Leto 111 - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
DANES
V IZOLI ob 9.30 glavna skupščina Kmetijske stro-
kovne zveze Enotnih sindikatov za Tržaško ozemlje.
V TRSTU ob 9. uri v ul. Conti 11 glavna skupščina
Strokovne zveze kovinarjev Enotnih sindikatov za Tržaško ozemlje.
TRST nedelja, 23. novembra 1947
Postniua plačana
v gotovini
Stev. 754
Sp-dizione m abbon.
ostale
Ob ustanovni skupščini
Kmetilsk® strokovne Enotnih	sindikatovSTO-ja
Danes bo v Iloli ustanovna tkupščina Kmetijske struktjvne tveze Enotnih sindikatov za Tr-
»ko ozemlje. Skupščina je bila klicana v okviru splošne reorganizacije ES, toda motili bi se. ce bi ji ■ dali le organizacijski
Pomen.
Kmetijska strokovna zveza je na]motnejša zveza Enotnih sindikatov, saj šteje okoli 20.000 'lanov, torej več kot zveza kamnarjev, ki je takoj za njo najmočnejša stroka. Samo v s-pod-n3j tržaški okolici je v zvezi včlanjenih 3.500 malih kmetov, n(jjemnikov, zakupnikov, polo-mnarjev in poljskih delavcev, ® ffo.br e z inske m okraju pa 3 ti-toč 200. To so le suhe številke, * Pa največ povedo.
Mo! te stroke je stalno na-raščaJa. Kmečko delovno ljudstvo je vedno bolj videlo v svo-je>n sindikatu zaščitnika lastnih mteresov in se otresalo pred-t°dkov ter pomislekov nasproti *lndikatom, predsodkov, ki so Ovirali še iz fašistične dobe, ko Iz bilo članstvo v sindikalnih 0,r9anizacijah obvezno in so sin-^kati bili le jarem, v katerega ®° vprezali kmečko ljudstvo, da 40 ga laže izkoriščali. Ljudstvo pa se je tudi vedno bolj zave-aK>, da ga bo le močna orga-|!13«cija lahko zaščitila pred iz-?0ri'5Čanjem raznih zparonov*. ,? kmetijski sindikat je s svo-delom pokazal, da je bil vre-etf zaupanja, ki so ga gojili kmetje.
Sindikat. je razkrinkal, izko-j«cevaZce in sleparje, ki so go-lufali naše kmete na občinskem !fadu VPSEA pri razdeljevanju y>n^t umetnih gnojil in drugih rdrebščin. Na njegovo pobudo ^ bila ustanovljena kmetijska '!«bavljalna in prodajna zadrugi ki se je razvila v močno slonovo in je danes važen go-Podarski činitelj. Predstavniki sgo sindikata hodijo vsak te-,e" k okupacijskemu oficirju za Oetijske zadeve in se z njim dogajajo za priznanje pravic
ih kmetov. Na pritisk kmečke sindikalne organizacije so e morali podjetniki začeti pojo Jati za povrnitev škode, po-*ro('ene pri gradnji nove avto-!n°bilske ceste čez Padriče in •e bila blokirana kavcija, ki so
H podjetniki vložili pri sAuto-,‘® Venete». Poleg tega se sin-dtot že dve leti bori za porav-‘?l'o škode, ki jo je povzročila
okn *tet
Pocijska vojska. So pa še neti problemi, za katerih ure-se sindikat bori vsak dan: p.°Pravljanje cest, napeljava vo-A Poljski čuvaji, davki, zbolj-j nlo pašnikov, nagrade za zi-hlevov in' gnojišč, plemen-1 biki, krmila, semena, najem-He in zakupnine, kolonsko Planje itd.
> naši kmetje, poljski de-• Ac*> . polovinarji, zakupniki n •> se prav dobro zavedajo, da ^ bil možen nikak uspeh, <e .g bi bili enotni in združeni in ne bi imeli v svojem sindi-
katu vodstva, ki je veren izraz njihovih teženj, saj je vzrastlo iz njih. Obenem pa se globoko zavedajo, da se ne smejo izolirati od drugih strok, temveč, da morajo tesno povezani z njimi voditi bitko za uresničenje svojih zahtev. Zato ni zgolj naključje, da se danes vrši tudi kongres kovinarjev, ki so steber vsega tržaškega delavstva in tako rekoč njegova udarna pest proti izkoriščevalcem. Povezanost med delavci in našimi kmeti pa ni le fraza, temveč je stvarnost. To je že pokazala osvobodilna borba, to je potrdila podpora, ki so jo dali naši kmetje tržaškim delavcem ob lanski dvanajstdnevni splošni stavki.
Značilnost te skupščine pa je še ta, da se vrši na onem delu Tržaškega ozemlja, kjer se je že izvršila agrarna reforma, kjer ni sramotnega izkoriščanja kolonov, kjer ima vsak svojo zemljo in je naloga sindikata le ta, da pomaga kmetom izboljšati' in racionalizirati obdelavo zemlje, da bo čim več kruha za vse. V Ižoli se bodo danes prvič skupno sestali delegati svobodnih kmetov iz Koprščine in Bujščine ter delegati malih kmetov, polovinarjev, zakupnikov, najemnikov, poljskih delavcev, ki se še trdo bore za svoje pravice. Ta skupščina bo torej porok, da se bodo odslej vsi kmetje STO-ja ramo ob rami borili, da se tudi na del tega ozemlja, kjer vlada anglo-ame-riška vojaška uprava, raztegnejo vse pridobitve kmečkega ljudstva, zlasti pa agrarna reforma, ki bo dula zemljo onim, kateri jo obdelujejo. V Ižoli se bo ustvaril graniten blok kmečkega delovnega ljudstva, ki se bo pod vodstvom svoje strokovne zveze borilo za odpravo srednjeveških ostankov kolonata, proti izkoriščanju veleposestnikov, proti bedi in pomanjkanju.
Novo strokovno zvezo čakajo težke naloge, ker okupacijska oblast ščiti lastnike, po drugi strani pa ne posveča izboljšanju našega poljedelstva nikake paž-nje, čeprav je poljedelstvo o-snovna panoga gospodarstva vsake države. Da je temu tako, nam. najbolje potrjuje odlok te oblasti, ki dovoljuje zemljiškim lastnikom, da lahko do 23-krat povišajo predvojno najemnino.
Borba bo težka, toda naše kmečko ljudstvo se zaveda svoje moči, zaveda se, da ga v njegovi borbi podpira vse zavedno delavstvo v mestu in da ne bo mogel nihče ustaviti njegove poti navzgor. Skupno borbo bo ljudstvo končno doseglo one pravice, za katere je v osvobodilni vojni padlo na tisoče kmečkih sinov. ■
Zato se bo danes delovno kmečko ljudstvo po svojih delegatih na ustanovni skupščini svoje stroke .?e bolj strnilo ter okrepilo svoje vrste.
NOV BEBLERJEV GOVOR GLEDE TRSTA
Trsi - nrelueza za nauzučnosi m čel 11 Mii
Večina v Varnostnem svetu računa na odklonitev italijanske vlade glede katerega koli kandidata za guvernerja, ki bi ga predložila Jugoslavija
New York, 22. (Tanjug) — Ker je biCa na seji političnega odbora izglasovana ameriška resolucija za spremembo načela soglasnosti stalnih članov Varnostnega sveta, je jugoslovanski predstavnik dr. Bebler imel govor, v katerem je navedel celo vrsto spletk, ki se j;h poslužuje večina v glavni skupščini In v Varnostnem svetu.
Dr. Bebler je navedel kot najbolj značilen primer zadržanje večine v Varnostnem svetu za tržaško vprašanje. Poudaril je. da Velika Britanija odklanja odobritev kandidature elana belgijske vlade za tržaškega guvernerja z edinim namenom, da podaljša bivanje ameriških in angleških čet v Trstu.
Nove spletke večine Varnostnega sveta v tem vprašanju se kažejo v predlogu francoske delegacije, naj povabijo jugoslovansko in italijansko vlado, naj sami izbereta tržaškega guvernerja. Jasno je, da se računa na odklonitev italijanske vlade, ki je povsem na strani večine Varnostnega sveta, glede katerega koli kandidata, ki bi ga Jugoslavija sprejela. Vse to se dela z namenom, da se ameriškim in angleškim četam omogoči nadaljnje bivanje v Trstu.
Na tem zasedanju glavne skupščine, je nadaljeval Bebler, so bu* izneseni dokazi, ki jih ni nihče ovr-
gel o ustanovitvi v Grčiji -n drugih delih sveta vojaških, pomorskih in letalskih ameriških in angleških oporišč. Ameriški tisk je pred dvema tednoma objavil poročila, da bodo po umiku ameriških ■n angleških čet iz Italije ostale tam nekatere posebne ameriške vojaške ecUnice. Z druge strani pa so tudi italijanski državniki govorili o ustanovitvi pomorskih ba/ v Italiji.
Trst, ki je med Italijo in Jugoslavijo, je poudaril dr. Bebler, služi kot pretveza, da se opraviči navzočnost ameriških čet v Italiji. Izrabljajoč dejstvo, da je Trst na obali vzhodno od italijanskega ozemlja, zatrjujejo se-
\ erno-ameriški predstavniki, da je vzdrževanje kontingenta ameriških čet v Italiji potrebno zaradi povezave z garnizijami v Trstu.
Iz vsega tegg jasno izhaja, jo zaključil dr. Bebler, da je zadržanje večne prepojeno z napadalnim duhom.
Odločnost franefiili delavcev
Število stavkajočih narastlo na 71)0.001) - Zbornica je potrdila mandat Schumann - Duclos očita Schumann prolidciavsko politiko
Pariz, 22. — Blumov neuspeh v zbornici ni presenetil pariškega tiska. Komentatorji so mnenja, da je bila Blumova slaba stran ta. ker je bil istočasno proti sodelovanju s komunisti ter proti razpustu zbornice, kar je zahteval ravno De Gaulle. Poleg tega si je odtujil tudi nekatere skupine MRP. radikale in republikanske neodvisneže, ki so več ali manj proti dirigiranemu gospodarstvu. Za borbo na vse tri strani, zlasti proti komunistom je bil Blum preslab.
»Humani tč* vprašuje, zakaj so manjkali Blumu nekateri glasovi. List odgovarja, da ameriška stranka nima, konstruktivnega prograr ma, pač pa ima dober apetit. Politični starinar Blum je poskušal napraviti blok vseh strank reakcije proti silam demokracije, toda ni mogel vzdržati borbe z onimi (komunisti). ki pobijajo njegove laži in odkrivajo njegove mahinacije, k! bi bile sposobne za diktatorsko oblast.
Po tem razpoloženju javnega mnenja je bilo očitno, če ni v imenu socialistične stranke uspel Blum, da tudi kateri koli drugi njen predstavnik ne bo imel uspeha. Zaradi tega so politični krogi pričakovali, da bo predsednik republike zbiral bodočega mandatarja med Reynau-dom, Mendesom, Sueillom in Schu. manom. Po dolgih posvetovanjih je Auriol dejansko poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu finančnemu ministru in članu MRP Schumanu, kar je slednji sprejel.
Seja zbornice se je v na j več ji napetosti pričela danes ob 17. uri. Schuman je v.svojem govoru napravil poklon centrumu in desnici, s tem da bo pospeševal zasebno iniciativo in pomagal domači industriji vzpostavil red, se boril proti inflaciji in zagotovil neokrnjenost prekomorskih ozemelj. Glede zunanje politike je dejal, da ne smatra,
Protestna zborovanja v Londonu ftroti surovemu nastopu policije
tta hotelskih nameščencev se širi - Časopisje poziva vlado, naj nastopi proti !eyn - Laburisti so pod pritiskom Wali8treeta zavlačevali trgovinska pogajanja z ZSSR
8a^°n<lon> 22. — Zaradi brutalne-.'oj nastoPa policije zoper stavka-’O0t*lske nameščence pred ho-J*1 «Savoy» v Londonu, se ved-
“°lj širijo protestna zborovanja Ud kalnih organizacij. V stavko t*°PlU tudi drugi londonski ho-delavci, ki so poslali poz: v d' ‘rotehničnim in mehaničnim pr'avcem, da se pridružijo stavki. l.c,, estirali »o proti obnašanju po-*3hi Pre<f hotelom <tSavoy» in so k.i*,eva*i odpust odgovornih. Oporja:
Ho laburistično vlado, pravi
^dpor proti odboru
^ameriškem delovanju
22. — Napredni člani (><1^ r,|ikega kongresa vedno bolj 6r0»■ kažejo svojo nezadovoljstvo t.j, 1 delovanju odbora o neame-delovanju. hv’]*11 Pifdstavnlškega doma je iz-1 d« bo volil rajši za odpravo °dP°ra kakor za obsodbo film-'Kralcev. Demokrat George Sa-tf0tsky je Izjavil: «Borili se bomo L.jJ1 °*>tožbam odbora in proti cd-ti-jv1 Žibernu, ker kongres nima W narekovati komur koli po-’ hi naj ji sledl.s
^»hall častni doktor ^Icrtfske uniwer*e
itii^don, 22. — Ameriški zunanji Hmv8t'r Marshall je bil danes na v Oxfordu promoviran za doktorja prava. Pri ceri-bijlj. J® bil navzoč Attlee. Ob tej 1 ne povabilo lorda Hali-tijl Rbvoril o naporih ZDA v zad-
v°im.
protest, da nas take metode pre^c spominjajo na nekdanje stare metode torijevcev in ne bomo prenehali vlado opozarjati na to, da je prišla na oblast ravno zaradi tega, da bi napravila kor.ee takšnnn me-tedarn. Tudi sindikalni organizaciji v Manch stru in Belfordu sta obsodili surovost policije proti stavkajočim.
Londonsko časopisje se vedno bolj bavi z Mosleyjevim fašističnim gibanjem. Njegovi časopisi pozivajo k nasilnim dejanjem ter ogrožajo javni red i«i varnost. No-v'nar Krunt, čigar časopis je ščuval javno k nasilju zop r 7,’de je bil pred sodiščem oproščen. Zaiadi ttga so napredni demokratski zastopniki zahtevali v parlamentu od notranjega ministra pojasnilo, kakšne ukrepe namerava vlada pod-vzeti za_revizijo veljavnih zakonov, da prepove protižidovsko gibanje. Podobno vprašanje sta predložila tudi laburistična poslanca S'lver-riian in Gre:nwood, ki sta Izjavila, da so zakoni proti rasistični propagandi v Veliki Britaniji nezadostni.
Iz dobro obveščenih krogov sporočajo, da je britanski poslanik v Moskvi začel s pripravami za so-vjetsko-angleške trgovinske razgovore. Minister trgovin* H. W!lson bo prihodnji teden odpotoval v Moskvo. Menijo, da je sedaj položai ugodilejši za sklenitev sporazuma, k3kor je bil preteklo polJtje, in si-ct glede na znatno večjo sposobnost* Velike Britanije za izvoz.
«Daily Worker» je objavil članek. v katerem piše med nrugim, da je laburistična vlada po drugi svetovni vojni zamudila dolgo ča-t
sa, preden je sklenila trgovinsko pogodbo s Sovjetsko zvezo. Tega ni storil niti Lloyd George po prvi svetovni vojni. Potreba Velike Britanije po žitu, lesu in drugih življenjskih potrebščinah iz Sovjetske zveze je mnogo večja danes, kakor pa je bila po prvi svetovni vojni. S temi dobavami ne bi bila Velika Britanija prisiljena poklekniti pred Wall Streetom zaradi preskrbe dolarjev. Toda sedaj, kakor tudi v letu 1921 se vrši velik pritisk, da bi se preprečil trgovinski sporazum. Ti krogi Cityja, ki se naslanjajo na politično linijo Churchilla, ki ima namen podjarmiti Veliko Britanijo Wall Streetu, so na čelu opozicije, funkcionarji zunanjega ministrstva,- ki pripadajo stari šoli, pa jih podpirajo. Ti finančniki vedo, da bi vzpostavitev zdravih trgovinskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo pomenila začetek konca ameriškega gospodastva nad britanskim gospodarstvom.
Skupščina OZN zaključila delo
Glavna skupščina je končala svoje delo. Končno rešitev palestinski ga vprašanja je prepustila posebnemu odboru. Vprašanje veta je odstopila mali skupščini z nalogo, naj prečuje sredstva, sposobna za o-mejitev uporabe te pravice od stra hi stalnih članov Varnostnega sveta. Sovjetska delegacija je ponovno izjavila, da se ne bo udeležila tozadevnih razprav posebne komisije, ki bi hotela na ta način odpraviti naččlo soglasnosti petih velesil.
zadevne vojaške edinlce je pripeljala iz nemške zasedbene cone in jih razmestila zlasti, po velikih, mestih. Toda kljub vsemu temu in še oportunističnemu nastopu katoliških delavskih organizacij, je sila stavkajočih delavcev nezlomljiva.
Obsodba izdafalcev v Ljubljani
Ljubljana, 22. — Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem s a je začel proces proti skupini izdajalcev, k: so delovali po navodilih tako imenovanega «Narodnega odbora kraljevine Jugoslavije*. Obtoženih je 16 oseb. Sodišče je obsodilo obtoženko Ivanko Fabjan iz Trbovelj r.a 10 prisilnega dela, njenega moža Leopolda na 5 let, ostale pa na manjše kazni.
da je vojna neizogibna in da ne bo napravil ničesar, kar b: še bolj delilo svet v dva bloka. V notranje, političnem pregledu je obljubil, da bo skušal čimbolj dvigniti proizvodnjo, zlasti poljedelsko, da bo pobijal bedo in socialne krivice, pri čemer je dostavil, da bo vršil to «v irejah možnosti)) ter da bo skušal dosečj sodelovanje vseh socialnih plasti ljudstva. Prozorne so vabe na naslov levice in delavstva, ki nikogar ne ganejo.
Kot prvi protigovoj-nik je nastopil komunistični voditelj Duclos.
Naznanil je, da komunisti Schumann zaradi njegovega zadržanja v času nemške okupacije ne bodo pod-pirali. Poleg tega predstavlja Schuman politiko, ki je sovražna delavskemu razredu in hlapčevsko podvržena ZDA in njihov'm kapitalističnim krogom. V tem trenutku je poskočil v obrambo Amerike Bi-dault in javil, da bo prejela Francija v kratkem iz ZDA dodatno pošiljko v žitu.
Duclos je nadaljeval in naznačil zahteve delavskega razreda s poudarkom, da so sedanje stavke zakonite. In napovedal, 'da bo tudi novi vladni predsednik primoran pristati brez pridržkov na Nemčiji naklonjeno politiko. Končno je Duclos zavrnil podtikanja socialističnega lista «Le Populaire« in katoliškega «La Cro.x», ki sta poročala, da mobilizirajo komunisti napadalne čete, ter opozoril na Molotovlje besede, da ni atomska bomba nobena tajnost več.
Po kratkem govoru socialista Lus-syja, ki je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za Schumana, je predsednik zbornice Herriot odredil glasovanje. Na podlagi tega je prejel Schuman 412 glasov, proti njegovi kandidaturi pa je bilo oddan h 194 glasov. Ker je znašala v smislu ustave potrebna 2/3 večina 309 glasov, je bil Schumahov mandat za sestavo vlade DOtrien.
Teže kakor politično, bo mogoče rešiti socialno krizo. Celo vladni krogi priznavajo, da je stavkovno gibanje zajelo nad 500 tisoč delavcev, Po mnenju sindikalistov pa je število doseglo že 700 tisoč stavkajočih. Položaj se je zaostril zlasti včefaj: za rudarji in kovinarji so prenehali delati stavbinski delavci in pomorščaki, med tem ko se bodo pristaniški razkladalci odioč U v ponedeljek. Pariški kolodvor v Lyo-nu. od koder odhajajo vlaki proti jugu, popolnoma miruje. Ekspresni vlaki, ki prihajajo iz Savove so blokirani. Ravno tako oni, ki prihajajo iz seveza proti Pari-zu. Stavkovno gibanje med Železničarji se šir! tudi v okrožju Seinne in Oise.
Delavsko gibanje v rudnikih na severu in v bazenih Blazy-ja in St.
Etienna ter Moselle se je poostrilo.
Kovinarji bodo v ponedeljek verjet, no napovedali splošno stavko, kakor so storili to pariški stavbinski de-lavci
va njegova stranka dati pobudo za
Vlada sicer podpira stavkokaze, (demokratično fronto, ki naj vsebu-kakor tudi skuša vplivati na delav- je vse levičarske stranke in ljudske ske rrncžice z uporabo vojske. To-1 organizacije.*-
Giunta izpuščen!
• Neapelj, 22. — Danes so z zapo ra v Procidi izpustili bivšega fašističnega hierarha F. Giun-o. ker «je odsedel kazen*. Obsojen je bil namreč na šest let zapora, od katerih mu je bilo 5 odpuščenih.
Kakor poročajo, visi v Turnu tiralica za Gilinto zaradi zločinov, lei jih je izvršil v Jugoslaviji. Razen tega mora Giunta odgovarjati tudi za številne zločine v Trstu, kjer je bil ustanovitelj in voditelj fašističnega skvadrizma in je vodil požig Narodnega doma. Sicer pa se njegovi izpustitvi prav nič ne čudimo. saj je notranji minister Scelba v skupščini odkrito zagovarjal zadnje fašistične podvige v Italiji.
Delegacija FLRJ pri OZN na poti skozi Trst
Beograd, 22. — Člani jugoslovanske delegacije v glavni skupščini OZN v New Torku Vladimir Simič, Vladislav Ribnikar in jugoslovanski poslanik v ZSSR Vladimir Popovič so sinoči prispeli v Beograd.
Včeraj cb 3.14 je delegacija potovala skozi opensko postajo z vlakom iz Pariza.
V ZSSR praznujejo dan topništva
Moskva, 22. — Sovjetska zveza in njene vojne sile bodo dne 23. t. mž proslavljale uan topništva.
PROTESTI V VIDMU
zaradi aretacije partizanov
Pomagajte španskemu ljudstvu!
PozivUdruženja prijateljev španske republike
Demokrati Svobodnega tržaškega ozemlja!
Pred enajstimi leti je špansko ljudstvo junaško branilo Madrid v neenaki borbi z dobro oboroženo vojsko.
Ce je bila S9 mesecev za tem republikanska Španija začasno premagana, je to pripisati intervenciji tujih nacijašističnih sil in politiki «nevmešavanja>, ki je, bila v korist načrtov Hitlerja, Mussolinija in Franca in ki je pripeljala do mo-nokovskega pakta ter do d-uge svetovne vojne.
Po zmagoviti vojni nad nac'fašizmom je bilo jasno, da je treba po smrti Mussolinija in Hitlerja obračunati tudi s Francom m da mOra špansko ljudstvo postati gospodar svoje republike.
Združeni narodi so na svojih mednarodnih konferencah v San Franciscu. Potsdamu, Neio Yorku in Londonu ponovno obsodili Francov teroristični režim. Toda k’;ub obljubam je Franco še vedno na oblasti in v Organizaciji združenih narodov odklanjajo razpravljanje o španskem vprašanju.
Možje in žene Svobodnega tržaškega ozemlja!
V Francovi Španiji ječi v zaporih in taboriščih too.ooo republikancev, ki so krivi samo tega, da. so branili neodvisnost svoje domovine, in svobodo svojega ljudstva. Francov teroristični režim se poslužuje najbolj rafiniranih metod mučenja, ki se jih je posluževala gednpo proti svojim političnim nasprotnikom. Pri tem se poslužuje številnih krvnikov nemške gestapoi ki so po vojni zbežali v Španijo.
Deset in deset tisoče antifašistov ustrelijo vsak teden. Partizane in asumljive osebe» ubijajo, ko jim pridejo v roke, in to na podlagi posebne odredbe, ki določa, naj se nr prizanese ne ranjenim ne ujetnikom. V Sjxiniji vlada teror in ni
nobene izbere razen te, da se sprejme suženjski režim ali pa umre od glada.
Vojska, ki šteje milijon mož. in ves aparat za zatiranje stane državo dve tretjini narodnega dohodka; cene življenjskih potrebščin so se zvišale v zadnjih desetih letih za cooc/c, delavske mezde pa so ostale neizpremenjene.
Špansko ljudstvo pa kliub terorju stalno protestira, stavka, manifestira in se bori v gorah in v mestih proti Francovemu režimu. Kakor pred enajstimi leti, tako nudijo demokrati vsega sveta pomoč temu ljudstvu in zahtevajo od Združenih narodov, naj prekinejo vse stike s Francovim režimom ter uvedejo sankcije, ki jih določa listina OZN.
Z namenom, da se španskemu ljudstvu pomaga in se podpre v* njegovi borbi, se je v Trstu ustanovilo udruženje prijateljev španske republike, ki naj postane mogočno gibanje človeške in demokratične solidarnosti ne glede na politično, sindikalno, narodno ali versko prepričanje.
Državljani Svobodnega tržaškega ozemlja!
Ob slavni enajsti obletnici c hrambe Madrida se spomnimo španskega ljudstva, njegovih žrtev, njegovih političnih izgnancev, njegovih borcev in obljubimo, da se bomo tudi mi borili ter moralno in materialno prispevali k njegovi zmagi.
Ustanovite v vseh mestih in vaseh STO-ja sekcije Udruženia prijateljev španskega ljudstva. Prispevajte v fond solidarnosti za olajšanje položaja• španskih političnih jetnikov in izgnancev.
Živela svobodna in neodvisna republikanska Španija!
Živelo junaško špansko ljudstvo!
UDRUŽENJE PRIJATELJEV
spanske republike
Nennijeve izjave in komentar moskovske „Pravde“ o dogodkih v Italiji
PIETRO NENNI
Rim, 22. — Po incidentih, ki so se dogodili predvčerajšnjim v Vidmu. se je položaj včeraj zopet zaostril zaradi aretacije nekaterih partizanov. Predstavniki Delavske zbornice. KPI in ANPI so predložili prefektu protest in mu izjavili, da bi znale nastati težke posledice, če bi aretirane partizane še nadalje držali v zaporu.
Iz Barija poročajo, da je tam ln v Bitontu stavka prenehala. V Lec-ce pa so danes proglas i 24-umo protestno stavko zaradi včerajšnjih dogodkov v Čampi Solentino.
V zvezi z zadnjimi dogodki v Itar liji je Nenni izjavil, da lahko pride do splošne stavke po vsej Italiji, če bodo fašisti nadaljevali s svojimi napadi in izzivanji.
Nenni je dalje dejal, d/l namera-
14 novinarjev iz ZDA
(UM
£
i.i izdajateljev ameriških časopisov, med njimi znani Hcarst, največji delničar novinarskih trustov v ZDA, je prav to dni va obisk« v Trstu. Novinarji potujejo po Evropi in obiskujejo anglo-ameriške vojaške edinioe. Slika Je posneta predvčerajšnjim v tržaškem pristanišču.
Moskovka «Pravda» priobčuje članek o političnem in socialnem položaju v Italiji. List omenja med drugim gibanje ljudskih množic, ki je nastalo v znak protesta od Milana do Sicilije in ki prikazuje okrepitev mlade italijanske demokracije.
Poskus italijanske reakcije, da bi prešla v napad, ni'presenetil delavskega razreda, in bomba, ki so jo vrgli fašisti v sedež komunistične stranke v Milanu, je povzročila odpor ljudskih množic, ki so pokazale. da podobne izzvalne akcije ne morejo ostati nekaznovane. Itali-jansai dogodki opominjajo na najvažnejšo točko izjave komunistične stranke, na podlagi katere ne bo mogoče izvesti nobenega načrta za gospodarsko in politično zasužnje-nje Italije, če bo komunista« uspelo zbrat; vse sile, ki bodo odločene braniti čast in narodno neodvisnost. Ce se bo italijanska demokracija zbrala okol; skupine, ki je najbolj napredna in najbolj bojevita, to je okoli komunist čne stranke, če bodo delavske sile energično zavrnile fašistična izz.vanja, bo morala reak. cija nastopiti svoj umik, čeprav bo uživala podporo vlade.
List nadaljuje, da italijanski položaj nadalje dokazuje, kako hinavske so ameriške zagotovitve, da njihova pomoč nima političnega značaja. De Gasperljeva politika postane jasna, če premotrlmo dejstvo, ki so g.i ugotovili tudi mnogi francoski listi, da Italija ne bi bila dobila od ZDA pomoči, če i>i imela levičarsko vlado. Italijansko ljudstvo se torej že zaveda tega, kaj mu je pričakovati od ameriških načrtov, ki imajo solino ta namen, da zasužnijo pol -tiko njihove države. Italijanski odgovorni krogi so že sprejeli ukrepe, ki dokazujejo, kakšen pc*Ten imajo za Italijo ameriški načrti.
Ameriški kapital se vedno bolj š:ri v najvažnejših gospodarskih panogah Ttalije. Italijanski industrij-ci pa od svoje strani upajo, da bodo črpali tudi oni dobičke, če bodo podpirali ameriške kapitalste v njihovih načrtih za gospodarsko zasuž-njenje. Toda italijanski komunisti so vodili protestno gibanje ljudskih množic in v nasprotju z drugimi evropskimi državami so se sporazumeli s socialisti in se strnili v skup no fronto proti reakciji. To so dosegli kljub vztrajnemu odporu Sara-gatove skupine in kljub manevrom agentov angloameriškega imperializma, ki so med manjšimi strankami.
Komunisti in Nennijevi socialisti so postati motor vseh demokratičnih sil, k; so v veličastnih množičnih demonstracijah Izrazile svoj protest proti sedanji politik; vlade, ki je nasprotna italijanski narodni suverenosti in proti vsem izzivaln'm reakcije, ki upa. da bo s pomočjo ameriških posojil oživela fašizem.
Izjave Sokoleusliega
v Berlinu
Berlin, 22. — Zavezniškk^nadzor-stveni svet je imel pod predsedstvom maršala Sokolovskega na večer pred londonsko konferenco svojo sejo. Poveljnik francoske zasedbene cone gen. Koenig je sporočil, da je uvedla Francija v Posarju valuto francoskega franka. Nato je maršal Sokolovski v posebnem poročilu očital ostalim trem voja&im poveljnikom zasedbenih con, 3a so medtem časom samovoljno in enostransko podvžemali v svojih conah ukrepe, s čemer so prekršili potsdamski spor azum.
Sokolovski je izjavil, da vidi sovjetska vlada v tem dejanja, ki lahko ogrožajo mir.
Nadalje je Sokolovski poudaril, da v zapadnih conah Nemčije ni lila izvršena demilitarizacija kot v sovjetski coni, nasprotno da se v angleško-ameriški coni razne nemške organizacije pod pretvezo športnih vaj vojaško vežbajo. Prav tako izvajajo v zapadnih conah z vso počasnostjo uničenje vojnih tovarn. Kljub sklepom moskovske konference so še danes v obratu Mcsserschmidtove tovarne v Augsburgu in Anglija je iz seznama tovarn, ki so bile določene za de-montažo. 86 obratov rnostavno zbrisala in jih tako ohranila. Poveljniki angleško-ameriške cone zasledujejo s tem, da sabotirajo demilitarizacijo Nemčije in da čuvajo silo nemške oborožitve, edino ta cilj. da hočejo spremeniti svoje con« v baze angleško-ameriškega imperializma v Evropi, zlasti, ko so demontirali v svoji coni nepomembne o-brate civilne industrije, pustili pa so obratovati tovarne vojne industrije.
FLRJ bo spoštovala
pravico opcije Italijanov
Rim. 22. — Glasnik italijanskega zunanjega min'strstva je diplomatskemu uredn ku ANSA-e dejal, da je jugoslovanska vlada zagotovila italijansko o tem, da bo od svoje strani upoštevala svobodno voljo vseh onih, ki imajo pravico do opcije in njihove možnost:, da se y smi^u mirovne pogodbe posiužijo opcijske pravice y predp sanem roku. ki zapade 18. septembra 1948.
Nadalje poroča ANSA. da bosta pcmočn.k jugoslovanskega notranjega ministra in italijanski gen. Glorla na sestanku 27. t. m. kj bo med njima v Gorici, rešila vprašanja vseh nedovoljenih prekoračenj jugoslovansko-italljanskih dr-žavn.h mej.
. :-....lz !
Varnostni svet razpravljal
o sprejemu novih članov
Lake Success, 22. — Na današnji s.ji Varnostnega sveta je zadostovalo osem minut za ugotovitev, da je sprejem Italije in Trans-jordanlje v OZN toliko časa ne-r.iopoč, dokler bo Sovjetska zveza vztrajala na tem, da morajo biti hkrati sprej te vse države kandidatinje, tedaj tudi Albanija, Bolgarija, Maorska. Romunija ‘n Zunanja Mongolija. Gromiko je izjavil/da njegova vlada n; spremenila svojega dosedanjega stališča, nakar je ameriški del.gat Austin, ki je predsedoval Varnostnemu svetu, takoj zaključil sejo.
Ta seja je bila na željo glavne skupščine, ki je predlagala, naj stalne članice Varnostnega sveta še enkrat preučijo položaj, če je mogoče doseči morebiten sporazum.
n n točaj a dnevnika"
Rezultati
1
Do zaključka roka našega natečaja za najboljše po-litične, gospodarske in kulturne članke, ki so izšli v «Primorsk:m dnevniku* v e Te dnu demokratičnega tiska» in za najbočjšo številko na štirih straneh, ki je izšla v istem tednu, smo prejeli HO odgovorov.
Največ točk — 176 — je dobil članek «Kako nastane naš «Pri.morski dnevnik*. Izmtd tih je bil izžreban či-tatelj TURK ALOJZ IZ GORICE, Ip bo prejel dve knjigi, in sicer: Prežihov Voranc: «Požganica» in Srečko Koso-v l: rZbrdna d>la, I. de!». Članek spada v slcupino članhov o kulturnih problemih.
Mrd gospodarskimi članki je prejel največ točk — t.tš — članek «Načrtno gospodarstvo — jilod Oktobrske rcroluoijes. Izžreban je bil čitatelj SILA METOD IZ TRSTA, ki pr jme v nagrado: Prof, dr. Anto« Melik: aSlbvenijat. 1. iu JI. snopič.
Od političnih člankov je prejel «aji*eč točk — 110 — voodnt član-k u štev. z dne 5. nov. t. t. «Tavanje». Izžrebana je bila čita-teljica CELHAR FRANČIŠKA ZANELLO IZ ASTIJA (Piemont — Italija), ki bo pr,jela dno knjigi, in sicer I. i» II del Potemkinove Zgodovine diplomacija.
Odgovorov za najboljšo številko pa smo prejeli samo 41.1, ker je S7 citateljev pozabilo odgovoriti na vprašanja za najboljšo številko. Napvec točk — X5I — je prej la številka od 7. t. m. posvečena 10. obletnici Oktobrske revolucije. Številka posvečena mTednu demokratičnega tiska» je prejela 75 točk, številka z dne 9. novembra 67 točk, a številka z dne S. noixmbra pa SO točk. Med S51 čitatelji je bil izžreban čitatelj PROF. RAVBAR MIRO IZ TRSTA («. bo prejel album Julijske krajine.
Prosimo vse čitatelje iž Trsta, ki »o bili izžrebani, da se zglasijo čimitrej v našr.m uredništvu, nagrajenim čltateljem izven Trsta pa bomo knjižne nagrad< poslali po pošti.
Naglašamo'; da je naš natečaj za najboljši članek imel dober uspeh in je dokaz povezanosti čitateljev s svojim listom. Zato bomo tudi u bodoče razpisali podob• n natečaj.
Nagrajenim čltateljem pa iskreno čestitamo!
UREDNIŠTVO.
Do državnih služh v Trstu
Imajo predvsem pravico tržaški domačini, g. Hayward
Najbrže so tudi na tržaški glavni pošti spoznali , da Je 500 uradnikov le malo previsoko za sedanje razmere in potrebe tržaške pošte. Verjetno se je zaradi tega zavezniki komisar na pošti major Hayward odločil, da imenuje komisijo, ki bo ugotovila ali je dejansko preveč uslužbencev.
Želeli bi. da ne bi ustanovitev te komisije imela za posledico odpust Tržačanov ali pa upokojitev starejših uslužbencev, ki imajo kot državljani STO-ja pravico do službe. Ako bo ta komisija pošteno deiala. bo brezdvomno ugotovila, da je na tržaški pošti uslutbenih danes veliko število raznih esulov, ki so prišli po 1945. letu y Trst in ki nimajo nobene pravice do državljanstva STO-ja. In zaradi tega uiti ne bodo jneli nobenih pravic, da ostanejo tu v Trstu v državni službi. Poleg tega pa bo imela komisija veliko posla z ugotavljanjem, ali imajo pravico do službe na pošti on; priseljenci iz Južne Italije, ki so v dobi fašizma zasedli službena mesta na pošti, medtem ko so Tržačane službeno premeščali v Italijo ali naravnost izgnali iz službe zaradi njihovega demokratičnega prepričanja.
Upamo, da zavezniška vojaška u-prava ne bo povzročala novih krivic Tržačanom. Priznati bo pač morala, da po statutu STO-ja imajo predvsem pravico do državnih slr.žb domačini Tržačani, k. so po pravili mirovne pogodbe državljani STO-ja, nato pa šele oni priseljenci, kater’m bo tržaška skupščina podelila državljanstvo STO-ja.
Zopet le nekdo spoznal kje je demokracija
Tržaška sVoce liberan ima te dni večkrat v mislih uboge Istrane, ki si ne iele drugega, kot se Se enkrat naužiti «svobode».
Včeraj se je vrnila po skoraj enoletnem romanju po Italiji in Trstu i5-letna Silvani Marija iz Dinjana. Oblečena je bila v same cape in s seboj je imela Se dva otroka, ki sta vzbujala usmiljenje vseh. Zaradi propagande, ki jo neprestano trobi «Voce libera» o zverstvih, ki se baje dogajajo v «Titiniji», se ta uboga reva ni upala oblastem niti povedati, da je bila tudi'v Italiji, ker je mislila, da se jim bodo zamerila.
Vendar pa kljub vsej propagandi in zLegi Nazionalen, ki vabi vse aitalianissimer) Istrane, naj pridejo v svojo rodno zemljo, pa bi bila lahko umrla od gladu in je ne bi nihče niti pogledal. Tako je namreč ta zena pripovedovala. Videlo se je na njej, kako trdo je morala plačati s svojim trpljenjem vse, ko se je odločila in Sla od doma. Polna uSi, sestradana je morala trpeti prav na račun tistih, ki. so Špekulirali in hoteli kovati iz tega politični kapital.
To je Siva slika, ki sama brez propagande glasno in razločno govori o vseh blagrih, ki čakajo tiste, ki Se verjamejo besedam «Voce liberen.
Šovinisti nanadli delavca
V petek zvečer okrog 23. ure so trije šovin'sti ustavili v ul. dei Leo nekega delavca. Vprašali so ga, od kje prihaja. In ko jim je izjavil, da prihaja iz kulturnega krožka «Tomažič», so mu dah več udarcev na glavo. Zaradi poškodb se jc mora! delavec zateči na Rdeč; križ po pomoč. Napadalci pa so se ‘z-gublli v temi.
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZA SLOVENSKE UCENCE
slovenske zdravnike 1
Ena izmed važnih stvarnih vprašanj, kj bi jih morale rešiti slovenske šolske oblasti pri ZVU, raje kot iščejo politiko tam, kjer je n\ in vohajo za našimi šolniki, je vprašanje zdravstva na slovenik h šolali.
Slovenske šole so skupno z italijanskimi šolami vključene v jsto organizacijo šolskega zdravstva, katera je v rokah samo italijanskih vdravn.kov. Ne bomo se spuščali sicer v podrobnosti in v pomanjklj,-vosti te organizacije, hočemo pa poudariti oni nedostatek, k; nas prizadene kot Slovence.
Zdravniški pregled ne obs‘oja samo v objektivnem pregledu otroka samega, marveč v glavnem v anamnestičnih podatkih splošnega telesnega razvoja in prestalih obolenj; brez teh je namreč v«ak zdravniški pregled nepopoln. Te podatke nudi lahko zdravnikom deloma otrok sam, ali bolje njegova mati. Med njo in zdravnikom mora prit; do tiste nTselne povezave, kateri skupni smoter je, zdravje Otroka. Do tega pa ne bo nikoli prišlo, če govori zdravnik tuj jezik, y katerem se mati ne zna ‘zražati ah; pa katerega otrok sploh ne razume. Zatorej je popolnoma utemeljena, zahteva roditeljskih svetov Slovenskih šol do šolskih oblasti, da izroče skrb za zdravje slovenskih učencev izključno 1? slovenskim zdravnikom, kateri bodo o-pravijali to službo z gotovo večjim čutom dolžnosti kot n. pr. Usti zdravnik na rojamski šoli, ki je napisal referat o zdravstvenem stanju vsakega posameznega, učenca, ne da bi učence nekaterih razredov sploh pregledal. Tak postopek lati-ko pripišemo samo ali brezvestnosti alj narodnostni mržnji italijanskega zdravnika do slovenskih otrok.
Nujno je torej, da šolske oblasti
Šola naj postane svobodna in demokratična
Starši šoloobveznih otrok iz Cola in Velikega Repna so nam poslali prepis protestnega pisma, v katerem se pritožujejo, da kljub ponovnim zahtevam niso odgovorni orga-ni dali našemu šolstvu tisto nalogo, k; jo ima šola za vzgojo naših otrok. «VU vsiljuje protiljudske učitelje, odstranjuje pa one, ki so pri ljudstvu priljubljeni, ker'so sodelovali z našimi roditeljskimi sveti ter bili z ljudstvom povezani. Naši ljudje se tudi pritožujejo, da ne upoštevajo težkega finančnega položaja, zaradi katerega jim je otežko-čeno nabaviti otrokom šolske potrebščine in plačevati šolnine. Zaradi tega smatrajo starš:, da *o roditeljski sveti edini način zbližrnja z našo šolo. Starši zahtevajo, da postanejo Sole dejansko čimbolj ljudske, ne pa da jih ščiti civilna policija. Sola je otrokom življenje, zato naj postane svobodna in demokratična.
sedaj, ko se je šele* začela šola, načelno rešijo to vprašanje ter na-meste na slovenskih šolah slovenske zdravnike, ki bodo vestno o-pravljali svojo nalogo. Poskrbeti pa bodo morale tudi zato da se nastavijo tako na slovenskih kot na italijanskih šolah on; zdravniki, ki ne bodo z omalovaževanjem gledali na socialno ogrožene sloje.
Ce bodo na naših slovenskih šolah nameščeni v resnic; oni zdravniki, toi bodo na en; stran-; poznal' jezik, ki ga govore otroci in njihovi starši m v katere bodo imeli tako starši kot otroci zaupanje, bodo lahko vplivali; z nasveti na to, da se preprečijo razne socialne bo’ez-ni, ki zlasti v Trstu uničujejo de-< lovno zmožnost ljudi in negativno vplivajo na družinsko in javno življenje sploh.
Gregorčičeva založba
bo izdala tudi letos svoj knjižni dar in sicer:
1. Koledar za leto 1948.
2. France Bevk: Morje luči, povest.
3. Mazalek-Budal: Murek, dogodivščine mucka-paglavčka.
Pohitite z naročilom pri svojih prosvetnih društvih ali podjetjih, kjer ste zaposleni, v knjigarni Štoka, v ul. Milano ali v knjigarni Fortunato na trgu Sv. Antona Novega.
Mladinci in pionirji,
kupujte časopis »GLAS MLADIH-; s stalno prilogo «Mihec In Jakec;.
MLADINCI, PIONIRJI! Kupujte, čitajte, Sirite «GLAS MLADIH»!
Brigada Sergija Čermelja
se je vrnila
Včeraj se je na potu v Trst zglasila IV. mladinska delovna brigada STO-ja Sergija Čermelja. Koprčani so to mladino, ki je prišla iz Jugoslavije in pomagala pri obnovi porušene domovine, z navdušenjem sprejeli. Mladinci delovne brigade pa so z svojo pesmijo in smehom ustvaril; vzdušje mladosti, zdravja in moči. V njihovih vrstah je 20 udarnikov, ki s ponosom govore o tem, kako so gradili in kako so premagovali težke napore. Brata Senica iz Pobegov pri Kopru sta bila že tretjič na progi. Tov. komandant pa nam je dejal, da je celotna brigada pripravljena, da gre prihodnje leto ponovno na progo, ki jo bodo gotovo gradila mladina Jugoslavije.
Kar obkrožili so nas, ko smo povedali, da bi radi kaj za časopis; vsak Je želel povedati svoje vtise. Iz vsega njihovega pripovedovanja
7, milimi kaznimi ja bila
zaključena razprava proti gradbenikom
FIZKULTURA
BORBA ZA OBSTOJ
Ostra borba za točke med Sv. Aao ter Tovarno stroev - Ali se bo znala Nabrežina upreti Aurorl?
Ena najlepših, najzanimivejših in obenem tudi najbolj tehničnih iger v tej nedelji je medvomno dvoboj Tovarna strojev-Sv. Ana. Govoriti o izidu bi pomenilo ralo, kakor napovedovati sneg v gorkem poletju. Na vsak način se bo vsaka enajsto-rica borila za obe točki, teda nobena od teh skupin ne bo hotela zlepa podleči. Druga tekma, ki bo prav tako koj prva odigrana na stadionu je Skedenj-Umag, v kateri bo slednji verjetno premagan. Lepa in zenimiva tekma bo tudi med Magdaleno ter Ponziano in zmaga skoraj da ne uide belo-rdečim magda-ler.cem. Piran bo zopet imel lahko delo z Dreherjem. Ttžko je govoriti o tekmi Ižola-Montebello, ker računamo, da se bo Montebello hotel maščevati za nedeljski poraz ter s tem dokazati, da ni enajstorica, ki ne uspeva na-tujem igrišču. Nabrežina se bo preselila s svojo prtljago na sicer gorko koprsko igrišče ter bo prav gotovo, podprta po zadnjem uspehu, napela vse sile, da s; zagotovi obe ali v skrajnem primeru vsaj eno točko, medtem ko bi bilo prerokovati o tekmi Ro-jan-Milje izredno težavno. Najbolje je, da ona dva sama odločita.
Spored današnjih tekem za pr-tmstvo STO-ja: Na stadionu: ob
8.30 Tovarna strojev-Sv. Ana; ob
10.30 Skedenj-Umag; igrišče Kolo-rije: ob 12.30 Ponziana-Magdalena; ob 14.30 Pristaniščniki-Koštalunga. V Piranu: ob 14.30 Piran-Dreher; v Ižoll ob 14.30 Ižola-MontebePo; v Kopru ob 14.30 Aurora-Nabrežina; v Ankaranu ob 14.3(3 Milje-Rojan.
Okrožno nogometno prvenstvo
14 enajsioric se bo danes borilo za zmago. Tako se bodeta pomerili Col-Skorklja ter Proleter-Sv. Vid. Seveda bi bilo precej težko uganit: izid teh dveh tekem. Ostra in vsekakor zaniifiva tekma pa bo mrd Vesno in Primorjem P. K. Dva soseda, oba močna in oba prežela z izredno voljo, si bodeta hotela zagotoviti dve, obema prepotrebni toč ki. Lahko bi to tekmo imenovali ♦družinski spor*; ki se po navadi konča usodno za enega ali drugega, vendar se včasih oba preprirljivca pomirita in si podata roke; tu imamo sliko današnje tekme; vendar naj obe moštvi oprostite: neodločen rezultat bi pač bil vsekakor najboljši. Zatorej le v hoj in tekma naj odtoči. Arzenal-Tiskarji, OMMSA Greta ter Aquila-Bo!niška blagajna bodo zaključili ta dan poln preše nečenj.
Spored okrožnega //rvemstva: I-grišče Kolon je: ob 8.30 Col-Skorklja, ob 10. Kolonja-Sv. Marko; Igrišče r.a Opčinah: ob 10. Proleter-Sv. Vid; V Nabrežini ob 14.30 Vesna Primorje P.K.; Igtrišče CRDA: ob
13. Arzenal-Tiskarji, ob 14.30 OM-MSA-GrCta; Igrišče v Zavljah ob 10. Aquila-Bolmška blagajna.
Prvenstvo istrskega okrožja: V Fiorlni ob 14.30 Florentia-Rdeča zvezda; v Bujah ob 14.30 Zaščita-Brtonilja; v Kopru ob 12.30 Medu-za-Aurora B; v Umagu ob 14.30 Umag B-Partizan; v Petrovjah ob 14.30 Petrovia-Olimpia; V Novem gradu ob 14.30 Novi grad-Ižola B,
Obvestila
V nedeljo 23. t. m. se bodo začele tekme v košarki za pokal ustavnov-nega kongresa ZAM-a za STO.
Spc-red tekem je sledeč:
MOske skupine — igrišče Delavske športne zveze: ob 9. Skorklja A-Arzenal, ob 8. Čermelj B-Skedenj, ob 11. Čermelj A-Tomasl, ob 12. Biirkovlje-Skorklja B.
Zenske ekipe: ob 10. na igrišču DSZ Rinaldi-Tomast, ob 9. Flent-Barkovlje na igrišču Tomasi, ob 10. Skorklja-Magdalena na igrišču Tomas!.
Dasi se je do sedaj sodna razprava proti gradbenikom vršila v skoraj prazni dvorani, ker se občinstvo ni preveč zanimalo zanjo, je včeraj privabila veliko občinstva, ki je radovedno čakalo, kakšno sodbo bo izreklo sodišče. Takoj na začetku svojega govora je predsednik sodišča major Reakes odbil vse teze branilcev, te so v svojih govorih hoteli dokazati, da so bili obtoženci prisiljeni dajati denar podkupljivemu uradništvu, zato da so jim ti pomagal; pri dodelitvi del. Obtožnica Je proti Breitnerju prinesla zadostne dokaze za njegovo krivdo, zaradi tega je sodišče obtoženca spoznalo za krivega ker je podkupoval javne uradnike. Major Reakes je popolnoma izpodbil trditve odvetnika Gianninija, branilca Schtvarza, ki je hotel prepričati sodišče, da je Schwafz dajal Štrukljevi darove, ker je bil njen ljubimec. Te trditve pa je sama Miroslava ovrgla, ko je ona sama tudi te darove vključila v seznam onih, ki jih je dobivala od drugih.
Da Je to bilo podkupovanje, potrjuje tudi dejstvo, da- je gradbeno podjetje VEIA šele tedaj začeio graditi na račun urada za javna dela, ko je postal družabnik podjetja Schwarz sam. Zaradi tega je sodišče obtoženca spoznalo za krivega vseh dejanj, ki mu jih našteva obtožnica. Tudi obtoženca Serenija, ki je bivšemu kapitanu WUdeu :n Luzžattovi dajal obilne darove; je sodišče spoznalo za krivega. Ista usoda je doletela obtoženca Honet-tija, ki se je nrslil izmazati s tem. da je v svojo obrambo govoril, kako je moral dati milijon Wildeu in prepustiti stanovanje Luzzattovi. Za obe dejanji ga je sodišče spoznajo za krivega.
Po izreku tega pravdoreka so se zopet zbrali zagovorniki, da še poslednjič spregovore za svoje kliente. V svoj h govorih za omilitev kazrti so opozarjali sodišče, naj pri izreku sodbe upošteva sodbe prejšnjih sodišč proti drugim skupinam
Aretacija zaradi letakov
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je civilna policija aretirala na Lar-go Pestalozzi 22-letnega Alojzija Rocchettija iz Reške ceste 17 m 25-letnega Čeparja S.Iva iz ul. Marco PClo 11. ker sa baje trosila letake, ki so imeli to yeliko napako, da so bili pisani dvojezično in da so s svojo vsebino pozivali ljudstvo k slogi in borbi pa utrditev .miru..
gradbenikov. Po kratkem posvetovanju je sodišče izreklo sodbo.
Breitner je obsojen na devet mesecev ječe in 9000 lir globe. Sereni na 9 mesecev ječe ;n 9000 lir globe, Llonetti na 1 leto ječe in 10.000 lir globe. Prav tako Schwarz na 1 leto ječe in 10.000 lir globe. Vendar pa «strogost;» te sodbe še ni dovolj. Poleg vsega tega je predsednik sodišča izjavil, da ostanejo vsi gradbeniki na začasni svobodi toliko časa, dokler ne bo sedba pravo-močna, pod pogojem, da ostane še vedno deponirana kavcija, k; so jo položili obtoženci na začetku razprave. Poleg tega pa se jim kazen ne bo vpisala v nravstveno spričevalo.
S tem so se tako imenovane razprave o javnih delih, ki so se vlekle tri mesece, zaključile. Sodbe pa nas še od daleč ne prepričajo, da je bila ta gospoda za vsa svoja dejanja podkupovanja pravično sojena.
Vse prispevke 7,a otroško božičnico 1947 sprejema patronat v prostorih Bdečega križa TP, ulica Carducci št. 4.
Za našega dijaka
so darovali sledeči člani P. D. «Si-mon Jenko«:
Kogol Kity 100 lir, N.N. 20, R:tos-so Pino 50, M.lovnik Andrej 100, Umek 20, Gržni 50, Uskovič Anto-n‘ja 20, C jak Fani 50, Curk Drugo 200, Vrabec Karlo 30, Žarko Kos 100, Čehovin Antonija 50, Kariž Ivan 200. Kariž Vladko 200, Kdsmi-na 100, Gržina Pavla 1000, Sofllč Margherita 50, Abram Ana 100, Novak Marija 50, erkič A. 50. Skupno 2790 lir.
Predkongresne konference M
V preteklem tednu so bile v L, II., III., in IV. rajonu ter v Miljah predkongresne konference ZAM- Vsepovsod je vladalo veliko navdušenje.
Mladinci in mladinke so na konferencah razpravljali o političnih, gospodarskih, kulturnih, socialnih in športnih problemih, ki se ričejo vse mladine STO-ja ter o najvažnejših vprašanjih posameznih rajonov. Največ pažnje so polagali na socialne življenje delavstva, predvsem na pogodbo vajencev, ki so jo sprožili Enotni sindikati. Dalje so sl zastavili načrt dela ter si zadali nalogo razširjati demokratični mladinski tisk, ki ga predstavljata časopisa «Glas mladih« in «Gioventu».
Ker je ZVU »odbila ZAM-u prošnjo po dodelitvi primerne dvorane, kjer bi lahko prisostvovalo kongresu čimVeč mladine, bodo v prihodnjem tednu predkongresne konference sektorjev, krajev in tovarn, kjer bodo izvolili delegate, Ki jih bodo zastopali na ustanovnem kon-Igresu.
pa je bilo razvidno, da se na progi gradi trdno bratstvo med narodi, ki ga ne bo mogla več zrušiti nobena reakcija. 15 letna Guerrina iz Milj je ponosno zapela: «Rad;mo, radi-mo novu prugu gradimo, vesele pje-srni pjevamo«. Pred odhodom ni znala niti besedice slovenskega. Drugi nam je hitel pripovedovati, kako so jih Sarajevčani z navdušenjem sprejeli. Radira Guido, udarnik iz Novega grada, pa nam je odgovoril na vprašanje, kako je po. stal udarnik:	«Z delom in trdno
voljo se doseže v Jugoslaviji ta častni naslov«.
Se nikdar preje niso bili t; mladinci tako srečni kot sedaj, ko so se vrnili domov in ko bodo lahko tudi drugim povedali, kaj vse so na progi doživeli. Minerski pozdrav «Oooo.... ruk. Oooo.... ruk, bum» je zadonel v pozdrav in mladinci so odšli proti Trstu. Vsi smo prisluhnili tem pomembnim in udarnim besedam, marsikdo izmed Koprča nov pa, ki je kdaj koli podvomil v ustvarjalno silo jugoslovanskih narodov, je lahko čutil kakšno žlvlje nje in kakšen duh vlada v njej.
Planinsko društvo v Trstu
priredi v soboto 29. novembra t. I. ob 20. uri planinsko rajanje v prostorih prosvetnega društva oSlavko Škamperle» pri Sv. Ivanu. Za smeh in dobro voljo bo poskrbelo Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje s spevoigro, s skeči in šaljivimi prizori. Po sporedu bo ples, srečolov in loterija z izbranimi dobitki. Vabilo dobite na sedežu Planinskega društva, trg Pon-terosso št. e, II. nadstropje v ponedeljek, torek in sredo od 19.30 do 21. ure.
Prosvetno društvo «Straža» v Plavjah
pnredi v nedeljo 23. t. m. ob 15. uri kulturno prireditev. Na sporedu je drama «Prevara» v treh dejanjih in nekaj pevskih točk, ki jih bo zapel domači pevski zbor.
KOLEDAR
Nedelja 23. novembra
Klemen, Mile Sonce vzhaja ob 7.15, zahaja zahaja ob 16.24. Dolžmashb ob 16.24. Dolžina dneva 9.09. Jutri 24. novembra Flora, Jeca
Spominski dnevi
19 43 so enote XIV. divizije zavzele sovražno postojanko Grahovo v Cerkniški dolini.
1741 se je rodil baron Ziga Zois, mentor in podpornik slovtnske prosveti jenske književnosti.
Na soriških srednjih šolah zopet mešetarijo
Odslovili so prof. Koršičevo in Premerlja
Čeprav profesorski zbor na slovenskih srednjih šolah v Gorici ni še popoln in Sole še ne delujejo normalno, so te dni Se zopet odslovili dve učni moči, in sicer narodno zavedno in priljubljeno profesorico Koršičevo, ki je vzgojila celo generacijo otrok. Odslovili pd so tudi g. Premerlja, ki je za časa vojne poskusil nacistično taborišče smrti Dachau. Zakaj so jih odslovili, do danes Se nihče ne ve. Za prof. Koršičevo se Siri glas, da je prestara in (ta je v pokoju, dočim se za g. Premerlja ne ve za vzrok njegove odpustitve. Vsa kaie, da se spletkari za kulisami. Pomisliti je treba, kot smo Se omenili, da kljub temu da šole Se nimajo polnega popka in da še vedno ni zadosti šolnikov, od-slavljajo strokovne moči. Tudi razmestitve, ki so bile te dni, pričajo o tem, da nekatere osebe zasledujejo gotove cilje. Umazana igra ter zakulisno spletkarjenje v vodstvu srednjih Sol se mora prenehati. Javnost zahteva, da se profesorski zbor spopolni, Sole pd pričnejo z rednim in popolnim poukom.
Brezbrižnost šolskih oblasti za slovensko šolo v Krmlnu
Ker je v Brm!nu veliko število slovenskih šoloobveznih otrok, je bila priznana in odprta slovenska osnovna šola. Na Soli je vpisanih preko 60 otrok, nastavljeni pa sta samo dve učni moči. Ce pa pogledamo malo po italijanskih šolah, dobimo marsikje učitelja, ki ima v razredu samo od 7 do 10 otrok, tukaj pa pride kar 30 otrok na vsakega učitelja. Prepričani smo, da ni tu vprašanje pomanjkanja slovenskega učitelj stva, marveč brezbrižnost šolskih oblasti za slovensko ’šolc.
Staršem slovenskih otrok v Kuni nu nam je zelo hudo, ko vidimo ka-ko se na vseh straneh zapostavlja slovenska šola In razvoj naših otrok. Zato zahtevamo od pristojnih oblasti, da člmprej poskrbijo vsaj še eno učno moč, da se bo pouk na slovenski šoli redno in pravilno vršil.
Velik požar v ILVI
povzročil večmilijonsko škodo
Včeraj zjutraj, kmalu po šesti I di. Osebje avtobusne postaje je že-
url, je nastal v jeklarskem oddelku ILVE velik požar. BIzu Martinove peči št. 2 se je vnelo skladišče za nafto, y katerem je bilo okrog 2 toni te dragocene tekočine. Ta tank je pritrjen nad Martinovo pečjo tik pod streho.
Ogenj se je naglo razvnel in kmalu zajel ves oddelek, zlasti leseno streho. Delavci iz vse tovarne so takoj prihiteli na pomoč in skušali omejiti požar. Ker pa niso bili kos svoj; nalogi, so poklicali tudi gasilce, ki so prišli na pomoč z štirimi brizgalnami. Njim so prišli na pomoč tudi vojaški gasilci in vsem skupaj se je po dveh urah napornega in nevarnega dela posrečilo najprej omejiti in pozneje pogasiti požar. Kljub temu pa je škoda ogromna, ker je požar uničil ves tisti oddelek, razen premičnih žerjavov, ki so bili na srečo v tistem trenutku na drugem koncu. Vso škodo še niso megli oceniti, ker še niso ugotovili, koliko so pokvarjeni razni stroj1, vendar je gotovo, da znaša precej milijonov. Človeških žrtev pri tem požaru ni bilo. ker so malo pred njegovim izbruhom delavci imeli izmeno in ni bilo ljudi na delu.
Menijo, da je bil vzrok požara ta, da jo nafta tekla iz posode, ki je puščala. Vendar bodo natančnejši vzrok šele ugotovili s podrobno preiskavo.
Zaradi mesa v zaporu
Civilna policija na Opčinah je predvčerajšnjim aretirala 32-Ictne-ga Ivana Cordelio iz ul. S. Fot una-to 16, ker je našla pri njem 15 kg vojaškega mesa v škatlah, za katerega ni mogel dati zadovoljivega opravičila, kje ga je dobil.
Žeparju je spodletelo
Tudi žeparji, čeprav so znan! po svoji izurjenosti ;n h.trosti, nimajo vedno sreče. To bo lahko potrdil Franc Škerjanc, ki je skušal iztrgati ročno torbco gospe Mariji Glavini, katera je čakala v avtobusni postaji na odhod. Gospa pa je še pravočasno odkrila njegovo namero in poklicala na pomoč lju-
parja takoj prijelo in ga ‘vročilo policiji, ki ga Je poslala naravnost v zapor.
Dve orjaški mini v pristanišču
Pri razkopavanju bunkerja na obrežju št. 7, o katerem smo že dvakrat pisali v našem časopisu, so našli včeraj pobiralci min dve orjaški mini italijanskega izvora. Zaradi njihove velike teže ju niso mogli takoj odstraniti jn bodo o-praviU to delo šele jutri. Zaradi večje varnosti m da se ne bi zgodila kakšna nesreča, so postavili v bližini posebno stražo, ki ne pusti nikogar blizu.
Gumo so mu ukradli
Zadnje dni so neznanci odnesli avtomobilsko gumo 37-letnemu Albinu Gozzu iz Spodnje M. Magdalene 177. Ukradena guma Je vredna okrog 40.000 lir.
Avto povozil šolarja
Včeraj zjutraj mala pred 11. uro je v ul. Rossetti, bl'-zu vogala z ul. Pascoli, nek avto povozil 9-letnega šolarčka Silvija Degrassija .z ul. Petrarca 5. Deček Je dobil rano na desnem temenu. Z rešilnim vozom so ga odpeljali v glavno bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. V postelji bo moral ostati okrog 10 dni.
■AAW.WAV/VAVAWAW. ■AV.V.V.”.V.',V.VM’.W.	VASWArAV.VVW.VWA
MIRKO G. KUHEL
Molčeče Ijudslvo govori
Vtisi Roberta St. Johna o Jugoslaviji
Dl.
Ker nimajo naših strojev, delajo z rokami in starokopitnim orodjem. Gradijo pa si lastne tovarne za izdelavo potrebnih strojev. Tp naši trgovini nič ne koristi, ustvarja pa proti nam mrlnjo in sovraštvo. Kdo jim mOre zameriti? In vse to delo se vrši na račun dobičkov, ki so se preje iztekali v privatne čepe m so izvažal v inozemstvo, seda) pa ostajajo doma ter pomagajo razvoju industrije in narodnega gospodarstva in dvigajo življenjsko raven vseg i ljudstvo*.
uKako pa prebivalstvo v splošnem, kolika je tako Imenovana opozicij «?» je vprašal Adamič.
«Tudi na to lahko odgovorim» je dejal St. John, stresel pepel s cigarete in puhnil mogočen oblak dima mimo najinih glav. «Sicei te številke ne veljajo na vse republike enako, vendar pa kažejo splošno razpoloženje ljudstva do Titove viadc. Kar se mladine tiče, lahko rečem, da je stoodstotno za režim. 70% starejšega prebivalstva je zv sedanji režim in sistem; potem je nekako 20% ljudi, ki so indiferentni in jim je prav vseeno, kakšno vlado imajo in kdo jim vlada. Rekel bi, da so to večinoma mali trgopci, obrtniki in podobno — tako imenovani srednji sloj. No, potem je približno 10% prebivalstva, ki so odločno nasprptni sedanjemu režimu. Med temi so zlasti večji posestniki in kmetje, kakor tudi trdni klerikalci, ki so jim razne državne reforme stopile na prste in ki še vedno poslušajo glas preteklosti m pa duhovščino. M
Najbolj po se narod navdušuje za sedanjo vlado v pokrajinah ki so bile do sedaj kulturno in gospodarsko zaostale in kjer so se stda) Izvršile velike vidne izjpremem.be v gospodarstvu, industriji, delavskih vprašanjih in socialni politiki. To velja zlasti za Bosno in Hercegovino, za Cino goro, za Makedonijo, Južno Srbijo In nekatere
obubožane prsdele Hrvatske, kjer je bil narodi vedno zatiran in izkoriščan.
*Izpustili ste Slovenijo. Kako je tamt*, sem posegel vmes.
Tudi v Sloveniji je navdušenje veliko», jt odgovoril St. John bolj premišljeno, «toda zdi se mi, da ne v tisti meri kot v južnih delih države, To 6i menda pojasnil na ta način, ako rečem, da je bila Slovenija pred vojno najbolj industrializiran del Jugoslavije ; in dasi se je industrija zopet postavila na noge in se gradi veliko število novih tovarn jea težko in lahko industrijo, liidrooentral itd., Slovenci po mojem mnenju ne čutijo spremembe toliko kot v drugih krajih, ki so vedno zaostajali in katerim se sedaj prvikrat v zgodovini nudi prilika za lastno izkoriščanje njihovega naraimega bogastva. Za te kraje se na stežaj odpira popolnoma nov svet in novo življenje. Poleg tega pa jf v Sloveniji opozicija še vedno aktivna. In največjo zaslombo uživa pri cerkvenih krogih in v tujini. Zdi se mi pa, da država ne polaga toliko jmžnje stari generaciji, temv-č mladini, ki je bodočnost dežele. Tudi življenjske razmere so v Slovrniji boljši kot v mnogih drugih predflih Jugoslavije, zCi ra d i tega mora Slov‘r,tja pomagati tam, kjer nastaja potreba, To pa nekaterim ne prija. Ni treba misliti, da jaz osebno odobravam vse zakone in se strinjam z vsakim ukrepom, ki ga nalaga Titova vlada. Monta zato ne, ker nisem bil v partizanih, ker nisem stradal štiri leta ali več pod milim nebom in se potikal po gozdovih in gorovjih kot preganjana riloja zver; morda zato ne, ker nisem bil žrtev fašističnega barbarstva in se nisem boril brez orožja in opreme proti nadšttvilnemn sovražniku; ker nisem 1)1 del požiganja rasi in stmljanja nedolžnih talcev, internacij na tisoče in tisoče otrok, žena in starčkov, katerih očetje, možje, sinovi in hčera so prelivali kri in umirali kot partizani v gozdovih; morda zato ne, k'r nisem videl in občutil nečloveškega nasilja nemškega in italijanske ga okupatorja, ostudnega izdajstva domačih podrepnikov in bivših voditeljev izkoriščanega ljudstva; morda zato ne, ker nisem popolnoma razumel stare Jugoslavije, starih razmer in stoletnih teženj jugoslovanskih narodov; morda zato ne, ker nisem Slovenec, ne Jugosloian, ker nisem Slovan. Na stvari gledam kot Amerikaneo in presojam dobro ali slabo le iz ameriškega vidika. Jugoslavija ni Amerika, kot Amerika ni Jugoslaivija. Najbrze je tudi Jugoslavija upravičena do svojih napak in se bo iz njih tudi učila, Sioer pa tega zadnje čase ne primanjkuje tudi pri nas.»
(Se nadaljuje)
kadilski sporedii
v nedeljo 23. novembra TRST II (m 238.6/Kc 1260)
7.29. Otvoritev. 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila. 8.00. Jutranja glasba. 8.30. Zaključek. 9.30. Kmetijska oddaja. 10,00. Prenos maše iz Sv. Justa. 11.15. Chopin: Sonate v h-molu. 11.30. Pridiga. 11.45. Reproducirana glasba. 13.00. Glasba po Željah. 13.45. Slovanski plesi. 14.15. Pregled tiska. 14.29. Citanje sporeda. 14.30. Zaključek. 16.30. Otroška oddaja. 17.00. Nedeljska popoldanska glasba. 18.00. Narodopisno predavanje. 18.15. Iz znanih oper in operet. 18.45. Plesna glasba. 19.15. Slovenske pesmi. 19.45, Napoved časa in poročila. 20.00. Smetana: Iz cikla «Moja domovina. 20.45. Kulturni drobci. 21.00. Vsela ura — izvajajo člani SNG. 21.30. Lahka glasba. 21.45. Večerna glasba. 22.15. Plesna glasba. 23.00. Serenade in romance. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Citanje sporeda za prihodnji dan. 23.35. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek.
Kadar denar poideh pa/met pride.
Preskrba
Delitev krompirja: Krompir, ki ga je nabavila mestna občina, bo od 24. t. i». naprodaj v ulici Rossetti 23 a. Cena je 40 lir za kg.
Dvig nakazil: Tekom jutrišnjega dne ,naj vsi trgovci na drobno dvignejo na prehranjevalnem uradu nakazda za belo moko, za prednostne živilske nakaznice. Izvzete so nakaznice AVISS.
Opozorilo mlekarnam: Vsi lastniki mlekarn naj izroče prehranjevalnemu uradu naročilne (prenotacij-ske) odrezke za mleko za mesec december.
Razdeljevanje mleka. Ponedeljek 24. t. m. so bo začelo v mestu razdeljevanje evaporiranega mleka in sicer:	po osem škatel za umetno
hranjene otroke na odrezke od 16. do 30. t. m. dodatnih nakaznic; po pet škatel za bolnike na odrezke od 16. do 30. t. m. dodatnik nakaznic ter po tri škatle za delavce, ki so Izpostavljeni zastrupljenju, na odrezke III. in IV. Slednji naj dvignejo mleko v glavni mlekarni ul. Pascoli 10. Konec razdeljevanja 30. t. m. Cena: 23 lir za škatlo.
Gledališče Verdi Pričela se je prodaja vstopnic za drugi simfonični koncert, ki bo v ponedeljek ob 21. uri pod vodstvom Herberta Karayana. Spored bo obsegal Beethovnovo «Eroico», kompoziciji Sibeliusa in Straussa.
Danes do 12. ure je zadnji rok za abonente, nameravajo obdržati lanske sedeže.
Roditeljski svet slovenske šole v ul. S. Francesco vabi starše na sestanek, ki bo v po, nedeljek*£4. t. m. ob 14. uri v prostorih prosvetnega društva Vojka Smuc v Vicolo Ospcdale št. 2. Prosvetno društvo «V. šmuc» vabi vse svoje člane na sestanek, ki bo v torek 25. t. m. Na programu je predavanje in razpravljanje o važnih problemih.
Razdeljevanje otrobov
Obveščamo konjerejoe, da se bodo od 24. do 29. t. m. delila nakazila za otrobe. Nakazila bo delil občinski ekonomski urad, — ul. Roma 20 od 8.30 do 12. ure.
PDT — Smučarska telovadba Ker je bila zaradi predkongresnih mladinskih zborovanj dvorana po-ligrafikov v preteklem tednu »stalno zasedena, je bil začetek smučarske telovadbe preložen na torek 25. t. m. ob 20. uri. Vršila se bo v dvorani poligrafikov v ul. Trento 2, II. Vpis pri Visinu v ul. Roma 15 in v čevljarni Pirc, ul. Settefontane 3. S seboj prinesite telovadne čevlje.
Prosvetno društvo «1. Cankar»
■priredi v nedeljg dne 30. t. m. popoldanski izlet v Božiče pri Miljah. Nastopil bo pevski zbor ter dramska skupina. Vpisovanje se vrši v gostilnah pri Jadranu ter pri Cirilu v ul. Sv. Marka.
*
* •
Tajništvo obvešča, da članskega sestanka, ki bi moral biti v ponedeljek 24. t. m. ne bo zaradi tehničnih ovir. Zato se bo vršila redna odberova seja pri Cirilu, na katero so vabljeni vsi odbornik'. Predavanja Rdečega križa
za Trst in pokrajino
Člane RK obveščamo, da s« bodo vršila predavanja kakor sledi: plenarna seja za Skorkljo 22. t. m. ob 20. v ul. del Prato 2; plenarna seja za Barkovlje 23. t. m. ob 17. v dvorani Rumene hiše; plenarna seja za Rocol 23. t. m,, ob 17. v dvorani prosvetnega društva ((Marušič« : plenarna seja za Sv. Alojzij 24. t. m. ob 20. v prostorih kulturnega krožka Čermelj.
Opozorilo partizanom
jDkrožn; odbor ZPP za Istro poziva spodaj imenovane tovariše, da dvignejo na sedežu v Kopru (Ljudski dom) uverenja in odlikovanja, ki so j‘m bila poslana iz Štaba IV. armije.
Tovarišica Brec Sabina, Kodarin Ivan, Zonta Anton, Savle Jeter, Križman Steljo (Piran), Peršič Jože.
Naslednji tovariši imajo odlikovanja za zasluge za narod: Grmeč Jože, Černe M. Jože, Kovačič A. Zdravko, Bcnedetič F. Ivan, Marin. Čič L. Egon in Škabar I. Ivan. Prosimo vse t:ste tovariše, ki jih poznajo, da jih obvestijo.
Kurjava za ustanove in podjetja
jPbveščamo vse ustanove in pod-jč?te v istrskem okrožju, da do 30. tf m. predložijo gospodarskemu odseku pri OLO v Kopru odnosno v Bujah, koliko kurjave (drv, premoga, oglja) potrebujejo za celo zimo, to je do 31. marca 1848.
Isto vetja tudi za ustanove i« urade, k; so že predložili svoje sezname potreb do 31. decembra t. 1.
Iz pisarne gospodarskega oddelka OLO
CENE NA ŽIVILSKEM TRGU TRST 22. novembra		
Živila kg	Oene iul debelo lir	Cien« n* drobno lir
Kapus .....		28-35
Vrzote		—.	28-32
Paradižniki	—	60-80
Čebula ....	—	60
Česen 				260
Radič				30-180
Solata ....	—	120-190
Krompir . . .	— r.	40-56
» amSrpc.			36 80 160 68-88 es-140
Kostanj , , Grozdje ....	_	
Jabolka .... Hruške ....		
Pomaranče . .			60-100
Limone ....			50-60
Smokve suhe			180-200
Cvetača .		60
Pionirska prireditev
Pionirji iz Sv. Sobote! bodo i®e^ danes ob 17. uri v dvorani P LOvcu kulturno prireditev. VaDlF" ni vsi.
Gregorčičeva proslava pri prosvet. društvu «S. Jenko
V torek 25. t. m. ob 20.30 bo P-®" slavilo PD «Simon Jenko« nareg gdriškega slavčka Simona Gregov čiča.	.	i«
Predaval bo dr. Jože Kosovel sodelovali bodo sopranistka Jus"‘ Vuga-Kralj, baritonist Dušan r tot in pevski zbor ((Em‘-1 Adam-C Pri klavirju Mitja Zebre.
Izlet v Zagreb
Rojansk; športni klub orgari^' ra v dneh 6., 7. in 8. decembra. iet v Zagreb. Vpisovanje se vr vsak dan y gostiln; MisleJ, ut 0 Pratello 12.
Rojstva, smrti in poroke
Dne 22 .novembra se je r0^v 13 otrok, umrlo je 11 ljudi, P0™ pa je bilo 5.
Cerkvene poroke: agent tr ' sip Cusin in, zasebnica1 Vida. r-mar, mehanik Aduo Derosa nj■ .j sebnica Vida Cesar, mehanik P’etrowski In zasebnica Lede va’ bello, šofer Antom Corvinl niča Mihaela Depope, uradnik . fredl Camuffo in zasebnica prov-Vascotto.	-Alt,
Umrli so: 58-letni Bruno _ * 45-letna Paula Zadnik, 64-letni!I
— , Gr*®-
Ca/brin, 67-letni GugMelmo Andrej Ferlugu, __ 40-letna
cich, 65-letna Ana Fla/uni,
Fabbri, 69-letni Karlo Lega,, -	&
na Albina Pizzoli, 72-letna Posd, Urbanaz in 88-letna Uršula PorOP0'
KINO OB MORJU. 14.30: «Sr:dnji napadalec«. Sovjitski športni film.
ROSSETTI. 15.00: «Onn, ki ne sme ljubiti«, Claudette Colbert
FILODRAMMATICO. 14.00: «Most v Waterloou», V. Leigh in R. Taylor.
GARIBALDI. 14.00: »Srebrne drsalke«. Belita.
CENTRALE. 14.00: »Rokovnjači z Rio Grande«.
MASSIMO. 14.00: »Hazardna igra«, Marlene Dietrich.
IDEALE. 14.30: «Notre Dame« -Charles Langhton.
RADIO. 14.00: «Sanjal sem o angelu«, Irene Dunne in G. Grant.
ARMONIA. 14,30: «Nčdokončana«, Bona Massey, A. Curtis.
MARCONI. 14.00: »Zvezdnata klet*, K. Hepburn, P. Muni.
FENICE. 14.30: «Pastirska simfonija«, Mihael Morgan,
BKLVEDERE. 14.00:	»Pošastni-
vlak«, A. Balaly in R. Monden-***
KINO V NABREŽINI. Danes 'n jutri: «Vesela dekleta«.
Koncert komornega zbora
Prihodnji petek bo imel kori! Komorni zbor v dvorani prosve^ ga društva ((Slavko Škamperle* v Sv. Ivanu. Na koncertu se bodo ^ vajale med drugim tudi pesm« so bile predlagane za proslavo P vega maja 1948. leta. P<jsluš3l»v se bo ob tej priliki omogočilo, ^ iKreče svoje mnenje o predlogu pesmih; zato vsem, posebno pa V eem priporočamo obisk tega k® certa. Začetek ob 20. uri.
Tečaj za pevske dirigente in vodje dramatskih krožk°
Prosvetno zveza in zveza »kih kulturnih krožkov sPdrojL]i da se bodo v kratkem začeli tet: za dirigente pevskih zborov, k* -tudi za vodje dramatskih krož« ' Tečaj; bodo trajali 5 mesecev F trikrat tedensko. Vsi, ki žele ših navodil, naj se obrnejo na * _ deže zgoraj omenjenih ustan č (Zveza italijanskih kulturnih kr® kov - ul. Mazzini 32, II., prosveti* zveža - Largo Panfili 1, III.).
DAROVI IN PRISPEVKI
Suban Jožko, Tmovlca 12 za tiskovni sklad našega lis1*^ lir in za gradnjo Slov. nar. lišča 250.
Odg. urednik DUŠAN HRESc^ Tisk Stabilimento Tip. Tri<»tln
Zahvala
Vsem, ki so v tako lepem št'’Vu0 spremili k zadnjemu počitku drago ženo
R4VBAR ŠTEFANIJ®
se prisrčno zahvaljujem. P°®~|jeii zahvalo vaščanom, ki so Pr u{0i na pomoč v njen; kratki ih hi bolezni, g. župniku in pevcem. Mali Repen ie. 11. 1947. L. 2alujoči: soprog, sin. hč® „ sestre, brat in ostalo sorod
oza*
Zahvala
Ob prerani izgubi naše nep°*
ljene
A L M E
Id *
se srčno zahvaljujemo v^hi, ^ nam stali na strani ob dnevio^jj, losti. Iskrena zahvala vsem • ^ nom, ki so nam na kateri ko» čin pomagali.
Nabrežina 21. 11. 1947.	i
Žalujoča družina PfiR in ostali
KRZNARSTVO
TRiESTIHA
TRST — TRG S. GIOVANNI 4-1II.
VELIKA IZBIRA
TELEF.
35-075
navarlnih	ini/hrniiih
NAJNOVEJŠIH VZORCEV po zelo UGODNIH CENAH.
POSEBNA
PRODAJA
PROPAGANDNA OB OTVORITVI.
IZDELUJEMO NATANČNO PO MERI.
res
Obiščite nas z zaupanjem: vaš obisk nam bo dobrodošel in boste lahko prihranili ter si nabavili kVft litetno blago.
a,,
doma*
PliMD IVANA CANKARJA
Z ONEGA SVETA A. BODALO
NA MLADINSKI CESTI ŠMARJE ■ NOVA VAS
Primorski dnevnik» je po svoji informativnosti na viUni vsakega najbolj informiranega evropskega dnevnika.
Prinaša vesti sledečih časopisnih agencij:
ATI (Trst), TANJUG (Jugoslavija), TASS (Sovjetska zv.), AFP (Francija), CTK (CSR), ATA (Albanija), ONA (Anglija- Amerika), ANSA (Italija), New China News (Kitajska).
Po iseh krajih priključene Primorske so bile velika manifestacije
faflo na^f bivši «zavezniki». da % 'btsli našega ljudstva kar
vsega tega? Ravno Našteli bi lahko na
’<! i.e Kmerov, ki jasno katejo, . .. ________________________
Ijudštvo tetko zapo-■ Dor (tj je, stopiti k na-
* UviQVc.lcu ‘n ga ,,Pra^a^,• ha~
4 dovolj je bcten pogled ?*)(> ;awic«ie liste našega časo-.ttW„ Pred nami sc pojavlja
b tt«in
itj«, naših najosnovnejših In
'S^no zaradi tega nam je
\ [r '0seobodilna borba v vsa-11	v	mislih	in	v	mislih
potili
za-
Kou. jsoči hrabrih borcev, ki A h svoje ti vi je nje, da \ 'dstve lahko svobodno
V0®* h
Al{la°°rba je našega človeka PčriL in ga bo tudi v novih vodila k zmagi.
litev. 2e v zgodnjih jutranjih urah so po vaseh gcd.be ali harmonike budile ljudstvo k velikemu prazniku. Ljudstvu je v povorkah in z zastavami hitelo na volišča.
V Stomažu in Vrabčah so se volivci Zbrali pred voliščem že pred sedmo uro zjutraj in med prepevanjem čakali, kdaj s« bodo odprla vrata. Vclivni upravičenci »O »e udeležili volitev 100% in v kratkih 15 minutah oddali vse glasove za kandidate OF. V Krajni vasi so prispele na volišče kot prve vse ženske — volivke in med njimi tudi 93 letna starka, ki je izrazila željo, da prva odda svoj glas. Tudi v Koprivi so bile ženske prve in tudi tu ro glasovale starke 70 in tudi 80 let. V Brjah pri Koprivi je tov. Gulič prvi oddal svoj glas. Kratek nagovor na volivno komisijo
šesti uri zjutraj. Mladina je hodila po vasi in prepevala partizanske pesmi. Pri Butarih so se volitve vršile na svečan način. Prva je volila 78 let stara Ogrin Marija, ki je «prišla volit za ljudsko oblast*. Enako tudi 67 letna Gregorič Marija. 70 letna Franca Marija je na volišču vprašala samo za «skrinjico ljudske oblasti*, medtem ko za skrinjico brez liste ni hotela niti slišati.
V Kosovelih so se vsi volivci zbrali v povorko. Do volišča so jih spremljali z zastavami pionirji in mladinci. V Tomačevici, v Hrpeljah, Povžanah in Ročicah, v Ivan jem gradu in Kobjeglavi povsod, isto razpoloženje.
V Svetem pri Komnu je prvi stopil na volišče stoodstotni invalid iz narodno osvobodilne borbe, popolnoma Slepi KfTmolj Franc. Ko je oddajal »voj glas,
borba edina fot
flojies ko se maramo ponovno °™i za vse, kar smo si nedavno ‘ Priborili, nam stopa vsak tre-' ek pred oči strma in krvava J*. PO kateri je hodil naš člo-■j* *0 časa narodno-osvobodilne . ,c' Pred nas stopa v vsej svoji ^ cmi veliki učitelj slovenskega ,rčda Ivan Cankar, nad kate-H1 kihajo ravno te dni temne Ut svoj bes.
Sankar te že za časa Avstrije ™Zar1al slovenski narod, da leži tw v neizprosni borbi proti J*i njegovim sovražnikom. So-'tonik ni me/tak in njemu ni r beda slovenskega naroda. Ce Sam ne bo združil, ga bo bogatin ogulil do kože, vU niu bo še poslednjo kapljo
Oivll 'ra1co ie učU Iv01* Cankar. Kčarjai je slovenski narod tu-1 ne njegovo borbo v preteklosti, vavi kmečki punti so dali svo-'Sadove. Mogotci so trepetali v strahu in naš človek je tnaval v vedno večji meri, da , “Spešnc borba proti sovražnici l'-e'. zmagovite borbe nad ,*a*nikom vzklije novo gospo-sko življenje, is nje raste no-<K>ojUra- Skrajna beda, izne-ter popolna izčrpanost ‘Jo k propasti. Naš človek je mtj to veliko nevarnost odvr-°d sebe. Spoznal je pravd-i-q ? sovražnikove namere ter se t,:,cno dvignil na novo in še moč-0 oboroženo borbi, ki mu je t-sla zaželeno svobodo. M’, ki i,,.’’70 na ozemlju STO-ja, pa ne *, \sarno še zaželene svobode Za-hb° d?.nes °či našega človeka z in ponosom obračajo ■ 1 vzhodu: tam je del našega ^Ba telesa, tam sa ljudie. ki našo bol. Prav živo se pred (»rm Vrsti jo pretresljive slike iz ,e Vdho-osvobodilne borbe. Tako t;v našem človeku prebujajo no->{.. *■ volja postaja vedno meč-"a hi’ sP°2nan-e> da ie trdovrat-ift)]rbn proti sovražnikom edini ^ ' Postaja nadvse čvrsto. To J vedo tudi. naši nasprotniki! nJV*' Id se je vse svoje življc-(9.(°ril, ki je rast el le v borbi, nJ,°Ve/c ne bo kloni! pred novim t,ih!em-f Nihče ga ne bo preia-. 1n prepričal, da gre tu pri !*<* nekaj novega. Zli nameni jlttsni kot na dlani! Vsakdanji ki so se vrstili v dobi tfb let drug sa drugim, mu to dokazujejo. / tem spoz-H lu je tudi njegova moč. NI in potrebno, da bi se mučil v ,,yu novih poti, kakor je mo-v 0 delati v preteklosti. Pot, I atzri je treba dalje, je jasna, ^ azsvetljena. Ta pot je naše-»io{ nnrodu postoterila njegovo in ' Tej poti se pravi: dosledna fbspešna borba za njegove pra-'l^ov>r°ti vsem vrstam sovraž-
^glejmo le na vprašanje naše-OjNam so dragi naši ^ in zato ne bomo dopustili,
1 io bb Potujčujejo in zastrupi ia-,i * osovraženo fašistično ideolo-jfj' Naši ljudje so v neštetih '<W-er^ iasno in nedvoumno, iz-(jj * stoje želje in svoje zahteve, Ijk, tyub temu so amerodaini j, 0rji» nadaljevali s politiko. o, Anteni rušenje naših naj-je ,°rnejsih pravic. Vpregli so na-C6 v državni aparat, ki ni tuj 11-,. nam Slovencem, ampak (ePoštenim demokratom na 'Kemlju! Kaj je z našim gle-_ UlrC Znano je, da so imeli '5s/enci * Trstu svoje gledališke °Pe že leta lS/,8. Danes pa, ^ slovensko ljudstvo želi mi-d/b-oče dalje po začrtani poit j? !i ,loče z uspehom graditi (uj bor mu je fašizem onemogo-L' Ba se javljajo tu v Trstu ne-tu.*rot'ljudske sile in ga ovirajo twp? 11 a točki, ki je najbolj ob-Slovensko gledališče je boJ.nskemu ljudstvu pri srcu in iU.° se bo zato, dokler ne bodo j., njenc vse njegove želje! S to 'osi ^0rbo pa dokazujemo, in je Ig ljudstvo v moralnem pogle-'o v'žini, da je visoko kultur-k* <*.« so tisti, ki se v niega l^io bedni nasledniki fa-
J
tej0'’Po aretacije, stalne preiska-
, Iti p°lnijo se strani knjige, v
'Doij.jJ s° vpisana imena naših
*0tfn -n’f’ Preganjancev v dobi
>j dveh let. Gre predvsem
°We' so se udeležili narodno-Oorfij«. bQrbe Al. res mU
“ZLl6v‘ns,c' s- zCStoisr '"«*» s ««" ffi
tavanja na Vašem	n ga ba že ob	čas, T '
ljudstvu ponašiT ,	tU v*Tubil tako da
«...' ,n„y,;r	Ur.
*» <»«	*z£
narod od Turkov. Vidiš Pa S6m še' 0svobajat ar/iO
XZZ 77"	-noVMU	"Irk	g*
, Edgar A Han. Poe
lanhotično pogledal izvod il fmeriški Pesnik, me ... pripomnil: «Nič nore1 msoko obokanega čela /,, , ,,
obseden od lepote in od J, Un' 8e,we> sem bil Z
™tmZiTZdkoZ^j£naii oblastniki Z ZiTpred^'
z;£ c
%eč?m’7T hl Še *,neroZdlaman0l"^enCf’ ‘i,ldstZ
^jo ^rZ^t^ ^ '?rnoZZTtr°-
ljudstvu izpred ust» Mn>l,g,<!boko človečnost TvofG1° m ežiknil Jchillerju^O^	njegov rojak l U
S režim Tvoj,ga cZtaf^t’	W It Z'
(Citiral je prav za prav	Svoje	PaPPcnheimovce’V
Oppenheimer'»; 77;« 7 r*9*n<ilu: «lch	*
i°«T»Zg-JTST J. M
to,,,,	^	-J»	n, „ „m.l
ho dvomljive dobrote’ Ona , ™e m'ka^ njegove vid
skZV SOnčn^ Trstt Jn °CCOna Tvojemu skrajnost, korekten in no - ’ }e dejal knt zmerom Zo
“to' ,r“«, 1■	pa,
*"**»« •*" »PUM,
. m,.W*.	ra pa^ «. « "* **
SJ;	s	“gi;: r™
moPini.med	debflimi	župnik, m s	lskaj uvo
s 2S* ru^odo^t
Vid° r\em se od mize, glav6 sklonjeno na	fe.	^
2TS. ~SSZ SSZ» iSZZS&Z
brigadir], tn dsmgtl J , Hjem0 z nebeškega,	^
sf-r2
Prijel me le J’oa - v prvo gostilno, h«» zbornice ter	wiček in ,io>Kr .^.jovni bri-
tisto, kjer toftjo dob ^ ^ .g zbram nas* ^ „ri. se *blra^rih '*ih j® spremljett 17	' por„asouci
j smage do zmdge, in «•'®8^“' ' razpoznal obraze gade od	zakajenem	ozračju _	. Kosovela, Pa
in penati. \	Gr€;7orčiča	tn	Srečka,	*	^at
Ketteja ‘n M ; Jttržiea. Tedaj je	oko mi
Tavčarja, K’rsn	^ pogledal maje, 9	l:otiike
stopil predme ^Iik' bi isjMi pretu v "a^1LL hi hotet
t*sx;r~s zst®?’$šz ss
besedo pritisnil	prisrčno	Te pozdravlja
Tvoj IVAN.
Dva km pred Šmarjem se je pred nami pcstavil na cesto deček dvanajstih let in z dvignjeno roko dal znamenje, naj se ustavimo. Šofer je ustavil. «Grem v Šmarje, vzemite me s sabo*. To j« izigovoril tako službeno in resno, oa mu ne bi mogel odreči. Stopil je v avto. Deček vrši službo kurirja pri mladinski brigadi, ki gradi cesto Smarje-Nova vas.
Šmarje je vas, ki je V času vojne utrpela morda največ gorja v vsej Slovenski Istri. Leta 1944. so nemški in fašistični banditi požgali vso vas, da je ostala nepoškodovana morda le desetina hiš. Kq greš danes skozi vas, vidiš, da%e rane celijo. Obnovitvena zadruga je zgradila in obnovila preko petdeset hiš. Ruševine se umikajo novim hišam. Toda kljub temu štrlijo še danes proti nebu zidovi pogorelih hiš, ki spominjajo na grozote vojne.
Pred enim mesecem je prišlo v Šmarje 54 mladincev in 15 mladink, da s svojim driom pripomorejo k čim hitrejši izgradnji in obnovi. Stara cesta, ki pelje iz Šmarij proti Novi va3i, je dolga, gre v veliki vzpetini preko hriba in je za promet neprimerna, skoraj neuporabna. Napravili so načrt za. novo cesto, ki predvideva skrajšanje ceste in omiljeni* vzpetin.
Po blatu in nasipih, med kupi kamenja in skriHcvca s'edimo malemu kurirju. Na trasi nove ceste se vse giblje, Mladeniči krepko vihtijo krampe in lopate. Sicer teren, kjer se trasira nova cesta, ni zelo težak, vfndar tu in tam velike skale in debele plasti skrilievca delajo mladincem ovite, Kljub temu napreduje delo
Živinoreja na Goriškem
Pretekla grozotna vojna je ži* vlmoreji na Goriškem zasekala globoko rano. Takoj po osvoboditvi je bila prva skrb ljudske oblasti, oživeti živinorejo, ki je in bo glavna podlaga kmetijstva. Vel ke napore in stremljenje dvigniti razvoj kmetijstva in zim-noreje, je zadnje dve leti mečno ovirala hudo suša. Kljub temu pa uspeh ni izostal. Živinoreja je v glavnem že dosegla predvojno stanje, vendar pa po svoji kakovosti za njo še zaostaja. Z ži v no-rejskimi zadrugami, ki bodo v začetku prihodnjega leta pričele s selekcijo (odbiro) živine, predvideva goriški okraj, da bo v petletki prekosi dosedanje število in kakovost živine.
Ze letos je okrajni kmetijski odsek vložil 1,1,6.000 din za pospeševanje živinoreje, za ureditev živinorejskih središč, za plemensko ž vino in za nabavo dsbrih plemenjakov ter za podelitev nagrad vzornim bikorejoem. Kmetijski odsek razpolaga še s preko 200.000 din za nakup plemenske Žiri n c.
Prehrambeno stanje za živino pa je na Primorskem zelo slabo. iNi močnih krmil, kar neugodno vpliva na jtlemensko živino in mleko. Ministrstvo za kn\etijstvo I,RS je dodelilo goriškemu okraju v ta namen 100 fon pesnih rezancev, kar pa je še premalo.
Kot nadomestilo naravne in
močne krme so pričeli živinorejci pokladati živini mešanico rož ja, kcruznicc in koruznih storžev. Živinorejska zadruga v St. Vidu pa je priskočila kmetom na pomoč s siroji drobilci. V zadostni količini pa je preskrbljeno tudi z krmilno soljo, ki v iedafni mer i nadomešča naravno krmo, če je pomešana z zmleto koruznico in rožjem.
V obsežnem in zaradi podnebnih razmer neenotnem gospodarstvu so velike možnosti uspešnega razvoja živ noreje v gorskih predelih in v gornji Vipavski dolini. V bodoče bedo km,etovalc\ teh predelov gojili več krmilnih rastlin in umetnih travnikov na škodo žitaric, ki jih je v teh krajih nenačrtno pospeševala bivša italijanska fašistična vlada z znano žitno bitko in to kljub temu da je znano, da ta žita v teh krajih slabo uspevajo.
V sedanji predvol ivni torbi kmetje živinorejci živo razpravljajo o vseh perečih vprašanjih kmečkega gospodarstva, ki ga bodo z načrtnim gospodarstvom in s pomočjo ljudskih oblasti okrepili in izboljšali. V ta namen bodo tudi izboljšali travnike in pašnike ter uredili potoke in hudournike, ki jim poplavljajo in zasipavajo njihova rodovitna polja in travnike.	•
PRIMORCI SO VOIIU
tako, kot more biti le med našo delovno mladino. Tekmujejo med-seboj v delu in tudi v tovarištvu.
Dnevno delajo 6 ur na cesti in sicer od 7 ure zjutraj do 1 popoldne to ves popoldan je posvečen kulturni in politični izgradnji ter fizkulturi. Organizirali so si med seboj t-čajc slovenščine, italijanščine, matematike in poljedelstva.
Ko se tako pogovarjamo o vsem
življenju brigade, nas «dežurni» prekine. Bila je ena popoldne in konec dela za ta dan in za to brigado konec dela na cesti sploh. Brigada namreč dobi v nedeljo »zameno*. Ti mladinci in mladinke se bodo vrnili na svoje domove in na njihovo mesto bo prišla nova brigada mladincev iz vseh krajev STO-ja, tudi iz Trsta in okolice.
za ljudsko oblast =
Z udarniškega dela
Volitve v ljudske odbore, v republiško ali zvezno ljudsko skupščino ni formalnost, ki jo izvrši državljan zato, ker je to njegova pravica ali dolžnost, ampak je to stvarno odločanje ali soodločanje o vsem življenju države.
Naše ljudstvo na Primorskem že dolga leta ni poznalo te pravice, toda narodna osvobodilna borba mu je to pravico vrnila in ga napravila za odločujoč činitelj državnega ustroja in življenja. Tega se naš človek tudi zaveda in to je pokazal pri zadnjih volitvah v ljudske odbore.
Ze nekaj dni pred volitvami se ie na delu Slovenskega Primorja, ki je bilo septembra priključeno k Jugoslaviji, čutilo praznično razpoloženje in volitve so bile glavni predmet, o katerem je ljudstvo govorilo. Vas je napovedovala vasi tekmovanje: Kdo bo prej in kdo bo bolje izvršil volitve, Mladina je z zelenjem in cvetjem krasila volišča, delala slavoloke ter kitila slike maršala Tita, tov. Kardelja ter gene-ralisima Stalina. Na večer pred volitvami, v soboto so pa po vseh vrhovih zagoreli kresovi.
V tem razpoloženju je ljudstvo dočakalo 16. november, dan vo-
proti imperializmu
je zaključil z vzklikom maršalu Titu in veliki ljudski demokraciji. Ponekod so volivci, ki so zaključili volitve že ob 8. un zjutraj ali malo pozneje, šli kolektivno na udarniško delo.
78 letni starček iz Vremskega Britofa je prišel na volišče prvi. Ko ga je predsednik volivne komisije vprašal, če zna voliti, je z navdušenjem rekel, da ve, kako je treba voliti za ljudsko oblast. Tudi 76 letna starka iz iste vasi je rekla članom komisije, da se zaveda svoje dolžnosti in pravice, ker je dala za to pravico dva sinova, ki so ju umorili fašistični banditi.
je rekel: «Volim za ljudsko oblast, da bo še bolj odločno odbijala napade reakcije in imperializma*.
Ce bi hoteli navajati vse vasi in vse prizore na raznih voliščih, bi gotovo ne mogli izpustiti niti ifajmanjše vasice, ker prav vsaka vas je imela svojo posebnost, s katero je hotela pokazati vdanost ljudski oblasti, Po podrobnih poročilih se je v sežanskem okraju odzvalo na volitve 99.9% volivnih upravičencev in oddalo za kandidate OF 95.68% glasov, dočim je skrinjica brez liste dobila le 4.32%.
To je otipljiv dokaz, da je ljud- *
stvo trčzno in pogumno sprejelo program obnove in izgradnje svoje domovine, kakor jo predvideva petletni plan. Ta program ne predvideva lepe'zvenečih razprav in načrtov samo na papirju, ampak ogromen program dela In naporov. V tCm je zrelost in zavednost našega ljudstva, ki se zaveda, da so vsi napori usmerjeni samo za izboljšanje njihovega življenja in zato daje svoje glasove tistim, ki ta načrt razvijajo in vodijo. Nič čudnega torej, če je udčležba na volitvah skoraj stoodstotna in da je preko 95% volivcev dalo svoje glasove za kandidate OF.
v nerazumljivo hitr:m tempu. Ce s: ogledaš traso, vsekano v popolnoma nov teren, dolgo kakih 700 m, do keder so mladinci prišli že sedaj, pri vseh ovirah pri delu m brez modernih strojev, se ti zdi neverjetno, da so vse to o-gromno delo izvršili sami in v tako kratkem č^su.
Med njimi so Italijani iz obalnih mestec, Hrvati iz Bujšč.ne in Slovenci iz slovenskega dela Istre. Razumevanje med njimi je
'pišo.jo mM.ee
Prosvetno društvo na Maliji
V tednu kulture smo na Maliji ustanovili prosvetno društvo »Kajuh*. Kajuhovo ime smo izbrali zaradi tega, da pokažemo našo povezanost z ostalo Slovenijo, ter zaradi tčga, ker je Kajuh lik naše borbe* Vsem navzočim se je bralo z obraza veselje, da emo po tolikem času prisilnega kulturnega molka tudi v naši vasi ustanovili prosvetno društvo, o katerem smo v naši vasi za časa Avstrije in Italije mogli samo sanjati. Kljub temu da nimamo primerne dvorane in prostorov za knjižnico ter nimamo niti pevovodje, smo prepričani, da bomo s trdno voljo vse to premagali. Društvo šteje do aedaj 99 članov; pevski zbor ima 40 članov, dramatska skupina pa 21 članov. Ustanovili bomo tudi fizkulturni odsek. Deluje tudi že knjižnica, ki ima 130 knjig. Na tem mčstu pa izražamo vaščani zahvalo ljudskim oblastem, brez katerih se ne bi bil naš sen o prosvetnem društvu nikdar uresničil.
MILCE
Pogreb partizanskega borca v Dolini
Prejšnji mesec smo spremili k večjemu počitku partizanskega borca Pečarja Jnsijta, ki nas je zapustil v najlepših moških le'ih, star šele 1,5 let. Bil je v domači vasi zaradi svoje poštenosti izredno priljubljen. Na poslednjo pot so ga spremili soborci v partizanskih uniformah. Pevski zbor prosvetnega društva V. Vodnika pa je zo,pel nekaj žalostink. Zapusti l je 8/, letnega očeta, brata in ženo s S otroci.
SAMEC
Proslava oktobrske revolucije v Prvačini
Na večer pred dnevom velike oktobrske revolucije smo se zbrali vsi vaščani k proslavi tega velikega dne. Vas smo okrasili s Titovimi in Stalinovimi slikami ter narodni trobojnicami. Po vasi se je razvila povorka, v kateri smo vzklikali velikim voditeljem; oktobrske revolucije in narodno osvobodilne borbe. Po slavnostnem prevodu sta govorila o pomenu oktobrske revolucije tovariša Furlan v slovenščini in Giovan-nini v italijanščini. Drugo jutro
pa smo se polnoštevilno udeležili udarniškega dela na Lijaku, kajti v poslanici, poslani maršalu Titu, smo se obvezali, dia bomo vsa dela dokončali do 30. novembra t. 1.
LEBAN VIKTOR
Konferenca bivših političnih preganjancev v Kopru
V nedeljo je v Ljudskem domu v Kopru zborovalo nad 70 bivših političnih preganjancev iz koprskega okraja. Na zborovanju so obravnavali pravila zveze in jih soglasno sprejeli. Izvolili so tudi 12 delegatov, ki bodo na kongresu v Trstu zastopali 270 koprskih političnih preganjancev.
Lepa gesta pevcev v Škofijah
Pred časom je zbolel v naši vasi tovariš, ki je član združenega pevskega zbora. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se še zdravi. Tovariši, ki »o občutili odsotnost dobrega pevca, so zbrali 4.000 lir in jih darovali njegovi družini. Dokazali so s tem svojo tovariško solidarnost in njegovi družini olajšali težko stanje.
Otvoritev večerne šole v Dekanih
V Dekanih smo otvorili večerno šolo. Otvoritvi je prisostvovalo nad 50 vaščanov. Veliko zanimanje za šolo je pokazala mladina in žene. Med tečajniki je 25 žen, od njih je najstarejša 60-letna Furlanič Ano, ki ima do šole več kot pol ure samotne poti. Ko smo jo vprašali, če ji ni predaleč, je odgovorila:	rVesela	sem,	da	se
lahko kaj koristnega naučim, saj nisem fpnela nikdar v življenju prilike, da bi se izobrazila.
Izmena prve mladinske delovne brigade
Danes bo mladinsko delovno brigado Kocijančiča Vincenca Marka zamenjala na delu mladinska brigada Petra Gandusija. Ob tej priliki bo velika slavnost s sledečim sporedom: od 8. do 13. ure bo množično udarniško delo mladine vsega istrskega okrožja in tržaške miadine, popoldne pa bo kulturna prireditev z govori in pevskimi točkami, ki jih bodo izvajali dijaki gimnazije iz Kopra in Portoroža.
V Prt ložah, okraj Divača, je ljudstvo prineslo na volišče tudi dva bolnika, ki sta kljub bolezni lioiela voliti.
Stoodstotna udeležba je bila ponekod skoraj pravilo. Malo pred 10. uro dopoldne so se v Hrpeljah volitve zaključile. Zadnja je volila 94 letna Sosič Marijana.
Tudi v najzapadnejšsim delu Slovenske Istre so potekale volitve v razpoloženju' polnem navdušenja. V Zabavljah so prišli ljudje na volišče v povorki in z zastavo, enako v Kubedu. V Mo-vražu je bila budnica že ob pol
^EoiEJLjrsjK:^ (Ctr^ic^ |
ah« so umirali junaki
Kanec leta 1944. in začetek 1945. sta bila za naš pokret v Sloven-*ki Istri več kakor obupna. Pobesneli fašisti in nacisti so slutili svoj žalosten koneo ter so napeli vse svoje sile, da bi zlomili sleherni odpor. Pripravljali so teren za umik svojih čet, ki so se naglo umikale iz balkanskih dežel pred zmagovito JA. Redke partizanske skupine so se pomaknile v Brkine in celo v Slovenijo. Na terenu so ostali le redki aktivisti, ki so padali drug za drugim v sovražnikove zasede -in. niso se več vrnili...
Tudi komandant mesta Koper tov. Frenk Planino je prejel od področja poziv, naj se umakne na varnejše mesto. Težka je bila odločitev. On, ki je živel med tem ljudstvom že več kot leto dni, pa bi ga zapustil v najtežjem trenutku in to tik pred bližajočo se svobodo t — Ne, m stokrat ne! — Zbral je na posvet svoje tovariše ter jim prepustil, da «wni odločijo. Bilo je okoli SO prekaljenih borcev iz vseh pokrajin Jugoslavije, večinoma bivših mornarjev, ki so bili določeni za prevzem obmorskih opotrišč.
Posvet je bil kratek. Tu smo živeli, tukaj bomo pričakali svobodo ali smrt, so sklenili borci. — Komandant Frenk je javil sklep področju in ostat v Istri — za vedno.*.
Dan pred usodnim dogodkom Je bil tov. Frenk s svojimi tovariši v majhni vasici Kr-peljci nad potokom Rokovo. Pod figo je bril tovariše črnolasi italijanski partizan Mario in požvižgaval svojo rbandiera rossa*. Kurirke in ' obveščevalke so prinašale vesti iz sovražnikovih postojank. Tov. Zvezda je vedela povedati, da sta se prejšnji dan pogovarjala v Kopru fašistični in nacistični komandetnt, da je. vse pripravljeno za hajko na komando mesta Koper.
Vsa Slovenska Istra je v strahu pričakovala prihod fašističnih roparjev ter je ljubosumno varovala tajnost obstoja komande mesta. Frenk je poslušal poročila in dejal: «Naj le pridejo, drago bodo plačali ta lov*. Pod noč je sklical vse tovariše, priporočil skrajno previdnost ter razporedil straže.
Tiho so odmevali koraki po strmem pobočju hriba med vasmi Iaborjr m in Borštom. Nizko v Rokavi so se oglašale žabe, v redkem grmičevju so žvrgoleli črički. Nihče ni slutil, da je v tisti jpodzemeljski jami, skriti med redkim, brinjem, najvišja vojaška oblast v Slovenski Istri. Vsak boren briše s peskom lastno sled za s-boj. Za rmata je služila obilna skala, na kateri se je košatil presajeni brin. Nad bunkerjem, »ta vrhu rebri se je skrival vedno čuječi stražnik. Tisto noč je bil na straži preizkušeni borec Tine, doma nekje na Dolenjskem.
No Ibliinjem zvoniku v Marezigah je odfrilo polnoč. Tine je pričakoval zameno. Takrat se mu je zazdelo, da s/iši korake,
*Stoj, kdo si!* — je pritajeno Zavpil Tine.*
s Jaz sem, aktivist Bf njamin. Prihajam z važnim poročilom*. — Tine ga je prepoznal po glasu in ga povabil bliže. — <tPoslušaj, Tine, teci takoj do komandanta ter mu javi, da se približuje sovražnik z vseh strani: iz Kopra, ic Marezig, Popeter in ir Topolovca. To so povedale mladinke \e omenjenih vasi, ki so bile to noč na straži. Jaz hitim obvestit vse aktiviste in fnmkoionarje, naj se skrijejo* — je v naglici šc iz-gr,voril Benjamin in naglo zginil za bližnjim grmičevjem. Kmalu nato so prišli Tineta zamenjat.
sRavno prav, France, da si prišel* — je nagovoril Tine tovariša, vDobro pazi, da nas zlodej ne preseneti. Poročila niso najboljša*. — Potisnil si je Dihov ko močno na glavo ter se nato naglo spustil po strmini proti bunkerju, Franoe je začudeno strmel za odhajajočim tovarišem in si mislil: «Kaj bi naj bilo takega, da je tako naglo odhitel t Vedno je pokramljal še malo z menoj. Noč je tako mirna in tiha,..*.
Frenk je takoj poslal na vse strani pairole, sam pregledal-bun-ker in skril vse, kar bi jih utegnilo ovirati na poti,
sTovariši* — spregovori Frenk svečano vsem borcem, ki so se zbrali okrog njega ter čakali nadaljnjih ukazov. — eDanes bo odločilen dan za marsikoga od nas, Sami smo izbrali to pot. Pokažimo se vredne zanupanja, ki nam ga izkazuje ljudstvo. Bodite hrabri in dlsoipliniraint! Poizkusili se bomo prebiti v smeri Rokave proti Pavličem. Vi trije: Ivo, Joško in Tine pa bos(e ščitili umik glavnine. Važne dokur
mente skrbno zakopljite, ostalo nepotrebno pa uničite. Smrt fašizmu — svoboda narodu!*. —
Oprezno so se spuščali borci po kamenitem bregu proti Rokavi. Začelo se je že svitati. Previdno so se prebijali skozi robidovje, plazeč se po zemlji. Opazovalec bi mislil, da iščejo kak izgubljen predmet.
Predhodnica je trčila na sovražnika, padli so prvi streli. Tine se oglasi z vrha s svojim pu-škomitraljezom, da bi obrnil pozornost sovražnika na nasprotno stran.
«J uriš!» — je takrat zavpil Frenk in se prvi pognal proti sovražniku. «Juriš, juriš* so ponavljali borci ter bili in žgali na vse strani. Toda zaman. Sovražnik je dobro zasedel vse prehode in ni odstopil.
Dim. borca sta že obležala. Tudi Frenk je ranjen v roko. Ko je opazil, da bo proboj nemogoč, je zaukazal nagel umik proti bunkerju. Tinetova strojnica neutrudljivo poje in redči sovražnikove vrste. Borci že utrjujejo bun-kčr, začne se poslednji boj na življenje in smrt. Krog se venomer zožuje. Eksplozije bomb in min pretresajo ozračje. Zadnje predstavništvo JA v Slovenski Istri polaga izpit ter brani čast in slavo partizanstva. Padajo fašisti, toda smrt ne prizanaša niti partizanom. Vrste se redčijo. Razmerje vojujočih je strašno: l:100-za sovražnika.„
Ostrina borbe se je prenesla pred sam vhod v bunker. Tinetova strojnica je utihnila, a z njo tudi sanje o lepi Dolenjski...
Našim je zmanjkalo s tre Hval, toda sovražnik ne ve tega, Začel je pozivati na predajo. Koga! — Mrtvi ne odločajo, težko ranjeni ne morejo govoriti. Junak Frenk, ves okrvavljen in raztrgan se vleče 6d skale do skale ter prešteva svoje junake. Naštel je še tri žive, toda nesposobne za dahtjo borbo. Ostali so položili najvišji izpit borcev-herojev.
aTreba je nekaj ukreniti* — pomisli Frenk. Z največjim narpo-rom se zavleče do še živih tovarišev ter prične: eTovariši, bratje! Mi smo izpolnili svojo nalogo do kraja. Razrešujem vas vojaške prisege, toda mene ne smejo dobiti živega v roke. Nisem gospodar vašega življenja. Ce ostane kdo živ, naj pove vsakomur, da je padla komanda mesta Koper, braneč do kraja čast in slo-
kega strela več, so se približale fašistične hijene mrtvim junakom. Prvi so pritekli oficirji, za njimi so se gnetli radovedni in prestrašeni sfrici*. Partizanski čudež jih je razorožil. Nemški komandant se je ozrl po svojih vojakih in siknil skozi zobe: rtEs vjaren Belden* (bili so junaki!).
Vest o junaški smrti posadke komande mesta Koper se je še istega dne naglo razširila po vsej Primorski. Taka smrt je nemalo prestrašila same fašiste v Kopru, katerim ni uspelo, da bi se naslajali ob mučenju junaka Fren~ Jca.
Zadnje njihovo počivališče n Borštu je vedno pokrito s cvetti-oami. Nastalo je novo romarsko mesto, na katerem istrsko ljudstvo črpa novih moči za dosego ciljev, za katere so dali svoje mlado življenje Frenk in njegovi.
Na skromnem kamnu piše: (-Počivaj v miru v zemljici lužni, zastonj nisi živel, mi nismo več sužnji...
TONE MIHEC
(Gornja črtica je bila nagrajena na natečaju v okviru «Tedna demokratičnega tiska*).
" _. '• • ' ~ .r
'9 0l0W0it
MARSHALLOV PLAN
(('Literarnaja Gazeta»y
Ameriški fašizem
WASHINGTON. — Pod naslovom «Ameriški fašizem» objavlja «Hu-mamit6* članek diplomatskega urednika Piera Courtade, v katerem komentira Trumanov govor pred kongresom in poudarja, da Truman ni povedal prav za prav nič novega.
«Trumanovi odloki* — nadaljuje članek — epOmenijo vračanje na vojno gospodarstvo. Na ta način si bo ameriška vlada ustvarila veliko strateško rezervo. Kontrola izvoza v trenutku, ko se s podpisom ženevske pogodbe Evropa vključuje v ameriški cdnmping*, bo ta kontrola omogočila ameriškemu zunanjemu ministru ofenzivo proti industriji in kmetijstvu v državah «Marshallovega plaha*. To je resnično prava splošna mobilizacija', ki jo Truman pripravlja in uzakonjuje. Pri tem ni potrebno še posebej poudarjati, da bodo to mobilizacijo spremljale protidelavske mere v samih ZDA.
Stavke, ki so sc začele širiti predvsem zadnje mesece, dokazujejo, v kakšnem položaju se nahajajo ameriški delavci. Toda vlada bo odgovorila brezobzirno s protisindikalni-mi zakoni Taft-Hartley. Na ta način se ustvarjajo pogoji za pravi ameriški fašizem in nevarnost je tako velika, da je celo Henri Wal-lace včeraj izjavil, da se morajo vsi Amerilcanci upreti Trumanovim predlogom z vsemi razpoložljh-imi sredstvi, da bi obnovili demokracijo*.
Soprani, tenorji in basisti
nemi že od iojstva
Moskva, novembra.
Povedal vam bom to, kar se mi je pred nekaj dnevi zgodilo, ko sem bil v družbi z znanim inženirjem in risarjem Vasilijem Polikarpom, ki je nem že od rojstva. Dela v velikem industrijskem podjetju že več let. Danes ima 35 let in kljub temu da je gluhonem, je končal univerzitetne študije. V stari Rusiji bi on, kakor vsi gluhonemi, bil navaden prosjak, dar nes pa je v Sovjetski zvezi pet sto posebnih šol, kjer se gluhonemi usposabljajo za življenje in lahko dosežejo tudi visoke vodilne položaje v industriji, umetnosti in kulturi.
Vasilij Polikarp se navadno druži z drugimi gluhonemimi, toda s tem ni rečeno, da je njegova družba suhoparna ali čudna. Njegovi tovariši delajo v raznih podjetjih, znanstvenih inštitutih, so dobri šahisti in ukvarjajo se celo s športom. Baje so dobri nogo-
UV HOM TOLSTO!
L. N: Tolstoj je bil v vsakmn pogledu čudovit človek. Ze ži»> Ijenjsko razdobje, v katerem je živel, je bilo po človeškem merilu nenavadno. Rojen ‘je bil 9. septembra 1828. na posestvu Jasna Poljana v bližini Tule, torej še ob začetku prejšnjega stoletja, a umrl je 20. novembra 1910, torej na začetku našega stoletje, komaj nekaj let pred izbruhom prve svetovne vojne. Maksim Gorki, ki ga je spoznal, ko je bil že stareo, pripoveduje o njem v svojih «Spo-minih*, da je v mnogočem spominjal na nekakšno staro božanstvo, poln je bil globoke ljudske modrosti, muhast je bil in hudo mušen, njegov duh pa je obsegal znanje iz vseh področij človeškega udejstvoinnja. Njegova pripovedim umetnost skoraj da nima primere v zgodovini svetovne književnosti. Z romani «Voj na in
Iz borbe za svobodo
vo partizanstva*. — Na to se Je
sklonil do vsakega tovariša, ga objel m poljubil. Junaški borci niso mogli zadržati 'solz, tudi iz-pregovorili niso mogli. Le z nemim pogledom so se poslovili od svojega ljubljenega komandanta, ki se je odstranil v notranjost bunkerja. S poslednjim pogledom je objel bunker, oblekel nase suknjo z oficirskim činom in z odlikovanji.
«Zfvela svobodna Slovenija, žive! Tito, smrt fašistom in izdajalcem!* — so bile zadnje Fren-kove besede. — Oster revolverskI strel je povedal tovarišem in sovražnikom, da je prene,halo biti srce, ki bo ostalo za vedno v srcih istrskega ljudstva.
Hrabra četica je kljubovala nadmočnemu sovražniku celih 8. ur. Sele ko ni bilo slišati nika-
metali in publika zelo ceni njihovo igro. Preidemo k stvari, o kateri sem vam hotel nekaj povedati. Vasilij me je namreč povabil v gledališče, da gledamo opero rSivilskega brivca*. Gledališka dvorana je bila polna občinstia in včina občinstva je bila gluhonemih.
Ko sem sedel v parterju, se je že začel dvgati zastor in pričakoval sem lep užitek, saj Sivilski brivec je zar-s opera, ki nudi poslušalcu mnogo umetniškega užitka. Toda grof A/manira, ki je bil na odru, je začel z mimiko tn z zelo izrazito igro, tako dg je dejansko predstavljal zaljubljenca, globoko zajemal sapo za dolge stavke, dvigal se na prste pri visokih tonih, toda ustrašil sem se, da sem oglušil. Pri vsej dob< i igi i nisem namreč slišal niti bisede in
mir*, «A na Karenina* in r.Vs tajen je* si je pridobil svetoven sloves. Množice iščočih, pa tudi radovednežev, so prihajale i« vseh delov sveta v Jasno Poljano, da vidijo velikega ruskega modrijana in pisatelja, ki je tam živel in delal.
Tolstoj pa je bil veliko več kot
niti glasu. Vsa publika je gledala z veliko napetostjo n« oder in na obrazih se je opazilo prijetno zadovoljstvo. Spoznal sem., da, je to njihov rSivilski brivec*, ki ga igrajo in izvajajo gluhonemi za gluhoneme. Ob koncu dejanja je publika z velikim navdušenjem ploskala igralcem in jaz nisem nič manj ploskal. Sicer si je Rossini drugače zamislil svojega brivca, toda tudi ta briveo je bil nekaj vreden.
samo grandiozen slikar človeških usod. 8 svojo mislijo je vrtal v pereča vprašanja življenja, umo-val je o rešitvi kmečkega vprašanja, o kolektivizaciji kmetov in o socialno pravični ureditvi vesoljnega človeštva. V mnogih pogledih je bil revolucionar, v drugih je bil spet nekam ozkosrčen in zaljubljen v lastno doktrino. Toda njegovo strastno iskanje, ki mu je v iskrenosti težko najti primere v zgodovini, sila njegovega duha, predvsem pa velikanska moč njegove umetnosti v opisovanju človeških značajev, so ga uvrstili med največje osebnosti njegove dobe ter ga posta rili med vel ke vidce in vodnike človeštva.
Ko smo se te dni spominjali 37. obletnice njegove smrti, smo se je spominjali v zavesti, da proslavljamo v Tolstoju velikana duha, na katerega sme biti ponosen ne samo ruski narod in z njim vred vse slovanstvo, marveč z vso upravičenostjo tudi kulturno človeštvo vsega sveta.
VI. B.
Slavisti
v Sovjetski zvezi
Znani sovjetski slavist in doktor zgodovinskih ved Sergej Nikitin, ki je avtor mnogih znanstvenih del, je podal dopisniku TASS-a v intervjuju pregled dela slavistov v zadnjih tridesetih letih. Slaifistika se je pojavila v Rusiji prvič v začetku 19. stoletja ter v kratkem času zavzela častno mesto na znanstvenem polju. Dela Lamanskega, Matučcva, Sred-znevskega, Pipina in drugih so bili temelji krepkega razvoja rilske slavistike. V prejšnjih časih je bil del slavistov povezan z reakcionarnimi «slovanofilskimi krogi* dočim so bili drugi v službi carskega režima in so podpirali njegove impeiialističnt težnje.
Po veliki Oktobrski revoluciji so se postavile pred slaviste nove naloge in izdelali so nove metode za njihovo reševanje. Sovjetska slavistika je začela prc-učava-ti slovanstvo z vidika marksistič-no-leninstičnega gledanja na družbo. Največ pozornosti je posvetita zgodovinskim vprašanjem in historični filozofi so obenem razmo-tarvai/i mnoga izmed teh vprašanj. Glavno mesto je zavzel problem izvora Slovanov in sovjetski znanstveniki so rešili vprašanje izvora slovanskih držav na nov način. «Slovanski zbornik*, ki je izšel prrd kratkim, pojasnjuje v posebnem članku to vprašanje. Vsa. ta dela so Ovrgla normami-stične teorije, ki so napram slovanstvu ne prijateljske.
Sovjetski slavisti so zavrgli zgodovinsko-pravn e koncepcije meščanske znanosti in pokazali, da je nastanek držav tesno povezan z gospodarsko-društvenim tazvojem slovanstva. Posebno važnost posveča sovjetska veda
proučevanju odnošajev med Slovani. Profesor Tihomirov je priobčil posebno knjigo, ki je posvečena zgodovinskim odnosom ruskega naroda, in Južnih Slovanov.
Omenjajoč potem še svoja dela, je Nikitin izjavil med drugim: Pripravil sem za tisk veliko delo: «Rmka družba in vprašanje ruske politike na Balkanu od 1853. do 1876. leta*, kjer sem posvetil posebno pozornost odnošajem Rusije do Južnih Slovanov m ‘zlasti družabnih vezi Rusije s Srbi in Bolgari.
Na koncu je Nikitin povedal, da sovjetski slavisti polagajo veliko pozornost poleg problemov splošne slfnumske zgodovine tudi zgodovinskim monografijam posameznih slovanskih dežel, in zaključil: «2e sam ta kratki pogled nam pove, da so sovjetski slavisti napravili mnogo; toda še več dela je pred nami. Vrste sovjetskih slavistov se množijo in krepiio. Prepričani smo, da bodo sovjetski slavisti v prihodnjih letih mnogo prispevali k nadaljnjemu razvoju slovanske zgodovinske vede*.
• * *
Sovjetski pisatelj Samuil Mar-šak je bil ob svoji šestdes tletni-ei rojsti-a odi kovan z redom rdeče zastave dela za zasluge na slovstvenem polju.
ZDRAVNIŠKA ZNANOST
AL
čudovito zdravilo
O vlogi sala na organizem in o njegovi posredni ali neposredni važnosti so mnenja različna. Pri poškodbah notranjih organov se salo zbere okoli poškodovanega organa kakor bi ga kdo umetno zbral in pri tem povzroča človeku tezke bolečine.
Sovjetski kirurg Rainer, profesor na Kazanski univerzi je po dolgih in vztrajnih poiskusih dognal, da se s pomočjo sala raamno.-ževanje bacilov Omeji in počasi celo popolnoma zatre. TaMjegova dognanja je praktično poizkusil pri nekem vojaku Rdeče armade, ki mu j- eksplozija bombe strgala vso kožo z glave. Ranjencu je Ratnrr ovil rano s salom, ki ga je vzel drugemu, ranjencu s sosedne operacijske mize. Po treh dneh je opazi/, da se, salo ni osušilo, četudi ni dobivalo od svojega telesa hrane, nasprotno salo se je popolnoma pripojilo lobanji in začelo krvaveti kot vsaka druga rana. Počasi se je salo spajalo in tako rekoč vsesalo v drugo tkivo. Rana se je začela zdraviti.
Pojavilo se je novo vprašanje, Od kod dobiti to zdravilno sredstvo! Na misel so mu prišli dajalci krvi, toda to v t> m primeru ni mogoče iz tehničnih in drugih laalogov. Prrd kraškim' je Rainer poizkusil zdravljenje s salom, ki ga je vzel psu. Na ve!iko začudenje je tudi to uspelo.
DEŽNI PLAŠČI
OBLEKE, HLAČE, PLAŠČI
V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V
Magazzini del Corso -Trst
CORSO I - PIAZZA DELCA BORSA (Galleria A. Protti)
KROJAČI!!!
OBIŠČITE NAS! Prepričali se boste, da morete po
najugodnejših cenah kupiti VSE VRSTE PODLOG pri
od* 'P&ht&t-u
TRST • ULICA GINNASTCA 22 - TRST
ZADRUGA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRODAIALCEV
K I) It IVA
URAD: Ulica Mazzini 6.
SKLADIŠČE: Ulica delle Milizie (Montebello).
Dobavlja po svojih članih:
oglje, trboveljski premog in drva
Ul VOD
n. n.
UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD — POSREDUJE VSE VRSTE POSLOV S TUZKMSTVOM IN INOZEMSTVOM
TRST, ul. Cicerone 8
TELEFON 800-00 - 29-306 - 56-38
KRZNARSTVO ZOE
TRST, ULICA ROMA št. 17	TELEFON	72-37
VELIKA IZBIRA PO KONKURENČNIH CENAH
UL. G. VASARI 10
TRGOVINA ČEVLJEV
TREVISAN
PRISPELA JE NOVA POŠILJKA NAJMODERNEJŠIH ČEVLJEV
za
ZENSKE, MOŠKE in OTROKE. CENE ZELO UGODNE. UL. G. VASARI 10
HITLERJEVI
LICENCI
Vmešavanje ZDA v notranjo politiko južno-ameriških držav, izstopa na dan v zakulisni igri prekinitve diplomatskih odnosov Cileja z Jugoslavijo in Brazilije s Sovjetsko zvezo.
Čilska vlada je stavko rudarjev v Loti izrabila tako, da je obdolžila dva jugoslovanska diplomata, da sta kriva, da je prišlo do stavke.
V tej provokaciji čilske vlade pa se skriva drugi pravi vzrok: Čilska komunistična partija je premočna v rudarski industriji, v rudnikih premoga, •bakra in solitra, ki so v pretežni večini v rokah tujega kapitala. Tako je bilo leta 1946. vloženega za 200 milijonov dolarjev angleškega ter za 400 milijonov dolarjev ameriškega kapitala.
Del bakrenih rudnikov je v rokah cAnaconda Coppern, drugi del pa v rokah podjetij Braden-Cooper, ki zastopajo interese trusta Guggenheim. Tudi solitrne rudne žile aBethlehel Steel» so pod polno kontrolo Guggenheima.
V Cileju pa primanjkuje dolarjev ter grozi inflacija. Poleg tega po si že nekaj mesecev sledijo stavke. V največjem bakrenem rudniku na svetu «Quinquimat» je bila stavka zadušena šele z vojaško intervencijo.
Amerikanski trusti so se namesto da bi zvišali plače, pos ušili s pomočjo čilskega zunanjega ministrstva cenejšega sreasiv*. Izmislili so si «revolucionarno zaroto». Tako m bilo potreon zvišati plač, pač pa so lahko izzvali mednarodni diploma™ incident. Po drugi strani so ameriški politiki dobili potnornoeje, da osebno kontrolirajo slovanske kolonije v Argentini]}, oru-zilijl Urugvaju in Cileju. Prvi uspeh te kontrole je bila P™ kinitev diplomatskih odnosov med Brazilijo in Sovjetsko zasnovana po vzorcu prekinitve Cile-Jugoslavija v Washingtonu-
Brazilska vlada je imela v preteklosti vedno odlične diplomatske stike s carsko Rusijo. Po veliki oktobrski sociahsticn revoluciji 1917. leta pa je Brazilija prekinila’stike s Sovjet**" zvezo in se pridružila intirvenciOnistom, ki so- hoteli v RUSl! obnoviti veleposestništvo in kapitalizem. Od takrat naprej j« Brazilija ves čas ohranila sovražno stališče bo Sovjetske zveze. Tako se tudi ni obotavljala pokazati Sorodstvene ljubezni z nemškimi fašisti, ko je Hitlerjeva Nemčija napadla SOvjetsto zvezo. Sele 1945. leta malo pred razpadom nacistične Nemčije, je brazilska vlada z njo zSpet vzpostavila diplomatske stike.
Namig za sedanjo prekinitev diplomatskih stikov s Sov!.e:' sko zvezo pa je prišel iz Washingtona, ki je predlagal obnot *ev eprOtiboljševiškega bloka*. Južnoameriške države so v V°hleP* po dolarski napitnini takoj ugodile ivashingtonskemu dikta-torju.
Taktika je bila sledeča: Cile je poslal argentinski diplomatsko noto, v kateri jo opozarja, da je v Buenos na delu neki mednarodni urad komunistični partij latimke Amerike. Ta nčta je zadostni dokaz o «komunistični nevarnosti», ki zahteva ustanovitev aprotiboljševiškega bloka*.
Na spletke so odgovorili čilski rudarji v rudnikih soHTrff, ki so pričeli stavkati iz solidarnosti do rudarjev v premogom nikih. Slednji pa so bili prisiljeni stopiti v stavko .iz socialnih razmer. Za osemurno garanje v rudnikih in dveurno hojo oa, doma do rudnika so prejemali mezdo, ki je bila nižja od enega dolarja.
Na zahtevo rudniških lastnikov v pretežni meri »demokratov* Severne Amerike, je brazilska vlada nastopila proti radarjem, z vojno mornarico, kopno vojsko in letalskimi silamv
Tak je torej delavski raj v Južni Ameriki, kjer s° veliki kapitalisti Severne Amerike lastniki in avtorji zakonov suženjstva in kjer se širi »zapadna civilizacija* z izzivanju ,n strojnicami.
Zlato-dragulji
Zlatarna PERIZ
Trg. Sv. Ivana 1
kupuje po najvišjih cenah ZLATO, SREBRO in BRILJANTE. Velika izbira ur najboljših znamk.
PRECIZNA POPRAVILA
OSLA Z VOZIČKOM
predam.
TRST, UL. COMMERCIALE 115, . trgovina jestvin.
Šivalni stroj »Singer
garantirano deber za lir JjCj.
šivalni stroj z okroglim »-. ,j,j krop-
kom boljše znamke in stroj po ugodni ceni
COSLOVICH, ulica Manz
predkloni *
Dr. GAETA. zoboz«
Izdeluje proteze v Jeklu, zlatu, ^
Anini An nloetlltl N a Ivp/18 8» »ul
čuku in plastiki. Največja S $ cija. Sprejema od 10. do 12. ^ v) 13. do 19.	(Govori	slovenj
TRST, ul. Torre Blanca
(vogal ul. CarduccD ,
Kmetje f Vrtnarji m
Snmona, krrno
/a živin n. nrndiv
vse kmetijske potrebščine • vam nudi
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
t. o. j v TRSTU
Uradi in skladišče: UL. U. FOSCOLO št. 1 — Tel. 94-386. Prodajalna: UL. S. MERCADANTE št. 4 — Tel. 8819.
KRZNA
Popolna izbira za vsak okus.
vadne, sr-dnje in dragocene
kožu-
hovini. — Plačilo tudi na o
brok*-
KKZNAKSTVO ZILIOTTO Trst - ul. Trento 11 - tel. 293?^
KINO P* A.
obl javlja nov zanimiv spored za prihodnji teden: Samo dancS v nedeljo z začetkom ob 16. uri
' Ul 1	0
Umiranfe ob zori
V ponedeljek in torek
Preveč soprogo?
V sredo in četrtek pa
V soboto
Ljubeznivi falot V e I i k i v a I Č e K
irf* nh 1JL uri.
J10'
Ob delavnikih se pričnejo predstave ob 18. uri. OGLEJTE SI JIH!	OGLEJTE	SI
'pd/minslcD’
ob 2°-
priredi Planinsko društvo v Trstu v SOBOTO 29. t. m. v dvorani prosvetnega društva «S. Škamperle* pri Sv. Iva^e. Za smeh in dobro voljo bo poskrbelo. Slovensko narodno 8 ,a dališče za Trst in Primorje. Nastopilo bo s šaloigro, skr c ^ šaljivimi prizori. Po sporedu bo ples, arečolov in loterija ,g branimi dobitki. — Vabila dobite v pcned:ljek, torek in od 19.30 do21. ure na sedežu Planinskega društva,
TRG PONTEROSSO štev. 6-II. nadstropje.
HOniZORCII C0STIIN1C« in
RRCMARIIV Trsta in nknlicn zadruqa z. [
ul. Caccia 3-1
TRST
ul. Caccia
3-1
Ima na zalogi več vagonov
BELEGA IN ČRNEGA ISTRSKEGA V NA
po zelo ugodni ceni z možnostjo neposredne na
GOSTILNIČARJI IN KRČMARJI, VPIŠITE S® V NAŠ KONZORCIJ IN OBRAČATE SE NAN’
bave
Tvrdka BRICIVAN - Gori^
Zalogu najboljših briških vin,
ULICA CROCE 4 'vermuta in vsakovrstnih likerjev! $E