Zasedo nje v _ondonu Včeraj se je v Lond#nu začele prvo zasedanje glavne skup šr a organizacije Združenih nar©, cv, Poleg delegatov so prisestVev:.-. Ir s t gostje Javni delavci in visoke osebnosti, ki sc bili na'prenapolnje¬ nih galerijah. Skupščine je ctvoril zač.sni predseunrk Pripravljalne a misije, zastopnik Kolumbije dr,Angel Zuiere* Bato je ■ .govoril min. prečiš.At ulee, ki se je zahvalil pxipx< vljaluj. komisiji za njeno dele* V svojem _.ovoru je ometal tuai govor Kralja Jurija VI. ki ga je imel ■ na državnem banketu, v kat.iem je kr lj pouaaril živijenski značaj vprašanj, ki jih je treb rešiti. Angleži boclo 3 svoje strani dopri« nesli vse, da bo prva skupščina Združenih nerouov d»se u la popolen uspeh. attlee je pouaaril, na uživajo načela j.n cilji Org.Zuruženih narcaov podporo britanske vhae i* vsega britanskega ljuustva« -ej. 1 .je, da se morajo koristi poedineev podvreči obči blaginji, da se bo« don ohranili pogoji za mir. Str ml jetija Org.Zuruženih narodov morajo postati okvir zunanje politike vsake države. Človeštvo gre v novo dobo in pri tem morajo pomagati vse narodnosti in vsi ljudje. Zavarovati se morajo osnove občega prava, pravice in svobcaa poeain« ca v vsaki državi. “Držati se moramo izjave, ni jo je dal po prvi svetoval vojni ruski zun.minister, da je namreč mir nedeljiv,"tako je izvajal Attlee dalje." Pregled uogodkov po prvi svetovni vojni kaže pomanjkljivosti, ker so ni preprečile japonskih pustolovščin na Da1jnem v vzhodu in na« padalnega aelovanja fašizma in nacizma* ' -Vsi smo prišli na skupšči« no z dobro v oljk in oaloceni, da delamo, čeprav nekateri pesimisti dvomijo v uspeh. Če je Zveza narodov ..aletela na neuspeh, ni s tam rečeno, da bo tuni Org * Združenih naroaoV. Mi moramo in bomo uspeli. Osebno imam globoko zaupanje v uspeh V novi organizaciji je na« rodov, med kat.rimi so tudi. Zuružene države in Sovjetska Zveza. Tako je svet združen, liot še nikdar prej v Zgodovini. - Naš Končni cilj ni samo, da preprečimo vojsko, ampak da zgradimo nov svet, v kat ram bo zajamčena varnost, svoboda,, piavica in moralni zakon. Pravica mora biti' močnejša od sile. *’ Po nttlleejevom govoru, je spregovoril dr*. Angel Zule ta in nato so prešli k volitvam predsednika. Stavljena sta bila dva predloga. Puški delegat Gremykov je predlagal norveškega zun.ministra.E druge strani pa je bil predlagan- belgijski^ zun.mm. Spaa«K, ki je bil n-.to z 28 proti 2č glasovom izvoljen Zu predsednika. BOLGARI JA. Bolgarska vlada je na« prosila Moskvo za sodelovanje pri pogajanjih za sestavo vlad- na širši podlagi, ki bi bila priznana tuai od Amerike in Anglij e.Kmečka in socisl-uomokratska stranka sta odklonili večino pr dingov domovin« s ko fronte in sta st vili proti® predlogo. Pol..g demokratičnih svo« boščin Zbhtovjo tudi razpustit ..v sedanjega parlamenta In spremembo 7 notranjem in prav sodnem mini« strstvu v korist drugih politič« nih.strank in po določitvi no v egu 'Volilnega zuk -na Izvedbo novih, svobodnih volitev,- Bolgarski min. predsednik sl je včeraj vrnil iz •Moskv , kjer s. je posvetoval S Stalinom in iniolotovcm o razširit« vi vl_.de, Razgovori so potekali v prisrčnem duhu. - LONDON«Vodja sovj.delegacije VišinsKi še ni prišel v London. Mudi se še v Sofiji f kj r nadalju« je razgovore v smislu nasvetov mo« kovske kani' ero n« e • Sovje tsko dolegeicijo voui začasno poslanik pri amerišni vladi- Gromykov. Vi« sinski bo prispel v kratkem, KAKŠNA BO BODOČA ŠPAN ? O; J-* j is Aj&i Xvj tako-le orisal tam. . ii 1 jJ? J- s ■“ ljudje bodo spoštov.. ni in b . c uuobreid od kralja: m tak;. Neki vidnejši španski monarhist j gram bodoče španske monarhijo s 1. ^Vzpostavitev države, v kateri bodo vladajoči in vladani podrejeni zakonom, ki zakonodajne skupščine, ki jo bo nrod izvolil. 2. Monarhija bo katoliška, toda Cerkev bo ločena od aržave da ne bo nikdo oviran pri izvrševanju svojih verskih dolžnosti. 3* Razlastitev velikih posestnikov in izvedba pravične agrarne reforme po znanstvenih načelih. 4. Odprave starih predpravic plemstva in nova ureditev na podla® gi zaslug za narod. 5* Uresničenje gesla” duhovniki nazaj v cerkev” in "vojaki v ka= sarne”. Govornik je nato dejal, da bo uresničenje teh načel ustvarilo potrebne predpogoje za mirno življenje v Spariji. Don Juan se ne bo nikdar pogajal s Francom za kompromis. Veliko število španskih repufe« likancev in monarhistov je mnenj,.., da je monarhija edina politična rešitev, ki bo odvrnila novo še strašnejšo državljansko vojno. Vest, da se bo Don Juan podal na Portugalsko, kjer se bo udele« žil dne 12*januarju 1946 pogajanj za zopetne uvedbo monarhije v Špani« ji, je povzročila, da so vsi levičarsko usmerjeni krogi španskega podtalnega gibanja napeli vso sile, da bi okrepili svojo fronto za morebitno merjenje moči in da bi dali Giralovi vladi trdno oporo. Španska vlada Don Juana na potovanju ne bo ovirala. Dobil je, ao« valjenje, da na poti.v Idsabono preleti Španijo in da sa tudi med potjo v Španiji preskrbi z gorivom, če bo potrebno. Tako je izjavil španski zun.minister. V BELGIJI se bodo vršile dno 17* marca splošne volitve. Na va¬ litvah se. bo rešilo tudi vprašanje republiko ali monarhije med komu« nisti in v koto liki.- Novi parlament se bo sešel 6. marca. •E5ZIJ O J je prišlo v A VLADA je objavila, da mestu Kasvin, ki loži mod pokrajino Aserbejdžan in glav« nim mestom Teheranom, do bojev med ljudsko stranko in demokrati. lavska zveza poroča, da je bila v pokrajinah Patras in Korfu progla« šena splošna stavke. T di v Atenah so se po kratkem prešleoku začele nevc stavke. - Judovski rodijo ja v« Ijc, da bo(i.o vsi Judje v Palestini stopili v enotedensko stavke v pro« test proti ukinitvi prišel jev arija Judov v Palestino,V« Tucii v Madžar® ski se širi val stavk, ki jih.po¬ vzroča vedno slabši položaj v pre® hrani. Prehrano delavstva pomeni sedaj za Madžarsko najtežje vpraša« KITAJSKA. S včerajšnjim dnem so prenehale sovražnosti med osrednjo nje, kit,vlado in komunisti. S tem se je - TA _ TT e., TTT „ „ ~ , ; . , . končala državljanska vojska na Ki« NA DUNAJU se vrše ti go vinska pc tajskem. ° ° gajanja med Avstrijo m Italijo. 35 DRŽAV BO NA KONKURENCI 9.5. nči ? pr °' teklu ' m = 1946 odločalo o bivših italijanskih 1 " 11 preko OuO^locitoV In nemških kolonijah. Sovjetska zahteva po Tripolitaniji, je vzbu« dila v Južno-aMški zvezi veliko zanimanje• zakona. PO VSEM SVETU STAVKE,V USA stav« kaj c rodijski,telefonski in telo® graf ski delavc . Dos e da j je že. oko« li 200.000 sta/kujočih. Zahtevajo povišanje plač za povprečno 6 do® larjev na teden.-Grška splošna de® RJUHA Z M0N0GRAM0M A sa: nahaja že od 1 .oec.194 5 v bar, XXXI/7* Prinesena je bila Iz dvorane.Kdor jo pogreša, naj se oglasi! VSI, ki še niso vrnili iz muhi« nje XIV izposojenih ponev, naj jih takoj vrnejo, sicer jih bo zasledoval:. hinje, policija. Vodstvo ku=