pa iz samega navdušenja, nesebično, le zato, ker veli to narodna dolžnost.« Tako piše zadnja »Domovina« in konstatira rodoljubnim obžalovanjem, da smo Slovenci D2 tem polju že 40 let — začetniki, doč m sila češkega Sokolstva raste od leti i) leta v kolikosti in intenzivnosti. So-kolstvo je postalo Cehom življenska potreba in posvečujejo mu ves svoj svoboden čas. Danes je <"'ških »Sokolov« 45 '2OS v 50S društvih. Po statistiki iz leta lVMM) ima češko So-kol-tvo v Avstriji 10.207 telovadcev ter JI i T vaditeljev. Predavanj je bilo leta l&OO 1 premeženja so imela društva 1,600.000 K, sokolske knjižnice so obsegale 50.741 knjig. Lastnih telovadnic imajo 57. Časopis »S.-kol« ima nad naročnikov. Ponosni so lahko Cehi na svojo mogočno institucijo. Kje daleč zadej smo Slovenci ! : Skrajni čas je, bratje, da se zdramimo, < sta skrbela vojaški orkester in izboren nov kvartet. »Zavod sv. Nikolaja« t Trstu vabi na občni zbor, ki se bo vršil jutri, v nedeljo dne 4. maja t. L, ob 4. in pol uri popol. v dvorani »Tržaškega podpornega in bralnega društva« (ulica Stadion 19). Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo voditeljice. 4. Čitanje in odobrenje računov. 5. Razni prediogi in nasveti. <>. Volitev novega odbora. Xa obilno udeležbo vabi ODBOR. Vesti iz Kranjske. * V 10 urah iz Senožeč v Ljubljano. Janez Klofočen iz Smoljevega je stavil z Matevžem Fajdlgo iz Laže, da pride iz Senožeč v Ljubljauo v 12 urah. Na pot se je podal dne 1. t. m. zjutraj in je dospel v Ljubljano celo prej nego je stavil, namreč v 10 urah. 1*'ajdi ga se je vozil za Klofočenom od Senožeč do Planine. Tu ee je vrnil, ker je \ že videl, da gotovo izgubi stavo. Vesti iz Štajerske. — Otroka zakopala. Dne 26. m. m. 1 so zaprli neko Ano Skornik iz Dobrine pri Zusmu, 'v šraarskem okraju, ker je zakopala v gozdu svojega novorojenega otroka. — Slovensko politično društvo »Naprej« V Celju si je na svojem občnem zboru v nedeljo izvolilo naslednji odbor : Predsednik g. dr. Jos. Kirlovšek, podpredsednik g. dr. Iv. Dečko, tajnik g. Iv. Bovha, blagajnik g. Al. Terček. Ostali odborniki so gg. : uot-ir L. Baš, Jos. Goriean, Ivan Rebek, Kr. Šribar in Iv. Likar. — Stroški dežele Štajarske za šjlstvo 'so znašali v letu 1809—1900 4,428.872 K 82 stot. K tem etroškom, ki jih plačuje de- 50 000 kron z.aša glavni dobitek lote- ! ********* K K** S K * ri-e gledaliških igralcev (glumnčev). Opozar ; jamo svoje ceojeue Citate«.i «la.e1» vrfilo j ~ MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI X f-r^ckanje nepreklicno dne 19. jumja 1902 in j " u v m v a TT vsi dobitki s* izplačujejo od zalagateijev v M 2 omejen,« jamstvom £ gotovini z 10% odbitkom. _ X naznanja slovenskemu občinstva, da * ' je prevzela " g po slov. zaloge uMn S * iz odlikovanih in svatovnoznanih to- * * varn v Solkanu in Gorici * * Antona Černigoj-a * * Katera se nahaja * v Trsta, Via Pia*sa veoohia * * (Rosario) it. 1. * * (na dctal nt ran i eerkve sv. Petra). jC * KoBknrenos nemogoča, ker j« blago * * ls prve roke. )( MKKKKKKK******** + Ivan Gorilip in soprogii Ellia naznanjat;!. da jima je nmrl ljubljeni sinček ŠAŠA star 6 let. Pogreb bo v nedeljo, 4. t. m. ob >. uri popoludne. OPĆINA, 3. maja 1902. Ne isdaje se posebnih obvestil KKKKKttKKKKttttKKKtt Služba zadružnega tajnika Gostilna „Rosandra"se takoj odda pri »splošnem „ , . :kreditnem društvu'' v Ljub- v Zavijah (prt mosta blizu zelezniške postaje) : . , toči izvrstna istrska vina in ima vedno pri- Ijani. Plača pO dOgOVOm. - žela, je prišteti še stroške raznih krajniii pravljeno dobro kuhinjo. Istrski) črno vino PonudbG naj se vloŽe naj — eolskih svetov. Ti stroški si> znašili gotovo l>0 'M nvC:- I,f;1 nioškat po 44 nve. liter ter i ! pivo v steklenicah po ls nve. Priporoča se en milijon kron. 1 .. .r . t za mnogoštevilen obisk Vesti iz Koroške. ~r V Libučah so ustanovili novo podružnico družbe sv. Cirila in Metjdija. Ustanovnega zbora se je udeležilo veliko zavednih kmetov. V Celovcu so zaprli tri učence, stare 12, 11 in 10 ltt, ker so kradli po hišah obleko. l)ne 26. t. m. so zaprli istotam odvetnika dra. Diauniga. B!izu Huttedoi t'* so našli truplo ^7-Ietne užitkarice o Steiner. Bila je v gozdu zašla iu — zmrznila. Pogrešali so jo V . " ",w "T" """o« ■'"v* j i dalmatinsko 1. po 36 nve. od novembra meseca. r Josip Bogateč. kasneje do 15. maja t. I, KKKKKKKHKKKKKKKK Francoz Danes, dne 3. maja t. L. ...... ..... 1 poučuje svoj materini jezik po najlažji me-se odpre nova gostilna todi. Priporoča se boljšim družinam tu li na ^ , dom. Poučuje posamično in po več skupaj. ^Mll M IIIIHIII II lll ll -- - - .Air Angelo d oro v ul. Chiozza štv. 25. Točilo se ho vino prve vrst in sicer: črno istrsko I. po 36 nve., črno Ugodni pogoji. Kje"? p >ve uprava Edinosti«. Razne vesti. Cesar kakor kum. Kmetu Andreju Pa-gol iju v ogerskem mestu Ramoczu se je rodilo te dni — devetnajsto dete in to deček. Ali v veselju ali pak v skrbi za prehrano, se je sirota seljak obrnil do cesarja Frana Josipa, naj bi bil njegovemu detetu kum. V odgovor je prišla kmetu iz dvorne pisarne stotina kron. Stoleten samomorilec. V Parizu, v predmestju Belleville se je pred nekoliko dnevi neki Martin Co3nar, ki je še le pred nekoliko meseci praznoval svoj 100-letni rojstni dan ter se občutil najizobzirueie — obss l. Vzrok samomoru da so bili neprestani viharni prizori, ki jih je imel se svojo 78-letno zlobno hčerjo. Akademieno društvo »Slovenija« na Dunaji priredi »voj II. redni občni zbor v ponedeljek dne 5. vel. travna 1902. Dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora »Slovenije«. 2. Poročilo odborovo. 3.) Proračun za letni ti čaj. 4) Predlogi. 5.) Slučajnosti. I^ocal: >Zum magistrate I. Lichten-fehgasse 3. Začetek ob 7. uri zvečer. Slovanski gost je dobro došii ! Za na dom ravno ista vina po 32 nvt\ liter. Dreherjo pivo po 24 nvč. liter. Kahlsja domača, vedno preskrbljena z gorkim! in mrzlimi jedili. i^e priporoča svojim rojakom Martin Kumar, lastnik. Srečkanje NEPREKLICNO 1«. junija 1902. Loterija MU telce? (glumačev) 1 glavni dobitek po 50000 k Brzojavna poro&ia Štrajk t Ljubljani. LJUBLJANA 3. (B) Štrajku zLiarjev in tesarjev so se deloma pridružili tudi mizarji. V varstvo delavcev, ki bi hoteli delati, so se ukrenile razsežoe varnostne odredbe ; vendar >e pa ni dane* zjutraj n k lo priglasil na delo. — Mir in red ss nista nikakor kalila. Knga. CARIGRAD 3. (B)'V Aleksmdriji rta se zoj»et pripetila dva slučaja kuge. Zdrav- j stveni svet je odredil 15 daevno karanteno j lz. provenijenee iz Egipta. Oproščeujc od davka vinogradov opu- j stosenih od trtoe uši. DUNAJ '3. (B.) »Wr. Ztg.« objavljaj zakon od 4. aprila i902. tičoči se upopolnje- j nja zakona 15. januvarja 18VK). o oproščsnja od zemljiškega davka vinogradov opustošeni 1 od trtne uši. Dogodki v Turčiji. CARIGRAD 2. (B.) »Agence de Co-stantinople« javlja : V inozemstvu razširjena vest, da sta bila grsko-pravo^lavni škof v Seresu in ueki bogati Grk v Tojranu ubita od bolgarskih agitatorjev je pnpolnoma neosnovana. 1 » » 1 » » 2 glavna iohitta 5 floffio? 10 20 » 60 100 300 ^ 3500 Prečke po 5000 3000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 krono Mladenič uglednih roditeljev želi stopiti h kaki trgovski tvrd ki kakor vežbenik, tudi brez plac«. Ponudbe pod L. If. na upravo »Edinosti«. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refošk Črn po 4-i8 novč., bela rebnla iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisfc se priporoča ter že v ' naprej zahvaljuje. Vsak zimore moja vina analizovati in aco jih 1 vdobi pjnarejenaf v.lobi 10J gld. nagrade. Vela ziloia irnm Uio. Krojaška, zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to b t roko spadajoče blago ter jamči za pošteno in soliduo postrežbo. Cene stalue brez pogajanja. 1 Msasšsr Levi Minzi S Fu ln ■ajTedj« tovarnu pohlžt.» vseh vrat. * •t T R S T U J priporočajo: Josip Bolaffio. Mandi &. Co., Ign. Neumann. Mercurio Triestino. Henrik Schiffmann. Josip Zoldan. Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateijev s 10% odbitkom v gotovem denarju. m & i <9 TOVARNA• Via Tesa, vogal Via Limitan«« ZALOGE• Piazza Rosario it. 2 (Šolsko poslopje) in Via Riborflo it. 21 Telefon »t. 670. _ Velik isbor upecaiij, zrcal In slik. 1* Triuje naroČOe tod! po posebnih načrtih (S Cene bres konkurenco. & ILCSf EflTAU CEHI ZASTOVJ U r B i IK G & Predmet' postavio se na oai obroo ff a it železnico .nnfo & > a) 30 aJ S0 SV) <57 S0 & S0 NASLEDNIK FR. HITTY ulica Barriera vecchia št. 13. Zalop snovij za moške oMe iz tn- in inozemstih tovarn. Bogat izbor perila, moških srajc navadnih in od perkala, srajce »Jager« od volne in bombaža, ženske srajce, prea bela in barvana, zapestaiki, ovratniki, kravate, 8|H>dnje srajee za moške, ženske in otroke. Novost: perkali, cefir in saten v trpežnih barvah. Velik izbor rokavic in nogavic vseh vrst. Popolna zaloga predmetov za krojače. Vsaka naroČba »a obleke po meri »e UvrSi v 24 urah po najnovejši modi, na najboljši način in po cenah, da se ni bati konkurence. ********** Odlikovana tovarna na vodno in j ;mio silo z raji oljsimi stroji iz prvih nt m škili tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Do!M ? Men pil Corici. 8 i moMf.jra t\nika 1 rez \Fi»ke zveze z diugimi, ustanovljena I. 1889. V lastni hiši. Lastne žage. To\arra lazj oT.iga z nrratji, ^ik* mi < <1 najEavadiJfj^h , sti ugnrt-kili in rezljaiskih izdelkov, za izdelova nje zrezanega in poohlan ega lesa, vfskovistiiih okraskov, gol, kornižev in vs» h drugih nizarskih potrebščin. V>ali!i k«. ikurciM a hkljtifrr.it. ker se delajmo iz lega. posušenega v nalač«" za to njiprapljfno načrtih železni/. Naroebe sprejema za kompletne sohe toli v mestu koli za odposiljanie po železnici ali morjn. Škropilnice proti peronospori BV iiajiiorejeffa sestava kakor tudi vsake vrste poljedelski stroji se vdobivajo v velikem izboru pri tvrdki Schnabl & C°. v Trstu. Zaloga strojev ulica Poste verrfiie, vogal ul. Vienna. Zahtevajte povsod voščilo (biKs) v korist družbi sv. Cirila in Metoda, katero je najbolje in najceneje. V Trstu je prodfjajo gg. trgovci .1. Prelog. Anton Furlan. Žgur A: Topatnik. Matija Milon;g, Andrej Urdich, Alojs Plesničar, Baml»ič Jakob, Kranje Josip. Kocjančič Josip. Ivan Tomažič, Anton t ek. Krnil Cimiar itd. Glavna, zaloga: tvrdka J. Pruimka v Ooriei. j Velik dohod | ; elaf-t:cush trakov, zajamčeno prve vrsle, ru-deA h in činih. za orpijenje ur. Za razpro-j dajalce po znižani cer»». Tudi seru prejel loli y:-1; tev«no fi sforjevo j apno (Fotforkalk ni tu.li Fmterkalk imenu- { j vhdi ) za jačenie ž t iti pitanje žival'. Cena 80 stot. klgr. Za ve." klgr. po znižani cen*. Pošiljatve j>o »ovzeljn. Drogerija Emil Cumar pok. Friderika. TRST — ul. Belvetlere — TRST Filijalka na Opčioali 21*3. .VIKTORIJA" moderci GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. --^fc ------- Hranilne vloge sprejemajo se oo stot. lekarnar TWerry (Adolf) Limited v Prepadi pri Roptcn (Rohitsch-Sauerbrunn.) Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno varn. znamko in tvrdko. 8 Na najvišje povelje Njegovega s. in kr. apostolskega Veličanstva XXII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, ^^ou^ sega 17 8-22 dobitkov v gotovini v skupuem zti.sk.» 44'2.S")0 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini: W 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 13. junija l!)<>->. je3n3 sr€čka staiie 4 krOHC. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Puna u, III.. Vordere Zollamts-strasse « in v loterijskih kolekturah, v tobakarnah, pri davćnih, polnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni nacrti gratis za kupce srečk. Srećke se do pošljejo poštnine prosto. C. kr. loterijska direkcija oddel k za državne loterije.