^tčAdcL
ZELEZAR
LETO XXVII JUNIJ
GLASILO DELAVCEV ŽELEZARNE STORE
Zboroval je DIATI
Izvozni koluti
Strategija, razvoj in raziskave
Analiza stanja in pogled v prihodnost
Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav je imelo svojo XV. redno delovno in volilno konferenco.
Ob otvoritvi je prisotne člane in goste pozdravil predsednik društva Ferdo Haler in v vsojem poročilu najprej orisal razvoj dogodkov v združevanju zahodne Evrope, ki sloni na inovativnem razvoju, visoki kakovostni stopnji proizvodnje in prosti tržni konkurenci z upoštevanjem varstva narave in stalnem rastu življenjskega standarda.
Tudi naše želje so pridružiti se razviti Evropi, vendar pa imamo s tako osiromašenim gospodarstvom, skromnim razvojnim dinarjem, odlivom sredstev in nacionalnimi razprtijami le slabe izglede.
Da bi se naše gospodarstvo regeneriralo, je potrebna dobro načrtovana gospodarska politika, normalizacija tržišča in močne finančne injekcije tudi tujega kapitala.
Vzpodbuditi je treba inovacijske razvojne procese v vseh sredinah in na vseh ravneh, omogočiti vračanje strokovnjakov v gospodarstvo in proizvodnjo ter izvajati učinkovito izobraževalno politiko in kontinuirano izobraževanje zaposlenih.
DIATI Železarne Štore je v času tega mandata doživljal dinamična in delovna obdobja.
Organizirano je bilo več poučnih ekskurzij in strokovnih predavanj na teme razvoja in inovativnosti, uspešno smo pripravili regijsko razstavo inovacij, sodelovali smo na razstavi inovacij RAST YU 89, kjer smo prejeli srebrno plaketo. Sodelovali smo v pripravi in izboru za »Inovator Celje 89«, kjer so bili med nagrajenci tudi naši inovatorji.
Sodelujemo v Zvezi DIATI Slovenije, udeležili pa smo se tudi II. kongresa inovatorjev Jugoslavije.
Člani DIATI smo sodelovali v procesu razvoja podjetja in v izvajanju investicijske dejavnosti.
Aktivno smo sodelovali pri spremembi Pravilnika, predvsem za postopke sprejemanja in vrednotenja inovacij. V ta sklop sodi tudi podelitev nagrad avtorjem najboljših inovacij.
Čeprav število inovacijskih predlogov ni posebej pomembno,
ampak njihova kvaliteta, vseeno s tako nizkim številom nismo zadovoljni.
Ža tako stanje je tudi nekaj objektivnih vzrokov: reorganizacija podjetja, pomanjkanje sredstev za inventivni razvoj in investicije, majhne stimulativne vzpodbude avtorjem idr.
Finančna sredstva za delo društva sicer niso ravno obilna, vendar se je z njimi gospodarno ravnalo.
Pozitivni saldo, ki ga prenašamo v leto 1990, naj se nameni za redno delo društva in za sofinanciranje posodobitve poslovanja Službe za inovacije.
Iz drugih poročil, ki so sledila, je razvidno, da je bil upad inovacijskih predlogov v lanskem letu 44 %; za izboljšanje stanja so bili že sprejeti nekateri ukrepi (nov Pravilnik), nekateri pa še bodo.
Društvo je konec leta izkazalo pozitivno bilančno stanje okoli 38 tisoč K din, kar se bo po potrebi preneslo na žiro račun za poravnavo nastalih stroškov.
Medobčinska razstava inovacij v Štorah je bila dobro izvedena, na njej je sodelovalo 47 razstavljalcev s prek 140 razstavnimi eksponati. Obisk razstave pa ni bil najboljši, na kar je vplivala odmaknjenost od Celja, skromna propagandna in neugoden čas razstave.
Ob razstavi so bile tudi nekatere spremljajoče prireditve: predavanje dr. Matjaža Muleja, posvet o razvoju inventivne dejavnosti, seja Zveze DIATI Slovenije idr.
V diskusiji je predsednik DLT Alojz Pišek pohvalno ocenil sodelovanje med strokovnimi društvi. Izpostavil je problem odhajanja predvsem mladih strokovnjakov iz podjetja, zaradi nizkih OD - v neproizvodnih dejavnostih so bolje plačani, s tem pa izgubljamo tudi inovativne in kreativne ljudi. Predlagal je še nadaljnje sodelovanje društev-predvsem pri ekskurzijah, ki zahtevajo večja finančna sredstva. »Dobri rezultati v proizvodnji so osnovni pogoj za preživetje podjetja,« je poudaril direktor razvoja Boris Marolt, »mnogo truda, inovativnosti in iznajdljivosti pa zahteva zagotavljanje zuna-
(Nadaljevanje na 2. strani)
1.	Uvod
O kvaliteti in učinkih razvojnega dela ter o programih prestrukturiranja v Železarni Štore lahko govorimo na več načinov. Pri tem bi nam moral biti znan tudi namen kakršnegakoli ocenjevanja. Če upoštevamo opozorilo znanega državnika: »Če se boste prepirali o preteklosti, boste ogrozili svojo sedanjost in uničili bodočnost,« je seveda edini razlog obravnavanja vprašanj razvoja lahko naša skupna skrb, da bomo v podjetju vzpostavljali in zagotavljali pogoje za uspešno poslovanje in s tem ugodno vplivali na gmotni in socialni položaj zaposlenih.
Ob tem takoj naletimo na težavo, kako in na podlagi kakšnih kriterijev bomo ocenjevali doseženo in napovedovali perspektive. V bistvu gre za potreben preobrat v načinu dela in razmišljanja, saj smo se doslej največkrat zadovoljevali s primerjanjem načrtovanega z doseženim, danes in za prihodnost pa bodo izključno merilo le učinki.
Da to niso enostavna vprašanja, naj pojasnim s tem, da se z navedeno politiko ukvarja tudi novi zakon o raziskovalni dejavnosti, ki je bil v Sloveniji dan kot zadolžitev ob sprejetju amandmajev^-lc Ustavi SRS dne 27. 9. 1989. Pri ugotovitvi, da je Republiška raziskovalna skupnost poskušala s svojimi organi doslej delovati znotraj rigidnega in zapletenega sistema tako, da rešitve in iskanja niso bili v nasprotju s predpisi in sistemom in so istočasno vendarle omogočili efikas-nost, so bile postavljene naslednje teze:
1.	teza: sprehod iz dosedanjega na nov sistem ne sme povzročiti nepotrebnih motenj, osnovan mora biti na analizi obstoječega stanja, spremembe pa morajo biti strokovno utemeljene in demokratično verificirane;
2.	teza: pri uveljavljanju sprememb na področju RR dejavnosti moramo upoštevati njene temeljne značilnosti;
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zboroval je DIATI
(Nadaljevanje s 1. strani)
njih pogojev, pridobivanje sredstev, iskanje novih trgov, predvsem zunaj. Za prodor na zahodna tržišča bo potrebno dosegati trajno predpisano kvaliteto in konkurenčno ceno, pri čemer naj tudi inovacije prispevajo svoj delež.«
Predsednik Zveze DIATI Slovenije dr. Matjaž Mulej je pozdravil vse navzoče in pohvalil naše društvo kot enega najboljših v Sloveniji. Omenil je, da se ZDIATI Slovenije ukvarja poleg osnovne dejavnosti tudi s trženjem in posredovanjem inovacij v širšem krogu.
V zadnjem času tudi večkrat posreduje pri IS Republike in Federacije za boljše pogoje gospodarjenja, kijih naj dobi gospodarska dejavnost in izvozniki.
Omenil je, da je bil II. kongres inovatorjev Jugoslavije usmerjen v podkrepitev izhoda iz gospodarske in družbene krize. Težišče obravnav je bilo usmerjeno na normativne, ekonomske in izobraževalne vidike, ki naj prispevajo za prehod v inovativno družbo.
3.	teza: dosedanja oblika organiziranosti je imela dobre in slabe strani;
4.	teza: področje RR dejavnosti moramo sistematsko urediti - znaten del vprašanja, kaj moramo doseči na področju RR dejavnosti, se poenostavi na vprašanji: »Kaj moramo storiti (kaj potrebujemo), da bomo lahko črpali iz svetovne zakladnice znanja, jo po naših možnostih polnili in tako ustvarjeno znanje preko ljudi z ustrezno kvalifikacijo tvorno prenašali v aplikativne in razvojne naloge v gospodarstvu in v celotni družbi.«
2.	Analiza stanja razvojno raziskovalnega dela
Stanje je posledica minulega obdobja, ki ga obravnavamo. Vzeli bomo zadnje srednjeročno obdobje let 1986 do 1990. Takoj naj navedem, da se panoga črne metalurgije že 11 let vseskozi nahaja pod kontrolo prodajnih cen. Ta podatek samo na prvi pogled nima zveze z razvojnim delom, žal pa se da s podatki dokazovati, da temu ni tako.
Formalno gledano imamo za izdelavo ocene preteklih let na razpolago dovolj dokumentov, ki so bili tudi vsi na vse potrebne načine verificirani. Imamo Srednjeročni plan Železarne Štore za obdobje 1986-1990 (junij 1986), Dolgoročni plan Železarne Štore za obdobje 1986-2000 (junij 1987), letne Gospodarske načrte in seveda tudi Zaključne račune za vsa pretekla leta. Ti dokumenti v Železarni Štore so in ni potrebe, da bi ponavljali že ugotovljene ocene. Dejstvo je, da
Poudaril je, da mora inovativnost postati kultura družbe; prav zdaj pa je potrebno mnogo inovativnosti, ko gre za rešitev slovenskega gospodarstva, ki je na robu zloma.
Podeljene so bile nagrade avtor-jem:
-	z »INOVATOR LETA« so bili nagrajeni: JOŽE VODEB, ing., PETER JEVŠNIK, JOŽE ZAPUŠEK in BOJAN SEDLAR;
-	za »MNOŽIČNI INOVATOR« -ALOJZ KOROŠEC;
Sindikat Železarne Štore pa je podelil nagrado:
-	za »INOVACIJO ZA HUMANIZACIJO DELA«, prejel jo je ZDRAVKO ROMIH.
Nagrada za »NAJBOLJŠO INOVACIJO IZ NETEHNIČNEGA PODROČJA« ni bila podeljena, ker ni bilo primernih inovacijskih predlogov iz tega področja.
NAGRAJENCEM ISKRENE ČESTITKE!
smo pretekla leta delali v bistveno slabših pogojih kot naša panoga v drugih državah, daje kontrola cen povzročila odliv akumulacije in, da smo doseženo uspeli realizirati ob velikih naporih in tudi odrekanjih za ceno našega nadaljnjega obstoja in ohranjanja minimalnih pogojev za nadaljnji razvoj.
Da smo se tega zavedali in družbeno skupnost tudi vedno znova na to opozarjali, kaže skrb, ki smo jo v preteklih letih v Železarni Štore in v SOZD SŽ posvečali vprašanjem razvoja.
Junija leta 1986 smo kot SOZD Slovenske železarne v Topolšici organizirali posvetovanje o »Razvoju Slovenskih železarn«. V juniju leta 1988 smo imeli na Brdu pri Kranju razpravo o »Položaju in razvoju Slovenskih železarn«, skupno s predstavniki slovenske vlade in bank. V oktobru leta 1988 smo poslovodni delavci Slovenskih železarn v Portorožu postavili program: »Optimizacija dolgoročnega razvoja proizvodnje in vroče predelave jekla v Slovenskih železarnah.«
Slednji je bil tudi osnova za oblikovanje projektne naloge za študijo, ki smo jo leta 1989 opravili skupno s konzultantsko firmo Mc-Kinsey »Analiza rentabilnosti Slovenskih železarn«.
Ostalih manifestacij, pobud, sestankov, razgovorov itd. ne omenjam.
Ce se pri ocenjevanju preteklega obdobja ne zadovoljimo le s primerjavo med načrtovanim in doseženim in iščemo rezultate, naj spomnimo tudi na dogodke pre-
teklih let, o katerih že imamo sprejete ocene in so seveda bistveno vplivali na našo uspešnost.
Na osnovi vseh navedb in dokumentov je ocena vsekakor možna. S potrebno mero poznavanja problematike in objektivnosti je ta naslednja:
- Glede na pogoje in možnosti ter glede na vložena sredstva je bilo na področju razvoja in raziskav v Železarni Štore narejeno veliko, a žal ne dovolj in ne tudi vse tisto, kar so uspeli pri konkurenci (podatki iz študije McKinsey pričajo o tem dovolj dokumentirano).
Ne glede na to oceno ugotavljamo, da imamo v Železarni Štore zaradi cele vrste dosežkov na področjih raziskav, razvoja in investicij, številne komparativne prednosti pred konkurenco naših železarn in trdimo, da je tudi naše zaostajanje v primerjavi s panogo črne metalurgije v razvitem svetu relativno manjše od razvojnega zaostajanja naših podjetij v drugih panogah, ki so in še veljajo za paradne konje slovenskega gospodarstva (elektronika, računalništvo, strojegradnja...).
V primerjavi z ostalim smo najbolj zaostali pri optimiranju porabe energetskih medijev in na področju ekologije. Vemo tudi, da smo privzeli in obdržali subjektivno neučinkovitost na področju RR dejavnosti, s čemer mislimo na obseg dela, kvaliteto, rezultate in učinke dela raziskovalcev in razvojnikov v primerjavi z RR dejavnostjo v naši panogi v svetu.
3.	Strategija, razvoj, raziskave
Imamo vsaj dva velika razloga, ki nam nalagata, da ponovno preverimo naše kratkoročne in predvsem dolgoročne cilje in načine ter poti za njihovo uresničevanje.
Prvi razlog je situacija, v katero smo zašli zaradi neracionalnosti in nelogičnosti delovanja politično-gospodarskega sistema: cene, finančna nedisciplina, nedelovanje trga, bojkot, neusklajenost razvoja panog itd.
Drugi razlog je v dejstvu, da mora železarstvo pri nas preboleti posledice strukturnih sprememb razvitega sveta, ki so za tradicionalno industrijsko panogo, kot je to črna metalurgija, lahko tudi neozdravljive.
Največja nevarnost je v tem, da nas čas prehiti, za kar sta lahko spet najmanj dva vzroka: prvi je, da za jeklarstvo ni značilen hiter razvoj, kot je to npr. v elektroniki, računalništvu ipd. V javnosti se kaj hitro ustvari poenostavljeno mnenje, daje obljubljena dežela tehnologije in rasti samo v svetu malih in modernih podjetij, ki z visoko kvalificiranimi in samozavestnimi delavci izdelujejo nove in zahtevne proizvode, medtem ko tradicionalna industrija stagnira v zbirokratiziranih tovarnah z zastarelo proizvodnjo, ki je ne rabimo več. Zato nas ne sme čuditi, da tudi v Sloveniji večkrat slišimo mnenje, da ta ni prostor za črno metalurgijo.
Drugi vzrok je nevarnost, da se stara, tradicionalna panoga začne
res starati. To se zgodi predvsem tam, kjer industrije, ki so bile v preteklosti dolgo uspešne, postanejo nesposobne za dojemanje sprememb ali celo neuspehov. Na takih področjih se ustvarijo centri moči, ki obvladujejo gospodarstvo in družbo in onemogočajo iniciative po radikalnejših premikih v druge smeri, kar bi prineslo tudi prerazporeditev dosedanjih razmerij. S starostjo se zmanjša možnost uspešnih inovacij, administrativne funkcije prerastejo podjetniške, vsa organizacija se usmeri samo v proizvodno učinkovitost.
Že samo eden od navedenih razlogov predstavlja v našem primeru zelo težko nalogo, žal pa moramo obravnavati oba.
V	Železarni Štore se po letu 1987 intenzivneje ukvarjamo z vprašanjem strateškega razvoja in učinkovitega poslovanja. Imeli smo težko nesrečo in velike havarije, ki so zahtevale učinkovito delovanje in odločno ukrepanje. Seveda smo se ukvarjali tudi z vprašanjem, kako ustvariti tako klimo v podjetju, da bodo ljudje vodstvu zaupali tudi v težkih časih, ko je izredno zahtevno najti način motiviranja. Izvršili smo reorganizacijo, ki omogoča komuniciranje med ljudmi, z manj nivoji odločanja in z decentralizacijo funkcij.
V	vsem navedenem obdobju smo poskušali postopati metodološko tako, da smo se na vse dogodke odzivali istočasno z vsemi možnimi in potrebnimi spremembami: varčevanje, evolucijske spremembe in tudi revolucionarne spremembe.
Varčevanje kot ukrep uporabljamo občasno in vzporedno z ostalimi, da ne bi prizadeli dejavnosti, ki so ključne za dolgoročno uspešnost: razvoj, raziskavo trga, potovanja itd.
Nova organiziranost, modernizacije v obstoječi tehnologiji, novi izdelki, izobraževanje in usposabljanje kadrov, informacijski sistem itd. so že izvršene evolucijske spremembe. Po vsakokratnih težavah v letih 1987 in 1989 smo kratkoročno porabili vire, da bi si povrnili možnosti za prihodnost. Novi razlogi so nas privedli v položaj, ko smo morali poseči po revolucionarnih spremembah. Študija McKinsey je del tovrstnih prizadevanj. Nujno potrebne spremembe, ki so pred nami, nas lahko popeljejo iz krize.
Dosedanji posegi pri razreševanju so bili usmerjeni predvsem v delovanje in učinkovanje. Če smo hoteli doseči boljše učinke, smo morali pripraviti in izvesti programe izobraževanja in učenja, da bi lahko dosegli najoptimalnejšo metodo odzivanja na okolje, to je sistemsko načrtovanje strateškega vodenja, ki bo združilo celovito načrtovanje in izvajanje odzivov.
Odločili in dogovorili smo se za nekatere principe vodenja in delovanja in odstopanja od dosedanje prakse. V precejšnjem delu je to tudi možno le zaradi že sprejetih zakonskih osnov. Poudarjamo
Strategija, razvoj in raziskave
(Nadaljevanje s 1. strani)
Strategija, razvoj in raziskave
(Nadaljevanje z 2. strani)
učinkovitost namesto prerazdelitve, realnejša je socialna nota, mobilnost ima prednost pred poudarjanjem okolja oz. družbeno-politič-nega sistema, posebej sindikat in delavski svet dobivata drugačno vlogo in mesto itd.
Pomembno je navesti tudi to, da zasledujemo dve strategiji: ena se nanaša na naše osnovne dejavnosti in njihovo konkurenčno sposobnost obstoja na tržišču. Pri tej je poudarek stroškovno-evolucijski, pri drugi pa lahko govorimo o diferenciaciji proizvodov in novih programih, pri čemer mislimo na take programe, ki bi pomenili postavitev možnosti za nastanek vsakršnih novih podjetij s tako strukturo, ki zagotavlja ustrezno razmerje proizvodnje, industrije, obrti in storitev. Pri tem ne pozabljamo na časovni faktor kot pogoj za preživetje. Stroški osvajanja novih proizvodov in programov so vse višji, življenjski cikli pa povprečno krajši od dvakratne dolžine časa osvajanja. Prepričani smo, da bo v prihodnje predvsem čas izločilni faktor, ne pa sama kvaliteta rešitev, odločitev in delovanja.
O dokončnih strateških odločitvah, o ciljih in opcijah našega razvoja za sedaj vendar še ne moremo govoriti, čeprav verjetno prav letos lahko pričakujemo najpomembnejše odločitve o nadaljnjem razvoju Železarne Štore in črne metalurgije v Sloveniji in Jugoslaviji.
Zaradi izstopa Železarne Ravne iz sistema Slovenskih železarn moramo revidirati razvojne opcije iz študije McKinseya. Do meseca maja bodo znane tudi ugotovitve firme British Steel Consultants o jugoslovanskem železarstvu. O nadaljnjih poteh in razvoju nacionalnega gospodarstva pa bodo po svoje odločala tudi vprašanja in dileme, ki se odpirajo z demokratizacijo naše družbe in se ob volitvah izpostavljajo večkrat tudi neracionalno.
Kljub številnim še odprtim vprašanjem v Železarni Štore ne ostajamo brez programskih usmeritev. Te lahko postavljamo na osnovi podatkov in znanjih dejstev ter na realnih pričakovanjih. Naša naloga je že znana predvsem na področjih, ki niso direktno vezana na proizvodnjo in predelavo jekla in ni nobenega razloga, da na teh področjih ne bi imeli definiranih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev.
Eno od pravil dobrega poslovodenja še vedno ostaja planiranje in ta plan mora biti zapisan. Če ga imenujemo gospodarski načrt, seveda s tem ne mislimo na plan želja in potreb, pač pa s tem mislimo na dokument, ki bo operativno pomagal pri usmerjanju za doseganje ciljev uspešnega poslovanja in poslovodstvu kot merilo za ocenjevanje pričakovane uspešnost ali pa tudi neuspešnosti. Gospodarski načrt je torej v bistvenem delu tudi operacionalizacija kratkoročnih in dolgoročnih ciljev naše strategije.
3.1.	CILJI NAŠEGA RAZVOJA IN RAZISKAV
3.1.1.	Priprava dokumentov in dokumentacije ter strokovnih usposobitev za skupno opredeljene potrebne strukturne spremembe v proizvodnji in predelavi jekla:
-	modernizacija jeklarne,
-	programske opredelitve v va-ljarstvu,
-	posodobitve v valjarstvu,
-	racionalizacija rabe energetskih medijev,
-	urejanje vprašanj ekologije.
3.1.2.	Tehnološka posodobitev pri proizvodnji valjev:
-	realizacija projekta centrifugalnega litja valjev,
-	programska opredelitev proizvodnje metalurške in strojne litine,
-	postavitev baze tehnoloških podatkov za obdelavo valjev,
-	posodobitev obdelave valjev.
3.1.3.	Pri proizvodnji v PTE litina želimo doseči vse postavljene robne pogoje, ki so opredeljeni za doseganje poslovne uspešnosti te proizvodnje.
3.1.4.	Nadaljnja diferenciacija proizvodov in realizacija novih programov v PTE industrijska oprema.
Vsa štiri področja so v večjem delu že kvantificirana z izdelanimi programi, študijami, analizami in projekti ter tudi ovrednotena v planu investicij oz. modernizacij z amortizacijskimi zamenjavami in se bodo v letu 1990 v večjem delu le začela in nadaljevala še v naslednjih letih.
3.1.5.	Realizacija operativnih izboljšav na področjih: zagotavljanja kvalitete, stroškov in racionalne rabe energije, produktivnosti in vzdrževanja.
Za področje proizvodnje in predelave jekla so tudi tu cilji številčno opredeljeni v študiji McKin-sey, na podoben oz. enak način jih lahko določimo tudi za vse ostale PTE.
3.1.5.1.	Sistem zagotavljajo, kvalitete
Cilj - realno znižanje reklamacij je lahko posledica sistema zagotavljanja kvalitete, ki pomeni tudi zmanjšanje obsega proizvodnje slabe kvalitete in s tem povečanje prihodka ob enakih stroških. To bomo dosegli z naslednjimi opredelitvami:
-	s poslovnimi opredelitvami vodstva podjetja glede vzpostavljanja sistema za zagotavljanje kvalitete,
-	s skupno in individualno odgovornostjo za kakovost vseh, ki so povezani z nastajanjem proizvoda,
-	s kvalitativno in kvantitativno obdelavo tehnoloških problemov pred in med proizvodnjo,
-	s koncentracijo akcij na slabe točke v proizvodnji,
-	s povratnimi informacijami o kakovosti s strani naših kupcev,
-	s spoštovanjem standardov kvalitete in pogodbenih obveznosti kvalitete v končni kontroli,
-	z ustvarjanjem pogojev: oprema in postopki za kakovostno definiranje kvalitete,
-	s sprejemanjem standardov ISO 9000 - 9004.
Vse navedeno lahko opredelimo kot projekt, ki se v PTE jeklo že izvaja.
3.1.5.2.	Stroški in racionalna raba energije
K zmanjšanju stroškov in racionalni rabi energetskih medijev bomo lahko na osnovi nekaterih že pripravljenih programov bistveno prispevali z modernizacijami v tehnologiji, opremljenosti in metodah dela, kar je ovrednoteno in opredeljeno v planu amortizacijskih zamenjav oz. velikih popravil. Z uporabo organizacijskih pristopov v nabavi lahko še nadalje zmanjšujemo negativen efekt Škarij med stroški za proizvodnjo in prodajno ceno naše proizvodnje.
Oboje neposredno vpliva na nivo stroškov in tudi na zmanjševanje specifične porabe na enoto proizvoda.
3.1.5.3.	Produktivnost
Cilj je postopno doseganje normativov , ki jih poznajo podobni sistemi, kot je naš, v državah Zahodne Evrope, s katerimi želimo v konkurenčni boj. Produktivnost sama za sebe je posledica izvajanja vsega razvoja.
3.1.5.4.	Vzdrževanje
Namen operativnih izboljšav je optimirati efektivne proizvodne čase delovnih priprav in naprav, zmanjšati pripravljalno-zaključne čase in poiskati dodatna dela, kar lahko dosežemo z naslednjim:
-	skrajšanje časov za planirano vzdrževanje,
-	izboljšanje učinkov preventivnega oz. prediktivnega vzdrževanja,
-	zmanjšanje odstotka zastojev,
-	povečanje produktivnosti in kvalitete dela,
-	izboljšanje strukture zaposlenih in usposabljanje ter izobraževanje,
-	posodobitev opreme in metod dela,
-	pridobitev dodatnih del: izdelava tehnoloških pripomočkov in orodij, izvajanje investicijskih del in eksterne usluge.
3.1.6.	Organizacijski razvoj
Tudi v letu 1990 se bomo še ukvarjali z vprašanjem optimalne strukture organizacije Železarne Štore in skupnega podjetja Slovenske železarne. S tem je povezano vprašanje, kako naj se v našem razmeroma velikem podjetju spopademo s podjetniško fleksibilnostjo. Iz teorije nam je znano, daje za določene panoge velikost organizacije sicer potrebna za doseganje konkurenčnosti proti tekmecem, vendar velika podjetja poskušajo delovati kot mala, in sicer tudi tako, da se najprej reorganizirajo v decentralizirane poslovne enote, pozneje pa pri novih programih poskrbi-
jo za ustanavljanje in razvoj novih podjetij.
Tu gre končno tudi za iskanje rešitev, kako prezaposliti tehnološke presežke delovne sile, ki so v bistvu stalen problem prenove in modernizacij večjih sistemov.
Dileme veliko ali malo v bistvu ni, kar vidimo izven naših meja, kjer gre za optimalna strukturiranja podjetij, tako velikih in malih, ki se naslanjajo druga na drugo.
Na zgornje ugotovitve so vezana vprašanja naše bodoče organizacijske strukture, pri čemer mislimo na naslednje:
-	organiziranost proizvodnje in predelave jekla,
-	organiziranost ostalih PTE,
-	organiziranost storitev in spremljajočih dejavnosti, ki so direktno vezane na posamezne proizvodne programe,
-	organiziranost centralnih spremljajočih dejavnosti v skupnih in tehničnih službah,
-	ustanavljanje novih podjetij in družb: proizvodnja hrane, hidros-tatika, hidravlična litina, storitvene dejavnosti itd.
3.1.7.	Realizacija programa raziskovalnih nalog, ki bodo začete ali nadaljevane v letu 1990.
Proizvodnja in predelava jekla
Pri raziskovalnih nalogah, ki jih opravljamo v sodelovanju z Metalurškim inštitutom, so zaradi izstopa Železarne Ravne nastale razmere, ki jih je treba ponovno proučiti, ko gre za prenos znanja in podatkov, posebej ko gre za nove programe v smislu kvalitete in nove proizvode. Za leto 1990 smo programsko opredelili naslednje raziskovalne naloge:
3.1.7.1.	PTE jeklo
1.	Razvoj srednjeogličnega jekla za kontrolirano kovanje - II. del
2. Optimizacija razžveplanja med	prebodom,	modifikacija
vključkov in mikrolegiranje
3.	Škajanje jekla
4.	Termodinamika niklovih zlitin
5.	URP C2-2556 procesi in reakcije v staljenih kovinah in žlindrah
6.	Izkoriščanje sekundarnih surovin pri proizvodnji jekla
7.	Raziskava uporabnosti različnih materialov za vlečna orodja pri hladni predelavi - II. del
8.	Uvajanje programskega paketa DOX 1 v redno proizvodnjo v jeklarni Štore
9.	Vroča predelava jekla za hladno vlečenje
11.	Sinteza superzlitine vrste ni-monic iz atomiziranega prahu
12.	Zagotavljanje kvalitete konti litin gredic z optimizacijo ulivanja
13.	Gradnja informacijskega sistema za izračun kalibrskih vrst
14.	Študij procesov na površini kovin med plastično deformacijo
15.	Programska oprema za plane valjanja na laut-trio valjalnem stroju
16.	Določitev specifične prevodnosti in specifične električne uporabnosti rafinacijskih žlinder s povečanim deležem TiCh za električ-
Strategija, razvoj i
(Nadaljevanje s 3. strani)
no pretaljevanje posebnih vrst jekel pod žlindro
17.	Temperaturna utrujenost jekel
18.	Kinetika prehoda plinov iz forme vjekleno litino pri postopku Croning
19.	Pregled in ocena stanja na področju žlinder pri procesih po-novčne metalurgije.
20.	Preiskava potisne peči v valjarni debele pločevine
21.	Vpliv Al in N na strjevalno strukturo in začetno plastičnost jekla.
3.1.7.2.	PTE valji
1.	Korozijska odpornost litin v agresivnih medijih kemične in papirne industrije
2.	Raziskava nastanka termičnih razpok na bainitnih valjih
3.	Uvedba neporušenih metod preiskav valjev
4.	Nove taline za valje: kromovo jeklo in krom-manganova litina
5.	Osvajanje tehnologije centrifugalnega vlivanja po realizaciji investicije
6.	Uvedba ohlajevalne krivulje pri kontroli kvalitete talin v livarni valjev
3.1.7.3.	PTE litina
1.	Optimiranje termične obdelave po dilatometrični metodi
2.	Določevanje strukture in no-dulacije feritne in feritno-perlitne nodularne litine na osnovi kemične in termične analize
3.	Varenje nodularne litine
' 4. Bainitna nodularna litina
5.	Uvedba TUNDISH C postopka v redno proizvodnjo
6.	Izdelava izvedbenega projekta za odžveplanje in proizvodni preizkusi
7.	Ugotovitev optimalnih parametrov za izboljšanje kvalitete bentonitnega peska
8.	Uvajanje tehnološko informacijskega sistema v talilnici - razvojni sistem LIRS.
3.1.7.4.	PTE 10 in PTE valji
1.	Finalizacija valjev in valjčne opreme:
-	nadaljevanje projektiranja in izdelave pritisno sesalnih valjev za papirnice
-	začete aktivnosti na projektiranju plavajočih valjev za papirnice.
2.	Izdelava prototipa robota Irb 100 in razvoj robotiziranega delovnega mesta.
3.	Razvoj frekvenčnih pretvornikov manjših moči (do 150 kW) v ŽŠ, ker je sodelovanje z Inštitutom Jožef Stefan skoraj prekinjeno zaradi razpustitve (razpada) nekdanje skupine profesionalne elektronike.
4.	Razvoj novih vrst gorilnikov: rekuperatorski, gorilnik s širokim plamenom, impulzni gorilniki.
5.	Vključevanje novih programov s področja ekologije (sežiganje odpadkov, filtriranje odpadnih plinov), peči za pretaljevanje kovinskih odpadkov.
i raziskave
6.	Projektiranje in izdelava naprav za čiščenje aluminija (zaščitna atmosfera, vakuumske naprave),.
7.	V okviru PTE-IO postaviti indukcijsko peč za pridobivanje specialnih zlitin za proizvodnjo valjar-niških armatur.
8.	Platišča:
-	za strmoramensko platišče SP02 velikosti 8,25" x 22,5” se končuje testiranje v TUV Miinchen,
-	v izdelavi je modelni komplet za platišče SP02 = 9,00” x 22,5” in tečejo priprave za začetek redne proizvodnje.
9.	Priklopna sedla
Za vse tri tipe SP 201 A (185), SP 201 B (148) in SP 201 C (170) predvidevamo manjše konstrukcijske dopolnitve, predvsem pa bistvene tehnološke aktivnosti v smislu op-timiranja proizvodnje in zniževanja stroškov.
Tematski sklopi RR nalog
1.	Informacijski sistemi na tehnologijo in večje tehnološke naloge:
-	RR naloga Obdelovalnost domačih materialov Ž. Š.
-	RR naloga Tehnološki informacijski sistem za upravljanje z orodji v CAM proizvodnem sistemu.
-	RR naloga Razvoj in uvajanje računalniško podprtega sistema za zagotavljanje zanesljivosti kvalitete, prilagojenega na pogoje redne proizvodnje za področje strojne obdelave.
-	tehnološka naloga Uvajanje in načrtovanje tehnologije proizvodne obdelovalne celice.
-	tehnološka naloga Tehnološki informacijski sistem za obdelovalne stroje podprt z računalnikom.
-	tehnološka naloga Razvoj in uvajanje tehnološke banke podatkov za mehansko obdelavo.
2.	Materiali ŽŠ, raziskave mehanskih, dinamičnih, triboloških in drugih karakteristik, pomembnih za dimenzioniranje in konstruiranje.
RR naloge s tega področja bodo obravnavale tribo loške lastnosti naših materialov (obrabna trdnost), nadalje trajno dinamično trdnost in druge mehanske lastnosti:
-	raziskave trajnih dinamičnih in triboloških lastnosti bainitnih litin in uporabnost v novih izdelkih,
-	praktična uporaba Ni-rezista kot zamenjava za bron,
-	raziskava dinamičnih lastnosti Ni-rezista in izdelava prvega perfo-rirnega plašča za papirnice.
4.	Zaključek
V drugem poglavju sem opozoril na subjektivno neučinkovitost RR dejavnosti in na nezadostne učinke, čeprav bi bila enostranska ocena, da je temu edini razlog nesposobnost, nestrokovnost in eventualna neorganiziranost, česar pa seveda ne zanikam povsem. Gre vendar tudi za pogoje in možnosti
RR dejavnosti, za finančne pogoje, možnosti za izobraževanje, prakse, dostop do informacij itd. V primerjavi s svetom je pri nas to bistveno drugače.
V tem trenutku se nahajamo v fazi, ko morajo vsi, ki se z RR dejavnostjo ukvarjajo, vedeti, da je ta sicer stalen proces, ustvarjanja novega, to novo pa mora biti strateško usmerjeno, vodeno, nadzorovano in po potrebi korigirano. Temu primerna mora biti organiziranost in informacijska podpora:
-	organiziranost za postavitev razvojne strategije;
-	organiziranost za izdelavo razvojnih programov in planov projektov;
-	projektna organiziranost;
-	eksploatacija;
-	nadzorni sistem.
Prepričani smo, da smo deloma
že odpravili nekatere vzroke za to, da nismo zmožni pravočasno predvidevati nastajanja kriznih situacij. Za primer naj navedemo le nekatere možne vzroke:
-	podatki o poslovanju ne dajejo tako jasne slike o podjetju, da bi bilo dolgoročnejše napovedovanje možno;
-	zadovoljimo se s primerjavami s slabšimi od sebe in ne s svetovno konkurenco;
-	ne poznamo življenjskih ciklov naših proizvodnih procesov - enako velja za izdelke;
-	sprotne sanacije, ki zagotovijo pozitivno ničlo, zadovoljijo in s tem odlagamo pravo stanje problemov;
-	ob slabem položaju podjetja okolje reagira z nujnimi ukrepi, ki so neracionalni in strateško niso usmerjeni;
-	strateški razvoj ne dela organizirano in usklajeno, ne uporablja in ne privzema uvaljavljenih metod (razlogi so različni: nepriznava-
nje tujega znanja, občutek omejevanja v svobodi ustvarjalnosti in kreativnosti itd.).
V toku je priprava in izvedba aktivnosti, ki jih lahko razdelimo na naslednje:
-	razvojne aktivnosti v zvezi s proizvodnimi procesi (PTE), kar lahko zajamemo v operativnih, tekočih planih;
-	razvojne projekte, s katerimi bomo izboljšali poslovanje: novi izdelki, modernizacije, tržni projekti, izboljšave v tehnologiji itd;
-	razvojni projekti, strategije, da preprečimo nepredvidene situacije, ko problemi niso več obvladljivi in začnemo ravnati nenačrtno, neracionalno ali celo napačno.
Za zaključek naj samo navedem nekaj podatkov za nemško jeklarsko industrijo, ki so kljub letnici 1987 za naše razmere še kako ilustrativni:
-	nemška jeklarska industrija porabi za RR dejavnost 9,10 DEM/tono, kar znaša 0,8 % realizacije;
-	od 1.000 zaposlenih jih 13 dela na področju RR dejavnosti;
-	z navedenim deležem za RR dejavnost niso zadovoljni, saj zaostajajo za drugimi panogami: vesoljska tehnika, elektronika, kemija, avtomobilska industrija, strojegradnja in rudarstvo.
-	kar 17 % stroškov RR dejavnosti pokriva država in 6 % Evropska skupnost za premog in jeklo;
-	kljub temu, da je nemška jeklarska industrija v evropskem vrhu, bistveno zaostaja za Japonsko, a tudi za Francijo (vir Finan-zierung und Organisation der Stahlforschung in der Bundesre-publik/Stahl u. Eisen 109 (1989) Nr. h.).
Boris Marolit, dipl. ing.
Ekološke razmere jeklarne
V	zadnjih letih so se ekološke razmere v jeklarni precej poslabšale; morali bi jih izboljšati, toda primanjkuje nam sredstev.
V	Železarni smo se zelo zgodaj začeli zavedati pomena varovanja človekovega okolja in varstva pri delu.
S širitvijo proizvodnje na področje Štore II po letu 1960, seje vprašanje varstva okolja zaostrilo tudi zaradi pogojev lokacije. Iz močvirja je bilo treba narediti industrijsko zazidalno površino. Za nove objekte ni bilo na razpolago dovolj vode. Ravno tako ni bilo na razpolago nobenih naravnih odvodov nečistoč. Zato je bila od tega obdobja naprej zgrajena vrsta objektov ekološkega značaja, za:
-	čiščenje odpadne vode in odplak ter izstopnega zraka;
-	omejevanje odpadkov olja, masti in mazuta;
-	uvedbo ekološko kvalitetnejših energetskih medijev;
-	zaščito delovnega okolja in humanizacijo dela;
-	organizirano odlaganje, zbiranje in odvoz odpadkov;
-	zaščito pred hrupom in podobno.
Za nekatera od navedenih področij se zakonodaja počasi spreminja (zlasti zvezna zakonodaja). Za nekatera področja, kot je varstvo zraka, pa seje zakonodaja s časom zaostrovala. Neka čistost izstopnih dimnih plinov je pred leti še zadostovala predpisom, sedaj ista stopnja čistosti ne zadostuje več. Če k temu prištejemo še normalno rast oz. povečevanje proizvodnje, je še bolj jasno, da tudi neka čistilna naprava, ki je pred časom še zadostovala, sedaj ne zadostuje več oz. ne očisti vsega, kar bi morala in ne očisti dovolj kvalitetno.
Ekološke razmere jeklarne
(Nadaljevanje s 4. strani)
Tako je tudi z odpraševalno napravo jeklarne, ki ne zadostuje več zahtevam - predpisa o varovanju okolja.
Po letu 1985 so bili v Železarni Štore vloženi veliki napori v prestrukturiranje proizvodnje:
-	ukinjena je bila proizvodnja traktorjev koncem 1985. leta, zaradi nedonosnosti;
-	ustavljena proizvodnja na elektroplavžu, zaradi prevelike specifične porabe energije in tudi velikih stroškov s področja varstva okolja (problemov oskrbe z vodo, čiščenja odplak in problemov s plavžnim plinom);
-	smo pred tem, da bomo morali ustaviti veliko proizvodnjo v valjarni I, ki sicer dobro dela in njeni delavci izkazujejo veliko stopnjo pripravljenosti za delo, vendar je proizvodnja predraga (obrat je tehnološko zastarel - valjčna ogrodja dveh valjarskih prog so še od leta 1913);
-	ravno tako je treba posodobiti proizvodnjo v drugih obratih, kot sta Livarna I in Jeklovlek.
Na drugi strani pa so bila po letu 1985 izvedena, z velikimi napori vseh delavcev in vodstva Železarne Štore, Interne banke SOZD in še zlasti LB Splošne banke Celje, velika vlaganja v:
-	I. fazo posodobitve proizvodnje jekla v jeklarni;
-	uvedbo avtomatskega formanja v livarni II;
-	postavitev reverzimega duo ogrodja v valjarni II z ogrevno pečjo;
-	vrsto manjših naložb, kot so: rekonstrukcija hale tovarne traktorjev in podobno.
Proizvodnja jekla je v Jugoslaviji že enajst let pod družbeno kontrolo cen.
To pomeni, da tej panogi ni bila dovoljena nobena akumulacija zato, da se je lahko razvijala predelovalna industrija. Pri tem je Železarni Štore ostajalo le tisto in le toliko, kolikor je bila nadpovprečno uspešna v svoji panogi, saj tudi neke republiške ali zvezne finančne podpore v tem času ni dobila.
K temu lahko upoštevamo še inflacijo in disparitete cen v zadnjem obdobju ter naše interne poslovne in delovne težave. Ko upoštevamo vse to, lahko ugotovimo, da potem res ni čudno, da nam primanjkuje sredstev za odpraševalno napravo jeklarne, ki niti ni majhen objekt in tudi ni poceni.
Staro odpraševalno napravo želimo zamenjati z novo, ker je dotrajana in tehnološko zastarela. Z novo napravo želimo zajeti tudi tiste dimne pline, ki izhajajo iz peči: skozi pore, ob zakladanju in izlivanju, direktno pod strop hale in skozi nadstrešek v okolico.
Ker nam primanjkuje sredstev, želimo za ta projekt prodobiti cenejše kredite.
Za sedaj se nam tu kažeta v glavnem dve možnosti, to je: kredit Mednarodne banke za obnovo in razvoj (MBOR), in tako imenovani »ekološki dinar«. Nekaj bi morali še sami prispevati. Vendar vse to poteka dosti počasneje, ko gre za konkreten denar, kot pa če se o tem govori načelno v sredstvih javnega obveščanja.
Tudi to ne bi bilo tako hudo, če ta projekt ne bi bil zelo potreben.
Z navedenimi skušamo nekoliko širše pokazati pogled v razvojna gibanja zadnjih pet let naše železarne, ki po svoje objektivno pogojujejo finančno izčrpanost podjetja.
Ugled, ki smo ga imeli še pred nedavnim na področju ekologije, nam hitro pada in lahko se zgodi, da nam bo začel tudi škoditi. Ekološke razmere v jeklarni so izredno težavne. Po drugi strani bi morali še povečati proizvodnjo jekla zaradi optimizacije stroškov (po študij firme Me Kinsey). To so nasprotja, ki sta jih prinesla čas in razvoj dogodkov.
Za investicijo v odpraševalno razpravo jeklarne smo izdelali investicijski program, kije trenutno v obravnavi v republiških organih in bankah.
Realno gledano, če bi od tega trenutka naprej teklo vse tekoče, je procedura najetja kredita pri MBOR tako dolga, da bi lahko prišlo do podpisa pogodbe šele koncem tega ali v začetku naslednjega leta Temu sledi še najmanj eno leto kot rok dobave, kar pomeni, da pred letom 1992 ni mogoče pričakovati izboljšanja. To nas skrbi.
Želimo, da ne bi šlo le za predvolilne obljube in da bi resnično naleteli na razumevanje pri republiških organih in bankah, tako da bi problem kmalu lahko rešili v dobro naših delavcev in prebivalcev okolice Celja.	Mag. STANKO GAJSER
Naša štipendistka Alenka Arhar
Predstavljamo vam našo štipendistko Alenko Arhar, ki obiskuje 2. letnik Upravno administrativne šole v Celju in je naša štipendistka.
Pred kratkim je bila na obvezni praksi in tako smo odkrili, da Alenka rada pesnikuje in piše zgodbe. Povabila sem jo v naše uredništvo, da izvem nekaj več o njej, o njenih pesmih in da jo predstavim tudi vam, bralcem Železaija.
Alenka se je vabilu odzvala in ob najinem pogovoru ugotovim, daje prikupna in zgovorna sogovornica, ki odpre svojo dušo tudi na komunikacijski način ne le s pesmimi, ki jih izpovedno ustvarja.
Kaj vas je motiviralo za pisanje pesmi?
Za to je več razlogov. Najprej sem čutila, da delam to zaradi hobija, kmalu sem ugotovila, da me je k pisanju in pesnikovanju vzpodbudilo še vse kaj drugega. V osnovni šoli sem od učiteljice slovenščine večkrat slišala, da je zame slovenski jezik predmet, ki ga ne obvladam in da mi bo tudi kasneje delal probleme. V sebi sem čutila drugače. Hotela sem se zato preizkusiti in v srednji šoli sem že v L letniku pomagala pri urejanju šolskega časopisa, v katerega sem tudi objavljala svoje prispevke.
Druga vzpodbuda za moje tovrstno izpovedovanje pa mislim da prihaja iz mene. Želja, da odkrivam in spoznam samo sebe, da se potrjujem, da na ta način izpovedujem svoje občutke in dogajanja v nekem trenutku, oziroma ob posameznih dogodkih.
Boste torej vztrajali še naprej?
Bom, predvsem pozneje, ko bom imela za to več časa. Zanima me raznovrstna umetnost, želim tudi slikati.
Kot veliko mladih, tudi Alenka čuti, da potrebuje poleg šole še druge vrste učenja, preizkušanja same sebe. S trdno voljo, z željo po ustvarjanju pozablja na tiste grenke trenutke v življenju, ki obdajajo žal tudi njo.
Naslednja pesmica z naslovom Sredi noči je nastala kot prva, takrat ko je Alenka začutila potrebo po izpovedi, razmišljanju.
SREDI NOČI
Sredi noči podoba iz sanj ali sveta spomin kot mož bolečine s krvjo prelit me prebudi
Z grozo zrem vanj bojim se a ne tebe bojim se sebe, svojih razvad in navad bojim se
Prej ne poneha da ga odveže ukaz poezije
MLADIKA
Saj nisem mrtva korenina saj kliče me nega jasnina krasna, jasna
ni le prst, kjer moram v muki tudi kliti
o nekoč pa čvrsta se vihram bom dala biti.
Naslednja pesem z naslovom Ječa je Alenka napisala v trenutkih, ko je imela v šoli težave z matematiko.
Preberimo si, kako je to tesnobo izpovedala.
JEČA
Vsepovsod hrup pritajen se razlega,
le v meni - v mojem srcu je tišina To ni navadna tišina.
To je tišina - bolečina, ki se vsakih nekaj minut izvije iz srca.
Je kot krik, ki ne pozna meja.
V meni je ječa, ječa, ki ne dovoli, da diham svobodno.
Duh ječe ukazuje razumu le srce lahko živi, če srce umre, ostaja razum.
Razum vodi vedno v smrt.
Toda ječa ostaja.
Alenka ima še veliko napisanih pesmi iz zgodb. Te skrbno hrani v svoji zbirki, za katero upa, da se bo širila.
Tov. Alenka, želim vam veliko uspeha še vnaprej z željo, da se še kdaj srečava v našem uredništvu.
Ana T.
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
Obravnavane inovacije
Koordinacija PTE VALJI je na 2. seji dne 27. februarja 1990 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Jožeta Vodeba, ing., Edija Lešnika, Franca Straška in Antona Urleba iz PTE Valji št. 1632, »UPORABA STALNE ŠABLONE PRI SINTRANJU INDUKCIJSKE PECI«, se odobri drugo posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 36.018,00 din.
2.	Za inovacijo tov. Cvetana Kos-tadinova, dipl. ing. in Jožeta Vodeba, ing. iz PTE Valji št. 1516, »SPREMEMBA DIAGRAMA OBDELAVE NL-LITIN S FeSiMg«, se odobri tretje posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 13.092,00 din.
3.	Za inovacijo tov. Marjana Ta-cerja iz PTE Valji št. 1315, »NAVIJANJE ŠARA NA JADRONOSIL-CE«, se odobri peto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 3.761,90 din.
Koordinacija PTE LITINE je na
3.	seji dne 1. marca 1990 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Miodraga Ba-njeviča, ing. iz PTE Litine in Radomirja Božiča iz Vatrostalne št. 1713, »ZAMENJAVA SAMOTNE OBZIDAVE S TERMOBETO-NOM«, se odobri prvo posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 12.585,60 din.
2.	Za inovacijo tov. Danija Mlakarja iz Tehničnih služb in Petra Koštomaja iz PTE Industrijska oprema št. 1388, »VIBRATOR ZA ZABIJANJE EL. IND. PEČI«, se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini
10.774,00	din.
3.	Za inovacijo tov. Miodraga Ba-njeviča, ing. iz PTE Litine št. 1188, »ZMANJŠANJE KOLIČINE FeSiMg LEGURE PRI OBDELAVI NL LITINE«, se odobri peto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 47.467,20 din.
Koordinacija PTE JEKLO je na 3. seji dne 23. marca 1990 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Franca Romiha, ing. in Petra Bračuna, dipl. ing. iz PTE Jeklo št. 1716, »MLETJE IN PRIPRAVA SUROVIN« (prekrivni prašek), se odobri prvo posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 450.611,80 din.
2.	Za inovacijo tov. Alojza Lorgerja, Franca Romiha, ing., Romana Grabnerja, dipl. ing. in Gojka Manojloviča, dipl. ing. iz PTE Jeklo št. 1593, »PRILAGODITEV OBRAČALNE NAPRAVE ZA DELO Z MEDPONOVCAMI KN 1 in KN 2« in št. 1594, »IZBIJALNA NAPRAVA ZA PRETOČNE PONOVCE KN 1«, se odobri drugo posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 193.051,20 din.
3.	Za inovacijo tov. Dominika Tomažina, ing. iz SS - Trženje, Zdravka Lubeja, ing. in Milana Levca iz
Tehničnih služb št. 1246, »NOV SISTEM ČLENOV VLEČNE VERIGE kv. 100 in kv. 140 NA KN«, se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 10.701,10 din.
4.	Za inovacijo tov. Darka Rožen-cveta iz PTE Jeklo št. 1289, »DIS-TANČNIKA LISTOV NA ST. ŽAGI«, se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 14.000 din.
5.	Za inovacijo tov. Mirka Krumpaka iz Tehničnih služb št. 1333, »SPREMEMBA NAČINA MAZANJA DRSNEGA LEŽAJA GROBE PROGE V VALJARNI II«, se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 1.468,70 din.
6.	Za inovacijo tov. Antona Lubeja iz PTE Jeklo št. 1147, »PLOVEC ZA NIVO OLJA IN KONTROLKA«, se odobri drugo posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 23.857,50 din.
7.	Za inovacijo tov. Antona Šu-meja iz Tehničnih služb št. 1212, »AVTOMATSKO VRAČANJE RE-ZALKE NA TBJ« (Valjarna II in Jeklovlek), se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 160.427,40 din.
8.	Za inovacijo tov. Vilija Groska in Stanka Verdinka iz Tehničnih služb št. 1287, »IZBOLJŠAVA VODENJA KABELSKE VLEKE NA CM«, se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 3.930,20 din.
9.	Za inovacijo tov. Milana Horvata in Draga Cerovšeka iz Tehničnih služb št. 1397, »PRIHRANEK PRI PLAČILU ZAKUPNIN«, se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 70.540,40 din.
10.	Za inovacijo tov. Franca Kaučiča, ing. in Mirka Gajška, ing. iz PTE Jeklo št. 999, »NOŽ ZA SEKANJE VALJANCA NA MH KROŽNIH VODILIH«, se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini
533.845,00	din.
1L Za inovacijo tov. Jožeta Nun-čiča iz PTE Jeklo in Osmana Kalka-na iz PTE Jeklo ter Zorana Cvahte-ta iz Tehničnih služb št. 1667, »SPREMEMBA MOKREGA FILTRA E 241«, se odobri prvo posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 48.844,80 din.
12.	Za inovacijo tov. Emila Her-navsa, ing. iz PTE Jeklo št. 1529, »UPORABA LAŽJEGA OLJA ZA PROTIKOROZIJSKO ZAŠČITO«, se odobri tretje posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 34.924,20 din.
13.	Za inovacijo tov. Osmana Kalkana, Jožeta Nunčiča in Stanislava Čatra iz PTE Jeklo št. 1330, »SISTEM OCEJANJA OBRUS-KOV«, se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 39.975,70 din.
14.	Za inovacijo tov. Marjana Šaf-rana, Stanka Lojena, Osmana Kalkana, Franca Fajdige, Mirka Čatra,
Staneta Čatra in Janka Zalokarja iz PTE Jeklo ter Milana Butinarja iz SS - Planiranje razvoja št. 1184, »ODPRAŠEVANJE FILTROV«, se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 33.651,00 din.
15.	Za inovacijo tov. Mirka Brenka iz PTE Jeklo št. 1090, »IZBOLJŠAVA KARDANSKEGA PRENOSA NA RAVNALNEM STROJU RS -20«, se odobri peto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 30.403,30 din.
16.	Za inovacijo tov. Antona Šu-meja iz Tehničnih služb št. 1068, »SPREMEMBA KRMILJENJA DO V. IN ODV. KLOPI PPM 1000«, se odobri peto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 6.341,40 din.
Koordinacija PTE LITINE je na
4.	seji dne 28. marca 1990 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1. Za inovacijo tov. Martina Rojca in Daniela Mlakarja iz Tehničnih služb št. 1216, »PREDELAVA POGONA VETRILA VODNEGA FILTRA«, se odobri peto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 17.542,00 din.
Odobreno je bilo tudi:
1.	Izplačilo četrtega posebnega plačila na osnovi ekonomskega efekta v višini 6.353,00 din za inovacijo št. 1305, »MAZALNA GLAVA ZA PLOŠČATE NASTAVKE«, avtorja tov. Rafaela Artička iz Tehničnih služb.
2.	Izplačilo pavšalnega plačila za inovacijski predlog št. 1462, »POVEZAVA ČRPALK ZA BLATO ŠKAJNIH JAM KN I in II«, avtorja Jakoba Hladnika iz Tehničnih služb.
Andreja Jazbec
»NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI«
7805	Krsmanovič, V. -R. Mitrovič: KLIZNI i kotrljajni ležaji. Bgd. 1989
7806	Radojkovič, M. -N. Klem: PRIMENA računara u hidraulici. Bgd. 1989
7807, 7808 Pečjak, V.: POTI do idej: Tehnike ustvarjalnega mišljenja v podjetjih, šolah in drugje. Lj. 1989
7809	Kraus, A. D.: HEAT Transfer Software. New York 1987
7810	Holman, J. P. -P. N. Rao: HEAT Transfer, SI Metric Edition. Singapore 1989
7811	Recknagel, H. E. -E. Spren-ger: GREJANJE i klimatizacija sa pripremom potrošne vode. Bgd.
1987
7812, 7813 Radanovič, M. -I. Založnik: LOTUS 1-2-3: verija 2.0. Lj.
1988
7814	Založnik, A. -I. Sitar: dBA-SE III PLUS: (Clipper). Lj. 1989
7815	Milinkovič, S. -V., Jankovič: IBM PC: Uvod u rad DOS, BASIC. Bgd. 1989
7816	PRIRUČNIK dBASE III PLUS/D. Tanaskoski. 2. izd. Bgd. 1989/7852, 7853
7817, 7818 Košek, Z. -I. Valčič: ZBIRKA propisa za elektirčne instalacije niskog napona... 1. izd. Zgb. 1989. 7819, 7820
7821. 7822 Mileusnič, E.: ISPITI-VANJE zaštite od direktnog i indi-rektnog dodira na orudima... ZGB. 1989; 7823, 7824
7825, 7826 Šuštaršič, B. F. Vodopivec: LITERATURNA študija o postopkih metalurgije prahov. PMI-89-066. Lj. 1989; 7827
7828	Kaltnekar, Z.: OBLIKOVANJE sistema materialnega poslovanja. Kr. 1985
7829	Kaltnekar, Z.: SISTEM materialnega poslovanja. Kr. 1983
7830	OBDELOVALNA tehnika: 1. seminar Ljubljana 1989
7831	Šanaeva, N. V.: OSNOV-NYE gramatičeskie trudnosti v an-glijskom jazike. Novosibirsk 1989
7832	TEMELJNI akti podjetij in družb. Lj. 1989
7833	Uhan, S.: VREDNOTENJE dela. Kranj 1989
7834	KOMENTAR zakona o podjetjih: predpisi. Lj. 1989; 7835
7836 ZBIRKA JUS za crnu meta-lurgiju. 1. knjiga. Bgd 1989; 7837
7838 ZBIRKA JUS za crnu metalurgija 2. knjiga. Bgd. 1989;7839
7840 KLJUČ za Čelik. Zagreb 1987; 7841
7842, 7843 NORMATIVI i standardi rada u gradevinarstvu: Viso-kogradnja - Knjiga 1, 2, 3. 5. izm. i. dop. izd. Bgd. 1989; 7844
7845	Erjavec, T.: PROGRAMSKI virusi v operacijskem sistemu PC-DOS/MS-DOS. Lj. 1989
7846	Baker, J. A.: FINITE element computational fluid mechanics. 1st. print. New York 1985
7847, 7848 OPTIMIZACIJA raz-žveplanja med prebodom, modifikacija vključkov in mikrolegiranje. Lj. 1989. PMI. 89-052; 7849
7850	Johnson, N.: AutoCAD: The Complete Reference. Berkeley 1989
7851	Jamsa, K.: USING DOS 4. Berkeley 1989
7855	Butina, B.: OPERATIVNI sistem DOS: (verzija 3.2 i 3.3. Lj. 1988; 7854
7856	Tivadar, M.: RAČUNALNIK v kadrovski službi: Priročnik za reševanje problemov pri uvajanju in uporabi. Lj. 1989
7857	Rogač, R. -F. Saje: PRIROČNIK za dimenzioniranje armiranobetonskih konstrukcij ... Lj. 1989
7858	Trampuž, M.: VARSTVO okolja pred ionizirajočimi sevanji. Lj. 1989
7859	Brunhuber, E.: GIESSE-REI-Fachworterbuch: dt., engl., franz., ital. 4. Aufl. Berlin 1988.
Logar Elizabeta
Odločite se, postanite naš dopisnik
Seminar o tehnikah ustvarjalnega mišljenja
V plan izobraževanja za vodilne in vodstvene delavce SLOVENSKIH ŽELEZARN smo tudi letošnje leto uvrstili temo s področja razvoja človekovih sposobnosti. V lanskem študijskem letu smo pripravili Seminar o organizaciji lastnega dela poslovodnega delavca in reševanju motivacijskih problemov. Letošnji seminar smo namenili USTVARJALNEMU MIŠLJENJU.
Ustvarjalno mišljenje in kot njegova logična posledica - ustvarjalno delo - je pogoj za razvoj vsake družbe. Znano je, da predstavljajo človekovi možgani v veliki meri neizkoriščen potencial idej za rešitve mnogih problemov v okolju, v katerem živimo in delamo. Z razvojem družbe je teh problemov vedno več in so tudi vedno bolj kompleksni.
Težavnost reševanja problemov se povečuje s potrebo po kompleksnejšem pristopu k njihovemu reševanju, kar pomeni, da je potrebno vključiti v reševanje določene problematike večje število ljudi z različnimi znanji.
Skupinski pristop k reševanju problemov zahteva poznavanje nekaterih pravil in, zlasti v prvi fazi, toleranco do načina razmišljanja in idej pri vseh, ki se vključujejo v reševanje določene problematike.
Na Seminarju o tehnikah ustvarjalnega mišljenja, ki smo ga organizirali za SŽ, so se obravnavale naslednje teme:
-	širša opredelitev pojma ustvarjalnosti,
-	ustvarjalnost pri delu in
-	predstavitev nekaterih najučinkovitejših tehnik ustvarjalnega mišljenja, s praktičnimi primeri in vajami.
Predavatelj na seminarju je bil dr. Vid Pečjak, redni profesor na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti. Dr. Pečjak je priznani znanstvenih in raziskovalec. Ukvarja se s problemi kognitivne psihologije in je pisec številnih strokovnih znanstvenih in poljudnoznanstvenih razprav, člankov in knjig, objavljenih doma in v tujini. V zadnjih letih se ukvarja z različnimi vidiki človekove ustvarjalnosti.
Seminar smo namenili vodstvenim kadrom in vodilnim delavcem, ki delujejo v okviru razvojnih in organizacijskih projektov v SŽ.
Prvi - teoretični del seminarja je opredelil pojem ustvarjalnosti in ustvarjalnega mišljenja Ustvarjalno mišljenje je tisto, ki vodi k učinkovitemu reševanju problemov v dani situaciji. Razlikujemo konvergentno in divergentno ustvarjalno mišljenje.
Za konvergentno mišljenje je značilno, da so vse misli usmerjene k eni sami rešitvi problema (za katero ni nujno, daje edina in najbolj pravilna). Običajno nas rešitev, do katere pridemo, ujame - tako ne
opazimo drugih, ki so boljše in iz-virnejše.
Eden od dejavnikov, ki vplivajo na togost našega mišljenja, so tudi izkušnje. Pri majhnih izkušnjah je ustvarjalnost šibka, ker nima gradiva za obdelavo. Pri srednji izkušenosti je največja, zato je v teame, ki v prvi fazi rešujejo probleme, pametno vključevati mlajše strokovnjake, saj pri visoki stopnji izkušenosti sposobnost ustvarjalnega mišljenja upada. Zaradi pretirane izkušenosti se reševalec problema vrti v zaprtem krogu svojih izkušenj.
Drugo vrsto mišljenja imenujemo divergentno mišljenje. Ustvarjalno mišljenje je v prvi vrsti divergentno mišljenje. Ustvarjalna osebnost se ne zadovolji z eno rešitvijo, temveč jih skuša najti čim več. Rešitve se med seboj razlikujejo po izvirnosti. Divergentno mišljenje je lastnost fleksibilno razmišljajočih ljudi, ki se ne puste ujeti v idejo in z lahkoto prehajajo iz ene ideje na drugo. Dinamičen način razmišljanja je pogosta lastnost ljudi, ki jih označuje večja emocionalna reaktivnost na okolje in večno iskanje odgovorov na zastavljena vprašanja, zato jih pasivne delovne sredine odklanjajo.
Zanimivo je tudi vprašanje starosti in ustvarjalnega mišljenja. Vrh ustvarjalnega mišljenja je, glede na starost, za različna področja dejavnosti različen. Za reševanje kompleksnih problemov pa je značilno, da starost človeka in izkušnje ne delujejo zaviralno - to velja v primeru, da je osebnost odprta za znanja ostalih področij in je pripravljena spreminjati svoja stališča, jih prilagajati razvoju okolja in družbenim spremembam v okolju.
Vsako napredno delovno okolje teži k vzpostavljanju sproščene delovne klime, kije pogoj za spodbujanje ustvarjalnega načina reševanja problemov. V poslovno uspešnih podjetjih se do nedavna edino sprejemljiv, konvergentni način mišljenja pri reševanju problemov (pa naj bo to na področju vodenja, upravljanja, razvoja ali proizvodnje) vedno bolj umika divergentnemu - ustvarjalnemu načinu mišljenja.
Oba načina mišljenja (konver-getno in divergentno) se v procesu ustvarjalnega mišljenja prepletata in dopolnjujeta in se pojavljata pri vseh tehnikah, ki spodbujajo ustvarjalno mišljenje. Tehnike ustvarjalnega mišljenja delimo na individualne in skupinske. Individualne tehnike so namenjene reševanju problemov pri vsakem posamezniku, pri skupinskih tehnikah pa sodeluje manjša skupina ljudi.
Pri sestavi članov skupine moramo izpolniti nekatere pogoje, da bo delo v skupini resnično ustvarjalno in bo pripeljalo do rešitve problema. Skupino, ki se loti reševanja določenega problema, mora-
jo sestavljati člani, ki so na istem nivoju - gledano s strani hierarhije pristojnosti in prevzemanja odgovornosti v podjetju. V skupini mora biti tudi oseba, ki pokriva popolnoma drugo strokovno področje kot ostali člani skupine in zato s problemom ni obremenjena. Vodja skupine se pojavlja v tem primeru le kot moderator.
Tehnike ustvarjalnega mišljenja so lahko analitične ali sintetične. Med analitične tehnike se uvrščajo check lista, tehnika prisilnih povezav, lista atributov, morfološka analiza in miselni vzorci.
Večji pomen za ustvarjalno reševanje problemov imajo celostne (sintetične) tehnike ustvarjalnega mišljenja, ki spodbujajo produkcijo celovitih, nerazčlenjenih idej. K celostnim tehnikam sodijo nevihta možganov, zapisovanje idej, sinek-tika.
Namen teh tehnik je v prvi fazi produkcija čim večjega števila izvirnih idej, kar pa je uspešno le v primeru, da vlada v skupini sproščeno vzdušje in se člani skupine drže naslednjih pravil:
-	zaželene so vse ideje (predlogi), tudi najbolj neobičajne,
-	ideje drugih udeležencev povezujemo s svojimi,
-	ne razčiščujejo se vzroki, ki so privedli udeležence do določenih idej,
-	ne kritiziramo, ne komentiramo in ne vrednotimo idej ostalih članov,
-	avtorstva idej ni,
-	najpomembnejša je količina idej,
-	osnovne zamisli dajemo brez detajlov,
-	opazovalci pri delu skupine niso zaželeni.
Namen prve faze je ustvarjanje čim večjega števila idej. V drugi fazi sodeluje druga skupina, ki šteje največ pet članov in ima za nalogo prevetriti dane predloge. Izkazalo seje, daje rezultat te tehnike, kjer gre za produkcijo čim večjega števila idej, enak 5 % koristnih -uporabnih idej.
Vse te tehnike, ki se uporabljajo kot spodbujevalec ustvarjalnega mišljenja, niso uporabne v vsaki sredini niti ne za reševanje vseh problemov. Od vseh skupinskih tehnik ustvarjalnega mišljenja je klasična nevihta možganov edina, ki jo nekatere naše organizacije včasih uporabljajo in je bila uporabljena za vajo tudi na tem seminarju. Problemi, ki smo jih reševali po skupinah z uporabo tehnike zapisovanja idej, so bili naslednji: kako zadržati visoko strokoven kader v podjetju, kako dvigniti ustvarjalno klimo v podjetju, kako motivirati vodstvene delavce za izobraževanje in kako uveljaviti svoje ideje pri vodilnih v podjetju.
Mnenje udeležencev je bilo, da je seminar uspel. Udeleženci seminarja so bili vodilni delavci iz Železarne Jesenice, Železarne Štore, Plamena in celotno vodstvo iz To-vila.
Ob tej priliki tudi obveščamo, da je bil III. DEL OSNOVNEGA SEMINARJA ZA POSLOVODNE
KADRE v dneh od 1L - 13. aprila v Ribnem na Bledu.
V mesecu maju pa smo pripravili (Služba za plan in analize - Področje izobraževanja vodstvenih delavcev) Seminar iz strateškega poslovodenja za vodstvene delavce in Seminar iz strateškega planiranja za planerje.
Mirjam Semolič-Sore, dipl. and. psih.
Strokovni obisk delavcev iz železarne Pernik - Bolgarija,
ki je bil od 24.-26. 4. 1990
Namen tega obiska je bil, da se strokovnjaki seznanijo z našim delom in dosežki pri plastični predelavi jekla, ter z vlivanjem in obdelavo valjev v Železarni Štore. Strokovnjaki so si ogledali O E valjarno I, OE valjarno II ter oddelek RDA v OE valjarna II. Ogledali so si tudi PTE - proizvodnja in obdelava valjev.
Pri strokovnih izmenjavah iz procesa plastične predelave smo si izmenjali tudi splošne poglede na razvoj črne metalurgije v svetu. Strokovnjaki iz Pernika ugotavljajo, da je Železarna Štore sodobno projektirana in opremljena, da je ekološka zavest na zelo visokem nivoju, da je delo po obratih umirjeno in tekoče, da je izredno dobro urejen transport gradiva, delovnih sredstev in delavcev. Strokovnjaki so ugotovili, da so valjarne urejene, da proizvodnja teče mimo in tekoče in daje zunanjost obratov, v primerjavi z njihovo okolico, izredno urejena.
Ko so se gostje seznanili z uporabo računalnika pri kalibriranju stmženju valjev, projektiranju profilov, pri vodenju procesa v proizvodnji, nadzora nad napravami in pri vodenju vložka, so izjavili, da sami sicer razmišljajo o uporabi računalnikov v proizvodnji, vendar imajo malo možnosti za uvedbo le-teh. Neprikrito so priznavali velik obseg dela in koristnost računalnika na vseh omenjenih področjih.
Delavci v proizvodnji so plačani na mesec od 60 - 100 USD $. Sicer imajo manj vzpodbud za proizvodnjo kot pri nas, pri tem pa nimajo nezaposlenih in tudi ne poznajo tegob tržnega gospodarstva.
Nadalje smo razpravljali o vseh vidikih, ki jih je možno vzporejati, pri tem bi izpostavili le kvaliteto proizvodov in dela. Kvaliteta življenja ima odraz tudi na kvaliteto proizvodnje in dela. S kvaliteto imajo v Železarni Pernik veliko težav, ki so podobne narave kot pri nas. Kot posledica tega so večje reklamacije, iz česar pa sledijo povečani stroški.
Najbrž ni prav, da se primerjamo s tistimi, ki imajo na vseh področjih večje težave od nas. Prav pa je, da tudi v težkih trenutkih ugotovimo, kaj je dobro in da to negujemo, še izboljšujemo in da tisto, kar je slabo, odstranimo iz našega razmišljanja, dela in življenja.
Ing. F. Haler
Zimski pohodi v letnih razmerah
Verjetno vam Paški Kozjak ne dela posebnih preglavic, kje pravzaprav leži, saj je to z naših vzpetin dobro viden gorski masiv na severozahodnem delu našega vidnega polja. Razprostira se od Vitanja do Pake pri T. Velenju. Po višini je s 1273 metri najvišji vrh Basalilšče, v Slovenski ransverzali pa je zahodni Špik, 1068 m.
Še danes se nam kolca po lepem vremenu na tisto soboto, ko smo se v skromnem številu napotili nanj. Izhodišče je bila (nam bolj pri »roki«) Dobrna in po dveh urah zmerne hoje se ves skrit med drevjem prikaže dom na P. Kozjaku, 960 m (pod Špikom). Deset minut je do cerkve sv. Jošta, od tam pa še četrt ure do vrha Špika. Ker so osebni avtomobili ostali v Dobrni,
»zašmelcano« Celje s Štorami vred, na Šoštanj z Zavodnjami in tja proti jugu, kjer se gosta črna mešanica spoji s trboveljsko. Nihče od domačinov ni še doživel, da bi se ta zračna »brozga« približala njihovem kraju; tudi sam nisem tega še nikoli začutil.
Nepozaben dan bo zame vsekakor 27. marca 1990, ko je pri nas v dolini deževalo, tam gori pa močno snežilo - ko sem prišel, je bilo okoli 30 cm snega. Po vrisku otrok, ki so pravkar prišli iz šole, sem vedel, da mi bo dan hitro minil. Pridružil sem se jim, za spomin sem napravil nepozabna posnetka; enega prilagam vam v užitek (original je v barvah).
Zimski pohod na Snežnik je tudi tradicionalen in nam večkratnim
je bilo logično, da se bo treba tja tudi vrniti. Ker je bil izredno topel, sončen dan, nismo hiteli nazaj.
Hvala vodniku za zelo uspel dan in nasvidenje prihodnjič. Naj še dodam: Paški Kozjak je moja gora in velikokrat skočim nanj tudi v dvoje, da se »globoko« nadiham, saj je to kraj, kamor ne sega onesnaženost. Na jasi pri spomeniku XIV. divizije čudovit razgled na
pohodnikom dobro znan (za 10 pohodov se dobi posebna priznanja, tudi Štorovčani so med njimi). Vedno pa se najde kdo, ki te gore ne pozna, a bi želel priti na vrh. Letos je bil Snežnik brez snega, ves obsijan s soncem, hoja pa pravi užitek. Pohod vsako leto organizira PDŽ Celje, saj je do Ilirske Bistrice najenostavnejši prevoz z vlakom, še posebno če si član PDŽ. Ker PD
»ŽELEZAR« Štore ne želi imeti z nikomer nobenega sodelovanja, smo pač šli po lastni režiji: PDŽ 5 din + 50 din avtobus na Sviščake -povratno, lastna režija 42 din - povratna; avtobus pa isto, saj je bil organiziran s strani PDŽ. Kljub temu je bila udeležba iz Štor še kar dobra. Srečno leta '91!
Tudi Porezen se ponavlja, le s to razliko, da tja ne vozi vlak in je cena za vse enaka, ne glede v katerem PD si včlanjen. Letos je vso pot močno deževalo, a ko se enkrat odločimo, nas niti dež, megla ali veter ne zaustavijo, kar je vidno tudi s slike (»marela« je za okras).
Dan železničarjev je 15. aprila in letos je bil tedaj že 11. pohod na Štampetov most. To je posebna atrakcija, saj se iz Ljubljane do Verda pri Vrhniki peljemo z »OLDTI-MERJEM« ali po domače s »hla-ponom« in enoosnimi vagoni. Vračamo se peš preko gozdov, logov in trat pa gor in dol do Borovnice; vmes je treba »pobrati« pet žigov na poseben kartonček, šesti je na postaji, kjer je tudi vpis in spominska značka, kartonček pa obenem velja nazaj do Ljubljane kot vozna karta. Tura je dolga 6 ur, a če imaš dobro kondicijo, jo zvoziš »mimogrede«.
Tudi tu ni manjkalo nas, Štoro-čanov in od vseh prav lep pozdrav!
STANC
Zahvala za 8. marec - dan zena
Objavljamo pismo naše upokojenke tov. Ane Cvirn, ki gaje naslovila sindikatu podjetja, tov. Tomu Majerju, tov. Ladi Ščurek in direktorju podjetja tov. Senčiču.
»Kakor vsako leto, smo bile tudi letos povabljene vse žene in dekleta na praznovanje dneva žena.
Vsa zahvala sindikatu, tovarišici Ladi Ščurek in direktorju tov. Senčiču za veliko skrb do nas žena, posebno še do mene 90-letne Ane Cvirn, upokojenke Železarne Štore, ki jo je še posebej izrazila tov. Lada Ščurek. Izkazano mi je bilo veliko spoštovanje ob podaritvi darila in solo plesa - dunajskega valčka. Ganila me je tudi pesem, ki so jo udeleženke zapele za mene: »Mamica je kakor zarja«. Rajanje in veselje se je nadaljevalo, postrežba gostinskega osebja je bila enkratna in želim si, da se tradicija nadaljuje. Vsa zahvala velja tudi vzgojiteljicam iz otroškega vrtca in otrokom, ki so izvedli tako lep program. Za to jim iskreno čestitam.
Ob koncu želim vsem obilo zdravja, veliko uspehov in dobre volje, ker dobra volja je pač najbo-lja.
Vsem hvaležna Ana Cvirn.«
ZAHVALA
Po izteku življenjske poti FRANCA MRAVLJAKA
bi se rada zahvalila vsem, ki ste mu z obiski krajšali dolge ure bolečin, predvsem tov. Lamutovi in družini Iva Grajšelja ter dr. Ošepu.
Lepa hvala sodelavcem za denarno pomoč in cvetje, govornikom, g. župniku, godbi, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot.
Od življenja se ni vzel, kar bi mogel in smel. Usahnil je v skrbi za dom in tovarno - Železarno.
Za njim žaluje njegova družina.
Irena Mravljak
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica
JOŽETA ŽAFRANA
se iskreno zahvaljujemo OOS Železarne Štore za darovana venca, govorniku tov. Klakočarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi na pihala za odigrane žalos-tinke, pevcem za prelepe pesmi in g. župniku za opravljen cerkveni obred.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali veliko lepega cvetja-
Žalujoča žena Pepca, hčerka Cveta in sin Rado z družinama
STORSKI ŽELEZAR-glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE- izhaja enkrat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Plausteiner Stane, Javeršek Branko - odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje - TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.