GLAS LETO XXI. ŠT. 17 (981) / TRST, GORICA ČETRTEK, 26. APRILA 2016 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Občni zbor Zadruge Goriška Mohorjeva Naša kriza je finančna, strukturna in politična tanje Zadruge Goriška Mohorjeva je težav- no in zapleteno, finančna slika se je močno poslabšala, kriza pa ni zgolj fi- nančna, temveč tudi strukturna in politična. To je med drugim poudaril Peter Černic, pred- sednik upravnega odbora Zadruge, ki izdaja Novi glas, mesečnik Pastirček in knjige Goriške Mohorjeve družbe, na rednem občnem zboru v petek, 22. aprila, v prostorih galerije Ars na Travniku v Gorici. Tokrat ni začel s poslovnimi rezultati pretekleta leta (77 tisoč evrov izgube), temveč s predsta- vitvijo smernic proračuna 2016. To pa zato, ker “je finančna stabilnost Zadruge pod vprašajem”. Če računamo na finančna sred- stva, kot smo jih prejeli v lanskem letu, znaša predvideni proračun za leto 2016 nekaj več kot sto tisoč evrov izgube. To pomeni, da bi se glav- S nica Zadruge skoraj izničila, kar pa bi postavilo pod vprašaj sam obstoj Zadruge. Nekatere spremembe na področju evropske za- konodaje nam že ustvarjajo potencialno velike težave; sprejema se tudi nova državna zakono- daja o tisku; deželna vlada sili v to, da bi se združevali medijski subjekti. Tudi zaradi teh elementov, ki jih doživljamo od blizu, “je naša prihodnost zelo negotova”. Postavlja se vprašanje, ali bo lahko preživela struktura Za- druge, ki je nastala leta 1993, da bi združevala medijske subjekte v katoliško-liberalnem delu naše manjšinske skupnosti. Drugo vprašanje je “deželna narava” Zadruge: to vprašanje ostaja odprto od vsega začetka. Dejstvo, da nam ni priznana deželna razsežnost v okviru Sveta slo- venskih organizacij, je drug pomemben ele- ment naše strukturne krize. Tretji pomemben element je notranja organizacija Zadruge: z ne- poklicnih temeljev smo profesionalizirali do- ločene segmente, ni nam pa uspelo priti do po- klicnega vodenja celotne strukture, kar se poz- na v fazi odločanja. Drug vidik krize je političen: Černic je poudaril, da je Zadruga nastala v okviru SSO-ja. Danes “po mojem mnenju ni jasno, kakšno mesto zav- zema Zadruga v sklopu SSO-ja na lestvici prio- www.noviglas.eu Predsednik Republike Slovenije odlikoval zaslužne /str. 2 ritet”. Stanje je nejasno že več kot desetletje, a dejstvo je, da nimamo jasnih sporočil, koliko smo pomembni za SSO. Brez tega ne moremo načrtovati ničesar. Če smo ena izmed ustanov, ki morajo ostati, lahko poslujemo na en način. / str. 12 Foto STA Svet okrog nas28. aprila 20162 Povejmo na glas Globalizacija in slovenska neenotnost Pokrajine začele postopek ukinitve Ustanovile so se medobčinske unije, a ne za vse nogo je neznank, ki se odpirajo po 15. aprilu, ko je zapadel rok, ki ga je postavila deželna uprava FJK za ustanovitev novih medobčin- skih teritorialnih unij, kot jih predvideva reforma na podlagi deželnega zako- na 26/2014. S strani deželne uprave so začetek delo- vanja unij oz- načili kot zgo- dovinski dogo- dek in to pod- krepili z dej- stvom, da je v unije pristopilo 145 občin od 216, kolikor jih je v Furlaniji Ju- lijski krajini. Na področju 32 občin, ki so vključene v ob- močje izvajanja zaščitnega zakona, pa ni bilo ve- likih sprememb. Na Tržaškem sestavljajo novo Ju- lijsko unijo le občini Trst in Zgo- nik. Na Goriškem sta zaživeli dve uniji: tržiška unija z uradnim dvojezičnim imenom Carso Isonzo Adriatico - Kras Soča Ja- dran in goriška unija z uradnim enojezičnim imenom Collio – Alto Isonzo. V prvo ni pristopila le občina Fogliano-Redipuglia, v drugo pa niso pristopile občine Dolenje, Sovodnje ob Soči in Šte- verjan. Občini Fogliano-Redipu- glia in Dolenje sta v skupini uprav, ki so proti reformi podpi- sale priziv na Deželno upravno sodišče. Razsodba pa naj bi bila znana 26. maja, če ne bo prej prišlo do kompromisne rešitve z deželno upravo. Tudi na Videmskem je stanje ra- zlično. K Nediški uniji so skupaj z ostalimi občinami pristopile občine Čedad, Sovodnje in Sred- M nje. Slednji dve sta za vstop po-stavili določene pogoje, ki sta jihpotrdila dva občinska sveta. Vstop pa so zavrnile občine Dre- ka, Grmek, Podbonesec, Prapot- no, Sveti Lenart, Špeter in Tavor- jana. V uniji Terskih dolin je vstop zavrnila občina Tipana. Ostale občine Bardo, Ahten, Ne- me in Fojda, ki spadajo v izva- janje zaščitnega zakona 38/2001, pa so pristopile. V Unijo za Želez- no in Kanalsko dolino je vstopila občina Naborjet-Ovčja vas, zu- naj pa sta ostali občina Rezija in Trbiž. Uradna ustanovitev medobčin- ski teritorialnih unij predvideva tudi izvolitev predsednika unije. Za tržaško medobčinsko unijo je bil za predsednika izvoljen župan Roberto Cosolini. Tržiški uniji bo predsedovala županja Silvia Altran, goriško bo vodil goriški prvi mož Ettore Romoli, nediško unijo pa bo vodil čedaj- ski župan Stefano Balloch. Zavrnitev pristopa v unije bo po- menila 7,5% znižanje prenosa deželnih sredstev iz izenačeval- nega sklada. V kolikor pa bi občina vztrajala pri zavračanju vstopa v unijo, se bo znižanje po- večalo na 15% v drugem letu in 30% v tretjem letu. Na podlagi deželne časovne razpredelnice naj bi unije začele izvajati občin- ske funkcije posredno ali nepo- sredno od 1. julija naprej. Druga pomembna novost zade- va pokrajine, ki so začele pripra- vljati postopek prenašanja pri- stojnosti na deželo in občine. Tu- di to predvideva omenjeni za- kon 26/2014 in vodi v dokončno ukinitev štirih pokrajin v deželi Furlaniji Julijski krajini. Pomem- bno vprašanje je, kam in kako bo po novem dodeljeno osebje, ki je bilo zaposleno na pokrajinski ravni. Kot izgleda, se bo to začelo junija in se končalo nekje v začetku prihodnjega leta. Prenos pokrajinskih funkcij na občine pa naj bi se zgodil s 1. oktobrom. Kot je bilo zapisano na začetku, je neznank še vedno veliko. Tako župani in ostali upravitelji pa tu- di navadni občani se namreč sprašujejo o posledicah te refor- me, ki je sprožila marsikatero slabo kri. Največja bojazen je, da bomo v prihodnje imeli slabše javne storitve, na katere bo imela posamezna občina bolj ali manj omejeno možnost vpliva. lobalizacijo bi morali manjši narodi oziroma države, kamor sodi tudi Slo- venija, jemati dosti bolj resno, kot se to dogaja doslej. Globalizacija resda odpravlja meje, povezuje svet v eno samo celoto in s tem vzpostavlja močnejši občutek za skupno uso- do in s tem miselnost, ki naj uspešneje rešuje planetarne probleme. Mednje med mnogimi drugimi sodi dejavnejša skrb za zdravo okolje. Toda osrednji instrument tega nastajanja no- vega sveta je svobodni trg, ki pa ima več obra- zov, gotovo ne samo tistih lepih. Svobodni trg namreč vrednoti pomen posameznih držav po njihovi velikosti, se pravi po številu prebi- valcev. Več prebivalcev ko ima določena država, večji trg predstavlja in le to nekaj šteje. Pred dobrima dvema desetletjema smo vsaj v Evropi upali, da bo s padcem ideologij prišlo do resnične enakopravnosti vseh narodov in držav, ne glede na njihovo velikost. To pa se ni zgodilo, svobodni trg je na nov način po- trdil prastaro resnico, da so veliki pomembni zato, ker so veliki in majhni manj pomembni, ker so fizično majhni. Lahko torej trdimo, da se globalizacija dogaja predvsem na material- ni ravni, to pa bi seveda moralo dati misliti vsem, ki so majhni in med katere vsekakor so- di tudi Slovenija in z njo manjšinske skupnosti Slovencev v bližnjih državah. Več kot jasno je namreč, da globalizacija premoč velikih utrju- je in da na povsem praktičnih ravneh vsemu, kar je majhno, daje vse manj možnosti. Dovolj se je spomniti vse večjih trgovinskih mrež in velikih kapitalov, ki vse, kar je majhno in drobno, vključujejo v večje povezave, ali pa jih odrinejo vstran. Veliki kapitali se po pravi- lih svobodnega trga širijo na vse strani in pre- ko vseh meja ter osvajajo prostor tam, kjer imajo za to priložnost. Ob tem se je mogoče spomniti, koliko uglednih in simbolno zelo pomembnih podjetij in naslovov je Slovenija v zadnjih letih dala v roke vlagateljem od zu- naj. Vse močnejši je občutek, da sorazmerno veliko ali celo preveliko, kar utegne pričati o tem, da v državi ne obstaja dovoljšnja pozor- nost, kolikšno odpiranje svobodnemu trgu je še dopustno in kakšen pristop je pravi. Močan tok globalizacije bi tudi zaradi drugih proble- mov zahteval mnogo enotnejšo in s tem trdnejšo politično organiziranost, ki bi bila v večji meri kos globalnemu dogajanju in nje- govim preobratom. Namesto tega pa je na de- lu trdovratna želja po nadaljevanju notranjega spopada, ki le spodkopava. V tej luči je več kot osupljivo in gotovo nekoristno, da Slovenija do sedaj ni vzpostavila enotnega političnega stališča niti do pribežniške krize, ki je tragičen rezultat globalizacije - tukaj bi bila enotnost daleč najboljši ali celo edini dober odgovor. In večja notranja enotnost bi bila dobrodošla, če že ne nujna, tudi med nami, med slovensko skupnostjo v Italiji. V zadnjem obdobju smo bili deležni res velike okrnitve naše upravne zastopanosti, kar se ob večji notranji strnitvi nemara ne bi zgodilo. Janez Povše G V Trstu in Gorici Pomembna večera o dr. Andreju Gosarju rihodnji teden bo mogoče na dveh različnih, a pove- zanih okroglih mizah tudi pri nas temeljiteje spoznati življenje in delo pravnika, socio- loga in politika Andreja Gosarja (Logatec, 30. nov. 1887 - Ljublja- na, 21. apr. 1970), ki velja za ene- ga najvidnejših utemeljiteljev krščanske socialne misli na Slo- venskem. V ponedeljek, 2. maja, bo tej osebnosti ob 20.30 posvečen red- ni “ponedeljkov večer” Društva slovenskih izobražencev v Trstu, v četrtek, 5. maja, ob 20.30 pa Srečanje pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v pri- redbi samega Centra in Krožka Anton Gregorčič. Ob obeh pri- ložnostih bo na ogled dragocena dokumentarna razstava, ki jo je pripravila Knjižnica Logatec. Andreju Gosarju je bil v letu 2014 posvečen simpozij v domačem Logatcu in na Slovenski akade- miji znanosti in umetnosti v Lju- bljani, ob tem so v Narodni in univerzitetni knjižnici postavili razstavo o njegovem življenju in delu. Predavanja s simpozija so pri celjski Mohorjevi družbi v le- tu 2015 izšla v zborniku z naslo- vom Dr. Andrej Gosar (1887- 1970), ki sta ga uredila zgodovi- nar Jure Gašparič in urednica Alenka Veber. V njem najdemo referate strokovnjakov iz matice, P a tudi zamejstva. Nekateri izmednjih bodo spregovorili na omen-jenih okroglih mizah v Trstu ali Gorici. Kdo pa je bil Andrej Gosar? Po prvi svetovni vojni se je zaposlil na poverjeništvu za socialno skrbstvo na Deželni vladi v Lju- bljani, kot viden predstavnik Slo- venske ljudske stranke je bil nato izvoljen za poslanca v Beogradu ter bil tudi minister za socialno politiko. Delavstvu je poskušal preskrbeti delo, s tem da je reor- ganiziral borzo dela, posvetil se je bolniškemu zavarovanju in iz- delal načrt reorganizacije zavaro- vanja. Bil je redni profesor za ekonomi- jo in sociologijo na Tehniški fa- kulteti v Ljubljani, v letih 1936- 39 tudi njen dekan. Predaval je do upokojitve v letu 1958. Že med študijem je začel objavlja- ti prispevke o socialnih vprašan- jih, med drugim je sourejal revijo Socialna misel. Med obema voj- nama je bil izstopajoč oblikova- lec krščansko socialnega aktiviz- ma. Objavil je 15 knjig, med ka- terimi je najbolj opazno narod- nogospodarsko in sociološko de- lo v dveh knjigah Za nov družab- ni red (1933 in 1935), ki je bilo deležno tudi največ odzivov vseh političnih polov. Med marksisti se je v Ljubljanskem zvonu pod psevdonimom Ivan Kovač nanj odzval tudi Edvard Kardelj, ki je nekaj Gosarjevih idej prenesel v jugoslovanski model samoupra- vljanja. V politiki je zastopal sredinsko krščanskodemokratično usmeri- tev, ki jo je ohranil tudi med voj- no, ko je imel veliko stikov tudi z “goriško sredino”. Jeseni 1944 so ga nacisti odpeljali v Dachau, po vojni pa je moral živeti precej anonimno, saj je brez podpisa objavil samo nekaj člankov v Oz- nanilu (predhodniku današnje Družine), na Tehniški fakulteti pa je do upokojitve predaval stranske pravne predmete. Predsedniška palača v Ljubljani Predsednik Pahor vročil medalje za zasluge er se podelitve visokih slovenskih odlikovanj naših zaslužnih predstav- nikov nismo mogli udeležiti, ob- javljamo samo novico, ki jo pov- zemamo po STA, kot objavljamo tudi fotografijo, ki nam jo je Slo- venska tiskovna agencija posre- dovala. Še vedno namreč dela- mo v nemogočih razmerah. / Ured. Predsednik države Borut Pahor je v torek, 26. aprila, z medaljami za zasluge odlikoval zamejske Slovence in dolgoletne novinar- K je, ki pokrivajo zamejsko proble-matiko v Italiji, Avstriji in naMadžarskem. Medaljo za zasluge je Pahor vročil dr. Dragu Štoki, Marjanu Terpinu, Mirjam Muženič, Loj- zetu Kosu, odlikoval pa je tudi Giorgia Banchiga, Gernota Ko- cherja in Karla Gadanyija. Novinar, publicist in poznavalec zgodovine beneške Slovenije Giorgio Banchig je odlikovanje prejel za “prizadevno delo za ohranitev slovenskega jezika, kulture in zavesti”. Za “uspešno umeščanje sloveni- stike v madžarski visokošolski prostor in podporo Slovencem na Madžarskem v skrbi za ohran- janje maternega jezika in kultu- re” pa je bil danes odlikovan tudi jezikoslovec Karl Gadanyi. Nekdanjega dolgoletnega deka- na graške pravne fakultete Ger- nota Kocherja pa je predsednik odlikoval za “zasluge pri krepitvi sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi strokovnjaki huma- nističnih in pravnih znanosti”. Med nagrajenima novinarjema je bil tudi dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Celovca Lojze Kos, ki ga je predsednik odliko- val za “dolgoletno delo na po- dročju obveščanja o slovenskem zamejstvu v Avstriji in za prispe- vek k večjemu razumevanju pro- blematike slovenske manjšine v Avstriji”. Prav tako je bila za “dolgoletno delo na področju obveščanja o slovenskem zamejstvu v Italiji in za prispevek k večjemu razume- vanju problematike slovenske manjšine v Italiji” z medaljo za zasluge odlikovana dopisnica RTV Slovenija iz Trsta Mirjam Muženič. Medaljo za zasluge je prejel še dolgoletni voditelj Sveta sloven- skih organizacij dr. Drago Štoka. Odlikovanje je prejel za neomaj- no prizadevnost pri delu v do- brobit zamejskih Slovencev v Italiji ter za krepitev njihove na- rodne in jezikovne zavesti. Medaljo je predsednik Pahor vročil tudi zamejskemu podjet- niku in publicistu Marjanu Ter- pinu, in sicer za prispevek k uvel- javljanju enakopravnega po- ložaja slovenske narodne skup- nosti v Italiji in utrjevanju enot- nega slovenskega kulturnega prostora. Aktualno 28. aprila 2016 3 Milan Petek Levokov “Nova Gorica je bila precej kulturno in gospodarsko živahno mesto...” POGOVOR ilan Petek Levokov je ime, ki ga uporablja Milan Petek kot pisa- telj in pesnik, prav Novi glas je pred leti bil tisti medij, ki je pisa- telja Petka prepričal, da je dal svojemu priimku še družinsko ime, da ga ne bi zamenjali s soi- menjakom, ki pa je bil časnikar in je nato zavil v politične vode. Milan Petek živi v Novi Gorici, kjer dela kot sodnik, leta 1960 pa se je rodil na Ptuju na Štajer- skem, doslej je objavil že več kot trideset knjig, prejel je več literar- nih nagrad, letos je bil v ožjem izboru za nagrado Modra ptica, dvakrat pa tu- di že finalist za nagrado De- setnica. Za Novi glas je lan- sko leto napisal potopis po Poljski. Z Milanom prijateljujeva že nekaj let, zanimivo pa je, da sva se spoznala na nekem branju poezije v Bukovici, branju poezije, ki jih skoraj- da ni več, vsaj pri nas ne. Večkrat nas obišče v ured- ništvu, da zavijeva na kavo, pred časom pa smo o njem pisali tudi na kulturnih straneh, ker je pri Apokalip- si izšel njegov dobri roman Ljudje na burji, v katerem prikaže usodo starca, ki se tik pred odhodom v večnost ozira nazaj, kar pi- satelju omogoči, da pred nami razgrne živo paleto Goriške in Vipavske doline ter seveda ljudi, ki živijo na bur- ji. Nam lahko poveš, kako si sploh prišel v Novo Gorico in kdaj si začel pisati? Žena je doma iz Kanala ob Soči, spoznala sva se v študentskih časih v Ljubljani in po koncu štu- dija je bilo treba nekam oditi, si najti delo, svoj prostor pod son- cem - in sva se odločila za sončno Primorsko, recimo. Vsaj takrat je bila Nova Gorica precej kulturno in gospodarsko živah- no mesto, v katerem sem se takoj dobro počutil. S pisanjem sem se ukvarjal že prej, a moja prva re- sna objava je bila v takratnih Pri- morskih srečanjih. Si Štajerec, s katerimi imamo Primorci poseben odnos, tako zgodovinski kot značajski, se tudi tebi tako zdi, da nekako nevsiljivo skupaj pademo? Sam si - humorno - razlagam ta “posebni” odnos, privlačnost med enimi in drugimi s tem, da smo oboji povezani z morjem. Primorci s svojim Jadranom, mi Štajerci pa z nekdanjim Panon- skim, iz katerega bregov priha- jam tudi sam. Odraščal sem v ravninsko-gričevnatem svetu, to- rej pod širokim odprtim obzor- jem, in to sem našel tudi tukaj, posebej ob morju, ki ga moram vsake toliko časa videti, da začutim njegovo širino in od- prtost. Nisem imel težave s pre- klapljanjem iz Štajerske v pri- morsko okolje, ker sem že od pri- hoda v Ljubljano najprej srečal Primorce, celo Goričane, moja “cimra” v študentskem domu sta bila Primorca, eden tudi iz Nove Gorice. Skratka, na neki način sem se že v študijskih časih bolj vrtel v primorskih krogih kot v katerih drugih. Z grdim izrazom, ki so mi ga večkrat nadeli, bi rekli, da si v Novi Gorici tudi ti “pristopa- M vec”; če že tebi ne morejo reči,kot si nekateri dovolijo meni,da si “tisti od tam gor”. Kako si se vključil v družbo in kako so te sprejeli? Imel sem srečo, ker sem nekaj ljudi že poznal od prej, preko njih sem se umestil v socialno okolje Nove Gorice. Bil sem se- veda prišlek, a v tistem času, ob koncu osemdesetih let, je bilo to nekaj običajnega, veliko je bilo prišlekov, tudi v službah, kjer sem takrat delal. Zdi se mi, da so ljudje v tistem času bili bolj mo- bilni kot danes. Seveda sem pa sčasoma zaznal, da obstaja razli- ka med domačini in nami, ki smo od drugod. Veliko odločitev sprejemaš na neformalni ravni, med socialnimi mrežami, kamor kot človek od zunaj ne moreš zra- ven. Na fini način se ti pove, kam spadaš. To je veljalo takrat, ko so se še delila stanovanja, službe, položaji, enako velja tudi danes. Ker sem tukaj že tri desetletja, marsikaj vidim, zaznam, prepoz- nam. Po tej plati Goriška ni v ničemer drugačna od ostalega dela Slovenije. Kot Novogoričan rad zahajaš v Gorico, zakaj? Gorica ponuja urbano okolje, ki ga pogrešam v Novi Gorici. Če tukaj odpišem nakupovalne cen- tre, veliko “mestnega” ne ostane. Čudim se, da v Novi Gorici še vedno nimamo (in najbrž tudi ne bomo nikdar imeli) običajne- ga parka sredi mesta, kamor bi lahko šli posedet vsi ti stanovalci iz blokovskih naselij. Gorica to ima, sredi mesta, kamor pač park spada. Zato z ženo zahajava v Go- rico, na sprehod in na dobro ka- vo. V romanu Ljudje na burji si napisal dejansko veliko o naši primorski zgodovini, predv- sem pa si dal jasno vedeti, da tudi tebi ni vseeno, kakšen od- nos imamo do jezika, do pre- teklosti in samobitnosti. Za roman Ljudje na burji sem moral pridobiti nekaj kilometri- ne življenja na Primorskem, tega se ne da takoj zapisati, iz prve ro- ke. Sem opazovalec in iz osnov- ne zgodbe starca, ki se bori za na- pis dobrodošlice pred mestom v slovenskem jeziku, se mi je počasi sestavljala veliko širša sli- ka. Kot prišlek sem o primorski zgodovini, razen tistega, kar sem poznal še iz šole in branja kakšnih knjig, na primer Kapla- na Martina Čedermaca, bolj ma- lo vedel. V stiku z ljudmi, ki so mi pripovedovali svoje zgodbe še iz časov fašizma, potem vojne ter nato iz časov narodne osvobodit- ve, sem začutil, da sem se znašel pred svetom, o katerem vem-o bolj malo in da ta svet, skupaj z ljudmi, izginja v pozabo. Zdaj še živijo pričevalci tistega časa, ko njih več ne bo, bo vse, kar ni za- pisano, izginilo. Zgodbe posa- meznih junakov iz romana Ljud- je na burji so v precejšnji meri re- snične, nekaj pa je dodala pisa- teljeva umetniška svoboda. Osnova načrta romana pa je se- veda skrb za jezik; za slovenski je- zik, nekdaj, pod fašizmom pre- povedan, danes pa se na to poza- blja in z njim počne kot svinja z mehom. Tako posamezniki kot državne institucije, tudi tiste naj- višje. Redkokdaj opazim, da bi naši državniki v tujini kot tudi doma, ko sprejemajo tuje držav- nike, uporabljali slovenski jezik. Nenavadno je, da se slovenski državniki v komunikaciji zelo hi- tro prilagodijo sogovorniku in preklopijo na njegov jezik. In če to počne predsednik države in premier - kaj sploh še lahko očitam drugim, navadnim lju- dem? Prevečkrat se govori, da so da- nes meje padle in zraven še dodaja, da so meje ostale v gla- vah, a sam mi lahko pritrdiš, da po vstopu Slovenije v Evropsko unijo sodelovanje med Gorico in Novo Gorico le ni tako, kot bi moralo biti, vsaj tako ni, kot smo ga vsi na ti- hem pričakovali. To je paradoks, ki mene tudi pre- seneča. Če se že zatika med državnimi institucijami, bi pričakoval veliko večjo odprtost in pretok ostalega na nižjih, običajnih nivojih življenja. V kulturi, na primer. Kaj se dogaja čez mejo, v zamejstvu, vem le iz prebiranja Novega glasa, vašega časopisa, v kakšne druge medije iz matične domovine pa te novi- ce ne zaidejo. Razen če ne gre za kaj negativnega, takrat se to laže prebije čez “mejo”. Tudi to, da na razpise s področja kulture v Me- stni občini Nova Gorica ne more konkurirati zamejski literat, ker ni rezident naše mestne občine, je absurd. Lahko je to avtor, ki živi na drugi strani Erjavčeve uli- ce, meter stran od meje, a ne po- maga nič. Tudi na literarni na- stop v Goriški knjižnici (Gorica) sem bil povabljen le enkrat, pred leti, kam drugam pa ne. Sloven- ski avtorji z ene in druge strani meje se že slabo poznamo, kaj šele da bi se poznali z italijanski- mi. Hočeš nočeš imata Nova Go- rica, kjer živiš, in Gorica, kjer se ponavadi na Travniku ob kavi srečujeva ter pogovarjava, skupno tudi to, da sta obe, vsa- ka v svoji državi seveda, peri- ferija, obrobje, provinca, če se lahko naslonim na enega tvo- jih esejev, ki je bil objavljen na svetovnem spletu. Obrobni mesti torej, ki nista znali zaživeti skupaj, pa vendar prisiljeni živeti skupaj, kar so doslej razumeli edinole (tuji) trgovci na slovenski strani državne meje, glej Qlandio, ki je živ primer in- tegracije dveh mest mimo vseh političnih akterjev in kulturnih razumnikov ter vsakovrstnih strokovnjakov. Razumljivo je, da za “biz- nis” ni meje, očitno je v naši čezmejni politiki, tudi kulturni, premalo “bizni- sa”, povezovanja, kjer bi lahko vsak nekaj dobil. V kulturnem smislu je eno in drugo mesto neizstopajoče, kakšnih presežnih kultur- nih dogodkov nimata. Ne- koč so bila v Novi Gorici srečanja malih gledališč, danes tega več ni, kaj nove- ga pa tudi ne. Mesti, ki živi- ta tako blizu eno poleg dru- gega, bi morala ponuditi kakšne mednarodne kulturne dogodke, tradicionalne, ali s področja fil- ma, gledališča, literature itd. V Evropi se tudi tako majhna me- sta postavljajo na kulturni zem- ljevid in dobivajo prepoznav- nost, naša bližina Srednji Evropi in Mediteranu je lahko prednost, v sejmih kulinarike so to Go- ričani že ugotovili. Vendar če ni idej in vizije kaj in kako, ne po- maga nič. Da živimo v provinci, niso krivi drugi, to mesto si do- ločamo sami. Pred leti, ko je to okolje Goriške bilo drugačno, bolj ekonomsko in kulturno pro- pulzivno, je bilo drugače. Ko se je sesulo gospodarstvo, je posle- dično imelo to vpliv na vse osta- lo. Enako se dogaja tudi v drugih okoljih, ki jih je prizadela kriza. Nazadnje se vse koncentrira v prestolnici, kjer se deli denar itd., in tudi mesto Ljubljana ima dru- gačen pogled na kulturo. To zan- je ni strošek, temveč vlaganje, ki prinaša rezultate na daljši rok. Izdal si več kot trideset knjig, pišeš za otroke, mladino, odra- sle, tvoje pravljice se berejo ta- ko na Radiu Slovenija kot na Radiu Trst A, napisal si knjige poezije in romane, pa vendar se nekako zdi, da tudi v pisa- teljskem stanu živiš na obrob- ju, na periferiji. Nekaj misli o tem. Tvoje opažanje precej drži, ven- dar - tu sem. Pišem in objavljam, moje knjige izhajajo pri različnih založbah po Sloveniji. Običajno je tako, da, ko je tekst pripravljen, se pojavi založnik. Manjka mi se- veda marketinga, da bi se bolje prodajal kot pisatelj, da bi dobi- val pisateljske štipendije in na- grade, literarna gostovanja in po- dobno, česar so bolj deležni av- torji, ki živijo v centru, na očeh medijem, kulturniški oblasti itd. / str. 8 Jurij Paljk Naši študentje v Ljubljani / Ilaria Bergnach Študiramo način življenja, navade Ime: Ilaria Bergnach Doma si iz: Števerjana Študiraš: Etnologijo in kultur- no antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Najraje: sem v dramski družini iz Števerjana, se pravi imam najraje gledališče Ko pomislim na etnologijo se mi pred očmi izrišejo slovenski ko- zolci in skrinje. Kako pravzaprav izgleda ta študij? Kozolci in skrinje se ti prav prikažejo! (smeh) Študiramo način življen- ja, navade etničnih sku- pin. Na začetku imamo pri predmetu Etnologija Slovenije veliko terenske- ga dela, v prvem seme- stru smo intervjuvali kmete, delavce na kmeti- ji, v drugem semestru pa intervjuvamo delavce v industriji, predsem v Krškem, ker je tam večji industrijski center. Naučimo se razičnih načinov raziskovanja. Kultur- na antropologija pomeni v bi- stvu, da se raziskuje na terenu, greš do osebe, jo intervjuvaš, lahko intervjuvaš tudi ljud- stvo. Na koncu raziskovanja antropolog napiše monografi- jo. Malinowski (o. p. Broni- slaw, poljski antropolog), ki ga večkrat omenimo, je intervju- val razna ljudstva tako, da se je prav naselil mednje in tam živel. On je rekel, da si delo an- tropologa izpolnil, ko posta- neš del življenja tega ljudstva, ko so ti njihove navade nor- malne, ko njihov način življenja postane tvoj. Obstaja kaka formalna razli- ka med etnologijo in kultur- no antropologijo? Poglej na Wikipedijo! (smeh) Pravzaprav sta zelo povezani med sabo. Tvoja začetna izbira je bila etnologija, kulturna antro- pologija in kitajščina, kar je zelo zanimiva kombinacija. Kako si prišla prav do te iz- bire? Hotela sem se učiti kitajščine, ker mislim, da ti nudi veliko možnosti v delovnem svetu. Kitajščina, portugalščina, ruščina so praktično jeziki pri- hodnosti, ker imajo večji trg. Zaključila sem humanistični licej v Gorici in, ko je bil čas za vpis, mi je profesorica, odgo- vorna za usmerjanje, rekla, da me vidi na etnologiji. Tako sem si rekla, poskusim. Na začetku se mi je kitajščina zde- la fantastična, ampak ko si dvopredmetni študent, je zelo težko, ker se ti predavanja pre- krivajo, in če zamudiš že eno samo predavanje iz kitajščine, je zelo težko, da nadoknadiš sam. Je veliko pismenk, vsaka izmed teh ima veliko različnih pomenov, slovnica je povsem drugačna od naše. Zato sem se odločila, da kitajščino za zdaj opustim. Etnologija pa mi je zanimiva, ker nadaljujem ne- kako to, kar smo delali na hu- manističnem liceju. Obravna- vamo psihološke in sociološke teme, omenimo veliko filozo- fov, ki jih poznam in mi je lažje. Kaj ti je pri tvojem študiju najbolj všeč? Najbolj mi je všeč delo na te- renu, najbolj, ko ti razložijo, kako priti do sogovornika, ka- ko se pogovoriti z njim, kako interagirati, kakšna vprašanja je pametno, da postaviš. Inter- vjuji do zdaj so najbolj zanimi- vi. Ti bi bilo torej všeč se zapo- sliti na tem področju? Ja, mislim, da ja. Moj cilj je po- tovati in se mi zdi, da ta študij mi bo dal to možnost. Kako bi opisala prehod iz števerjanskih gričev v slo- vensko prestolnico? Mi manjkajo vinogradi! Je vse sivo tam! (smeh) Saj se znaj- dem, nisem imela večjih pro- blemov. A ko si navajen, da se zjutraj zbudiš in vidiš vinogra- de in gozd..., je vse drugo. Lju- bljana je večja, kaotična in ze- lo urbanizirana, je veliko ljudi, turistov, domačinov. Prve me- sece sem imela malo domo- tožja. Zdaj pa, ne rečem, da se počutim Ljubljančanka, a ma- lo manjka... Ker imam primor- ski naglas! (smeh) Kaj so pa, recimo, pozitivne plati študija v Ljubljani? Ljubljana je vsekakor univerzi- tetno mesto, je veliko študen- tov, veliko ponudb, kar je za- me velik izziv, ker pomeni, da moram biti disciplinirana. Moram vedno “tekmovati”, ne z drugimi, ampak s sabo, vsak dan moram biti boljša. Veliko je stvari, ki te lahko omamijo, raztresejo. Si tudi vodja dramske družine v Števerjanu. Kako usklajuješ svoj študij v Lju- bljani in delovanje le te? Dejstvo, da moram organizira- ti 20 ljudi in še svoje življenje, je bilo na začetku težko. Ko se moraš vrniti iz Ljubljane na vajo, zjutraj pa spet v Ljublja- no, na faks, je naporno, a po- tem postane trend. Nikoli ne veš, ali se ti bo potem v življen- ju zgodilo, da boš moral biti en dan doma in naslednji dan moraš na letalo in v London ali kamorkoli za delo. Moraš biti fleksibilen! Zakaj je važno, da se človek udejstvuje na več po- dročjih? Ker knjige ti ne dajo vsega, moraš tudi sam izkusiti. La- stna izkušnja je konec koncev najvažnejša. Knjiga in faks ti dasta določeno znanje. Ko se ti zgodi kaj izven tega, je težko, da se znajdeš, če nimaš drugih izkušenj. Ne smeš biti “projek- tiran” samo na eno stvar, biti moraš “open minded”! Lucija Tavčar Foto JMP Kristjani in družba28. aprila 20164 Društvo Za otroke sveta Mojca je že botra, kaj pa ti? ovogoričanka Mojca Žorž se je kot članica inštituta I {us} in botra deklici Kumba Badjie decembra lani odpravila v Gambijo. Sezna- nila se je z delom in načrti slo- venskega društva ZA OTROKE SVETA in šole Mobeta. Družila se je z ljudmi, ki so vpleteni v ce- lotno zgodbo izobraževanja in nudenja pomoči skoraj dvesto- tim otrokom. 1. marca je v izol- ski mestni knjižnici, v okviru Študijskega krožka Svet v dla- neh, doživeto povzela utrinke s svojega potovanja v Gambijo, potek botrstva in zanimive do- godke, ki so prispevali k temu, da se je zaljubila v to deželo na- smejanih ljudi. Dogodka se je udeležilo veliko ljudi, marsikoga je s svojim srčnim pripove- dovanjem spravi- la do solz, bodisi s čustvenimi in žalostnimi zgod- bami bodisi s smešnimi opisi dogodkov, ki jih je doživela v tej najmanjši afriški državi. Gambija je poz- nana po najbolj ugodnem pod- nebju v zahodni Afriki, zato je med “zahodnjaki” zelo priljubljena zimska počit- niška destinacija. Žal je Gambija tudi ena izmed najrevnejših afriških držav. “Večina prebival- cev živi v skromnih razmerah, večinoma v malih hiškah, brez elektrike in tekoče vode. Po vo- do morajo številni še danes ho- N diti daleč stran. V eni sobi spi tu-di 5 ali več ljudi na tleh. Kuhajozunaj na ognju. Toaletni prostor predstavlja luknja v zemlji na prostem, so pa Gambijci kljub si- romašim življenjskim razmeram zelo snažni ljudje”, je razmere po- nazorila Mojca Žorž. Revščina najbolj priza- dene ženske. Prosto- voljci iz društva ZA OTROKE SVETA delu- jejo izključno v Gam- biji, kjer so stalno pri- sotni na eni lokaciji in tako zagotavljajo, da sredstva pridejo v pra- ve roke. Njihovo naj- pomembnejše poslanstvo je za- gotavljanje sredstev za izo- braževanje in izboljšanje življen- jske ravni otrok iz najrevnejših družin, otrok iz enostarševskih družin in sirotam brez staršev. Zavedajo se, da je izobrazba osnovno orodje pri razvoju otro- kove identitete in ključno pri razvoju lokalne skupnosti in na splošno dežele. Otroci iz revnih družin imajo s pomočjo bo- trstva stabilno in varno otroštvo, dostop do osnov- nega zdravstve- nega varstva, hra- ne in kakovostne vsaj osnovne izo- brazbe. Vsa sred- stva, ki jih botri za otroke nakazu- jejo na račun, so namenjena iz- ključno njim in njihovim družinam - za potrebna oblačila, izobraževanje, hrano in medi- cinsko pomoč. Veliko ljudi se ne odloča za bo- trstvo v državah t. i. tretjega sve- ta, ker so mnenja, da se ta denar izgubi v špranjah pogoltne ad- ministracije. Mojca Žorž je vzela pot pod noge in se na lastne oči prepričala, kam oziroma komu odhaja njen denar. V Gambiji jo je pričakala njena varovanka, čudovita, bistra in radovedna desetletnica, Kumba Badjie, ki, podobno kot naše desetletnice, obožuje roza barvo. In po Mojčini zaslugi obiskuje šolo. Pričakali sta jo tudi hvaležna družina deklice in širša skup- nost skromnih, nesebičnih in vedrih ljudi. V svojem dvoteden- skem bivanju v Gambiji je Mojca Žorž delovala tudi kot prostovol- jka v šoli ter se podrobno sezna- nila z njihovim načinom življenja, dela in miselno narav- nanostjo. Dinamična pripoved Mojce Žorž je marsikateremu obiskovalcu odprla srce in ponudila dru- gačen pogled na botrstvo. Zago- tovo pa smo vsi odšli domov z globokim zavedanjem o tem, v kakšnem privilegiranem svetu živimo, ter smo, morda, enkrat za spremembo pozabili na vse, česar (še) nimamo. Ksenija Orel Mojca Žorž Mojca Žorž v Gambiji Razmišljanje Ob papeževem nagovoru migrantom zjave generala in profesorja za strateške študije Carla Jeana, so kot strela z jasne- ga udarile v italijanski medij- ski prostor. Časopis Libero, znan po ostrini in skrajnosti svojih stališč, je dan po pa- peževem obisku na otoku Lez- bos, objavil intervju, v kate- rem je omenjeni general teh- nično ugotovil, da Evropa za- radi svoje politične razdroblje- nosti ni v stanju upravljati ta- ko velikega selitvenega vala. Obenem pa je cinično pouda- ril, da, potem ko ponovno sto- pata v ospredje jadranska in sredozemska pot v Evropo, je za Italijo edina rešitev pred mi- granti ustvariti v Libiji pregra- do, ki bi odklanjala ekonom- ske migrante, kar naj bi v bolj brutalnem in provokativnem jeziku pomenilo, da je treba »migrante pustiti umreti v puščavi, kjer jih nihče ne vidi, ne pa v Sredozemlju: tu se namreč dviguje preveč prahu, tudi zaradi papeža, ki na mi- grantsko vprašanje aktivno opozarja in tako onemogoča upravljanje kriznega stanja. « Po tem trdem, za italijanski tisk nenavadnem napadu na papeža, je dan kasneje Frančišek ponovno spregovo- ril migrantom in jih nagovoril s temi besedami: »Odpustite zaprtost in brezbrižnost naših družb, ki se bojijo spremembe I življenja in miselnosti, ki jovaša prisotnost zahteva.Obravnavani ste kot breme, kot problem, kot strošek, v re- snici pa ste dar. » in nadaljeval: »Vsakdo izmed vas je lahko most, ki združuje oddaljena ljudstva, most, ki omogoča srečanje različnih kultur in ver, vsakdo izmed vas lahko predstavlja pot za ponovno odkritje našega skupnega ime- novalca to je človečnosti. « Diametralno nasprotni si sta- lišči, ki odražata različna po- gleda na migrantsko vprašanje in ki ju javnost in medijsko po- lemiziranje primerjata ter po- stavljata na isto raven: na eni strani pragmatizem, geopoliti- ka, znanstvena resnica, ki naj bi imela sicer ciničen, a kon- kreten recept za rešitev proble- ma migrantske krize, na drugi pa ideal ljubezni, ki bi naivno sprejemal vse, ki so v težavah in bi na ta način ustvaril po- goje za multikulturno družbo. Tisti, ki se nagibajo k pragma- tičnim rešitvam, teh je resnici na ljubo v zadnjih časih vse več, se verjetno prepoznajo v stališčih generala Jeana, ki jih logično ovijajo v manj brutal- ne besede, zagovorniki bratske ljubezni, pa se po naravni poti opredeljujejo za papeževo sta- lišče. Okoli te idejne polariza- cije pa se nato krešejo strankar- ska mnenja. Morda pa papeževe besede presegajo tako banalno zasta- vljeno polemiko in imajo ve- liko globlji domet. Izhajajmo iz dejstva, da se papež ne uk- varja z logističnim upravljan- jem begunske krize in ne go- vori niti o tehniki in mehaniz- mih reševanja problemov, ki so nedvomno stvar politike, ki odloča strategije za reševanje problemov. Skratka, papež se ne ukvarja s tehniko, govori pa o vrednotah in o dometu po- litike, ki po definiciji ostaja še vedno veda, ki naj bi skrbela za dobro skupnosti. Zaradi te- ga politika nikakor ne sme spregledati neizpodbitne re- snice, ki jo migrantska kriza postavlja v ospredje. Migranti so, poudarja papež, najprej ljudje in kot taki, kljub ver- skim in kulturnim razlikam, imajo neodtujljive pravice, ki so bile ob koncu druge svetov- ne vojne zapisane v Splošni deklaraciji o človekovih pravi- cah. Na ta osnovni vidik, ki ima nedvomno večjo težo od eko- nomskih in političnih računic, pogosto pozabljamo. Človekove pravice, kot trdi kardinal Gerhard Ludwig Mül- ler prefekt kongregacije za nauk vere, je naša civilizacija najprej povzdignila na raven univerzalne vere, nato pa jih sistematično krši kot nikoli prej. Če pa se to dogaja in če danes nekateri politični vodi- telji celo dvomijo v uresničlji- vost tistih načel, pomeni, da je z našo družbo nekaj zelo naro- be. Očitno politika potrebuje korenito preobrazbo oziroma spreobrnenje, ki naj bi jo po- novno usmerilo k etičnemu cilju, ki je bil še ne tako daleč nazaj v času veliko bolj jasen. Zato, če se že vrnemo k izho- diščnemu razmišljanju o spre- jemanju migrantov, lahko ugotovimo, da je politika, ki danes misli reševati to zago- netno vprašanje z gradnjo zi- dov, neetična, predvsem pa je utopična in nerealistična, kar pomeni, da ne razume zahtev časa. Če pomislimo, da bo leta 2050 samo Nigerija imela ne- kaj manj kot 500 milijonov prebivalcev, skoraj toliko koli- kor jih ima danes Evropa, in da bo tedaj svet imel 9 milijard prebivalcev, Evropa pa še ved- no 500 milijonov, bo pod ta- kim pritiskom gotovo padel tudi najvišji zid, ki naj bi nas ščitil pred selitvami. To pa se bo verjetno zgodilo z nema- jhnim številom žrtev. Kaj nam torej ostaja? Papež je bil glede tega zelo jasen. Od- primo se do drugih in v dialo- gu odkrivajmo korenine »naše skupne človečnosti«, da bomo dali ponovnega zagona tisti humanistični kulturi, ki vidi v človeku Božjo podobo in ki usmerja politiko k iskanju pra- vičnih in človeka vrednih rešitev. To je verjetno danes edino jamstvo za naše preživetje in za preživetje ti- stih vrednot, v katerih smo bili vzgojeni in s katerimi smo zra- sli. Peter Černic Cerkveni in družbeni antislovar (20) Š kot ŠOLA animivo je prebirati dela britanskega katoliškega zgodovinarja Christopherja Dawsona (1889- 1970), tudi z vidika, da je poseben specialist za zgodovino ZDA, ne le Evrope. V 20. stoletju je veljal za vodilnega angleško govorečega katoliškega zgodovinarja in bil znan po svoji pronicljivosti. Umrl je sicer pred skoraj petdesetimi leti, pa vendar je v mnogočem še vedno aktualen. Tako prebiram počasi njegovo »Krizo zahodne vzgoje« (The Crisis of Western Education). Nekje pravi, da se ne gre čuditi, da so bile mnoge druge moči veliko bolj učinkovite od diktatorskih moči ali političnih revolucij ter preobratov. Takole pravi – delo je izšlo leta 1961: »V zadnjih sto ali dvesto letih je bilo človeštvo podvrzeno procesu, ki teži k poenotenju in univerzalnosti. Imamo npr. Splošno vojaško obveznost, splošno volilno pravico in, na koncu, splošno izobraževanje... Splošno izobraževanje je v bistvu najbolj univerzalno od vseh treh, ker se je sedaj razširilo po vsem svetu, poleg tega pa gre globlje od ostalih dveh, ker neposredno vpliva na človeškega duha in oblikovanje osebnosti. Poleg tega pa gre za silo, ki se neprestano širi, saj ko je enkrat država prevzela odgovornost za izobrazbo nad celotno mlado populacijo v državi, je primorana svoj nadzor razširiti na čedalje več področij – na telesno zdravje šolarjev, na njihovo prehrano in njihovo zdravstveno oskrbo, na njihovo zabavo in porabo prostega časa, nazadnje pa tudi na njihovo moralno dobro počutje in psihološko usmeritev. Splošno izobraževanje tako pripelje do vzpostaviteve ogromnega sistema organizacije in nadzora, ki mu je namenjeno, da se bo širil v moči in vplivnosti, vse dokler ne bo pokrival celotnega kulturnega področja in oklepal vsako vrsto vzgoje, od vrtca, pa do univerze«. Ne moremo, da se ne bi strinjali, le da je dandanes vprašanje, kdo zares izvaja tisti vsesplošni nadzor in usmerjanje šolskega sistema, ko ne moremo več govoriti, vsaj ne v takšni meri kot nekoč, o neki močni državi... Dandanes je prišlo do še večjega, svetovnega poenotenja in univerzalnosti, ki mu pravimo tudi globalizacija. To pomeni, da so tendence in pravila, ki jih omenja Dawson, razširjene po vsem planetu, usmerjajo pa jih določeni lobiji in kultura politične korektnosti. Lahko bi še nadaljevali z razmišljanjem v tej smeri, a potem ne bi mogli povedati še česa zanimivega, Z kar pravi naš zanimivizgodovinar, ki je velikopreučeval prav vzgojno področje. Vsekakor je, kot bomo videli, plavanje proti toku danes zelo mučno, tudi zaradi veliko večjega medijskega in elektronskega vpliva, ki danes usmerjata (ne) vzgojo. »Sodobna usmeritev splošnega izobraževanja tako nezadržno teži k temu, da postane tekmec ali alternativa Cerkvi, ki je tudi sama univerzalna institucija in jo neposredno zanimata človeški duh in oblikovanje osebnosti. Dejansko ni dvoma, da je razvoj splošnega izobraževanja sovpadel s sekularizacijo sodobne kulture in je bil zelo močan dejavnik tega. V razsvetljenski filozofiji, ki je navdihnila izobraževalno politiko francoske revolucije in evropskega liberalizma, sta bila Cerkev in vpliv religije obravnavana kot moči teme, ki so bile krive za nazadnjaško stanje množic. Posledično je bilo gibanje za splošno izobraževanje razsvetljenski križarski pohod nedvoumno proticerkvene narave... Cerkev je tako v velikem zaostanku, kar zadeva vpliv na vzgojnem področju. Tu ne gre le za enostavno ne uravnovešenost v bogastvu in moči neke verske manjšine v odnosu do sodobne države. Še bolj pomemben je povsod pronicajoči vpliv sekularnih modelov in vrednot, ki zadeva ves vzgojni sistem, ki kaže kot zastarelo in absurdno idejo neke religiozne kulture kot integrirani del celote politikom, novinarjem in tehničnim strokovnjakom... Kot v času Razsvetljenstva in francoske revolucije, ima namreč tudi sodobni sekularizem svoje ideale in dogme... « To, kar opisuje Dawson je tako pač resničnost, v kateri živimo, ki pa se je v Cerkvi in drugih konservativnih delih družbe najbrž premalo zavedamo. V svojem delu tako britanski strokovnjak predlaga, da bi imeli v katoliških vzgojnih institucijah svoj poseben program. V pluralni družbi bi morala veljati svoboda vzgoje, za katero pa se bo potrebno še pošteno boriti v prihodnje. Papež Benedikt XVI. jo je označil kot enega od treh neodtujljivih načel, o katerih se ne pogaja (principi non negoziabili). Da naredimo pri naši vzgoji v tej smeri vse, kar je mogoče že danes, je pa seveda nujno in je prvi korak v tem bojevanju. Kot je lepo dejal še en Britanec, Chesterton, namreč ne potrebujemo Cerkve, ki bi se gibala glede na svet, temveč Cerkev, ki bi gibala svet. Andrej Vončina Tadeusz Kantor, Mrtvi razred Goriška28. aprila 20166 Milko Di Battista, načelnik goriških skavtov Organizacija naj bo najprej kraj druženja POGOVOR letošnjim skavtskim letom je vlogo načelni- ka goriškega dela Slo- venske zamejske skavtske or- ganizacije prevzel Milko Di Battista. Tik pred jurjevan- jem smo ga prosili za pogo- vor in se mu za odgovore zahvaljujemo. Kako si to zadolžitev spre- jel in nato doživljal v teh mesecih? SZSO-Gorica poznam že vrsto let, prej kot aktiven vo- ditelj, v zadnjih desetih letih pa kot blagajničar in tajnik v Pokrajinskem vodstvu. Zato sem se, odkrito povedano, precej mirno odločil sprejeti načelništvo. Priznam pa, da so me sobratje voditelji kar prese- netili. Nisem namreč pričako- val, da me bodo predlagali za načelnika. Počasi se torej priva- jam novi vlogi, ki mi je bila zaupana. Kakšna je sploh vloga skavt- skega načelnika? Vlogo pokrajinskega skavtskega načelnika točno določa statut SZSO. Zadolžitve načelnika lah- ko v bistvu razdelimo v dve ve- liki skupini, in sicer v uprav- no/podporne ter vodstvene. Vsak posameznik se mora po- tem odločiti, kam bo vložil svoj čas in energije. Za razliko od svojih predhodnikov ne opra- vljam več voditeljskih za- dolžitev na terenu, nisem torej nositelj programa, ki se izvaja po enotah. Zato se lahko po- svečam predvsem temu, da nu- dim tistim, ki se direktno uk- varjajo z mladino, vso podpo- ro, ki jo potrebujejo. Sam vidim načelnika predvsem kot pod- porno osebo in krmarja, ki or- ganizacijo vodi do zastavljenih ciljev. Kako si gledal na skavtsko or- ganizacijo, ko si stopil vanjo, in kako gledaš nanjo danes v zelo spremenjenih oko- liščinah? Kot najstnik sem predvsem iskal družbo vrstnikov, ki so se v Števerjanu zbirali v vodu Medvedov. Potepali smo se po gozdovih, učili skavtskih veščin, po hodnikih Sedejevega doma igrali hokej z metlami. Sledila sta razočaranje ob uki- nitvi voda in odločitev, da ne bom več v organizaciji. Na- ključje je hotelo, da me je dobra družba spet zvabila v skavtske vrste, ko sem pristopil v novi- ciat RP. Pot do voditeljstva, naj- prej pri izvidnikih in vodnicah ter nato pri volčičih in volkul- jicah, je bila tako načrtana. Svo- jega gledanja na SZSO-Gorica v bistvu nisem spremenil, še ved- no menim, da mora organiza- cija biti najprej kraj druženja, kjer srečaš dobro in svojim le- tom primerno družbo. To je veljalo pred 30 leti in velja še danes. Vse ostalo pa je itak sta- rostno pogojeno, kakor razlaga že Sveto pismo: Ko sem bil otrok... Kakšne izkušnje si si doslej nabral v vrstah skavtskih vo- diteljev? Oh, to bo pa dolgo... Verjetno je bolje vprašati, česa si nisem nabral v skavtskih vrstah. Če že moram izbrati med tolikimi, bi izbral to, da sem se naučil za- spati, tudi ko tulijo sirene na- Z padalcev in je počitek v šotoru po zahtevnem dnevu praktično nemogoč. Šalo na stran, skupaj z drugimi skavtskimi voditelji smo se veliko naučili prav na področju organizacije osebne- ga in skavtskega življenja. Ba- den Powell je s skavtsko meto- do milijonom fantov in deklet pomagal do tega, da so svoje napake in pomanjkljivosti od- krili, na njih zrasli in nato svoje izkušnje metodično posredova- li mlajšim bratom in sestram. Kateri vidik skavtske vzgoje ti je najljubši? Kot sem že omenil, mi je naj- bolj pri srcu skavtsko stremljen- je k neprestanemu izboljšanju sebe in okolja, v katerem živim. “Kar najbolje” za skavta ni sa- mo fraza, ampak je obenem način življenja, metoda reševanja vsakodnevnih pro- blemov in ne nazadnje sredstvo za osebno rast. Koliko vas je letos v skupno- sti voditeljev in kakšen po- men daješ tej skupnosti? Goriško skupnost voditeljev trenutno sestavlja več voditel- jev, nekaj voditeljskih priprav- nikov, pomočnikov ter odrasla člana, skupno štirinajst oseb. Na papirju se zdi ta številka zelo velika. Kot načelnik bi moral po mnenju nestrokovne javno- sti ob takem številu “voditel- jev” načrtovati ambiciozne raz- vojne strategije o širjenju po- nudbe, novih projektov ipd. Podrobnejši pregled pa odstira malce drugačno sliko: en sam voditelj se trenutno ukvarja z izvajanjem programa ob po- moči treh pripravnic, medtem ko se ostali voditelji (4), med katere sodim tudi sam, ukvar- jamo z vodstvenimi zadolžitva- mi na deželni in pokrajinski ravni. Vsi štirje smo se mamreč odločili ostati v organizaciji in prevzeti te zadolžitve, četudi bi po letih in po dosedanji praksi ne sodili več v vrste mladinske organizacije. Koliko je v letošnjem skavt- skem letu dejavnih članov v raznih vejah? Letos imamo na Goriškem 83 aktivnih članov, kar je sicer ne- kaj manj kot v prejšnjih letih. Ob nastopu novih voditeljev pa se nadejam, da bomo počasi povečali število članov. Menim pa, da za prihodnji razvoj skav- tizma na Goriškem nismo “od- govorni” samo skavtski voditel- ji, ampak mora biti to tudi pro- jekt naše širše slovenske kato- liške skupnosti. Pred nami je 1. maj, ko orga- nizacija na jurjevanju spreje- ma nove člane v skavtsko družino. Pri kakšnem “zdravju” so danes goriški skavti in kako bo letos z obljubami? Zdravje goriškega skavtiz- ma je že nekaj let bolj ki- lavo, kar pa sicer ne sme presenečati, saj je le odraz stanja v slovenski narodni skupnosti v Italiji. Poleg tega pa imajo danes otroci in mladostniki na razpo- lago vrsto aktivnosti, s ka- terimi zapolnjujejo svoj, zaradi šolskih obveznosti, omejeni prosti čas. Vse to se odraža v številkah, ki so danes neprimerljive s stanjem pred 20 oz. 30 leti. Manjša populacija potem tudi negativno vpliva na število vo- diteljev. V zadnjih 10 letih smo po grobi oceni uspeli vzgojiti le po 0,5 voditelja za vsak staro- stni letnik, kar pa očitno ni do- volj za organsko rast organiza- cije. Letos se bomo na tradicional- nem jurjevanju zbrali 1. maja na Jeremitišču. Z razliko od prejšnjih let bo program pote- kal popoldne, in sicer: ob 15. zbiranje, ob 15.30 sv. maša, po maši bodo obljube in nato še igre, ob 18.30 pa taborni ogenj. Letos bodo novinci še zadnjič obljubili pred načelnikom. Po spremenjenih pravilih, ki bodo nastopila prihodnje skavtsko le- to, se bodo obljube izvajale kar po enotah. Tudi ta sprememba je le eden od novih prijemov, ki jih SZSO uvaja z namenom, da bi izboljšala skavtsko iz- kušnjo za novince. Obenem pa bo treba jurjevanju povrniti ti- sto povezovalno vlogo med se- danjimi in nekdanjimi skavti, ki je s časom zbledela. Kakšni so odnosi s tržaškimi “brati” na deželni ravni, z italijanskimi skavti Agesci in s slovenskimi ZSKSS? Odnosi znotraj SZSO med Go- ričani in Tržačani so bili vedno predmet tabornih ognjev, in to od samega začetka slovenskega skavtizma v Italiji po drugi sve- tovni vojni. – smeh –. Vsaka ge- neracija voditeljev mora dobiti najprej sogovornike, nato zgra- diti zaupanje in na koncu utrdi- ti sodelovanje. Univerza v Trstu je bila pred 20 leti kraj, kjer smo se goriški in tržaški voditelji srečevali, spoznavali in utrjeva- li SZSO; takrat ni bilo Faceboo- ka in elektronske komunikacije so bile še v povojih. Danes pa, kljub internetu, zaradi širše akademske ponudbe ni kraja, kjer bi zamejski voditelji lahko skupaj rasli, kar po mojem mnenju otežuje skupni razvoj SZSO. Po drugi strani se odpi- rajo nove možnosti sodelovan- ja z italijanskimi in slovenskimi skavtskimi organizacijami. Na ta del vprašanja pa bi gotovo znala bolje odgovoriti deželna načelnika. Kar se tiče pokrajin- ske ravni, opažam, da naši vo- ditelji sodelujejo z združenjem AGESCI ob raznih skupnih po- budah, kot so luč miru, eStoria, dejavnosti na nadškofijski rav- ni. S slovenskimi skavti poteka sodelovanje, kot z AGESCI, bolj na ravni posameznih voditel- jev. Vse te stike zelo podpiram. DG G. Stanko Sivec na Srečanju pod lipami Pastir svojega ljudstva! ost Srečanja pod li- pami 21. aprila je bil g. Stanko Sivec, med primorskimi duhovniki po- memben pričevalec. Na večeru v organizaciji Krožka Anton Gregorčič in Kultur- nega centra Lojze Bratuž se je v komorni dvorani z njim pogovarjala Mira Cencič, urednica njegovega “po- membnega zgodovinskega dela” Skozi ogenj, ki je izšlo pri Goriški Mohorjevi družbi v jesenski zbirki in je že doživelo ponatis. Pomem- bno je, da znamo ceniti naše duhovnike, njihovo trpljen- je in vztrajanje, njihov po- gum, da so ostali pastirji svojega ljudstva, je povedala urednica. Sivec se je rodil pred 90 leti na Livku nad Kobaridom. Značilno je njegovo “otroštvo srečnih re- vežev”, ko so bili otroci zadovol- jni z vsem, kar so imeli, niso tar- nali ne zaradi pomanjkanja ne zaradi trdega dela. Sivec je dozo- reval v znameniti trinajsti šoli po strmih bregovih Kolovrata in Matajurja, po grapah in potokih, in dosegel vitalnost, ki mu jo lah- ko še danes zavidamo. Z dvanaj- stim letom je prišel v goriško se- menišče in s seboj prinesel delav- nost, potrpežljivost, vztrajnost, pa tudi nekaj zdrave trme, “ni upogibal svoje hrbtenice pred ni- komer, šel je skozi ogenj, ne da bi se ožgal”. V letih 1947-1952 je bilo brez sodnih procesov za- prtih 18 duhovnikov, 32 jih je bi- lo obsojenih in kaznovanih na prisilno delo, zaporne ali denar- ne kazni. Veliko je bilo nasilja, verniki so izgubljali enakoprav- nost. V tistem času si je mladenič z Livka upal nadaljevati svojo pot in iti v Ljubljano na bogoslovje, da bi postal pastir svojega ljud- stva. Kmalu po tej odločitvi se je začela njegova pot skozi ogenj. Prvič je šel v spremstvu udbovcev z Livka proti Tolminu že 1949. le- ta. Tedaj je bil župnik g. Jožko Kragelj obsojen na smrt in tudi Sivec je hodil po hišah iskat pod- pise in podporo za njegovo po- milostitev. Po treh dneh ga je zgodaj zjutraj doma čakal mi- ličnik. Peljal ga je na sedež Udbe v Tolminu. Tam so ga dali v bun- ker, nekdanjo klet, kjer je bil šest mesecev tudi g. Kragelj. “Na steni je z ostrim predmetom narisal livško cerkev”... V dežurni sobi so Sivca nato pustili dva tedna brez nadzora: “Verjetno so čakali, da bom ušel čez mejo, kajti Livek je bil blizu”, to pa je bila “velika past”. Sivec se še jasno spominja oseb, krajev, dogodkov, o katerih je na goriškem večeru živo in po- drobno pripovedoval. Zasliševali so ga in prepričevali, da bi opustil namero postati duhovnik. Dobil G je administrativno kazen in prišel v delovno taborišče Lito- stroj. Garali so 10 ur dnevno, imeli slabo hrano, “pri težkem delu smo se izčrpavali”. Tam je bil poldrug mesec, nato je šel v Tacen, spet ga je čakalo “družbe- no koristno delo”: to je - brez ob- tožnice in brez sodbe - doletelo marsikaterega potencialnega so- vražnika sistema... “Po desetih urah dela so z nami delali kot mačka z mišjo”, nečloveško so jih poniževali. Sivec je vztrajal in šel v seme- nišče. Junija 1951 se je pripravljal na izpite, pa so udbovci zaprli se- menišče in pregledali sobe. Našli so mu neki listič “in je bilo ko- nec”. Peljali so ga v zapor, kjer je bil devet mesecev v preiskavi. Za- sliševanja so bila ponoči. Sivca so vključili v skupino duhovnikov, ki so jih aretirali malo prej, in ga skupno z njimi dolžili špijonaže, “ko pojma nismo imeli o tem”. Kako pa je bilo v samici? To lah- ko razume, samo kdor je to doživel. “Če nimaš vere, te strah tako pretrese, da ne veš kako in kaj… Bog mi je dal milost, da sem molil, včasih tudi po 30 rožnih vencev. Nimam nobene zasluge, a Bog ne zapusti nikogar”. Moč, elan in optimizem mu je dajala tudi zavest, da so ljudje iz župnije molili zanj. Sivec je bil v preisko- valnem zaporu devet mesecev, v samici sedem, toda ne neprekin- jeno. Obtožnica se je nanašala na stike s tujino, na to, da so duhov- niki “ogrožali temelje sociali- stične Jugoslavije” itd. On je pre- jel tri leta strogega zapora s pri- silnim delom, nekateri sobratje pa celo do 18 let. “Po osamosvo- jitvi so rekli, da je to bila ‘neljuba pomota’”... Po obsodbi so dali Sivca najprej na Miklošičevo, nato na Žale, kjer je bila večina duhovnikov. Na delovnih mestih so se ti zelo izkazali in pozitivno vplivali na druge zapornike. Potem je prišlo do amnestije, večinoma zaradi sprememb v zunanji politiki in razmer v Jugoslaviji. Do pomilo- stitev je prišlo, ker je “Tito menda nameraval iti v Anglijo… Tako se je pokazal velikodušnega”. Veli- kim kalibrom so znižali nekaj kazni, tisti z manjšimi kaznimi - med njimi tudi Sivec - so bili oproščeni in so šli iz zapora. Leta 1953 je bil pri vojakih spet obso- jen špijonaže, “to je bilo na- jhujše”. Nato se je vrnil v Ljublja- no v semenišče. Po prvem zapo- ru ni smel poslušati predavanj na teološki fakulteti. Študirati je mo- ral doma, sam. Leta 1955 je pel slovesno novo mašo na Livku. Na praznik sv. Petra in Pavla ga je posvetil svetniški nadškof Anton Vovk. Mladi “smo videli, da je bil vedno nervozen, ko je maševal, ko je delal križe, a nismo vedeli ozadja”. Šele 31. junija je imel no- vo mašo. Po njej je kot župnik služboval v Šempasu, na Otlici, veliko let v Bovcu, nazadnje je prišel v Prvačino. Knjiga opisuje prav otroštvo in “pot skozi ogenj” do nove maše. “Pisana je zelo prijetno in odkri- to”, je dejala Mira Cencič. Doživetja so opisana objektivno, avtor se je poglobil tudi v sojet- nike. Razumevajoče je gledal na tiste, ki niso zdržali krivic in trpljenja in so priznali tudi stvari, ki jih niso opravili; razumevajoče je gledal na zasliševalce, ki so s svojim položajem hoteli doseči potrditev samega sebe, lažni občutek večvrednosti. Avtorja “ves čas spremlja nekako zaupan- je v pravico, v Vsemogočnega, v zmago dobrega, tako da vidi celo v krivicah neko korist pri oseb- nem dozorevanju, potrpežljivo- sti, vztrajnosti in duhovni moči. Vse skupaj preveva evangeljski nauk ljubezni, tolažbe in upanja. Zato je res vredno knjigo prebrati in tudi spraviti za spomin nasled- njim rodovom, da bodo vedeli, kaj je bila resnica, kaj so naši du- hovniki prestali, da bi bili pastirji svojega ljudstva”, je še dejala zgo- dovinarka. G. Sivec, ki je tudi na prijetnem goriškem večeru pokazal, kako je pri svoji častitljivi starosti never- jetno bister, duhovno moder in svež, sploh pa umirjen in tudi duhovit, je v pogovoru z občin- stvom še spregovoril o škofijskem upravitelju Mihaelu Torošu in njegovi “zelo kočljivi vlogi”, o hudih pritiskih in o logiki hudo- bije itd. Vrhunec srečanja pa je bil njegov poziv navzočim, da bi bili “pričevalci z doslednim življenjem”, da bi ne sovražili, da bi odpuščali, in to tudi tistim, ki nas na najhujši način preganja- jo... “Nikogar ne sovražim. Če bi g. Roter prišel k meni k spovedi, bi mu dal odvezo, če bi se re- snično kesal. In v nebeškem kral- jestvu bi se lepo veselila celo večnost”! DD Romanje v Medjugorje od 6. do 9. maja. Odhod avtobusa zgodaj zjutraj z glavne avtobusne postaje v Novi Gorici s postankom v Rožni Dolini in nato v Kozini. Pozno popoldne prispemo v Medjugorje. V naslednjih dneh bogoslužje in sv. maša in vzpon na Križevac. Prijave: Darko tel. (+39) 370 3201305 ali 0481 32121; Ana (+386) 05 3022503 in pri župniku Jožetu Markuži tel. (+39) 040 229166. Slovenski in italijanski državljani potujejo z osebno izkaznico. Romanje v Lurd julija 2016. UNITALSI iz Gorice vabi na vsakoletno romanje v Lurd, ki bo od 17. do 22. julija 2016 (vlak) in od 18. do 21. julija 2016 (letalo). Vabljeni so bolniki, invalidi, zdravstveni delavci, pomočniki in zdravi romarji. Za prijave in informacije: Gorica - Unitalsi vsak torek in četrtek 17. -19. (tel. +39 0481 535554), Štandrež - Župnijski urad Štandrež od ponedeljka do petka 8.30- 12.30 (tel. +39 0481 21849 ali Nanut Joana (tel. +39 0481 21419 - mobi +39 348-5944880 ob uri kosila), Ljubljana - Šlibar Miro (tel. +386- (0)31-613378 - miro. slibar@rkc. si. Romanje v Medjugorje in Lurd Goriška 28. aprila 2016 7 cerkvi sv. Florijana v Šte- verjanu, kjer je preživel najdaljše obdobje svojega dušnopastirskega poslanstva, je bi- la v četrtek, 21. aprila, pogrebna maša za g. Antona Lazarja, ki je umrl v 90. letu starosti 17. aprila. Somaševanje je ob lepem številu sobratov z obeh strani meje vodil upokojeni goriški nadškof msgr. Dino De Antoni, na koru pa je nekdanjemu župniku v slovo lepo pel cerkveni pevski zbor. Navzoči so bili svojci iz rodne Idrije in vaščani, pa tudi ljudje s Krasa in drugih krajev Goriške. Nadškof je v homiliji povedal, da je g. Lazar sklenil svojo duhovno oporoko z besedami iz psalma 30: ta govori o pravičnem, ki beži pred sovražnikom in najde zatočišče v Gospodu. Psalm je poziv k upanju, vabilo, da bi nikdar ne podvomili v Boga, hkrati pa je to sinteza po- kojnikovega življenja, ki je doživel V marsikatero preizkušnjo v predvoj-nem, medvojnem in povojnemčasu. Gotovo ni bilo lahko zapu- stiti apostolske administrature za Slovensko Primorje (“predhodni- ce” koprske škofije) in na začetku 70. let priti na Goriško, kamor ga je vabil msgr. Močnik. Novi dom je g. Lazar našel v Doberdobu, Jamljah in kasneje v Brdih, kjer je ostal do leta 2011. V svo- ji službi ni bil “mehak”, je de- jal msgr. De Antoni, temveč prej mož reda, strog, vdan, ko- rekten in plemenit, “do mene izredno spoštljiv”. Tudi zaradi svo- jega značaja ni bil prikrajšan za “apostolske težave”. Skupno z vse- mi škofijskimi duhovniki se je pri- digar zahvalil g. Antonu za zgled odrasle, zrele, osebne in svobodne vere. Znal je moliti in častiti, v svo- ji veri je bil trden in zavzet. Niso manjkali trenutki “temne noči”: kot sv. Janez od Križa se je tudi on zatekal k večnemu studencu, h kruhu življenja. Sedaj pa “živimo v prepričanju, da eden več moli za našo Cerkev”. Zato ga je nadškof zaupal Bogu in Devici Mariji: “G. Anton, nasvidenje”! Msgr. Renato Podbersič je v slovenščini povzel nadškofovo pridigo, msgr. Adelchi Cabass pa je prebral pismo nadškofa Carla Redaellija, ki je bil zadržan v Rimu. V njem je napisal, da je še v zadnjih dneh molil ob g. Lazarju in ga blagoslovil. V njem je videl klenega duhovnika in člo- veka močnih korenin, ki je rad go- voril o rodni Idriji, preizkušnjah, vojni in ločitvah, vedno pa je ohranjal mir in zavezanost lju- dem. V imenu števerjanske skup- nosti je nekdanji župan Hadrijan Corsi v cerkvi povedal, kako so pred šestimi leti upali, da bo g. La- zar v Števerjanu obhajal diaman- tno mašo, a to se žal ni uresničilo. Od 64 let duhovništva jih je po- kojni preživel 21 v hribovitih pre- delih Slovenije, 13 na Krasu, 24 v Brdih in par let v Gabrjah kot do- ber pastir in oče, duhovnik in vzgojitelj, pozoren do kulture in materinega jezika. V Števerjanu je bilo cvetje in včasih tudi trnje, in vendar naj g. Lazar pri Gospodu iz- prosi, da pošlje delavcev v svoj vinograd: “Mašni- ke, ki bi bili tudi duhovni očetje našemu ljudstvu”. V imenu sošolcev je prof. Franc Kralj izrekel pokoj- niku “veselo slovo”. Spoznala sta se v seme- nišču leta 1940, nato sta šla v Castellerio in Lju- bljano. To so bili “težki časi”, škof Vovk je v letu njunega posvečenja še nosil sveže sledove ran, ki so mu jih zadali nekaj mesecev prej, državna meja se je zarezala v narodovo tki- vo. Lazar in Kralj sta skupaj tudi služila vojaški rok v bosanskem Bi- haću. “Bil si rad duhovnik, kjerkoli si služboval”, sicer pa “veselje biti duhovnik ni poceni veselje”, ker “vsak duhovnik mora biti podo- ben učitelju”, križ postane “zna- menje in izziv za preseganje same- ga sebe”. Prof. Kralj je dejal, da je vesel, ker je mogel biti Lazarjev pri- jatelj: “Dragi Tone, draga duša, zbogom in nasvidenje v nebesih”! V imenu duhovnikov goriške nadškofije je dekan Karel Bolčina izrazil pokojnemu g. Antonu iskre- no hvaležnost, da je pristopil v go- riško nadškofijo, da je bil kot mašnik pastoralno goreč in da je nesebično daroval svoj čas tudi kulturnim in vzgojnim ustano- vam. Dokler je mogel, je želel žive- ti med ljudmi. Ko so krsto po maši pospremili na števerjanski trg, so prav ljudje še nekaj časa obstali ob njem. Zbor mu je občuteno zapel priljubljeno Lipa zelenela je, nadškof De Anto- ni pa je še zadnjič blagoslovil krsto in jo nežno poljubil. Zbogom, g. Lazar! / DD Obvestila Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice sklicuje občni zbor, volilnega značaja, v torek, 10. maja 2016, prvi sklic ob 12. uri, drugi pa ob 20.30, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, s sledečim dnevnim redom: Tajniško poročilo; Blagajniško poročilo; Odobritev obračuna za leto 2015 in odobritev proračuna za leto 2016; Predsedniško poročilo; Pozdravi in posegi članic; Pozdravi in posegi nevčlanjenih skupin in posameznikov; Poročilo nadzornega odbora in razrešnica odboru; Izvolitev predsednika občnega zbora; Volitve predsednika ZSKP; Volitive nadzornega odbora; Razno. Fotoklub Skupina75 vabi v četrtek, 28. aprila, ob 18.00 na odprtje skupinske fotografske razstave “Grad75” v Taverno al Museo v grajskem naselju. P osebni p ogledi članov Fotokluba Skupina 75 na goriški grad in grajsko naselje bodo na ogled v Taverni tik ob muzeju do konca junija. Razstava je postavljena v sklop manifestacije “Castello in festa”, ki se bo odvijala na gradu med 28. 4. in 1.5. Pojasnila: info@skupina75. it. Občina Sovodnje ob Soči obvešča, da sta bila odobrena razpisa 2016 za dodelitev prispevkov najemnikom za plačilo najemnin v letu 2015 in najemodajalcem, ki dajejo na razpolago stanovanja manj premožnim najemnikom. Prošnje lahko predložite v občinsko vložišče ob uradnih urah. Skrajni rok za vlogo prošenj poteče dne 13. maja t. l., ob 10.30. Več informacij je na razpolago na spletni strani http: //www. comune. savogna. go. it/. Zveza slovenske katoliške prosvete in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da urad, začenši s ponedeljkom, 4. aprila 2016, deluje s tem urnikom: ponedeljek in sreda od 8. do 18. ure nepretrgoma; torek, četrtek in petek: od 8. do 14. ure. V središču mesta dajamo v najem prenovljeno stanovanje primerno tudi za pisarno. Informacije na tel. 340 9248297. Slovensko planinsko društvo prireja od 22. do 28. junija izlet v Apenine (skupina Velino-Sirente) in ogled arheoloških in nekaterih kulturnih spomenikov v srednji Italij i . Prevoz z avtobusom, namestitev v hotelih v dvoposteljnih sobah. Predhodne prijave: Vlado. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da med letom prireja več zanimivih izletov, družabnosti in srečanj, saj je namen društva, da se člani čim več družijo in skupaj preganjajo osamljenost. Zaradi zakonskih predpisov se teh dejavnosti lahko udeležijo samo člani, ki so vpisani v društvo. Dobrodošel je vsakdo, ki se članom želi pridružiti. Če se člani pravočasno ne priglasijo za izlet, kot je navedeno v obvestilih, se lahko zgodi, da izlet odpade. Na društvenem sedežu na korzu Verdi 51 se ob sredah od 10. do 11. ure še nadaljuje vpisovanje za izlet v Berlin, ki bo od 12. do 17. septembra. Natančne informacije dobijo člani po tel. št. 0481 884156 (Andrej Faganel) in 0481 532092 (Emil Devetak) ter na društvenem sedežu. Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA- NA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Profesorica slovenščine išče delo (tudi inštrukcije, učna pomoč in varstvo otrok). Tel. št. 00386 41 256240. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 00386 31 478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 00386 31 449311. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 00386 40 484339. 40-letna mati z večletnimi izkušnjami in znanjem italijanščine nudi dnevno nego starejšim na domu (ne 24 ur dnevno) ali pomoč pri gospodinjskih delih in kuhanju. Tel. 00386 41 729548. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekajletne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Gospa z večletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40 432304. Čestitke Na tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru je Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba prejel srebrno plaketo. Zboru in dirigentu Hilariju Lavrenčiču čestita Zveza slovenske katoliške prosvete. Lavrenčiču za uspešen dosežek čestita Zveza slovenske katoliške prosvete. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 29.4.2016 do 5.5.2016) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 29. aprila (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 1. maja, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 2. maja (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Novice iz naših krajev - Obvestila in večerni vic. Torek, 3. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 4. maja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Pred 100 leti tragedija na Vršiču - Izbor melodij. Četrtek, 5. maja (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti iz sveta - Obvestila in večerni vic. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV - Sreda, 27. aprila 2016, ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje glasbena predstava KAKO SRCE SE VESELI, KO LEPA PESEM ZADONI ZBOROVODKINJA: MARTINA HLEDE REŽIJA: FRANKO ŽERJAL - Petek, 29. aprila 2016, ob 20.30 Dramska družina SKPD F.B. Sedej - Števerjan Titus Maccius Plautus AULULARIA REŽIJA: FRANKO ŽERJAL - Sreda, 4. maja 2016, ob 21. uri Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Georges Feydeau POKOJNA GOSPEJINA MAMA REŽIJA: JOŽE HROVAT - Nedelja, 8. maja 2016, ob 18. uri Skupnost družin Sončnica - Gledališka skupina O’KLAPA - Gorica v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž OBUTI MAČEK družinski mijauzikl REŽIJA: SANJA VOGRIČ GLASBA: PATRICK QUAGGIATO - Nedelja, 15. maja 2016, ob 18. uri Mladinski dramski odsek PD Štandrež Fran Milčinski BUTALCI REŽIJA: EMIL ABERŠEK Predstave bodo v veliki dvorani KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ v Gorici Za rezervacije in informacije: Kulturni center Lojze Bratuž tel. 0481 531445 e-mail: info@centerbratuz.org Zveza slovenske katoliške prosvete tel. 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it SKRD JADRO v sodelovanju s KRUTOM in SKRŠD Tržič vljudno vabi na medgeneracijsko srečanje “IZ RODA V ROD" sreda, 4. maja 2016, ob 18.30 Auditorium Ronke Števerjan / Slovo od dolgoletnega župnika Zbogom, g. Lazar! ZAHVALA Ob slovesu in pokopu našega dragega brata, strica in prastrica msgr. ANTONA LAZARJA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali v času bolezni, ga pozdravili ob odhodu v večnost in ga pospremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekamo nadškofu Dinu De Antoniju za pogrebno mašo in plemenite besede, nadškofu Karlu Redaelliju za sožalno pismo, vsem sobratom duhovni- kom, vernikom Števerjana in Doberdoba, ki so tudi tokrat pokazali veliko spoštovanje do njega, in vsem, ki ste se udeležili pogrebnega slovesa v Števerjanu in v Idriji ter nam izrekli sožalje. ANICA, ALBINA, MARIJA, JOŽE, IVAN IN TINE Z DRUŽINAMI Gorica-Števerjan-Idrija, april 2016 Slovenski goriški skavti bodo v nedeljo, 1. maja 2016, skupaj počastili in praznovali spomin skavtskega zavetnika sv. Jurija. Obenem pa bo to praznovanje še bolj slovesno, saj bodo medse sprejeli novince in novinke vseh starostnih vej, ki bodo na ta dan ponosno izrekli svojo obljubo. Volčiči in volkuljice, izvidniki in vodnice, roverji in popotnice, voditelji, pripravniki, pomočniki, starši in prijatelji se bodo zbrali na travniku na Jeremitišču pri Štandrežu ob 15. uri v popolnem skavtskem kroju. Ob 15.30 bo sv. maša, ki jo bo daroval msgr. Renato Podberšič; ob 16.30 obred obljub, ob 17. uri igre brez meja za člane, starše in prijatelje; ob 18. uri taborni ogenj, ob 18.45 konec in čiščenje prostora. V primeru slabega vremena bo srečanje potekalo v župnišču v Štandrežu in odpadle bodo igre. Jurjevanje goriških skavtov Kultura28. aprila 20168 Dejstvo je, da kulturni oblasti in njenim pa- radržavnim institucijam seže pogled v peri- ferijo le tako daleč, kot je razgled iz ljubljan- skega gradu v slabem vremenu. Torej do predmestja Ljubljane, največ do konca barja. Tam se vse konča. Dandanes tudi France Prešeren ne bi dobil Prešernove nagrade, še manj pa kako drugo, denarno, seveda, niti bi Javna agencija za knjigo ne podprla izdajo njegovih Poezij. Enako Ivan Cankar in še mnogi drugi avtorji, ki takratni oblastni strukturi niso lezli nekam. Kar še opažam pri mnogih naših založbah, njihovih urednikih in tudi pri avtorjih in kritikih, da jim manjka poguma, radovednosti, iskanja nečesa nove- ga, drugačnega pisanja. No, to seveda ni nič novega v slovenski literarni zgodovini - Ko- sovelovi Integrali so izšli po „zaslugi“ literar- nega strokovnjaka skoraj pol stoletja po ti- stem, ko jih je napisal, ko niso bili več nekaj novega. Hoja po znani poti je pač lažja, ve se, kam pelje. Jaz pa rad raziskujem, tudi zavijem kam stran s poti; kar nekaj mojih del je pro- vokativnih in družbeno kritičnih, tudi ro- man Ljudje na burji, Zgodba o Kurentu, po- sebej moje zbirke poezij... Pred leti sva se spoznala pri nekem branju poezije, ki jih je vse manj, tudi zato, ker ponavadi tisti, ki pišemo, beremo naj- večkrat sami sebi in smo dejansko nekateri že zelo naveličani hoditi na razne priredit- ve zastonj, še posebno takrat, ko gre za pri- reditve, ki so v oddaljenih krajih. V enem najinih pogovorov si izrekel krasno domi- slico: “Enkrat bom povabil domov vo- doinštalaterja, ko bo popravilo končal, pa mu bom rekel: - Krasno je bilo, hvala za nastop! ” Še vedno je ista zgodba, pričakuje se, da je av- tor s svojimi deli na razpolago brezplačno, da se ga da plačati s kakšno rožico po nastopu, in to je vse. To je problem percepcije kulture v družbi, posebej v majhnih lokalnih, pro- vincialnih okoljih, kjer je seveda upo- rabnost vodoinštalaterjev pomem- bnejša od pesnikov. Na položaje, kjer se odloča o vsem, so se zrinili jara go- spoda in podobni nekulturniki, od njih pa velike tolerance do kulture ni mogoče pričakovati. Ne smem pa preveč posploševati, imam tudi več izjemno lepih izkušenj iz dru- gih okolij, revnejših, kamor sem šel nastopat brezplačno, pa so me presenetili. Povem še enkrat: To je stvar dojemanja kulture! Kar občudujem pri tebi, je dejstvo, da po- leg dela nenehno pišeš. Kje najdeš moč? Kaj te žene? Ljubezen do knjig in literature mi je bila dana že v otroštvu od staršev, knjige so bile pri naši hiši vedno cenjene. Ja, rad pišem, tudi v veli- ko žanrih sem se preizkusil, skoraj nič mi ni tujega. Pisanje je pustolovščina, odkrivanje novih svetov, tistih zunaj in tistih v sebi. Li- teraturo razumem kot sporočanje, česarkoli pač že. Ko ne bom imel več kaj sporočiti dru- gim, bo moja zgodba s pisanjem končana. Če je pri tvojem pisanju značilno, da se tu- di ti sprehajaš po polju, ki ga označujeta eros in tanatos, pa bi te vseeno rad vprašal, kako sam gledaš na sedanje stanje v Slove- niji in širše v slovenski družbi, na nemoč, ki jo kot pisatelj, sodnik, človek gotovo tu- di ti čutiš sredi tega vsakodnevnega doživljanja pomanjkanja etike in vsake morale, ko se zdi, kot da je samo še denar, Satanovo govno, tisti idol, kateremu se lahko in smo se obenem prisiljeni klanjati. In v trenutku, ko se tem novim pravilom nočemo prilagoditi, smo izločeni iz igre, mar ne? Dandanes življenje ni lahko, a tudi ni bilo nikdar lahko, dobri stari časi so le v pravlji- cah. Kar se nam danes dogaja, se je dogajalo že pred desetletji, stoletji, svet in ljudje se niso veliko spremenili, imamo računalnike, tele- vizije, mobilne telefone, hitro pripravljeno hrano itd., osnovni principi delovanja družbe pa so enaki. Tudi to, kar omenjaš. Od- govarjam pa literarno: Pisatelj Miroslav Krleža je v obdobju med obema vojnama na- pisal roman Na robu pameti, kjer človek, pravnik po poklicu, izreče nekemu fabrikan- tu na nekakšni vikend zabavi, da je navadni morilec, ker je ustrelil človeka, ki je v njegov vinograd prišel zobat grozdje. (Lastnina je vendar sveta pravica in take se lahko strelja kot pse!) – No, zgodba se zavrti in tega prav- nika, ki se noče opravičiti temu civilizirane- mu lopovu, doleti izobčenje iz vseh družbe- nih krogov, izgubi delo, žena in otroci ga za- pustijo, na koncu ostane sam, v nekem bor- delu, kjer ga sprejme in razume edino člo- veško bitje – kurba. Danes se dogaja enako, vsi ti veliki podjetniki in istočasno lopovi, s hordami odvetnikov okrog sebe, iz svojih de- lavcev pijejo dobesedno kri, ko jih imajo v napol suženjskih razmerah, so enaki moril- cem; ne ubijajo z noži in puškami, ubija se na tisoče prefinjenih načinov. Kdo ve, koliko samomorov in bolezni povzroči ta gonja za profit, kjer je človek le potrošno blago, hitro nadomestljivo. To se dogaja tukaj in zdaj, okrog nas in na globalni ravni, vse v imenu demokracije in pod zaščito zakonov. In če bi takšnega podjetnika kdo odkrito obtožil, da je morilec, ga bodo njegovi odvetniki sese- kljali, na koncu revež še gat ne bo imel na se- bi. Tako to gre. Zgodba iz Na robu pameti živi še danes. Pred dvema letoma je neka sloven- ska založba izdala Krleževo zbirko družbeno kritičnih esejev Evropa danes. Knjiga je izšla že pred skoraj osemdesetimi (1935!), eseji pa se berejo, kot da so napisani včeraj. Ne, naš svet se ni veliko spremenil. Edino, da mi po- zabljamo zgodovino in jo zato moramo po- navljati. Sliši se aforistično, vendar ima to grozljiv prizvok. Vsaj malo je treba, pa se člo- vek prepriča, da se nam dogaja nekaj nena- vadnega, po Evropi (in seveda tudi pri nas) lomasti čudna pošast iz zgodovine, nasilje in sovraštvo do tujcev, vseh drugačnih, drugače mislečih, zahteva se enoumje, en narod, en vodja – rešitelj, seveda … Lani se mi je ob tem zapisala poema, o nočeh, ko prisluškujem ko- rakom po hodniku – kje se bodo ustavili, pred vrati mojega stanovanja? In zjutraj, v kakšno jutro se bom prebudil, v jutro leta 1914 ali v 1933? Obe jutri prinašata krvave zore. lovenski dramaturg in mi- slec Ivan Mrak se je rodil v Ljubljani 30. 4. 1906 in tudi tam umrl 19.10.1986. Njegova življenjska sopotnica je bila sli- karka in kiparka Karla Bulovec, ki je med drugimi deli naredila tudi kip Antona Marti- na Slomška. Kalup tega kipa je bil več desetletij razžagan in skrit na pod- strešju Pokrajinske- ga muzeja v Mari- boru. Šele po osa- mosvojitvi Sloveni- je so ga zalepili in vlili v bron in da- nes stoji na trgu v Celju in je vreden ogleda. Odlitek Slomškove glave te- ga kipa pa krasi tu- di park pred cerkvi- jo v Tolminu. Leta 1930. se je Mrak poročil s ki- parko Almo Bulo- vec v cerkvi pri Frančiškanih na tromostovju v Lju- bljani. Že leta 1937 mu žena umrje za- radi jetike. Nasled- nje leto 1938. mu prepovejo uprizoritev tragedije Ivan Grohar. Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je dosegel, da so prepoved razveljavili. Ome- nim naj da je Mraku in njegovi ženi dr. Rožman tudi vedno gmotno pomagal, saj sta živela v veliki revščini. V drugi svetovni vojni se je vodstvo OF obračalo na Mraka, ker so vedeli, da je s škofom Rožmanom v dobrih od- nosih, naj posreduje za izpustitev zaprtih članov OF-a. Škof je to tu- di večkrat storil. Leta 1945 je ko- munistični voditelj dr. Aleš Be- bler od Marka zahteval, da naj podpiše »Izjavo o zločinskem de- lovanju dr. Gregorija Rožmana«, kar je Mrak odločno zavrnil. Ukinjena mu je bila vsa državna pomoč. Leta 1947 izda v Ljublja- ni pri Slovenskem knjižnem za- vodu dramo Talci. V Slovenskem Poročevalcu je pisec Dušan Mo- ravec (Ciril Kosmač) delo zelo negativno ocenil, češ, da ni pisa- no v duhu tedanjega sociali- stičnega časa, zato so knjigo umaknili s pordaje, obenem pa Mraka izključili iz Društva slo- venskih pisateljev. Tako je izgubil živilsko nakaznico, ki je bila v ti- stem času nujna za preživetje. Umrl je 19.10.1986 in je pokopan na ljubljanskih Žalah v grobu žene Alme. Pogreb je vodil lju- bljanski škof dr. Alojzij Šuštar in tudi imel po- menljiv nago- vor. Ivan Mrak je bil nekakšen samo- hodec ali celo obstranec v slo- venskem gleda- liškem pa tudi javnem in kul- turnem življen- ju, čeprav so ga nekateri gledali postrani tudi kot »spornega človeka«. Takoj po drugi svetov- ni vojni se je Jo- sip Vidmar izja- snil: »Mrakov Marat je naša najboljša drama o revoluciji. « Ker pa Mrak za- radi svoje po- končnosti ni hotel podpisati skupinske ob- tožbe proti ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu, je postal za tedanjo oblast »neobstoječ«, bil je odstrajen iz javnega in kul- turnega življenja. V tem času je predvsem veliko pisal, čeprav je živel sila skromno. Zasluga gre prav Josipu Vidmarju, da so mu končno odobrili skromno pokoj- nino in je imel zdravstevno za- varovanje, kar mu je zadoščalo za preživetje. Veliko zanimivih spominov imam nanj. V ljubljanski Drami so leta 1967 uprizarjali njegovo dramo Marija Tudor. Tedaj je na rahlo prodrl iz anonimnosti in so se študentje in mlajši izo- braženci začeli zanimati zanj. Vse predstave so bile razprodane. V tisku se je začela gonja proti njemu, češ, da je njegov jezik ne- govorljiv. V resnici pa jezik v Mrakovih dramah sledi substan- ci besedila, do tega pa nujno mo- ra priti igralec sam, in to v času, ko to besedilo študira. Potem pa Mrakovo dramsko besedilo steče normalno kot katerokoli drugo. Po naročilu partije so igralci pri drami Marija Tudor začeli z »ble- betanjem« ali hitrim, prezira- jočim govorjenjem Mrakovega dramskega besedila. Tako so te predstave po zaslugi igralcev »zvodenele«, ostale so brez spo- ročila. Mrak, ki je bil na vseh predstavah in je imel prostor v parterju, je to spremljal in doživljal vsa ta ponižanja, ki so ga tudi prizadela, niso ga pa strla! Spominjam, da smo po eni od predstav šli skupaj domov in je predstavo komentiral nekako ta- ko: »To, kar počno na odru z mo- jo dramo je naravnost grozeče, zame, kot avtorja tudi poniževal- no, vendar pisni tekst bo ostal in to bo to, kar bo ostalo, četudi da- nes komu to ni všeč... « Njegov jezik je dramsko zelo izpopol- njen, pa tudi govorno tekoč. V polpreteklem času v Sloveniji, Mrakova dramska besedila niso marsikomu odgovarjala, ker je bilo v njih veliko religioznosti. Do tega spoznaja pa je Mrak prišel, ko je bral francoske litera- te in so ga ti tudi prevzeli. Rad je o njih razpravljal, čeprav je te knjige dobival »po kanalu«, ker so mu redno pregledovali pošto, pa tudi vse kar je bilo tiskano v inozemstvu zaplenili. Kljub ne- kakšni cenzuri, ki se je nad njim izvajala, se mu je posrečilo, da je bil na tekočemn, kaj se po evrop- skih odrih igra, kaj gledalce za- nima in kaj o vsem tem kritiki pišejo izven Jugoslavije. Pogosto je zahajal k prof. Josipu Šimencu, stolnemu kanoniku ljubljanskega kapitlja, ki je stano- val na Ciril-Metodovem trgu 7. Po več ur sta se pogovarjala o nje- govih dramah, literaturi, pa tudi o času, v katerem sta tedaj živela. Gospod prof. Josip Šimenc je bil eden redkih, ki je prebral vse Mrakove drame, in to v rokopisu in se je z avtorjem tudi o njih po- govarjal. Mimogrede naj povem, da je Mrak imel zelo neberljivo pisavo in da je bilo treba imeti veliko potrpljenja pri branju. Oba sta bila moža z enciklope- dičnim znanjem, zato je razum- ljivo, da je Mrak od teh pogovo- rov vedno odšel pomirjen in z novim navdihom za snovanje. Obema je bila umetnost nekaj božanskega, saj sta oba čutila, ka- ko je bil slovenski narod ujet v te- danji politični ideologiji. Mrak je po obisku pri prof. Šimencu red- no šel mimo škofijske palače in se z velikim spoštovanjem pred vhodom odkril in priklonil. Ta gesta je izrazila njegovo veliko spoštovanje in hvaležnost do škofa dr. Gregorija Rožmana, ki mu je v življenju veliko pomagal. To je rad povedal, ne da bi se tega sramoval, četudi so mu takšne iz- jave v tistem času prej škodile, kot koristile. In še manj znani dogodek: Zvečer 16. novembra 1959. sta se s spremljevalcem Mirosom vračala od večerje po nabrežju Ljubljanice od frančiškanske cer- kve proti Šuštarskemu mostu. Te- daj se Mrak zaustavi in reče: »Slišiš, zvoni veliki zvon v stolni- ci! Umrl je Rožman!« Spremlje- valec pravi: »Gospod Mrak nič ne zvoni! Nobenega zvonjenja ni!« Mrak se obrne in ustavi prvega, ki gre mimo, pa ga vpraša: »Slišite Vi kakšno zvonjenje?« Isto vprašanje je ponovil še ne- kajkrat pri mimoidočih. Odgo- vor je bil pri vseh. »NE!« On pa je vztrajal, da zvoni! - 17. novem- bra 1959 so na škofiji dobili spo- ročilo, da je res prejšnji dan umrl škof dr. Gregorij Rožman in šele tedaj so v ljubljanski stolnici zanj zvonili. Mrak ostaja v slovenski literaturi eden od vodilnih predstavnikov slovenske zgodovinske avantgar- de in himnične tragedije. Njego- va himnična tragedija je bila zanj »sprava z neizbežno resničnostjo bivanja«, kot jo je sam imenoval in je še dodal: »Ta sprava terja možno spreminjanje usodnosti in neizbežnosti na svoja ramena, zato ni nikoli sproščala ne opti- mizma in ne pesimizma.« Še ved- no je v slovenskem dramskem in literarnem prostoru Mrak eden od naših najmanj raziskanih in razumljenih osebnosti prejšnjega stoletja. Tudi njegova dela se ne uprizarjajo, kar je gotovo škoda. Ambrož Kodelja S Ivan Mrak, Krištof Zupet, olje na platno Loki pri Zidanem mostu se je v petek, 22. aprila, odvijal pomemben lite- rarni večer, posvečen novi skupni knjigi Zore Tavčar in Alojza Rebule. Literarno srečan- je so sooblikovali urednik Jože Faganel, moški oktet Fantje z Razbora s slovensko narodno pesmijo ter dramska igralca Mi- lada Kaležič in Pavle Ravnohrib s svojo interpretacijo odbranih odlomkov obeh avtorjev. Svoj pozdrav je v imenu založbe pri- nesel Ivan Štuhec. Knjiga je 165. po vrsti v zbirki Slovenskih večernic Celjske Mohorjeve za- ložbe. Zgovorni naslov Dve mladosti – ena ljubezen sesta- vljajo mladostni spomini obeh avtorjev in jo je v Loki poglo- bljeno predstavila literarna kri- tičarka Tatjana Rojc, ki je med drugim povedala: “Zakaj ta in taka knjiga? Na vi- dez se zdi, da bi lahko ti dve zgodbi, ki se zlivata v eno samo pripoved, stali nekako v na- sprotju: vendar tako uvod Aloj- za Rebule kakor novela Tristana in Izolde Zore Tavčar, ki knjigo idealno zaključuje, sta odraz in- timnega, presenetljivega, ter V ponujata vsem nam neko ne-verjetno upanje, da ljubezenvendarle je, da obstaja nekaj višjega in večnega. Tako da sta pripovedi o Dveh mladostih in eni ljubezni po svoji vsebini in po svoji sporočilnosti nekakšna kompenzacija druga druge. Ka- kor avtorja, ki ju nihče med na- mi ne more dojemati in zaje- mati kot dve ločeni entiteti. Zora Tavčar v svojem pisanju iz- postavlja svoj odnos do življen- ja sploh: ne ujame ga nikoli do- končno, ga pa vendar trdno in polno živi tudi danes, ko je že v letih, ki bi ji dopuščala, da se umakne v svoj svet, Alojz Rebu- la, nasprotno, svojo besedo ne- kako interiorizira in esteriorizi- ra preko racionalnega raz- mišljanja in osmišljanja in prav- zaprav tudi tokrat Boga osmisli in dokaže, tako da si dejansko v knjigi avtorja stojita nasproti in vzporedno, kakor da bi nekako izpolnjevala drug drugega”. Srečanje, kjer je bilo prisotnih veliko gostov in publike, sta za- ključila avtorja, ki sta drug dru- gemu in bralcem poklonila ne- kaj misli o svjem doživljanju li- terature. S 3. strani “Nova Gorica ...” Ob stodeseti obletnici rojstva Ivana Mraka 30.4.1906 – Ljubljana - 19.10.1986 Sprava z neizbežnostjo bivanja Literarni večer / Alojz Rebula in Zora Tavčar Dve mladosti – ena ljubezen Foto J. Kufersin Kultura 28. aprila 2016 9 Trst / Društvo slovenskih izobražencev Pianistov dotik Mirta Komela ed letošnjimi finalisti za nagrado Kresnik, ki bo po- deljena za najboljši roman z lansko letnico 23. junija na Rožni- ku v Ljubljani, je tudi roman “Piani- stov dotik” Mirta Komela (založba Goga). Pisatelja in njegovo delo so lahko v ponedeljek, 18. aprila, lahko spoznali udeleženci Društva sloven- skih izobražencev v Trstu. V Peterlinovo dvorano ga je povabil Jernej Šček, ki Komela pozna, ker ju veže tudi ljubezen do filozofije. Mirt Komel je namreč po izobrazbi filozof in predava na Fakulteti za družbene vede in na Filozofski fakulteti Uni- verze v Ljubljani, doma pa je iz Nove Gorice. Njegov romaneskni prvenec “Piani- stov dotik” postavlja v ospredje glav- nega junaka izredno nadarjenega pianista Gabriela Goldmana, skozi njegovo usodo pa vprašanje dotika. Komel je za Goldmana našel navdih pri zgodbi znamenitega kanadskega pianista Glenna Goulda. Oba nam- reč druži čudna oblika fobije: ne mo- reta se dotikati ničesar, vedno mora- ta nositi rokavice, razen ko igrata kla- vir. Takrat rokavice lahko snameta. Komel je temo dotika že razvil na fi- lozofski ravni in sicer z znanstvenim delom “Poskus nekega dotika” (Za- ložba FDV, 2008). Na večeru v DSI je v pogovoru s Ščekom razložil, zakaj ga tema dotika tako fascinira. Dvoj- nost ali ujetost med užitkom dotika in strahom pred njim, ko ta predsta- vlja grožnjo po vdo- ru v lastno intimo, ki jo roman lepo prika- zuje, po Komelovem mnenju predstavlja uganko današnjega časa. Danes se nam- reč po eni strani tudi po zaslugi tehnologi- je z raznimi “touch screen”-i dotikamo praktično vsega in prav preko dotika odkrivamo svet in pridemo do katere- koli informacije, po drugi pa postaja real- ni dotik tuj. Tako v romanu kot v filozofski razpravi do- tik predstavlja metaforo sveta, ki se v današnjem postreligioznem času še vedno deli med razsvetljenstvom, ki hoče vse razložiti z racionalnostjo in logiko ter romantiko, ki si želi, da bi vendarle ostalo še kaj skrivnostne- ga in nerazkritega. Roman je vsekakor vreden branja, ker je večplasten, kot je bilo razvidno tudi iz ponedeljkovega večera v Trstu, vsekakor pa očarljiv v svoji sve- tovljanskosti – kot je v svojem blogu zapisala Manca Košir: “A to ni tisto, kar me je tako prevzelo. Ganila me je atmosfera neizrečenega, me očara- lo pisanje o glasbi, me pritegnile šte- vilne teme, ki se ob branju odpirajo (…) ”. (BS) M tej rubriki bomo predstavili nekaj značilnih priimkov, ki jih imajo ljudje v Vipavski dolini. Ker gre za naravno za- ledje tako Trsta kot Gorice, danes najdemo mnoge vipavske priimke tudi v precej širši oko- lici. Najstarejši slovenski priimki so začeli na- stajati okoli 1300. Zakaj? Mnogi ljudje so nosili isto ime in zato so jim ljudje dodali k imenu še priimek. To pove tudi sama beseda: PRI-IME-K. Še bolj pa je težave s prepoznavanjem ljudi ime- la država. Davke je bilo namreč težko pobrati, če ljudi nisi imel niti dobro popisanih. Priimke so si uradno izmislili v Beneški republiki le- ta1090, da so dacarji lahko sledili dedičem davčnih obveznikov in izterjevali dolgove. Počasi so jih začeli posnemati v drugih državah, v enih prej, v drugih kasneje. Rubriko pripravlja profesor zgodovine in sodni izvedenec za rodo- slovje Tino Mamić. Bavčar je endemičen vipavski priimek, ki je na- stal v Selu na Vipavskem in se od tam razširil po vsem svetu. Gre za isti priimek kot Bavčer, Bolčar, Vavčar in Baučer. Včasih so priimek zapisovali tudi kot: Bauzer, Bavzer, Bautscher, Bautschner, Baudzer, Bautcher, Bautzer, Bau- zeri… Ženske pa so bile Bavčarce (Bauzariza, Bauzazka, Bauzera, Baucerca). V urbarju Renškega gospostva iz leta 1592 najdemo zapis, da pod posest renških go- spodov Hoferjev spada tudi kmetija (huba) iz Sela, ki jo upravlja Jernej Bavčar. Tri leta kasneje, 11. novembra 1595, se je v Selu rodil tudi znameniti je- zuit in profesor sholastike Mar- tin Bavčer, ki je bil prvi sloven- ski zgodovinar. Njegovo glavno delo je Zgodovina Norika in Furlanije v desetih knjigah. Ime- na njegovih staršev niso znana, čeprav bi se jih mogoče še dalo najti. Tudi Selo kot kraj njegovega rojstva še ni z vso gotovostjo potrjeno, saj pravih dokazov ni. Najstarejša krsta knjiga za Selo se začne pisati leta 1633. V Koledarju Goriške Mohor- jeve je to zatrdil znani goriški publicist in šolnik Rado Bednarik. Kako je priimek nastal? Jezikoslovec An- ton Breznik pravi, da gre za priimek, ki je nastal iz osebnega imena Boltežar. To- rej tako, da so si- novi in vnuki nekega pomem- bnega Boltežar- ja dobili prii- mek Bavčar. To še danes trdi tudi Wikipedija. A jezi- koslovcu Pavletu Merkuju se ta ra- zlaga ni zdela prepričlji- va in je vanjo podvomil. Kot prvo omembo Bavčarja navaja že leto 1507, ko je našel Waut- scherja v Črničah in Se- lu. Merku je postavil novo hipotezo, ki je ze- lo logična: Bavčarji so prebivalci iz zaselka Bauč v Selu. Kako je na- stalo ime Bauč, ni pov- sem jasno. Možno bi bi- lo, da gre za besedo bau- ha, kar pomeni slabo travo, ki je živina ne mara. Lahko trdimo, da so vsi Bavčarji in Bavčerji v daljnem sorodu, saj imajo Bavčarji iz Sela skupno korenino. Pred dobrimi štirimi stoletji so bili v matičnih knjigah prvič v Selu zapisani. V vasi je po letu 1600 živelo okoli 50 Bavčarjev in verjetno več kot pet družin Bavčar. Najstarejše omem- be so: Janez (rojen ok. 1590), Martin (ok. 1600), duhov- nik Lenart (ok. 1610), Hilarij (ok. 1615), Matija (ok. 1615), Jurij (ok. 1620), Boltežar (ok. 1625), Ana (1639) in Andrej (1639). Leta 1800 pa ta- ko najdemo kar 32 družin Bavčar v Selu in še veliko več po oko- liških krajih. Številka se je v dveh stoletjih iz- jemno povečala. A po- tem se je število malce zmanjšalo. Danes živi v Sloveniji 194 Bavčar- jev, 112 jih je na Go- riškem. Bavčerjev pa je 25. Trije najbolj znani Bavčarji poleg že omenjenega zgodovi- narja so: ajdovski pla- ninec Anton Bavčer, ki je bil ubit kot talec v Rižarni, umetnik in fo- tograf Evgen Bavčar ter osamosvojitelj in nek- danji minister Igor Bavčar. Evgen, Lokavčan, ki ustvarja v Parizu, ima prednike v Lokavcu za zadnji dve stoletji. A nje- gov pra-pra-praded se je v Lokavec skoraj gotovo priselil iz Sela, čeprav dokazov še nismo našli. Igor Bavčar pa ima prednike iz Sela za deset ge- neracij nazaj. V VIPAVSKI PRIIMKI (1) Tino Mamić BAVČAR V matičnih knjigah najdemo prvega Bavčarja leta 1628, ko sta se poročila Štefan Bratina in Lea, vdova Janeza Bavčarja iz Sela, zapisano “Joanne Bauzer de Sella”. Za pričo je bil Anton Bavčar iz Sela, zapisano “Antonius Bauzar de Sella”. Poročno knjigo, ki je nastala v Kamnjah, hrani Škofijski arhiv Koper. Zaselek Bauč v Selu na zemljevidu izpred dveh stoletij. Izvirnik hrani Arhiv republike Slovenije v Ljubljani. V starih zapisih črko B velikokrat pišejo kot W ali V. V Kamnjah je bil leta 1639 duhovnik Lenart Bavčar – WAUTZHER, ki ga najdemo leta 1639, ko je krstil otroka. Krstno knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Pri vodnjaku Pri vodnjaku pred Vojnim muzejem sta se hlastno objemala on akrobat ona vila s čikom skok gor skok dol ko da so noge vetrne lopute pa je šel šel je akrobat v Beirut mir sejat po dvoletnih navdušujočih pismih in tisočih domnevnih pozdravov vodnjaku se je domov priklatil in ni več mislil na mir medtem je tudi vodnjak životaril v samoti in spet je on tu: skok gor vojaka akrobata a ob skoku dol mu je nožna proteza zaječala... rob vodnjaka je otrpnil in vili je od obupa čik zamrl na ustnicah Aleksij Pregarc Za obravnavo v rubriki rada poiščem pesem, ki me nagovarja zaradi svoje izvirnosti, le- pega sloga, občutja sveta, sporočila. V želji, da bi predstavila pesniški portret Aleksija Pregarca v drobcih verznega mozaika, sem segla po njegovi pesniški zbirki Amebno raz- košje (Goriška Mohorjeva družba 2011) . Skoraj sem se že odločila za prvo pesem Be- atnik I, v kateri se je hipoma odzrcalila moja mladostn (išk) a vizija mitičnih šestdesetih let, pa sem pomislila, da je vsekakor bolje izbrati pesem, ki bi dosegla (generacijsko) širši krog ljudi. In to kljub temu, da gre tudi v tem primeru za modernistično naravnano poezijo asimetrije, oblikovne razrahljanosti in svobodne sintakse. A prepričana sem, da jo vsak, ki čuti čarobno privlačnost pe- sniškega ustvarjanja, zlahka dojame. Preprosto bi rekla, da gre za zgodbo, oziroma, če sežem na po- dročje, ki je Pregarcu pisano na kožo - za dramo. Tu je pesnik, ki ga literarna kritika najraje označuje kot samohodca, najbolj doma: kot gledališki igralec, mentor in organizator, režiser, gledališki kritik in kot avtor gledaliških iger (naj tu omenim le eno, dramo Črni galebi, ki je doživela odmevno uprizoritev SSG leta 1992). No, pesmi Pri vodnjaku ne manjka drama- tičnosti! Lirski nastavek se navezuje na motiv vodnjaka, tako priljubljen v slovenskem pesništvu, ob katerem misel najprej poleti k vodnjaku na novomeškem trgu v znameniti Kettejevi pesmi Na trgu. A tam gre za (novo) romantiko, tu za trpki rea- lizem z elementi groteske. Groteskno in razklano boleče nam- reč deluje drugi del pesmi, v katerem se ljubezenski prizor med akrobatom (vojakom) in (novodobno) vilo (s čikom) ponovi po dveh letih. Vmes so vojakova angažiranost v Beirutu in navdušujoča pisma - potem vrnitev domov, k vodnjaku in vili. In če na začetku pesnik hlastno objemanje para opiše s pri- merjavo, kot da so (njune) noge lopute, je drugič zelo zelo hudo, saj ... ob skoku dol mu je nožna proteza zaječala. Tragika odtrganosti, prizadetosti, ranjenosti, tragika vojne se z vso pretresljivostjo ujame v prizor, ki ga s pritiskom na tipko (rewind) lahko skorajda ponoviš, a nikoli več v enako stra- stnem objemu. Čuden par, ta akrobat - predstavljam si ga krep- kega, odpornega -, ki je odšel kot vojak mir sejat, pa je doživel prekletstvo vojne, in vila s čikom. Saj je že skoraj ozadje Voj- nega muzeja napovedovalo tragični razplet dogodkov. Vse de- luje nekako paradoksno, a na grotesko se vendar lepijo drobci poetičnosti, denimo, v ženskem liku vile ali pa z anadiplozo, to je s ponavljanjem besede na koncu in na začetku verza, ter z notranjo rimo v dvovrstičnici pa je šel/ šel je akrobat v Beirut mir sejat. Motiv vodnjaka je tu izhodišče za bridko refleksijo o miru, nasilju, vojni. Vojna je zlo, je tragika, ne samo ko seje smrt, temveč tudi ko povzroča telesne bolečine in pohabljenost. Ob vodnjaku z moškim in žen- sko zeva popolna praznina, od- sotnost človeka. Kar lahko ra- zumem kot odsotnost člo- veškosti. Ali v tem prostoru ni prostora za humanitas? Če ta zmanjkuje, lahko vlogo člove- ka prevzame predmet, v tem primeru vodnjak. Personifika- cija ali poosebitev je presežna, elegantna, kot da vidim vod- njak, ki je dolgo... životaril v sa- moti, a potem ob akrobatovi vrnitvi... rob vodnjaka je otrpnil. Kot da ima vodnjak srce, kot da sočustvuje z obupa- no žensko, ki še vedno kadi čik, dokler ji na ustnicah ta ne zam- re, tako kot zamre... nasmeh. Nekaj potez in v pesmi se odvije (moderna) tragedija s ka- denco ponavljajočega se prizora. Dogajanje skandirajo gla- golske oblike, kar ustvarja napetost, dramatičnost. Nato nad vse pade zastor brezbrižnosti, zato da se iz nas izvije krik ob- sodbe vsakršnega nasilja. Če besedilo pesmi osredinimo, si v njegovi vidni obliki - po- dobno kot pri Ketteju - lahko predstavljam (o) nekakšen car- men figuratum, ki z vizualno podobo ponazarja obrise vod- njaka. PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman Tržaška28. aprila 201610 Rojan / Uspešno izpeljali likovni natečaj Društvo rojanski Marijin dom je tudi letos priredilo zelo uspešen likovni natečaj za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole na Tržaškem. V nedeljo, 10. aprila, se je tako v Marijinem domu zbralo veliko otrok, saj je pri natečaju sodelovalo 6 vrtcev in 16 osnovnih šol. Vsi sodelujoči so risali na temo “Morje: koristi, nevarnosti, skrivnosti” in komisija, ki so jo sestavljale likovna umetnica Katarina Kalc in učiteljici Marta Populin in Marija Trobec, niso imele lahkega dela, da so med 600 poslanimi deli izbrale najlepše izdelke. Vsekakor je nagrada šla otrokom šestih vrtcev, osnovnošolske risarje pa so razdelili po starostni dobi, se pravi na učence prvih dveh in zadnjih treh razredov. V vsaki skupini pa so izbrali 5 učencev, ki so prejeli nagrade, medtem ko so vsi sodelujoči dobili spominsko darilo. Organizatorji iz Rojana so poskrbeli tudi za lep kulturni in zabavni program. Pod vodstvom Zdenke Kavčič Križmančič so nastopile mlade, a zelo uglašene in muzikalične pevke OPZ Slomšek in Bazovice, medtem ko je čarodejka Nada s svojimi umetninami imenitno zabavala prisotne male in starejše obiskovalce Marijinega doma v Rojanu. Minister na obisku Italijanski minister za infrastrukturo Graziano Delrio je bil nedavno na obisku v Trstu, kjer se je udeležil posveta o pristanišču in njegovih možnostih razvoja. Na srečanju v Skladišču 26 v starem pristanišču je deželna predsednica Serracchiani spregovorila o Furlaniji-Julijski krajini kot logistični platformi za sistem-Italija, tržaški župan Cosolini je postregel z ugotovitvami glede Trsta in morja, komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino pa je spregovoril o evropskih perspektivah za tržaško pristanišče, ki je v prvem trimesečju tega leta med najbolj uspešnimi italijanskimi pristanišči. Minister Delrio, ki si je ogledal staro pristanišče, še posebej si je občudoval obnovljeno hidrodinamično centralo, ki je pravi industrijski spomenik, in razstavo, posvečeno tržaškemu Lloydu. 5. natečaj Radijskega odra za izvirno radijsko igro Ob 70-letnici svojega neprekinjenega delovanja in v spomin na igralko in režiserko ga. Marjano Prepeluh razpisuje Radijski oder natečaj za izvirno in še neobljavljeno radijsko igro na žensko tematiko v poljubni dramski obliki. Igra naj ne traja več kot 40 minut. Predvidene so tri nagrade: prva znaša 1.000,00 evrov, druga 800,00 evrov in tretja 500,00 evrov. Radijski oder bo nagrajena dela uvrstil v svoj program, prav tako si pridržuje pravico, da v svoj spored vključi tudi morebitna priporočena dela. Besedilo v dveh tipkanih izvodih (format A4) je treba poslati do 15. maja 2016 na naslov Radijski oder, ul. Donizetti 3, 34133 Trst. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro, medtem ko naj bodo točni podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, elektronska pošta in telefon) zaprti v kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Nagrajenci bodo znani ob koncu meseca junija, nagrade pa bodo podeljene 14. oktobra 2016 na posvetu o radijski igri. Kratke Slovesna akademija v Kulturnem domu Mladostna in sveža 70-letnica obnove slovenskih šol v Italiji torek, 19. aprila, so v Kulturnem do- mu v Trstu skozi cel popoldan in večer praznovali sedemdesetlenico obnove slovenskih šol v Italiji. Proslava je si- cer zamudila za nekaj mesecev, saj je 70-let- nica potekala v letu 2015, za rahlo zamudo pa je več vzrokov. Pravzaprav so se za praznovanje najprej odločili na liceju Prešeren, saj so si želeli proslaviti sedemde- setletnico svoje šole. Nato je ravnateljem prišlo na misel, da bi bilo lepo, če bi bile v praznovanje vključene vse šole, in da bi bilo soude- leženih čim več mladih oz. di- jakov in dijakinj, tako da se je priprava na tako mogočno pri- reditev nekoliko zavlekla. Vse- kakor je treba priznati, da na- pori niso bili zaman, saj v to- rek nismo videli klasične pri- reditve ampak proslavo, ki je bila polna energije mladih na- stopajočih. Tudi dejstvo, da so si mladi dijaki prireditev tudi zamislili (od vsebine do scenografije), ni zanemarljivo, za- to smo lahko ponosni, na vse prikazano. Brez strokovne roke pa seveda ni šlo, tako so mla- dim priskočili na pomoč glavni režiser Ro- meo Grebenšek, koreografinja Daša Grgič in povezovalec Evgen Ban, popoldanski del pro- slave pa je vodila in koordinirala Manica Ma- ver. Praznovanje se je začelo že popoldne, ko so program oblikovali učenci večstopenjskih šol s Tržaškega, Goriškega in dvojezične šole iz Špetra. Ta del praznovanja je bil nekaj poseb- nega: namesto da bi gledalci udobno sedeli v veliki dvorani, medtem ko se pred njimi vrstijo razne točke kulturnega programa, so se premikali po prostorih Kulturnega doma. Profesorica Manica Maver je vodila občinstvo po stavbi v ulici Petronio in gledalci so lahko uživali ob zelo pestrem programu: poslušali so ubrano petje različnih šolskih zborov, uživali ob folklornem plesu, spoznali škeden- jski kruh, ogledali so si video posnetek o tem, kako bi učenci uporabili prostore Narodnega doma pri Sv. Ivanu, se zabavali ob prisrčnem gledališkem prizorčku iz ljudskega izročila in prizoru iz šolskega življenja nekoč, spoznali so nekatere stare otroške igre. Skratka, popol- danski program je bil zelo bogat in zanimiv. Po prijetnem popoldnevu je bil vrh praz- ničnega dneva zvečer, ko so na odru nastopili recitatorji, pevci, glasbeniki in plesalci. Na začetku je zapel zbor nižje srednje šole Sv. Ci- rila in Metoda od Sv. Ivana pri Trstu pod vod- stvom Aleksandre Pertot, ki je poskrbel za krstno izvedbo skladbe Adija Daneva na be- sedilo Iga Grudna Živeti hočemo. Poezije raz- nih pesnikov so izbrale in recitirale Tina Bu- san, Valentina Sosič, Mojca Petaros, Veronika Škerlavaj in Ksenija Kosmač. Priložnostni ko- morni dekliški zbor dijakinj višjih šol je ob spremljavi pianista Roka Dolenca in zapel ta- ko ubrano, da bi bil za zgled marsikateri pev- ski skupini. Nekaj je bilo tudi plesnih točk (Tina Sbarbaro in Noel Piščanc, nato tudi skupina ritmičark, ki vadi gimnastiko pri športnem združenju Bor), glasbe dijaških an- samblov (duo Rok Dolenc in Erika Labiani, jazz skupina Mix Trio band in rock skupina Love Guns). V več »nadaljevanjih« je bila na odru Kulturnega doma na sporedu posodobljena zgod- bica o Povodnem možu, ki za- sleduje Zalo, vnukinjo znameni- te Prešernove Urške. Zgodbo je napisala dijakinja klasičnega li- ceja Maja Kojanec, vlogi pa sta odigrala Bor Samsa in Martina Bearzi. Med raznimi točkami so se zvrstili tudi trije govori, ki so jih podali zastopniki šolnikov (bivša ravnateljica Živa Gruden in učiteljica Antonella Bucovaz), dijakov sedanje šole (Cristian Visintin) in predstavnik staršev z bodočim učencem (Romeo Grebenšek s sinčkom Lanom, ki bo jeseni prvič prestopil prag osnovne šole). Govorniki so tudi vir- tualno povezali vso slovensko deženo šolsko populacijo, saj so bili predstavniki vseh treh pokrajin: Videmske, Goriške in Tržaške (pred- stavljali pa so preteklost, sedanjost in bo- dočnost naših šol). Brez uradnih pozdravov seveda ni šlo, ob začetku prireditve je najprej v italijanščini pozdravil funkcionar Deželnega šolskega ura- da za Furlanijo Julijsko Krajino Pietro Biasiol in izrazil pohvalne besede ob tako pomem- bnem jubileju ter poudaril pomen poznavan- ja jezika sosedov. Tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je imel krajši priložnostni govor, v katerem se je zavedal trdoživosti tukajšnjih Slovencev in izrazil upanje, da bi bili kos novim časom in izzivom medgeneracijskega sodelovanja, kjer naj se mladim generacijam vliva ponos la- stnega narodnega zavedanja. Proslavo, ki so jo poimenovali »Velika zaba- va«, je izredno prijetno vodil Evgen Ban, ki je pravi show-man in je torej najprimernejši, da povezuje take prireditve, ki so zamišljene v mladostnem duhu. Naj spet poudarimo, da je bila prireditev skupek raznih idej, ki so si jih zamislili dijaki sami, zato naloga glavnega režiserja ni bila lahka, ker je moral najrazličnejše izraze združiti v celoto. Morda je primanjkovala neka rdeča nit, ki bi sklad- neje povezovala vse doga- janje, kakšno malenkost bi morda lahko bolje izpeljali ali izvedli, ne gre pa poza- biti, da so dijaki sami med raznimi šolskimi in pošol- skimi obveznostmi z veli- ko energije in samozavesti izpeljali vso zadevo. Ude- leženih je bilo kakih tristo dijakov naših šol. Pohvaliti je treba Majo Kojanec, ki je v vlogi asistentke režije žrtvovala veliko prostega časa za pripravo Ve- like zabave. Tudi sceno so oblikovali dijaki sami, glavno vlogo je pri oblikovanju le-te imela dijakinja Martina Husu. Škoda le, da ni bila prireditev dovolj jasno re- klamizirana, tako da marsikdo na primer ni razumel, kaj se bo dogajalo v popoldanskem terminu. Zvečer, ko je bila možnost ogleda le z vabili, je marsikdo zmotno mislil, da ne bo dovolj prostora za vse in se zato prireditve ni udeležil. Vseeno je bila dvorana Kulturne- ga doma na koncu polna, in kdor je v torek prišel v Kulturni dom, je lahko prisostvoval ustvarjalnosti slovenskih šolarjev. Vsekakor je praznovanje sedemdesetletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji lepo uspelo in marsik- do med publiko je z zadoščenjem ugotavljal, da se ni bati za bodočnost slovenstva izven domovine še vsaj za eno generacijo, če ima- mo v naši skupnosti še toliko energije in ustvarjalnega duha, kot so ga prikazali dijaki in dijakinje na odru Kulturnega doma. Naj gre zahvala vsem vzgojiteljem, ki mladino spodbujajo, ji zaupajo in ji dajejo priložnost da se izkaže… (MAP) V Pokrajinski muzej Repen Zaključena ureditev kraške pešpoti Gemina a sedežu pokrajinskega muzeja v Repnu so v so- boto, 9. aprila, predsta- vili informativno točko Vrata na Kras in obenem zaključek ure- ditve zadnjega dela turistične poti Gemina, ki naj bi bila na- menjena pohodnikom in kole- sarjem in bi po načrtih sodelu- jočih lahko pomenila spodbudo za turistično ponudbo na tržaškem Krasu. Sama pot pa po- teka od Mavhinj do Repentabra. Iz uvodnih pozdravnih posegov repentabrskega podžupana Ci- bija in podpredsednika pokra- jinske uprave Dolenca ter pod- predsednika fundacije Tržaške N hranilnice Delcara je bilo raz-brati zadoščenje ob opravlje-nem delu in dejstvu, da pomeni ureditev same poti in informa- tivne točke, poimenovane Vrata na Kras, pomemben doprinos za razvoj turistične ponudbe te- ga področja. Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat pa je ob tem poudarila, da je tržaško področje nekaj posebnega predvsem zaradi prisotnosti slo- venske narodne skupnosti, ki predstavlja pravo specifiko teri- torija. Ne glede na to, da je Kraševec s svojim delom tudi prispeval k oblikovanju te kraji- ne. Izpeljani načrt poti Gemina bo ob tem, da omogoča turistično ovrednotenje naravnih zname- nitosti Krasa, kot so npr. suhi zi- dovi, gmajne, doline in pejce, kali in mlake, odločilno prispe- val tudi k boljšemu razumevan- ju zgodovine in arhitetkturnih ter kulturnih vidikov teritorija. Pri vsebinski pripravi celotnega razvojnega projekta so ob usta- novi Živa krajina Krasa in Uni- verze na Primorskem sodelovali ob tržaški pokrajinski upravi ra- zlični partnerji. Prav to široko zasnovano sodelovanje pa v bistvu prispeva, da lahko z različnih vidikov osvetljujejo tako naravno kot kulturno dediščino Krasa. Vse zanimivosti so strnili tudi v posebno spletno stran, ki obisko- valcem omogoča seznan- janje z vsemi znamenito- stmi, ki jih predstavljajo. Upravitelja sta ob tem izrazila tudi zadovoljstvo, da je tržaški Pokrajini uspel ta podvig, ki na po- memben način prispeva k ovrednotenju tega dela teritorija od zgoniške do repentabrske občine in to tik pred iztekom delovanja te kra- jevne uprave. Izrazila sta tudi upanje, da bodo nove krajevne uprave, ki bodo prevzele vlogo pokrajin, prevzele tudi odgovor- nost za redno spremljanje in upravljanje uresničenih infor- mativnih točk, samega razstav- nega prostora Vrata na Kras in tudi rednega čiščenja in oskrbo- vanja poti, ki gre od Mavhinj do Cola. Predsednica Bassa Poropat pa je še dodala, da upa, da bodo nove krajevne uprave s pomočjo čezmejnega sodelovanja našle tudi sredstva, da bi se ureditev pešpoti nadaljevala tudi od Cola do Fernetičev. Tokratni podvig pa je skupno vreden 340.000 evrov, kar 40 tisoč je prispevala Fundacija CRT. Kakšne so možnosti razvoja tu- ristične ponudbe, se je pokazalo tudi ob ponudbi izredno kvali- tetnih dobrot, ki jih je za pred- stavitev pripravila turistična kmetija Milič iz Zagradca. Sama predstavitev pa je bila tudi pri- ložnost za krajši pevski nastop domačega moškega zbora Kraški dom pod vodstvom Ve- sne Guštin. MT Poslanica predsednice Serracchiani Ob 70. obletnici obnovitve slovenskih šol v Italiji je predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani ocenila, da je bila obuditev slovenskega šolstva takoj po drugi svetovni vojni “ključno poglavje v zgodovini naših krajev”. V poslanici pred prireditvijo v Kulturnem domu v Trstu je deželna predsednica napisala, da so slovenske šole v Trstu in Gorici ter dvojezični center v Špetru “bistvo in kvas slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini”. Pri tem je Serracchianijeva zaželela vsem slovenskim šolnikom, naj bodo s svojim delom še naprej zagotavljali razvoj svojih šol, ki imajo pomembno vlogo tako zaradi multikulturnega dialoga kot zaradi vezi med Slovenijo in našo deželo. Ob koncu svojega sporočila je predsednica dežele želela tudi poudariti, da je bila ukinitev slovenskih šol s t. i. Gentilejevo reformo leta 1923 krivično in surovo dejanje, ki bi nas še danes moralo učiti, da v Evropi, ki je zrasla iz tragedij druge svetovne vojne, nestrpnost in diskriminacije ne bi smele imeti domovinske pravice. / ARC/PV 70-letnica slovenskih šol Foto damj@n Foto Henrik Sturman Foto Henrik Sturman Tržaška 28. aprila 2016 11 Obvestila Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek 2. maja, ob 20.30 na “Gosarjev večer” z razstavo in okroglo mizo o slovenskem sociologu, pravniku in ekonomistu. Romanje v Medjugorje od 6. do 9. maja. Odhod avtobusa zgodaj zjutraj z glavne avtobusne postaje v Novi Gorici s postankom v Rožni Dolini in nato v Kozini. Pozno popoldne prispemo v Medjugorje. V naslednjih dneh bogoslužje in sv. maša in vzpon na Križevac. Vračamo se v ponedeljek, 9. maja. Prijave: Darko tel. 0039 3703201305 ali tel. 0481 32121; Ana 05 3022503 in pri župniku Jožetu Markuži tel. 0039040229166. Slovenski in italijanski državljani potujejo z osebno izkaznico. Glas od znotraj Ta veseli dan ali ta zabavni večer ob 70. obletnici... a vabilo urednika, naj napišem članek o (b) tržaškem slavju, ki se je v Kulturnem domu odvijalo v to- rek, 19. aprila zvečer, kot “Velika zabava ob 70-letnici obnove slo- venskega šolstva v Italiji”, se od- zivam z mešanimi občutki. Ni- sem časnikarka, zato ne morem biti neprizadeta zapisovalka vide- nega. Moje oči so, v Cankarje- vem duhu, pokoren organ moje duše, zato spregovorim lahko sa- mo s srcem. Kot dolgoletna šol- nica, ki je zrasla v šoli, s šolo, za- radi šole. Kot otrok učiteljev, ki so kot mnogi drugi v težkih, ne- naklonjenih razmerah pomagali postavljati na noge in utrjevati slovensko šolstvo: brez učbeni- kov, včasih brez učencev, brez za- nesljive plače, brez staleža, v ve- liki življenjski negotovosti. V tem so bili podobni mnogim našim mladim (šolnikom) na prepihu. V torek je bilo praznično, iskrivo, bil je naš veseli dan. Večerni del je bil dogajalno razpet med him- nično izvedbo mladinskega zbo- ra in glasbene skupine nižje sred- nje šole Sv. Cirila in Metoda s pe- smijo Živeti hočemo na besedilo Iga Grudna in energičnim, roc- kovsko obarvanim nastopom mladostno zagnanega benda z avtorsko pesmijo v slovenščini Hej, dekle! Veličastno, ustvarjal- no! V mavričnem vrvežu izvirne scenografije, duhoviti dramski predelavi Povodnega moža, pe- strih koreografijah, gimna- stičnih, glasbenih ter instrumen- talnih točkah, poskočnih poan- tah voditelja in ob zamislih gle- dališčnika režiserja sta izstopali igrivost in mozaičnost elemen- tov. Sporočilni lok besede je bil po uvodnih pozdravih uglednih gostov razcepljen na občutene re- citacije deklet, citatnost nagovo- ra nekdanje ravnateljice, ki se je prepletal z lirskostjo pretanjenih verzov besedne ustvarjalke šolni- N ce iz Benečije, in na krajše govor-ne posege, nastop goriškega dija-ka in naposled samega režiserja. Za proslavo, ki se je napovedova- la kot velika zabava, zadosti, a za obeleževanje tako pomembnega jubileja, kot je sedemdeseta obletnica povojne obnovitve slo- venskega šolstva, premalo. Kajti beseda, lepo zveneča in povedna slovenska beseda, je tisto, za kar smo se borili, zaradi česar smo in bomo obstali. In samo ukorenin- jenost vanjo nam omogoča in dovoljuje vizionarstvo in sanje. Lahko je naše stremenje še tako uprto v prihodnost, ne moremo mimo dejstva, da je slovenska šola, kovnica bodočih rodov, po več kot dvajsetletnem nasilnem zatrtju lahko vzklila s pogorišča zaradi zavzetosti, angažiranosti in idealizma akterjev obnavljanja slovenskega šolstva. Naš obstoj, naše preživetje sta utemeljena na besedi, na kulturi, na slovenstvu, naša slovenska šola gotovo tudi na ustvarjalnosti ne samo da- našnjih mladih in otrok, temveč tudi tistih nekdanjih slovenskih učiteljic in učiteljev, profesoric in profesorjev, razumnikov, ki pisali in sestavljali učbenike, slovnice, berila, priročnike za učence, ki so bili dolgo oropani materinščine; pripravljali so zborovske nastope, prireditve, predstave, proslave in razstave v času, ko ni bilo sodob- nih pripomočkov, ki olajšujejo delo. In vendar so na slovenski pisani in govorjeni besedi obna- vljali ter utrjevali temelje sloven- ski šoli, ki bi jo raje kot, energije polnemu, mladostniško zagna- nemu bitju primerjala vitalni, elegantni, izobraženi sedemdese- tletnici, ki se seveda rada nasme- je in zabava, nikdar pa ne pozabi, koliko truda, napora in žrtev je bilo treba, da danes generacije mladih in manj mladih, mlado- stnikov in otrok prosto govorijo slovensko. In seveda pojejo in re- citirajo slovenske (!!) pesmi, plešejo, se veselijo, kažejo svoje navdušenje in veselje do življen- ja. Zato bi bilo prav, da bi tudi tako velikopotezna “zabava” posredo- vala nekaj misli, nekaj iztočnic - s hvaležnostjo vsem in za vse, kar je bilo ustvarjeno, storjeno. Iz- pod rok in v zamisli konkretnih, ne brezimnih učiteljic in učitel- jev, sestavljalcev učnih knjig, av- toric in avtorjev antologij, men- torjev, ki se pred sedmimi, šesti- mi desetletji kljub izjemni nego- tovosti niso ustrašili prihodnosti. Nasprotno, verjeli so vanjo, van- jo so proicirali vso svojo vizionar- sko ustvarjalnost. Tako kot so mnogi žrtvovali svoja življenja za svobodo, so mnogi na povojnih ruševinah postavljali in obnavlja- li duhovno stavbo izobraževanja v maternem jeziku. Ob sedemdesetletnici tako važne ustanove, kot je za našo manjšin- sko stvarnost slovenska šola, ni dovolj priložnostno poudarjati, da so danes časi drugačni. Saj so. Vendar ima naša šola toliko ra- zličnih obrazov, kolikor je z njo in v njej (živelo, delovalo, se izobraževalo) ljudi. Njena sodobna značilnost nista sa- mo narodnostno pisana in je- zikovno raznolika sestava učencev (kar prinaša težave, izzive in obogatitev) in tehno- loška opremljenost kadra, pro- storov kot učencev, temveč tu- di dejavna, zavzeta množica vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev, profesoric in profesorjev, ki si med pro- jekti, težavami in izzivi, poso- dabljanjem in strokovnim usposabljanjem prizadevajo gojiti in posredovati vrednote, na katerih je slovenska šola nastala in rasla. Slovenski jezik, odnos do materialne in duhovne kulturne dediščine in slovenstva. Ob spoštovanju osebne identite- te (tako učiteljev kot učencev!), ob strpnem sprejemanju dru- gačnosti, odprtosti in prizade- vanju za sožitje. Z velikim tru- dom, zavzetostjo in mnogim za- stonjskim delom. Te besede prihajajo, kot že rečeno, od znotraj, iz srca. Naj bodo mladi sproščeni in ustvar- jalni: a dajmo jim možnosti (de- lovanja, so-delovanja, zaposlitve) tudi po končani slovenski šoli, da ne bodo poleteli drugam. Ob ve- selju proslavljanja bi morali predvsem oni (z) vedeti, kako so in kdo so bili ljudje, ki so v zano- su idealizma pred mnogimi de- setletji obnavljali temelje naše slovenske šole. Majda Artač Sturman četrtek je Društvo Finžgarjev dom v sklopu niza Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo gostilo izredno preda- vateljico, IRENO DEŽELAK. Polno dvorano poslušalcev je verjetno privabil predavatel- jičin sloves, saj gre za poslovno mednarodno trenerko, direktorico podjetja Academia uspe- ha II, dvakratno dobitnico prestižne nagrade TOP 10 PREDAVATELJ ter najvišje nagrade na Treningu Dale Carnegie. Gotovo pa je števil- ne poslušalce pritegnila tudi zanimiva tema o tem, KAKO IZBOLJŠATI UČINKOVITOST KOMUNIKACIJE V OSEBNIH IN POSLOV- NIH ODNOSIH. Predavateljico je predstavila programistka Radia Trst A Elena Legiša. Dr. Irena Deželak je že s s svojim zanimivim in živahnim nastopom dala krasen zgled učin- kovite komunikacije: pritegnila je pozornost vseh, jih tudi aktivno vključevala v razgovor, svoja dognanja pa krepila z navedbami iz znanstvenih del, s svojimi lastnimi izkušnja- mi, s ponazoritvami s sodobnimi audiovi- zuelnimi sredstvi. Ni čudno, da je tema je vzbudila veliko zani- manja, saj gre za zelo pomemben argument, ki je predmet ogromno strokovnih raziskav. Kvalitetna komunikacija je namreč pomem- bna v vseh delavnih okoljih (npr, v podjet- niškem okolju, na šolskem ali na zdravstve- nem področju), pa tudi v družinskih in in- timnejših, partnerskih odnosih, prijateljskih stikih, skratka, v vseh medosebnih odnosih. Vedno in povsod komunici- ramo; ko smo tiho, ali ko govorimo; ko govorimo v živo ali ko sporočamo v pi- sni ali virtualni obliki. Skratka, ne moremo, ne da bi komunicirali, verbalno ali neverbalno. Navadno ljudje mislimo, da gre za veščino, ki jo vsi obvladamo in je sama po sebi umevna. V resnici pa je je poman- jkljiva komunikacija zelo pogosto vir sporov, zamer in problemov v medosebnih odnosih, v družini ali na delu. Ugotovljeno je npr. bilo, da je v 60% primerov ločitev eden od partnerjev dal kot vzrok, da se “partner ne pogovarja”. Težave v komunikaciji izvirajo iz dejstva, da vsak sogovornik izhaja iz različnega okolja in da ima vsak svoje izkustveno polje; ko je torej prisotna pomanjkljiva komunikaci- ja, vsak sogovornik razume sporočilo po svo- je. Za pravilno in kvalitetno komunikacijo je najbolj odgovoren oddajnik; on je kriv, če sprejemnik ni razumel ali če ni prejel infor- macije. Sporočilo mora namreč biti jasno in dorečeno. Pogosto se dogaja, da povemo le “na pol” in si predstavljamo, da je druga ose- ba vse dojela. V tem primeru bo sporočilo ze- lo verjetno napačno razumljeno. (Kreganje med zakoncema lahko izvira npr. iz navidez- no banalnega dogodka, npr. zato, ker je mož ženi naročil, naj “tanka”. Če tega žena ni slišala, pomeni, da je bila napaka v njegovem komuniciranju, ker ni bil dovolj jasen). Strokovnjaki za komunikacijo so ugotovili, da h kvalitetnejšemu sporazumevanju poma- ga, če uporabljamo povratno zanko (ali feed- back), to je -ponovimo in povzamemo slišano ter s tem preverimo, ali smo pravilno razumeli sogovornikovo sporočilo. Vse številne komuni- kacijske tehnike pa iz- virajo prav iz našega odnosa, iz naših sta- lišč, iz naše naravnano- sti. Vse naše obnašanje (komunikacija) nam- reč izvira iz našega od- nosa, je njena posledi- ca. Če imamo kot pe- dagogi npr. do mo- tečega otroka odkloni- len odnos, bo temu sledilo naše odklonil- no obnašanje, ki ga bo otrok gotovo zaznal. Zelo pomembno je po- stavljati “mostove” do ljudi- (most je za predavateljico metafora za odnos). Ko je “most” trden, lahko prenese tu- di iskrene besede, ali dobronamerno kritiko prijatelja. Take mostove moramo stalno in vedno vzpostavljati s sogovorniki. Pedagog v šoli bo imel rezultate le, če bo z motečim otrokom vzpostavljal mostove: iskal, kako bi ga valoriziral, skratka – s tem spreminjal tudi njegov odnos do šole. Starši najstnikov so od- govorni za “most”: oni ga morajo vzposta- vljati s svojimi otroki. / str. 15 Anka Peterlin V Bila sem najbolj ponosna naj- stnica na celem svetu, ko sem ti- stega daljnega leta okoli preloma tisočletja ob Kolpi, ob južni slo- venski meji, slovesno obljubila, da bom zvesto služila Bogu in domovini ter pomagala svojemu bližnjemu (celotna skavtska obljuba je seveda kompleksnejša od tega krasno krasnega povzet- ka). Če sem imela drugače vse poten- ciale, da postanem kompleksov polna (in občasno tudi zlobna) mula, so me celotedensko pešačenje, žulji, izzivi v divjini in skoraj dvajsetkilogramski na- hrbtnik prizemljili do te mere, da sem skavte vedno štela kot ti- sto zdravo utež, da me ni odne- slo v višave najstniških hormo- nov. Ponosno sem prejela rutico stega Maribor 1, kmalu zatem pa tudi skavtsko ime, na katerega sem običajno ponosna, občasno pa nanj jezna. Vsaka lastnost lahko v svoji skrajnosti pač škodi. Kot Prizadevna medvedka se včasih čisto preveč trudim in tako po- zabim na razne običajne med- vedje radosti, kot je zimsko hi- berniranje, prosto pohajkovanje po divjini in raziskovanje Ikeji- nega parkirišča... Skavtske poti pa so me zanesle v družbo za- mejskega Kabaretskega srnjaka. Življenje ti prinese točno tisto, kar potrebuješ za osebnostno rast. Ko sem se kot skavtinja iz Slove- nije prvič udeležila skavtskega dogodka SZSO, sem izstopala kot pomaranča na sredini sesljanske- ga zaliva. Kot oranžen zidak sredi grmička modrih hortenzij. No, da bom precizna – kot kranjska lilija z ozadjem sinjega poletnega neba. Nekako sem dobila vso po- zornost, ki jo običajno pobere moj kabaretski spremljevalec. Skavte in skavtinje Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in Slovenske zamejske skavtske organizacije kljub vi- zualnim barvnim razlikam kro- jev (če smem pohvaliti, tukajšnji so tudi neprimerno lepše krojeni in znajo poudariti postavo skav- tinje), marsikaj tudi druži. Začnimo z bistvom. Oboji smo zavezani isti obljubi, skavtskim zakonom in metodi. Ne bom se spuščala v to, kdo je starejši (pa- metnejši in šarmantnejši, bi pri- pomnil domači Srnjak), v opise začetkov skavtov v samostojni Sloveniji in bogato zgodovino sodelovanja s SZSO, saj bi si to zaslužilo samostojni zapis. Sreča, da se imamo, da se lahko družimo, da se lahko bogatimo. Oboji izhajamo iz podobne skavtske tradicije, zato med nami ni kakšnih skavtskih kulturnih šokov. Vsaj večjih ne. Začnimo z vzdušjem ob tabor- nem ognju. Le kaj je lepšega, kot pa pod večer s kitaro zategniti eno po domače! Da so te do- mače praktično železni reperto- ar, ki je izjemno podoben “tu in tam”, že vsaj nad deset let, je za- krivila ena izmed skavtskih knjižnih uspešnic (mimogrede, pripravlja se nova, prenovljena izdaja) ZSKSS. Skavtska pesmari- ca, ki je na skavtsko-glasbeni Olimp ustoličila Šifrerjevega Martinovega lulčka, V dolini tihi in Odo čmrlju. Saj veste, tista svetovno (skavtsko) znana o tem, kako je fino “kakšno skavt- ko v srček zadet'” (obvezno je ob tem potrebno oponašati malega amorčka z lokom in ciljati v svo- jo romanco). So pa tudi razlike. Razlikice, take kozmetične. Sploh ne bi opazili, če vas ne bi izrecno opozorila... Skavti iz Slovenije so neprimer- no številčnejši kot zamejski, zato je moj prvi stik s tukajšnjimi skavti, v času, ko sem še delala v skavtski pisarni v Ljubljani, izz- val številne reakcije. Nobena ni bila zmerna. “Ti si en mito! Vau, plačana, da je skavtinja! (Strogo sem oporekala!) Pa to je sanjska služba! (Služba v administraci- ji.) Gotovo si vse dneve zunaj in postavljaš šotore! ” (V bistvu ni- sem opazila, kdaj so se zamenjali letni časi.) Ko mi je končno uspe- lo razložiti, da sem normalno bitje, da se nisem kar rodila z rut- ko okoli vratu in da je delati za skavte vseeno nekaj drugega kot biti skavtinja, sem šele doživela tudi druga, običajna vprašanja, kot so tista o vremenu in počut- ju. So tudi kakšne manjše, no, malo banalne (“Nič banalne! ” opore- ka Srnjak) razlikice. Ne samo, da je bilo med skavti v Sloveniji ko- panje na vrsti samo, če smo po slučaju naleteli na kakšno reko, potu po nekaj dneh itak nisi več vonjal. (“Bljak”, je polemičen zgoraj večkrat omenjeni, “higie- na pa taka! ”). Marsikdo izmed zamejskih skav- tov tako kar ne more in ne more pozabiti vseslovenskega Jambo- reeja, ki je potekal leta 2008 na Dolenjskem. Ja, pustimo to ob strani, da je takrat divjalo večdnevno neurje, ki jim je sko- raj odneslo šotore, pustimo, da se je več dni družilo več tisoč skavtov na enem mestu, da je bil nepozaben žur, da so nastale šte- vilne skavtske glasbene klasike... Pomemben je – čokolino! Ja, čokolino. Ker ob tem zopet naletimo na eno izmed že opisa- nih min “drobcenih medkultur- nih kulinaričnih razlikic med “tu in tam”. Čokolino za večerjo skoraj osem let nazaj je namreč razlog, da prične Srnjak še danes gledati kot ris in bi ga brez težav preimenovali v Besnega tigra. Opažanja pupe iz celinske Slovenije, ki je v zamejstvo prispela po skrivnostnih poteh ljubezni KRASNI KRAS (10) B a rb a ra F u ži r V družbi Prizadevne medvedke in Kabaretskega srnjaka ali kako osebno skavtsko rasti Društvo Finžgarjev dom Odlična Irena Deželak o učinkoviti komunikaciji Foto Henrik Sturman Videmska / Aktualno28. aprila 201612 Slori Nagradni natečaj 2016 lovenski raziskovalni inštitut - SLORI razpisuje nagradni natečaj za za- ključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, di- plome štiriletnih študijskih programov, magisterije in dok- torate. Natečaj je namenjen študentom, ki so v času na- tečaja opravili diplomski oz. podiplomski študij na družbo- slovnih področjih, s katerimi se ukvarja SLORI. Z nagradami namerava SLORI spodbuditi mlade in perspek- tivne diplomirane strokovnjake k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu oziro- ma k sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom pri raziskovalnih projektih. Pogoji za prijavo Na Slorijev nagradni natečaj v letu 2016 se lahko prijavijo kan- didati, ki so: - diplomirali/magistrirali/dok- torirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah v akademskem letu 2014/2015; - diplomirali/magistrirali/dok- torirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah v akademskih letih 2012/2013 in 2013/2014, in sicer pod pogo- jem, da se niso prijavili na SLO- RI-jev nagradni natečaj v letih 2014 in 2015. Kandidati lahko prijavijo nalo- ge, ki predstavljajo pomemben ali izviren prispevek k pozna- S vanju slovenske skupnosti vItaliji, njene družbene struktu-re, funkcije v sklopu njenega naselitvenega in družbenega prostora, njenih razvojnih pro- cesov na družbenem, kultur- nem, političnem, gospodar- skem, pravnem in izobraževal- nem področju, medetničnih odnosov, identitetnih in jezi- kovnih praks ter komunikacije. Naloge se lahko osredinjajo tu- di na druge manjšinske študije, ki vsebujejo primerjavo s slo- vensko skupnostjo v Italiji. Ob oddaji prijavnega obrazca morajo kandidati v zaprti ovoj- nici z oznako “Nagradni na- tečaj SLORI za univerzitetne naloge 2016” priložiti še: a) fotokopijo osebnega doku- menta, iz katerega je mogoče razbrati kandidatove osebne podatke, državljanstvo in stal- no prebivališče; b) kopijo diplomske/magi- strske/doktorske naloge; c) kratko predstavitev obravna- vane tematike (v obsegu največ ene tipkane strani), z navede- nimi razlogi za njeno izbiro in pomenom zaključnega dela za slovensko skupnost v Italiji, z lastnoročnim podpisom in da- tumom; č) kratek življenjepis. Izbor nagrajenih zaključnih del bo opravljen predvidoma v šestdesetih dneh od zaključka natečaja. Selekcijski postopek predvideva preverjanje formal- nih ustreznosti nalog in recen- zijo ter oblikovanje strokovne- ga mnenja o nalogah, ki za- doščajo prijavnim pogojem. Iz- bor nagrajencev opravi znan- stveni svet SLORI na podlagi re- cenzentskih mnenj in predlaga kandidate upravnemu odboru. Na sklep upravnega odbora ni pritožbe. SLORI lahko najboljša prejeta dela tudi objavi. Del ne vračamo. Prejeta dela bo SLORI vključil v svojo zbirko univer- zitetnih del. Po predhodnem dovoljenju kandidatov bodo dela na razpolago za vpogled širši javnosti. Razglasitev nagrajencev bo po- tekala v septembru 2016. Kandidati bodo o tem pra- vočasno obveščeni. Prijavne obrazce s pogoji na- gradnega natečaja je mogoče prevzeti na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta - SLO- RI, Trst, Ul. Beccaria 6. Telefon- ska številka za dodatne infor- macije je 040 636 663, e-pošta pa info@slori. org. Besedilo na- tečaja je objavljeno tudi na spletni strani www. slori. org. Rok za oddajo prijavne doku- mentacije je ponedeljek, 13. 6. 2016, na sedežu inštituta ali po pošti (s priporočenim pismom, oddanim do vključno 13. 6. 2016). V maju Benečija se pripravlja na “Giro” enečija se pripravlja na “Giro d’Italia”. Nediške in Terske doline bodo v pe- tek, 20. maja, prevozili poklicni kolesarji, medtem ko bodo po istih cestah dva dni zatem, v ne- deljo, 22. maja, vozili amaterji. Pričakovati je na tisoče ljudi, še posebno v vasi Matajur, v Kraju (Dreka), v Porčinju in v Podcer- kvi, kjer bodo gorski cilji (Gran premio della montagna). To bo velik praznik športa pa tudi iz- jemna priložnost za turistično promocijo domačih krajev, ki jih bo televizija pokazala celemu svetu. Občine in gorska skupnost so na delu, da bi asfaltirali in očistili svet ob cestah, po katerih bodo vozili kolesarji. Dežela Furlanija- Julijska krajina je v ta namen na- kazala milijon evrov, videnska pokrajina pa 500 tisoč evrov. Turistična, športna in tudi kultur- na društva so se združila v poseb- ne komiteje, da bi za to pri- ložnost “Gira” organizirali ra- zlične pobude, preko katerih bi gostje spoznali lepote Benečije. Savodenjska občina bo nagradila svojega občana, ki se bo predsta- B vil z najlepšo obleko.“Kot je bilo večkrat povedano, jetreba poskrbeti, da se bo videlo, da sta v Nediških in Terskih doli- nah jezik in kultura slovenska, – beremo v petnajstdnevniku Dom. Seveda bo to razvidno iz slovenskih tabel pred vasmi (a v občini Dreka in Ahten jih ni!). Treba pa bo pokazati slovensko identiteto tudi z drugimi pobu- dami. Lepo je, da je občina Grmek naredila napis tudi s slo- venskim imenom, žalostno pa je, da je komite' “Valli in rosa” pri- pravil majico samo z italijanskim napisom. Že marsikdo je prosil, naj pripravijo majice tudi s slo- venskim napisom (tudi če bo ena sama dvojezična majica!). Upaj- mo, da bodo poskrbeli za to”. Pri Mostu so ob vhodu v Benečijo postavili ogromen plakat s poz- dravom kolesarjem. Tudi na njem slovenščina nima vidlivo- sti, ki bi se je zaslužila. Sicer je na- pisano »dobrodošli« med petimi jezikami in »Nediške doline« spo- daj desno. Dejstvo pa je, da h komitejem, ki v Nediških in Terskih dolinah pripravljajo spremne prireditve ob kolesarski dirki, ni pristopilo nobeno slovensko društvo ali or- ganizacija, četudi so bila vrata odprta za vse. STOPNJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA VIŠINA NAGRADE ŠTEVILO NAGRAD SKUPNI ZNESEK univerzitetna diploma II. stopnje ali diploma štiriletnega študijskega programa ali magistrska naloga 400 EUR do 2 800 EUR univerzitetna diploma III. stopnje oziroma doktorska naloga 800 EUR do 2 1.600 EUR Naloge (diplomske, doktorske) bo Slori nagradil s spodaj navedenimi denarnimi zneski Občine, v katerih živijo Slovenci, so še naprej na repu lestvice po osebnih dohodkih Vse bolj zapuščeni, vse bolj revni bčine, v katerih živijo Slovenci, so najbolj revne v videnski pokra- jini. To je razvidno iz podatkov iz lanskih davčnih prijav (o osebnih dohodkih 2014), ki jih je pred kratkim objavilo Mini- strstvo za ekonomijo in finance in uredil inštitut IRES. Na repu lestvice je Dreka, kjer je bil leta 2014 povprečen dohodek 11.815 evrov na osebo. Pomisli- te, da je bila Dreka tudi pred pe- timi leti zadnja, leta 2009 pa je znašal dohodek na osebo 15.031 evrov. Se pravi, de je po petih letih 3.216 evro manj, to je 21,39% manj. Na predzadnjem mestu je Forni di Sotto v Karniji, nato je kar pet naših občin. V Savodnji je bil leta 2014 povprečni dohodek 14.141 evrov na osebo, v Tipani 14.419, v Grmeku 14.434, v Srednjem 14.503, v Bardu 14.674. Samo štiri mesta višje je Rezija s 15.277 evrov na osebo, pet mest višje pa Podbonesec s 15.308. V Prapotnem je bil za- služek leta 2009 15.975 evrov na glavo, v Ahtnu 17.123, v Sve- tem Lenartu 17.265 evrov na glavo, v Fojdi 17.284, v Nemah 17.364, v Tavorjani 17.506, v Naborjetu-Ovčji vasi 18.858, v O Špetru pa 19.117 na osebo. Naj-višje sta vsekakor mesti Trbiž z19.678 evrov na osebo in Čedad z 20.300 evri. Gospodarska slika Benečije je še bolj črna, potem ko so šla v kri- zo podetja Envigo RMS v špe- trski industrijski coni, Vidussi in E. D. Impianti v Čedadu. 141 ljudi bo izgubilo delo in v med njimi je veliko Beneških Slo- vencev. Treba pa je povedati, de dela na našem teritoriju na manjka. Na domači zemlji se lahko zasluži vsakdanji kruh, kot kmet, kot gozdar, kot obrtnik, turistični delavac in tudi kot kulturnik. Sila kola lomi, pravi stara mo- drost. Ko more človek preživeti, dobi v sebi moč, pogum in pa- met. Iznajde veliko novih in le- pih idej, ki so dobre zanj in tudi za celo skupnost. Vidi priložno- sti, ki jih prej ni videl ali jih ni vzel v poštev. V zvezi z zaprtjem podjetja En- vigo RMS v špetrski industrijski coni se je oglasil dolgoletni špe- trski župan Giuseppe Firmino Marinig, ki je zdaj podpredsed- nik Paritetnega odbora za slo- vensko manjšino. “Priča smo zadnjemu dejanju v dolgi krizi. Naši ljudje bodo spet morali s trebuhom za kruhom in bo Benečija še izgubila na prebivalstvu. To je zadnji uda- rec ekonomiji Nediških dolin in gre v nič veliko delo, ki smo ga naredili v Osedemdesetih in Devetdesteih letih prejšnjega stoletja, da bi ustvarili delovna mesta pri nas, ” je povedal za petnajstdnevnik Dom. “Potrebno je, da se občine Ne- diških dolin, Gorska skupnost, Pokrajina in vse ostale ustanove zavihnejo rokave. Rešitev teh problemov je delo vseh in ne samo sindikatov. Pa kaj more Gorska skupnost, če je že vrsto let po komisarsko upravo, in kaj se lahko naredi, če današnji župani imajo po glavi druga opravila in gledajo uničiti to, kar so naredile naše uprave”. Nekdanji grmiški župan Fabio Bonini v svojem članku v Do- mu poudarja, da je slovenska identiteta “edina moč Be- nečije”. Treba je nanjo staviti, saj končno tudi daržavni zakon za slovensko manjšino v 21. čle- nu nakazuje finančno podporo za socialno in ekonomsko rast občin videnske pokrajine, v ka- terih je priznana slovenska manjšina. U. D. S 1. strani / Občni zbor Naša kriza je ... e smo ena od ustanov, ki ima jasno določeno vlogo znotraj širšega medijskega projekta, v katerem formiramo kadre, bomo po- slovali na določen način. Če smo samo zato, da bomo krili Goriško, bomo poslovali na tretji način. Če pa ne bomo našli jasnega odgovora, se bo- mo morali odločati, ali še na- prej mislimo, da smo deželni subjekt, drugače bomo morali napraviti korak naprej in začeti delati kot v letih, preden je prišel denar. “Problem je tudi politična teža predstavnikov, ki delajo za nas”, je še povedal Černic. “Vidim, da je politična teža organizacij, ki bi morale za nas lobirati, v odnosu do deželne vlade relativno nizka”. Dejstvo je, da lahko računamo na nizko politično težo v od- nosu do političnih ustanov. Edino “relativno pozitivno” je, da se en del - “tradicionalno nam nenaklonjenega sveta” - opredeljuje za to, da bi obstali. O tem so se jasno izrazili celo nekateri, “ki so se pred časom Č opredeljevali, da bi mi postalipodlistek Primorskega dnevni-ka”. Vidik, ki nas najbolj bremeni, je trenutno finančni. Ta kriza se odraža v strukturi stroškov, ki jih Zadruga ima. Ta struktu- ra ne odraža naše sposobnosti, da bi sami ustvarjali prihodke in dosegli pozitivno ničlo. Stroški upravljanja so se znižali, stroški dela pa se zaradi svoje narave višajo. Če torej kdo ne poseže, se bo glavnica zmanjšala, delnice bodo izgu- bile na vrednosti in posledice so hude, kot je to povedala tudi revizorka Valentina Pahor. Odbor je v zadnjem letu inve- stiral energije v organizacijo tečaja za usposabljanje osebja v luči reorganizacije dela, opra- vil je analizo delovnih proce- sov, sprejel notranje pravilni- ke, sprejel uredniške smernice, nazadnje se je posvetil reorga- nizaciji delovnih obveznosti. To pot je izbral, je dejal Černic, “ker nismo imeli druge možnosti”. Da bi zaščitili ob- stoj delovnih mest, je odbor sklenil znižanje delovnega ur- nika osebju (z izjemo časnikar- jev). “Kot odbor smo naredili vse, kar smo mogli, da lahko Zadrugo rešujemo. Odtod dal- je mora pomisliti kdo drug. Drugače: ali moramo grobo poseči v odpuščanje ali pa si postavimo vprašanje, če ima smisel, da Zadruga obstaja”. Na občnem zboru so prisotni člani odobrili proračun 2016 in obračun 2015, razprava o naši krizni situaciji in številnih (bolj ali manj) povezanih vidi- kih je bila seveda dolga in tudi živahna. Vanjo so posegli pred- sednik SSO Walter Bandelj, po- krajinski tajnik Julijan Čavdek, občinska svetnica Marilka Koršič, podpredsednik Zadru- ge Marko Tavčar, predsednik KTD Damjan Paulin, naš odgo- vorni urednik Jurij Paljk in drugi. Ustno so bila dana neka zagotovila, ki dajejo upati, da leta 2016 ne končamo z rdečimi številkami, problem naše Zadruge pa s tem še zda- leč ni rešen. V pričakovanju ja- snejših besed in smernic o tem, kakšno mesto in vlogo lahko ima Zadruga Goriška Mohorjeva v našem oz. dežel- nem prostoru, ostaja debata - za zdaj - odprta... Slovenija 28. aprila 2016 13 V petek, 22. aprila, so v večernih urah na posebni slovesnosti v lepi dvorani Zorana Mušiča v Bukovici nekdanjemu veleposlaniku Republike Slovenije pri Svetem sedežu, univerzitetnemu profesorju in slovenskemu kulturniku dr. Karlu Bonuttiju podelili posebno občinsko priznanje. Župan občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik je podelil izredno nagrado Dr. Karlu Bonuttiju “za izredne dosežke, ki so bistveno prispevali k prepoznavnosti in ugledu lokalne skupnosti”. Slavljencu je tudi podaril veliko monografijo slikarja Zorana Mušiča, ki se je prav tako kot dr. Bonutti rodil v Bukovici. Dr. Karlu Bonuttiju iskreno čestitamo tudi mi! Dr. Karlu Bonuttiju posebno priznanje Sloveniji se kljub praz- ničnemu vzdušju in na- vadam ob obeleževanju 1. maja, praznika dela, ponavlja- jo spori in polemike iz prejšnjih let. Gre za že zdavnaj sporni 27. april, državni praznik, ki naj bi spominjal na začetek upora zoper okupa- torja, v zelo oddaljenem letu 1941. Ve- mo, za kaj gre. Za del po- litike, zlasti ti- sto na oblasti, se je z ustano- vitvijo Osvo- bodilne fron- te in z začet- kom upora začel boj slo- venskega na- roda za osvoboditev in posle- dično za poznejši demokratični razvoj demokratično preurejene Slovenije. Nasprotno pa za poli- tično opozicijo 27. april leta 1941 pomeni začetek komunistične revolucije, ki se je končala šele v letih 1990 in 1991, z ustanovit- vijo samostojne in neodvisne države Slovenije. Zaradi spornih izhodišč in za- trjevanj o 27. aprilu in drugih dogodkih med vojno in po njej, ki so v obeh političnih in ideo- loških taborih čedalje bolj trdna, potekajo v Sloveniji različna obe- leževanja in proslavljanja, na ka- terih je videti bodisi rdeče zvez- de in druge simbole posamezni- kov in skupin, ki se razglašajo za dediče revolucije, pa tudi ude- ležence, ki zahtevajo spoštovanje in upoštevanje samostojne države, pri čemer se predstavljajo z zastavo in drugimi uradnimi oznakami in simboli samostojne V in neodvisne države Slovenije.Žal pa v Sloveniji sedanji poli-tični procesi potekajo v smeri poveličevanja nekdanje sosiali- stične države in njene ureditve, česar naj bi se pričela končno za- vedati in tudi ukrepati Evropska zveza. Pričela je zavračati kandidate za pomembne funkcije v po- vezavi, ki jih predlaga, in celo vsiljuje, sedanja slo- venska oblast. Slovenija do- kazuje, da je še vedno dru- gačna, seveda v negativnem smi- slu, od drugih demokratičnih držav, članic EU. Na spletni stra- ni z naslovom Požareport smo prebrali, “da je Evropa rekla odločni Ne Alenki Bratušek, nek- danji predsednici vlade in neso- jeni evropski komisarki in za- vrnila tri nadzornike Nove Lju- bljanske banke, to so Janko Ge- drih, Anton Ribnikar in Andrej Macuh. S prepričljivo večino evropskih poslancev pa je Evro- pa izrekla tudi nezaupnico Nini Betetto, podpredsednici Vrhov- nega sodišča Slovenije, ki je po- skušala postati sodnica Evrop- skega sodišča za človekove pravi- ce. Premagal jo je odvetnik Mar- ko Bošnjak, ki že prevzema fun- kcijo sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, ter se bo v naslednjih dneh preselil v Bru- selj. Poraz Nine Betetto je zelo aktualen in pomenljiv zato, ker je ta sodnica sodelovala v vseh obravnavah zoper Janeza Janšo, ki pa jih je Ustavno sodišče poz- neje zavrglo oziroma razveljavi- lo. Evropski poslanci so Betetto- vo domnevno veliko spraševali o sodnem pogromu zoper Jane- za Janšo, o zadevi Patria, in na- sploh o kršenju človeških in državljanskih pravic Janeza Janše. Slovenski časniki so jo zaščitili, tako da sploh niso po- ročali o njenem porazu pri izbiri sodnika oziroma sodnice Evrop- skega sodišča za človekove pravi- ce. Bralce je zavedla tudi Sloven- ska tiskovna agencija, časopis Dnevnik pa je zapi- sal, da je Nina Betet- to najboljša sloven- ska sodnica, na evropskem prizo- rišču “pa je postala žrtev desničarske, to je Janševe, zarote iz Slovenije”. Sodeč po zatrjevan- ju že omenjenega spleta v lasti in upravljanju opozicijskega urednika in novinarja, “bo na- slednji kader slovenske vladne politične elite, ki ga bo svet enot- no zavrgel, Danilo Türk”. Bil naj bi “razvpiti samokandidat s pod- poro Cerarjeve vlade za novega generalnega sekretarja Organiza- cije združenih narodov”. V političnih razmerah in vzdušju, ki jih ustvarja in usmer- ja sedanja oblast, je zelo vztrajna tudi ministrica za zdravje Miloj- ka Kolar-Cerarc, ki ji politični na- sprotniki očitajo, “da je poden”. Ni obiskala Splošne bolnišnice “Dr. Franca Derganca v Novi Go- rici – mediji slednjo vsi po vrsti napačno imenujejo Šempetrska bolnišnica -, da je ne bi kakor ko- li povezovali s smrtjo pacienta v novi Urgenci bolnišnice. Primer pa ni preprost, hitro rešljiv in tak, da bi zadevo lahko kar skrili. Policija v Novi Gorici namreč su- mi, da je v Šempetru zaradi na- pake umrlo več pacientov. “Gre za eno najobsežnejših kri- minalističnih preiskav in za na- jhujša kazniva dejanja”, ugota- vlja Marino Pangos, vodja novo- goriških kriminalistov in dodaja, “da preiskave izvaja več kot deset kriminalistov. Toda v bolnišnici so se v odgovor zaprli za svoje okope in zatrjujejo, da pri njih ni nihče kriv za tragedijo, zato tudi ne razmišljajo o odškodninski odgovornosti svojcem umrlega pacienta iz Kanala ob Soči. Svet bolnišnice si je tudi vzel pravico za odločitev, “da vodstvo do kon- ca preiskave omeji stike in ko- municiranje z javnostjo. Posledi- ce te odločitve je občutil tudi av- tor tega prispevka. Zaradi nena- doma nastalih posledic nekega zdravljenja sem zaman iskal po- moč v bolnišnici. Telefoni so Pri predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju pomembno srečanje S komisijo za prikrita grobišča premaknili meje za dosego sprave redsednik republike Borut Pahor je 19. aprila na pogo- vor sprejel člane vladne ko- misije za reševanje vprašanj pri- kritih grobišč pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana. Kot je v izjavi po pogovoru ocenil predsednik Pa- hor, so v sodelovanju s komisijo počasi, mirno in brez velikega hrupa premikali meje mogočega za dosego sprave na simbolni in stvarni ravni. Zahvalil se je dr. Dežmanu in čla- nom komisije za dosedanje sode- lovanje in ocenil, da je to vztrajno in na trenutke tudi mučno delo obrodilo sadove. “Zdi se mi, da smo v zadnjih letih priče neki umiritvi, pomiritvi glede ran, ki jih je pustila druga svetovna vojna in čas po njej. Zdi se, da ljudje ra- zumemo, da je čas vojne in čas miru in da je zdaj čas miru”. "Opraviti moramo nekatera pie- tetna ravnanja, ki delajo to družbo bolj humano, bolj pove- zano in civilizirano, " je v izjavi po srečanju za STA ocenil pred- sednik republike. Prepričan je, da se celotna družba tudi po zaslugi dela komisije premika v tej sme- ri. Po oceni dr. Dežmana “smo v po- ložaju, kakršnega nismo poznali”. P Izpostavil je sprejetje zakona oprikritih grobiščih in pogrebužrtev, predvsem pa politično okolje, v katerem komisija trenut- no deluje. “Obstoječa oblast so- glasno podpira projekt”, je poja- snil dr. Dežman. Spomnil je tudi na Hudo Jamo in ocenil, da je breme te jame pred tem, da ga ra- zrešijo. “Ministrstvo za delo je v soglasju z nami sprejelo odločitev, da se iz- kopljejo vse žrtve, ki so še ostale v jašku, in da se posmrtni ostanki pokopljejo v parku spominov na pokopališču Dobrava v Mariboru. To je dogodek, o katerem pred časom ne bi mogli govoriti in prav gotovo je posledica vztrajne- ga in strpnega sodelovanja pred- sednika z drugimi ravnmi obla- sti”, je ocenil dr. Dežman. Prvo pot v parku spomina na pokopa- lišču Dobrava je sicer odprl prav predsednik Pahor oktobra 2015. Dr. Dežman je kot ključno izpo- stavil to, da bodo lahko po novem zakonu v operativno delo vključili tudi organe ministrstva za kulturo. Spomnil je še na pri- mer Celja, kjer bodo ob posredo- vanju evropske komisije ob eko- loški sanaciji, ki jo načrtuje mini- strstvo za okolje, opravili tudi sa- nacijo grobišč na tem območju. "Brez velikih škandalov in poseb- nih primerov se je začelo vse to delovanje. S tem se bo odprlo to, kar je še posebej pomembno - in- tenziviralo se bo mednarodno so- delovanje in s tem se bo breme te- ga velikega zločina razpršilo”, je poudaril dr. Dežman in izposta- vil, da so se leta 1945 na območju Slovenije znašle enote s celega Balkana, saj “Slovenci nismo ne glavni storilci ne glavne žrtve ti- stih časov”. “Kot je dejal predsednik Pahor, so vsa ta dejanja korak na poti k sožitju, ko se bomo z resnico o ti- stih hudih časih soočili. To bo po- menilo spoštovanje tako živih kot mrtvih, njihovega trpljenja in tu- di njihovih dosežkov”, je še pove- dal. V pogovoru so sogovorniki izpo- stavili napredek pri urejanju Hu- de jame, ob tem pa so se dogovo- rili tudi o konkretnih nadaljnjih korakih. Glede pokopa žrtev iz Barbara rova v Hudi Jami je dr. Dežman izrazil željo, da bi pokop prve skupine opravili v sklopu do- godkov ob 25-letnici slovenske sa- mostojnosti. Kot eno zahtev- nejših nalog, ki jih še čakajo, pa je izpostavil sondiranje z jedrnim vrtanjem v rudniku Pečovnik. Predsednik Pahor je še poudaril, da spravo razume kot sožitje, stan- je duha in družbe, kjer lahko ne glede na rane iz preteklosti živi- mo polno prihodnost skupaj. V sodelovanju s komisijo za prikrita grobišča so po njegovem pre- pričanju mirno in brez velikega hrupa premi- kali meje mogočega, kar se prej morda ni zdelo mogoče. “Tako smo prišli do sklepov, ki zadevajo simbolne geste, kot je, recimo, spomenik sprave na Kongresnem trgu, kot tudi stvarne geste, med njimi ureditev Hude Jame”, je dodal. Pri pogovoru sta sode- lovala tudi generalna direktorica direktorata za invalide, vojne vete- rane in žrtve vojnega nasilja pri ministrstvu za delo, družino, so- cialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac ter generalni direktor direktorata za notranji trg pri mi- nistrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Dušan Pšeničnik, ki sta v okviru teh ministrstev pri- stojna za področje urejanja gro- bišč. Iz Društva Huda Jama so sicer sporočili, da so od ministrstva za delo zahtevali, da so pri izkopa- vanju posmrtnih ostankov v Hudi Jami in ostalih grobiščih prisotni tudi člani društva. Nasprotujejo upepelitvi mumificiranih trupel in okostij iz Hude Jame in pou- darjajo, da se morajo vsi ostanki žrtev dostojno pokopati oziroma položiti v skupno grobnico s cer- kvenimi obredi. Še pred poko- pom pa se mora na željo svojcev ugotoviti njihovo sorodstveno pripadnost, v kolikor bi svojci to zahtevali, pa bi se po prepričanju društva pokop moral opraviti na pokopališču po želji svojcev. Na njihov dopis se je ostro odzval dr. Dežman. Pojasnil je, da trditev o predvideni upepelitvi ni re- snična. Po razpisu, ki ga pripravlja ministrstvo za delo in v katerem sledijo sklepom komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih gro- bišč, bodo posmrtni ostanki po- kopani v Parku spominov na po- kopališču Dobrava na Teznem. Posmrtni ostanki bodo pokopani tako, da se bo vedelo, iz katerega dela Barbara rova so, je poudaril. “Z dopisom ste znova dosegli no- vo raven sporočanja, ki vas bo, če boste z njo nadaljevali, uvrstila med tiste, ki se norčujejo tako iz umorjenih kot njihovih svojcev, škodite pa tudi slovenski državi in narodu ter vsem, ki si prizadeva- mo, da bi v sožitju presegli boleče sledi zločinske zgodovine”, v od- zivu na sporočilo društva je še za- pisal dr. Dežman. zvonili, nihče me ni bil pripra- vljen poslušati. Potem pa sem imel srečo, ko mi je neka medi- cinska sestra, žal ji ne vem ime- na, povedala, da mi bo pomaga- la. In res, po telefonu me je po- klical dr. Andrej Gerljevič, zdrav- nik in kirurg, me oskrbel in spo- ročil, da mi bo poslal izvide zdra- vljenja. Tu pa se je zapletlo. Telefoni so spet molčali, nihče ni vedel ali hotel vedeti o izvi- dih, tako da je moral dr. Andrej Gerljevič ponovno posredovati, da sem končno prejel dodatne izvide o svojem zdravljenju. Morda tisti, ki mi štirinajst dni niso poslali izvidov zavidajo mlademu in uspešnemu zdrav- niku, ki je tudi znan kot “zdrav- nik z zlato roko”. Zahvaljujem se vam spoštovani dr. Andrej Ger- ljevič! Zagotovo bi morali njego- vemu primeru slediti tudi drugi v bolnišnici, pa v celotnem slo- venskem zdravstvu, vendar pa direktorica bolnišnice Nataša Fikfak zaposlene in slovensko javnost raje prepričuje, “da so za- ključili interni nadzor po smrti poškodovanega bolnika in ugo- tovili, da nihče od osebja ni kriv za njegovo smrt”. Dr. Hubert Požarnik je v tedniku Demokracija zapisal, “da res vel- ja, kar je v reviji Zrno dejal naš razumnik Justin Stanovnik, in si- cer, da stojimo kot ljudje in kot narod pred odločitvijo ali-ali. «Torej ali politična in moralna zrelost ter narodna zavest, ali pa polom na celi črti. « Pritrjujejo mu mnogi. Med njimi je pravni- ca in sindikalna funkcionarka Andreja Toš-Zajšek, ki opozarja, «da bo jutrišnji dan v Sloveniji lahko še bolj siv«, pa sindikalni sekretar s področja trgovine, La- dij Rožič, ki ugotavlja, «da so v trgovinah problem tudi kamere in mikrofoni, ki snemajo skoraj vse zaposlene. « Dodaja še, «da pritiski nad ljudmi naraščajo. « Marijan Drobež Foto B. Rusjan Policija sumi, da je v novi Urgenci Bolnišnice v Novi Gorici umrlo več pacientov V Evropi nezaupnica slovenski sodni in politični eliti! Sodnica Nina Betetto Aktualno28. aprila 201614 NATUROPATSKI NASVETI (105)Erika Brajnik HITRE VREMENSKE SPREMEMBE IN IMUNSKI SISTEM Telesna temperatura predstavlja vitalni življen- jski parameter za življenje in prav vsako živo bitje ima določen nivo naravne telesne tempe- rature. Kemijske reakcije v telesu, ki nam služijo za življenje, lahko potekajo samo na določeni tele- sni temperaturi. Tiste živali, ki so homeoter- mne, uporabljajo notranje mehanizme samou- ravnavanja telesne tempe- rature (le-ta se med žival- mi izrazito razlikuje) in si tako zagotovijo nemoteno izvajanje vitalnih proce- sov. Pri človeku je normalna srednja telesna temperatu- ra 37°, kar je sicer srednja vrednost, saj mnogo študij nakazuje na več različnih “normalnih” temperatur – variabilnost je ± 0,4 °C od 37°. Pri človeku se center za uravnavanje temperatu- re nahaja v hipotalamusu, ki prejema dražljaje od termoreceptorjev, slednji pa se nahajajo po celem telesu, kjer imamo globoke in površinske termoreceptorje. Le-ti so sestavljeni iz nevro- nov, občutljivih na temperaturne spremembe v primerjavi z izvirno temperaturo, ki je 37 °C. Človeški imunski sistem je sestavljen iz kom- pleksnega sistema, ki v prvo vrsto postavlja vi- soko specializirane celice z nalogo, da izničijo patogene napadalce, tako zunanje kot notranje, in ki ogrožajo zdravje našega organizma. Imunski sistem deluje na dva načina: po eni strani nas ubrani in deluje preventivno proti boleznim s preprečevanjem, da bi virusi in bak- terije prišli v naše telo. Po drugi strani pa pre- prečuje, da bi se ti patogeni napadalci naselili v našem telesu. Le-te ob vstopu in naselitvi v našem telesu imunski sistem napade, jih uniči in imunski spomin ohrani strategijo, s katero je napadalce premagal. Imunski sistem je visoko inteligenten sistem, ki se razvija od 1. do 12. leta sta- rosti, ko se ustvari tako ime- novana imunska inteligen- ca. Pred tem obdobjem in po njem ga je vredno samo še krepiti, da bi bil močnejši, saj bo v tem pri- meru močno tudi naše telo. Imunski sistem uporablja organe in celice, ki predsta- vljajo prvo zaporo pred pa- togenimi agenti: kožo in sluzi, žleze in mandlje, nosno votlino z dlačicami, oči in žleze solznice. Ne zgodi se vedno, da so te prve linije zaščite učinkovite in virusi ter bakterije vseeno vstopijo v telo. Takrat nastopijo novi akterji imunskega sistema, limfociti oziroma celice imunskega si- stema, ki krožijo po krvi, in druge bele krvničke (levkociti), ki so sposobne razlikovati bolne ce- lice od zdravih in jih tako lahko tudi uničijo. / dalje www. saeka. si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 26. aprila, ob 14. uri NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (13) Mariza Perat V zvezi z Marijino napovedjo, da se bodo orehi skvarili in bo grozdje segnilo, sv. Janez Bosko piše: “Leta 1849 so orehi vsepovsod slabo obrodili. Istotako se je zgodilo z grozdjem. Na trtah so se pojavile glive in po vsej Evropi povzročile ogrom- no škodo, ki so jo občutili več kot 25 let, namreč od 1849 do 1874”. Izpolnila se je tudi napoved o smrti otrok izpod sedmih let. Leta 1847 je v vasi Corps in okolici umrlo 99 oseb, od teh 63 otrok. Te je nenadoma stresel mraz, začeli so se tresti in so po dveh ali treh urah umrli. Novica o prikazovanju se je v vasi takoj razvedela. Melanija in Maksimin sta kar naprej morala po- navljati sporočilo nebeške Gospe. Ljudje so se ji- ma čudili, saj sta med pripovedovanjem bila po- polnoma spremenjena. Nič več nista bila groba, neuka in nevedna pastirja, ampak sta z velikim navdušenjem in tudi veliko gotovostjo pripove- dovala o vsem, kar jima je Gospa naročila. Značil- no je bilo, da sta kljub slabemu spominu točno ponovila tudi tiste dele sporočila, ki jih je Gospa izrekla v francoščini in sta takoj ugovarjala, če je kdo njune besede skušal spreminjati. Z enako go- tovostjo sta odgovarjala škofom, teologom in bo- goslovnim profesorjem, ki so jima v zvezi s pri- kazovanjem zastavljali težka in zamotana vprašanja. Va takih trenutkih sta tudi sama postala teologa, ki sta s svojimi odgovori svoje zasliševalce spravlajala v ne- majhno začudenje in za- drego. Sama sta priznala, da se jima odgovori bliskovito pojavijo v trenutku, ko jima zastavijo vprašanje in da niti onadva ne vesta, odkod jima besede prihajajo. V takih trenutkih se je jasno po- kazalo veliko nasprotje med njunimi umskimi sposobnostmi in njunimi odgovori. Prav tako niso ničesar dosegli, ko so z raznimi zvijačami skušali iz njiju izvabiti skrivnost, ki sta jo vidca vsak zase prejela od Gospe. Takrat je skrajno boječa Melanija postala neustrašena in odločna in je ostala trdna tudi takrat, ko so jo po več ur zaporedoma mučili z vprašanji, ki naj bi po njihovem mnenju bila v zvezi s prejeto skriv- nostjo. Enako je ravnal Maksimin. Oba sta na ta vrašanja vedno enako odgovarjala: “Gospa nama je to prepovedala! ” Ponujali so jima tudi denar, a sta ga oba odkloni- la. Melanija in Maksimin sta že naslednji dan po pri- kazovanju, v nedeljo, 20. septembra, o vsem ob- vestila župnika v La Salette, g. Jakoba Per- rina, modrega, pobožnega in požrtvoval- nega duhovnika, ki je takoj spoznal, da otroka ne lažeta. Z dogodkom sta nato seznanila še nadžupnika v Corps, kamor je spadala župnija La Salette. Nadžupnik Mellin, razsoden in razgledan duhovnik, je v zvezi s prikazovanjem najprej imel pomisleke, s časom pa se je prepričal o iskrenosti obeh vidcev. Za dogodek je izvedel tudi župan Peter Peytard, ki pa je v vsem tem videl le pre- varo. Odpravil se je na Melanijin dom, da bi deklico pripravil do priznanja, da ni ničesar videla, in jo tako spraviti v zadrego, a se mu to niti najmanj ni posrečilo. Ponujal ji je celo denar, toda čeprav je njena družina bila skrajno revna, je deklica denar gladko odbila. Župana vse to si- cer ni prepričalo, vendar si ni mogel kaj, da bi se ob vsem tem ne bil zamislil. / dalje Maksiminova rojstna hiša v vasi Corps Melanijina rojstna hiša v vasi Corps Tržaški festival LINK v okviru nagrade Luchetta O dobrem novinarstvu tokrat zares retekli konec tedna je bila v Trstu odmevna večdnev- na prireditev LINK, v okvi- ru nagrade “Premio Luchetta in- contra”, ki je bila posvečena “dobremu novinarstvu”. Od pet- ka do ponedeljka so se zvrstili pogovori s protagonisti italijan- skega tiska, dopisniki in repor- terji iz raznih vojnih in drugih vročih žarišč, pod velikim šoto- rom na Borznem trgu. Priredi- telj, marketinško podjetje Pran- dicom, je ob podpori javnih in zasebnih pokroviteljev (Fincan- P tieri, Dežele FJK, tržaške občinein trgovinske zbornice) uspelpriklicati bogato pahljačo najra- zličnejših profilov in uglednih imen tiskanih, RTV in spletnih medijev, pisateljev in strokovnja- kov, ki so razgrnili pred števil- nim občinstvom (10 tisoč obi- skovalcev v 4 dneh) res aktualne teme. K uspešni realizaciji so pri- pomogli: novinarska zbornica FJK, sindikat FNSI, Rai Radio1, Rai News24, deželna Rai in Il Pic- colo. Prvi, petkov dan je uvedel Gio- vanni Floris, voditelj popularnih tv oddaj kot “DiMartedi'” in prej “Ballaro'”. Predstavil je skupaj s predsednikom novinarskega sin- dikata FNSI Beppem Giulietti- jem svojo zadnjo, delno avtobio- grafsko knjigo in poudaril po- men skupinskega dela. Tržaška, ne zgolj, pisatelja Pino Roveredo in Veit Heinichen, ki ju je inter- vjuval kolega pisatelj-novinar Pietro Spirito, sta govorila o me- jah, ki jih ne sme biti, ne pri pi- sateljevanju, ne v družbi... V teku večera so še nastopili predsednica Dežele Serracchia- ni, s predstavnikom glavnega sponsorja in prvim možem Fin- cantieri Bonom ter direktorjem Piccola Possamaiem, urednika Skysport Paolo Condo' in Flavio Tranquillo s kolegom Giovanni- jem Marzinijem, predsednikom Pallacanestro Trieste in enem od pobudnikov festivala LINK in nagrade Luchetta, o novem pri- povedovanju v športu. Zanimiv je bil pogovor o novih strahovih in scenarijih, ki se po- rajajo ob neustavljivem valu bu- guncev, ob ekskalaciji ISISa, po- vezanih terorističnih gibanj in privržencev ne le v Afriki, a tudi v muslimanskih “enklavah” na Balkanu in pri nas, ob pasivnosti Evrope, ki se je že začela v Sre- brenici. Kar je ugotovila Barbara Gruden, ena od vodilnih dopisnic RAI iz kriznih mednarodnih prizorišč, ki je začela novinarsko pot v Trstu, pri Primorskem dnevniku, dnevniku Trieste Oggi in sedežu RAI. Pogovarjala se je s časnikar- jema skupie L'Espresso-Repub- blica Gigijem Rivo in Attiliom Giordanom ter podravnateljem TG3 Giulianom Giubilejem. Poseben kontrapunkt kolikor to- liko resigniranemu razmišljanju pričevalcev mednarodnih trage- dij je predstavljala interpretacija igralke Monice Guerritore Stein- beckovega znanega romana Sa- dovi jeze, ki je posebno aktualen v današnjem času velikih migra- cijskih tokov od revnega Juga proti bogatemu Severu. Knjige nisem prebral, pač pa videl prav tako klasično ekranizacijo Johna Forda s Henryem Fondo. Kruto realistični in elegični toni črno- belih posnetkov, ki rekonstruira- jo odisejado revežev, ki se peljejo iz Oklahome proti sanjani Kali- forniji za časa Velike depresije, so poučni o tem, kako je Roo- sveltova Amerika konkretno na to reagirala. Ob suženjskih raz- merah v improviziranih tabo- riščih na znameniti Route 66 vi- dimo v Fordovem filmu tudi vzorno urejeno, kjer državne oblasti ravnajo z notranjimi mi- granti humano in učinkovito. Umirjeno televizijsko-salonsko vzdušje pogovorov so osvežila nekonvencionalna vprašanja skupine novinarskih stažistov LINK, tržaških licejcev, ki so vse- skozi sledili in pisali tiskovna sporočila o prireditvi. Ni tu pro- stora, da bi navedli še druga za- nimiva imena in teme diskusij (psihologinja Gianna Schelotto, pisatelj Mauro Corona, ital. gla- snik UNICEF Andrea Iacomini, časnikarji Pierluigi Battista, Toni Capuozzo, Antonio Di Bella, Franco Di Mare, Marcello Sorgi, dopisnik nizozemskega dnevni- ka “De Telegraaf” Maarten Van Aalderen, podjetnica Antonella Nonino. Časnikarji L'Espressa so govorili o aferi “Panama pa- pers”, zgodovinar Raoul Pupo o 25. aprilu, Paolo Rumiz pa o vračanju meja v Evropi. Zvečer so bili tudi dogodki, ki so mešali pričevanja in nove poglede iz sveta novinarstva z glasbo v živo, z gledališkim recitalom: npr. The River Journal Project o vzpored- nih zgodbah med reko Pad in Mississipijem, o legendarni veli- kanki Rex... Popoln program so- delujočih na spletni strani www. luchettaincontra. it oz. premio- luchetta. it. Svojo besedo so imeli tudi znani krajevni časnikarji, predsednik deželnega sindikata Assostampa FJK Carlo Muscatello, Roberto Morelli, Marinella Chirico, An- tonio Caiazza, Mauro Manzin, predsednik novinarskega krožka Pierluigi Sabatti. Ni pa ni bilo nobenega Slovenca, le urednik Primorskega dnevnika Aleksan- der Koren je član žirije letošnje Nagrade Luchetta. V soboto so razglasili finaliste nagrade, ki jo bo podelila 30. junija v Trstu, na večeru “Naši angeli”, Fundacija Luchetta Ota D'Angelo Hrova- tin, po tri za vsako kategorijo: za najboljšo krajšo oz. daljšo repor- tažo, za najboljši članek v ital. oz. tujem tisku, za najboljši foto- posnetek. Eden od lanskih nagrajencev, španski novinar Juan Manuel Lopez, je kmalu po prejemu na- grade, 11. julija, izginil v Alepu (Sirija) s kolegoma Angelom Sa- stre in Antoniom Pampliego. Za- to je bil letošnji festival LINK po- svečen njemu. V okviru nagrade Luchetta pa bodo podelili poseb- no nagrado v spomin na mlade- ga furlanskega raziskovalca Giu- lia Regenija, ki je bil umorjen v začetku leta v Egiptu. Uvertura s pogumno časnikarko iz Ostie Federico Angeli Najlepša uvertura v novinarski festival LINK je bilo četrkovo srečanje, naslovljeno “Ogroženo informiranje”, s časnikarko Fe- derico Angeli in kolegom Ales- sandrom Galimbertijem, ki so ga priredili tržaški novinarski krožek, novinarski sindikat in novinarska zbornica FJK. Novinarka, ki se ukvarja s sodno kroniko za dnevnik La Repubbli- ca, živi od julija 2013 pod var- stvom karabinjerjev zaradi smrtnih groženj s strani mafij- skih združb. Raziskovala je nam- reč “racket”, ki nadzoruje neka- tera kopališča na ostijskem na- brežju, in je bila priča obo- roženemu spopadu med tam- kajšnjimi tolpami in si je to upa- la prijaviti karabinjerjem. / str. 15 Davorin Devetak Časnikarka Federica Angeli Aktualno 28. aprila 2016 15 lažo sva z možem prehodila, in si- cer po promenadi, ki pelje do Ma- rina Santa Margherita. Morje, pro- stranost in valovi, ki jih mornik drobi v pesek. Vonj po soli in školjkah in nebo nekje tam, kjer se mivka konča. Enkratno lepa pokrajina, ko še ni turistov in lahko morje nemoteno pripoveduje svoje zgod- be. Vredno sprehoda, še posebno tisti ki- lometer ob valobranu, kjer nas spremlja- jo obrazi in podobe izklesane v skale. V Caorlah se namreč vsako leto odvija ki- parska kolonija “Scogliera viva” (Žive obalne čeri), na njej se zberejo kiparji in umetniki z vsega sveta, ki nato v čeri ob valobranu klešejo najrazličnejše skulptu- re. Te potem krasijo obmorsko promena- do. Mesta in obale je skoraj preveč za enod- nevni izlet in z možem se nama nikakor ne da domov. Za konec sva si namreč pri- hranila dva izmed najlepših kulturnih spomenikov, stolno cerkev in slikovito cerkvico, posvečeno Angelski Materi Božji, ki se dviguje na pomolu nad mor- jem. Za stolnico velja, da je ena najlepših na tem delu Jadranske obale. Zgrajena je bila okoli leta 1038, no pravzaprav naj bi jo bili tedaj dokončali, zanjo so značilni strog romanski slog in številna pomem- bna umetniška dela, ki pričajo, da je šlo veliko pomembnih mož mimo tega pre- lepega beneškega mesteca. Podobo “Zad- nje večerje” pripisujejo baje Benečanu Gregoriu Lazzariniju, ki naj bi bil učitelj slavnega Tiepola. Zelo lepa je tudi zlata oltarna slika “Pala d'oro”, za katero pri- povedujejo, da jo je prebivalcem Caorl podarila ciprska kraljica Caterina Corna- ro v zahvalo, ker so jo z ribiškimi ladjami rešili pred brodolomom daljnega leta 1490. Še nekaj je v notranjosti pomem- bnejših slik, vreden ogleda pa je tudi žup- nijski muzej, kjer je šest slik apostolov iz 14. stoletja in več dragocenih relikvij ter sakralne opreme. Z možem sva se že na promenadi spraševala, ali je res ali se nama samo zdi, da zvonik ob cerkvi nekoliko visi v de- sno. Potemtakem ni treba do Pise, da vi- diš viseč zvonik, sva razmišljala sama pri sebi. In kot kaže, je to tudi res. Visoki zvonik v bizantinskem slogu, ki je bil zgrajen sočasno s cerkvijo, je nagnjen za 1,4° v smeri vzhod-jugov- zhod. Njegova lepota in višina že od daleč osvojita vsakega rado- vedneža. Visok je kar 48 m, valjaste oblike, pokriva pa ga stožčasta streha. Stene so opečnate in neo- metane, tako kot je značilno za te kraje. Izročilo pravi, da je med vojnami in nasil- nim plenjenjem služil kot obrambni in opa- zovalni stolp, zagoto- vo pa lahko trdimo, da je eden izmed na- jlepših in najbolje ohranjenih bizantin- skih zvonikov v tem predelu Jadrana. Sonce je že zahajalo, ko sva se z možem napotila proti parkirišču in proti zadnje- mu kulturnemu spomeniku, cerkvici na čereh. Svetišče je bilo tako, kot ga vidimo dandanes, zgrajeno nekje v sedemnaj- stem stoletju na mestu, kjer je bila prej cerkvica sv. Mihaela. Pravijo, da so ribiči v mreže ujeli kip Device Mari- je, ki je plaval na valovih. Pri- peljali so ga do obale in odložili v bližini stare cerkve, ki je nato dobila ime po Angel- ski Materi Božji. Hoteli so ga, baje, prenesti v notranjost sve- tišča, a ribičem in ostalim meščanom, kljub vsem napo- rom ni uspelo težke podobe ni- ti premakniti. Škof je zato po- klical otroke, ki so zaradi svoje nedolžnosti kip premaknili brez vsakršne težave. Notran- jost cerkve je zelo lepa, podoba na stropu pa prikazuje ravno reševanje kipa iz valov. Zanimi- vo je še znamenje na zunan- jem pročelju, ki spominja na čudež iz leta 1727. Tedaj je po- besnelo in naraslo morje zalilo večji del obale, kljub temu da je bila voda visoko nad pragom svetišča, pa vanj ni vdrla niti kapljica. Od pravljičnih Caorl sva se z možem poslovila pozno zvečer, s pljuči in srcem polni- mi morja in obale. In z obljubo, da se še vrneva. / konec Suzi Pertot P rejšnji teden se je športna srenja v Italiji veselila veli- kega uspeha. Namizno-te- niške igralke Krasa Zadružna kraška banka so preko play-offa državne ekipne A2 lige po šestih letih v drugoligaški druščini spet napredovale v najvišje italijansko tekmovanje. Za sabo imajo sijaj- no sezono, ki so jo kronale z do- sežkom po dramatičnem finalu zaključnega turnirja najboljših v Terniju proti Molfetti iz Apulije. Prvenstvo zgoniških deklet, ki jih že štiri leta vo- di slovaški stro- kovnjak Dušan Mihalka, je bilo naravnost izred- no. V rednem de- lu so v svoji sku- pini zbrale osem zmag v desetih tekmah, dvakrat so gladko izgubi- le le proti bocen- skemu Eppanu, ki je bil nato naj- boljši tudi v play- offu v Umbriji. Drugo mesto v skupini je tako kot že nekaj let zapored prineslo krasovkam uvrstitev v končnico za napredovanje. Če so v zadnjih sezonah sprejele izpolnitev tega cilja kot češnjo na torti ob koncu letnih naporov, pa so bile punce letos že v napovedih bolj bojevi- te, play-off so vzele kot nadgrad- njo opravljenega dela, drugo me- sto za Eppanom (po podaljšani končnici sta bila predvidena skupno dva prestopa) so videle kot čisto uresničljiv cilj. Na odločilni vikend so se zato pri- merno pripravile. V skupini so v Terniju s 4 proti 1 ugnale tako Asolo kot Cascino, kar je pome- nilo preboj v veliki finalni troboj z Eppanom in Molfetto. Nasprot- nice s Tridentinskega so bile kljub ostremu odporu naših boljše s 4 proti1, tako da je po pričakovanjih odločal o drugem potniku v A1 ligo neposredni obračun med Molfetto (ki je rav- no tako izgubila proti Eppanu) in Krasom. Tu je bil končni izid 3 proti 3 (naše je nagradila pred- nost v seštevku setov), junakinja z dvema osvojenima točkama (in odločilno zmago) je bila veteran- ka Katja Milič, eno piko pa je do- prinesla Eva Carli. Za Molfetto je igrala tudi tržaška Slovenka, nek- danja soigralka Krasovih deklet Ana Bržan, ki je ugnala Martino Milič. Veselje v Krasovem taboru je bilo, ko je na koncu popustila napetost, nepopisno. Po tihem so seveda vseskozi upale v pod- vig, morda pa v zadnjih letih tri izkušene pingpongašice (Katja letnik 1979, Martina 1984, Eva 1987, prvi dve tudi mami vsaka dveh otrok) niti niso več raz- mišljale o tem, da bi se še kdaj merile s smetano itali- janskega namiznega tenisa v A1 ligi. Društvena uprava je med- tem neuradno že dala vede- ti, da bodo na igrišču pribor- jeno najvišjo ligo v prihod- nji sezoni tudi sprejeli, se pravi da bo ekipa v njej sodelovala. Za- gotovo brez tujk, pač pa s posta- vo, ki je klubske barve branila le- tos. Poleg omenjene udarne tro- jice (Katja in Martina sta bili med najbolj učinkovitimi posamezni- cami A2 lige) sta svoj prispevek ponudili še mlajši Claudia Mico- laucich, najbolj perspektivna mladinka v zgoniškem pogonu, in v manjši meri Tjaša Kralj. Najbrž bo ostal tudi trener Mi- halka, ki opravlja zelo dobro delo in je med tekmo- valkami prilju- bljen. Odbor Športnega krožka Kras pa bo seveda moral poleti predvsem no- vačiti prepotreb- na sredstva za na- stop v zahtevnejši konkurenci, v ka- teri je več gosto- vanj, igra pa se spet dejansko vsak drugi konec tedna, ne pa en- krat mesečno kot v A2. V A1 ligi tekmuje najboljših osem ekip iz države, dve sta s Sardinije. Ob velikem uspehu z izključno doma vzgojenim kadrom je Kra- sovim namizno-teniškim igral- kam že čestital predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, z njimi pa se iskre- no veselimo tudi v našem ured- ništvu. Spremljati spet A1 ligo bo med drugim tudi novinarski iz- ziv, v Zgoniku pa bo tudi za pu- bliko moč vrhunski ping pong videti namesto enkrat v celem le- tu dejansko spet redno. HC P Po šestih letih spet med elito V Zgoniku spet vrhunski namizni tenis emelj dobrega odnosa je iskrenost, spoštovanje, zaupanje. V takem odnosu bomo poslušali mnenje, tudi če je drugačno od mojega, saj zaupamo, da je dobronamerno. Kakšna je razlika med odnosi in vedenjem? Odnos je tisto, kar je v naši notranjosti: naša stališča, naravnanost, miselnost, ali razpoloženje. Kar je v naši notranjosti, se zrcali v našem vedenju. Če se s kom ne strinjamo, se ne skregamo, ampak poskusimo pogledati skozi njegove /njene naočnike. Različnost nas bogati. T Pri morju je lepo Caorle, mesto barv (2) Z 11. strani Odlična Irena ... ogumna časnikarka, doma iz Ostie, je prišla na sled zločinskim družinam, ki izsiljujejo krajevne gospodarske opera- terje, ne le s streljanjem, a tudi s korupcijo in drugimi metodami. Omenila je vladujoče kla- ne Triassi, Fasciani in Spada. Po njenih prija- vah in člankih je sodstvo sprožilo preiskavo, po kateri je bilo aretiranih 51 oseb, ki čaka na sojenje. Mati treh majhnih otrok, živi že tri leta pod nadzorom in njeno življenje se je od takrat povsem spremenilo. Tudi v dvorani tržakega novinarskega krožka je bila v spremstvu var- nostnikov. Povedala je, da tisti, ki ji grozijo, so še na prostosti in upa, da bodo kmalu obsoje- ni, tako da bo spet svobodna. Pa vendar, če bi morala še enkrat to storiti, bi vse to ponovila. Dobro obiskan pogovor, ki sta ga uvedla pred- sednik novinarskega krožka Pierluigi Sabatti in tajnik Assostampa FJK Alessandro Martega- ni, je vodil časnikar Sole 24 Ore Alessandro Galimberti, ki je predsednik združenja itali- janskih kronistov UNCI. Povedal je, da so ko- legico Federico Angeli sprejeli v vodstvo UNCI v znak podpore, saj je bila tudi tarča obreko- vanj, s strani medijev in krogov, celo lažnih protimafijskih združenj, ki so povezani s kri- minalom. Zato je bil govor tudi o spletnem obrekovanju in manipulaciji vesti preko social- nih omrežij, o neetični uporabi in objavljanju telefonskih prisluhov, ustrahovanju časnikar- jev in medijev s civilnim pravdanjem itd. Naslednje srečanje Novinarskega krožka na spet aktualno vsebino o informiranju, politiki in družbi, z znanima časnikarjema Pierom Co- lapricom in Luigijem Ferrarello, bo 19. maja, ob 16. uri. P S 14. strani O dobrem ... Sedemnajst mladih se je v Pevmi dve leti pripravljalo z g. Marijanom in go. Majdo na potrditev v veri. Slo- vesen prejem Sv. Duha je bil v nedeljo, 10. aprila. Nadškof Carlo Redaelli je mlade povabil, naj na stežaj od- prejo srca Jezusu, ki trka nanje. Naj Mu velikodušno dajo na razpolago vse svoje talente pri gradnji Božjega kraljestva in s tem tudi svoje sreče. Svojo privolitev so izrekli: Andrej, Barbara, Fabijan, Eleonora, Federico, Gaja, Ivan, Jurij, Karolina, Liza, Luca, Majda, Petra F., Petra S., Tanja, Vanja in Francesca. Moč komunikacije je ogromna, če jo znamo pravilno uporabljati. Prepričljiv je, kdor svoj odnos podpira tudi z vedenjem. Pri tem naj bi uporabljali filozofijo vrhunskih športikov: ti imajo zelo jasen cilj; obenem pa se maksimalno potrudijo in naredijo vse, da ga dosežejo! Na vedenje lahko vplivamo kratkoročno (policaj z možnostjo, da nam da globo npr. vpliva na naše vedenje). Mnogo težje pa je vplivati na odnos: tu gre za dolgotrajno spreminjanje. Ko npr. otrokom nudimo eko- vzgojo, vplivamo na njihova stališča, na odnos do narave, na razmišljanje. Tisti, ki torej hočejo iti korak naprej, bodo začeli pri odnosih in stališčih. Kdor hoče vplivati na odnos, pa mora delati najprej na sebi, mora biti pripravljen tudi, da kaj izboljša; tudi npr. s tem, da se izobražuje na predavanjih, kot je bilo predavanje Deželakove. Znanstveno je dokazano, da odnos do življenja po 45 letu prinaša spremembe: ljudje, ki imajo vseskozi pozitiven odnos do življenja, ki so se veselili življenja in ga sprejeli, so pri 80 letih še vitalni in polni zanimanj. Drugi pa z negativnim odnosom le škodijo svojemu lastnemu zdravju. Največja umetnost dobre komunikacije pa je po mnenju Deželakove v tem, da znamo narediti tako, da se drugi v naši družbi dobro počutijo (se počutijo npr. sprejete). Za to pa moramo tudi, tako v poslovnem svetu, kot tudi v medosebnih odnosih, znati prisluhniti drugim in razumeti, katere so njihove potrebe. V takem pristopu nam lahko postane vodilo misel matere Terezije: “Jaz ne znam vsega, kar znaš ti; ti ne znaš vsega, kar znam jaz; skupaj pa lahko delava velike stvari! ” Tudi tokrat je Društvo Finžgarjev dom posredovalo svojim obiskovalcem pozitivno misel ali vodilo: Deželakova je svoje predavanje zaključila z mislijo: zaradi vsega povedanega se imejte radi, veliko se smejte! Zadnje predavanje v tej sezoni bo na sporedu 5. maja, ko bo predaval priljubljeni specialni pedagog Marko Juhant. Ženska Krasova ekipa v Terniju (foto Boris Prinčič) Sveta birma v Pevmi Foto Bumbaca Aktualno28. aprila 201616 Slovensko ribištvo in pomorska dejavnost na slovenski obali od Trsta do Timave Bruno Volpi Lisjak (1932), doma iz Trsta, pomorščak in raziskovalec pomorstva in ribištva Slovencev, se je po upokojitvi za- kopal v tržaški diplomatski in državni ar- hiv in presenečen odkril večinoma pre- zrto in pozabljeno bogato pomorsko in ribiško preteklost Slovencev na Tržaškem ter jo predstavil v svojih številnih raziska- vah in knjižnih delih (Slovensko pomor- sko ribištvo, Nenavaden lov na tune skozi stoletja v Tržaškem zalivu, Delamaris 1879-1999, Čupa, prvo slovensko plovilo in drevaki, Tržaško morje, Kraška obala, mesto in vasi, O zgodovini in de- diščini slovenskega morskega ri- bištva idr.). Na koncu je s sodelav- ci postavil prvi pomorski ribiški muzej na Slovenskem, to je v Sv. Križu pri Trstu. Odkril je npr. po- datke, da je slovenska ribiška flota v obdobju svojega največjega raz- maha sredi devetnajstega stoletja štela prek 400 plovil, ki so se kosala celo z znamenitimi “Čožoti”, to je z močnim ribiškim ladjevjem iz Chiogge pri Benetkah. Našel je po- datke, da so Slovenci na Tržaškem imeli svoja pristanišča, svoje škve- re ali ladjedelnice, da so bili ladjarji z lastnimi trgovskimi ladjami in pa ladjarski mojstri-tesarji, potapljači, goji- telji školjk, kapitani dolge plovbe na lad- jah avstrijskega Lloyda idr. Žal, je odkril tudi žalostne zgodovinske okoliščine, ka- ko so iredentistični pritiski pod Avstro- Ogrsko, kasneje fašizem in po vojni ne- naklonjenost tržaških lokalnih oblasti do Slovencev, pa naselitev optantov na Tržaškem počasi sesuli cvetoče slovensko ribištvo in ostalo pomorsko dejavnost in tudi usodno spremenili demografsko po- dobo mesta in njegove obale v škodo Slo- vencev in v korist romanskega prebival- stva. Po zatonu tega uspešnega obdobja slovenskega prodora na morje je Lisjak ocenil, da so športno-rekreacijske pomor- ske dejavnosti še edina možnost, da Slo- venci na svoji tržaški obali ohranijo stik z morjem. Zato se je po upokojitvi z vsem svojim znanjem in energijami posvetil te- mu cilju. Tako je nastal klub Čupa v Se- sljanu, ki mu je bil Lisjak dolga leta na čelu in prek katerega je širil ljubezen do morja in vzgojil mlade jadralce, veslače idr. V kratkem času se je v klub vključilo nekaj sto članov, ki se danes smelo poda- jajo na morje s svojimi jadralnimi in dru- gimi plovili. Klub ima tudi svojo lastno jadralno šolo, ki sodi med boljše v Italiji in dosega odlične rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Mladi po- morščaki na ta način potrjujejo, da živijo v Tržaškem zalivu tudi Slovenci, pa čeprav na tekmovanjih nastopajo pod italijansko zastavo. Lisjak v svojih zaključkih tudi ugotavlja, da, žal, velika večina Slovencev ne ve sko- raj ničesar o slovenski obali od Trsta do Timave in o pomorski in ribiški preteklo- sti tržaških Slovencev. Žal vdano za- ključuje, “da dobi človek občutek, kot da se Slovenija sama odreka svojemu et- ničnemu ozemlju”. V nasprotju s splošno prakso, ko “pametni in daljnovidni držav- niki ščitijo svoje ozemlje, kulturo in jezik pred svojim pragom, izven državnih me- ja, s pomočjo sonarodnjakov, ki tam živi- jo”. Lisjak opozarja, da je ta nevednost prisotna tudi v slovenskih intelektualnih in političnih krogih, kar se kaže negativ- no tudi v naših mednarodnih odnosih. “Medtem ko npr. slovenski geografi, geo- logi, arheologi in celo krasoslovci ne po- segajo prek Sežane do morja, ker da to ni naše, pa, nasprotno, vse italijanske zem- ljepisne karte segajo do Postojne in vključujejo celotno Istro… Njihove znan- stvene in državne ustanove pa vlagajo ogromna sredstva za reševanje, ohranjan- je in ovrednotenje italijanske kulture in italijanskega jezika na slovenskem in hrvaškem ozemlju”. Prezrta in pozabljena slovenska pomor- sko-vojaška inteligenca Marjan F. Kranjc (1935), generalmajor JLA, avtor knjige Slovenska vojaška inte- ligenca (Grafis Trade, Grosuplje, 2005) ugotavlja, da je bila, med ostalim, tudi slo- venska pomorska vojaška inteligenca pre- zrta in v veliki meri izbrisana iz narodo- vega spomina, pa čeprav je tudi ona se- stavni del integralne narodove pameti. Vzrokov za to je več. Eden med njimi pa je prav gotovo tudi ta, da smo Slovenci v zadnjih stoletjih živeli v več različnih državah (Avstro-Ogrska, Kraljevina Jugo- slavija, Italija, SFRJ idr.), in da so nam zgo- dovino pretežno pisali drugi. Začetek slo- venske pomorske vojaške inteligence bi lahko postavili v avstroogrsko vojsko, v kateri smo Slovenci imeli 81 generalov- admiralov in od tega kar 31 admiralov, to je visokih poveljnikov pomorskih vo- jaških sil. V vojski Kraljevine Jugoslavije in JLA pa tudi 10 admiralov in, seveda, ve- liko število pomorskih vojaških častnikov nižje stopnje. Vse te osebnosti so vsaka na svoj način in na svojem področju prispe- vale k pomorski identiteti Slovencev in k naši prisotnosti na Jadranskem in drugih morjih sveta. Pretežno so bili to po rodu Slovenci, nekaj pa tudi tujcev, ki jih je življenje zaneslo na slovensko ozemlje, ki so govorili naš jezik in delili usodo slo- venskega naroda. Častnike slovenskega rodu s činom admirala najdemo tudi v vojnih mornaricah drugih držav, npr. enega v angleški in tri v ameriški vojni mornarici. Ameriškemu Slovencu in ad- miralu Ronaldu Zlatoperju so npr. zaupali nič manj kot poveljstvo Pacifiške flote. Po- dobno, kot je bilo rečeno v primeru po- morske in ribiške preteklosti tržaških Slo- vencev, bi lahko rekli tudi za našo pomor- sko vojaško inteligenco, da jo je namreč treba vključiti oz. vrniti v zgodovinski spomin našega naroda. Razmah slovenskega pomorstva po drugi svetovni vojni Velik trenutek v naši pomorski usmeritvi smo Slovenci doživeli po drugi svetovni vojni, po priključitvi Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja Jugoslaviji leta 1954. V zborniku Izvestja Pomorskega muzeja Pi- ran, 2009 lahko zasledimo Iz razprave Nadje Terčon (Razumeti pomen morja. Zgodovinski pregled pomorstva in po- morskega prometa v severozahodnih istrskih mestih) , naslednje podatke. Leta 1954 smo z ustanovitvijo Splošne plovbe postavili temelje kasnejšega slovenskega trgovskega ladjevja. Leta 1961 je iz več manjših ladjedelnic začela poslovati Lad- jedelnica Piran, ki se je kasneje preselila v Izolo. S podpisom Londonskega memo- randuma leta 1954 in z njim povezane iz- gube Trsta so bila od zaveznikov dosežena določena finančna sredstva za gradnjo novega pristanišča v Kopru, kar je bila ena ključnih odločitev v zvezi s pomorsko usmeritvijo Slovenije. Nalogo je prevzela Vodna skupnost Koper pod vodstvom Da- nila Petrinje in dne 7. 12. 1958 je bila ko- prska luka svečano odprta. Sledila je iz- gradnja železniške proge Koper-Prešnica, po kateri je leta 1967 zapeljal prvi vlak. Velja pri tem posebej poudariti, da sta Lu- ka Koper in njena železnica nastali ob na- sprotovanju zveznih oblasti, kjer so na prometnem ministrstvu vedrili kadri s konkurenčne Reke, in nasprotovanju dela slovenske politike, ki je v svoji ozkosti in lojalnosti do Beograda menila, da za slovenske potrebe zadoščata pristanišči Trst in Reka. Zgradila jih je predvsem primorska trma, in to z lastnimi sred- stvi in brez podpore federacije, čeprav je splošno znano, da izgradnjo luške in železniške infrastrukture praviloma fi- nancirajo države iz nepovratnih sred- stev. To vse je eden od mnogih doka- zov, da Ljubljana v svoji celinski misel- nosti doslej ni znala primerno ovred- notiti geostrateškega položaja Sloveni- je. Kot to dokazuje tudi neodgovorno poigravanje slovenskih vlad s projek- tom drugega tira Koper – Divača, ki je bil že leta 1996 proglašen za prioritetni strateški projekt Slovenije, a po dveh de- setletjih ugotavljamo, da nismo še nika- mor prišli. Pred 150 leti je bila 570 km dolga železniška proga Dunaj – Trst zgra- jena v 15 letih. V kratkem času je Luka Koper postala eno najuspešnejših sever- nojadranskih pristanišč ter je v nekaj de- setletjih pustila za seboj Reko in celo Trst, če odmislimo tekoče tovore (nafto idr.). In v nasprotju z izjavo resornega ministra, da naj bi bila Luka Koper zgolj “pov- prečno srednje veliko slovensko podjet- je”, mu s slikovitimi besedami iz Luškega glasnika sporočamo, da je to “državica s svojimi 70 kilometri cest in 30 kilometri železniških tirov ter s carino na svojih me- jah”, pa da deluje v njej prek 360 gospo- darskih in pravnih subjektov z več kot 4000 zaposlenimi, in da je po površini ka- kih petkrat večja kot staro koprsko me- stno jedro. V povojnem času je v Izoli, mestu ribje industrije, nastalo tudi slo- vensko ribiško ladjevje. Zanjo je imel ve- like zasluge zamejski rojak Franc Štoka, doma iz Kontovela pri Trstu, ki ima ob izolskem mandraču tudi spomenik. Ribjo industrijo v Izoli smo po vojni sicer po- dedovali, vendar je Bruno Volpi Lisjak v svoji raziskavi o nastanku ribje industrije ugotovil, da je prva uspešna tovarna za predelavo rib v srednji Evropi delovala v Devinu, na slovenskem ozemlju, s sloven- sko delovno silo in z ribami, ki so jih lovili Slovenci v lastnem morju. Sledila je iz- gradnja najprej prve slovenske marine, in sicer Marine Portorož (1987), za njo Ma- rine Koper (1990) in nato še Marine Izola (1995). Z izjemnimi dosežki se lahko poh- valijo tudi slovenski veslači in jadralci. Na Barkovljanki (Barcolana), eni najbolj elit- nih jadralnih regat Sredozemlja, na kateri sodeluje tudi po 2000 jadrnic iz evropskih in drugih držav in jo obišče tudi do 100.000 gledalcev, se npr., z izjemo kake regate, že dolga leta izmenjujejo na prvih mestih koprska jadrnica Maxi Jena, plod slovenske pameti, s slovensko posadko in krmarjem Mitjo Kosmina, ter jadrnica Esimit Europa, projekt slovenskega zamej- skega poslovneža Igorja Simčiča, s sloven- skim krmarjem Vasilijem Žbogarjem in mešano slovensko-evropsko posadko. Ne nazadnje smo iz predhodnih izobraževal- nih ustanov leta 1996 postavili na noge današnjo Fakulteto za pomorstvo in pro- met, ki nam vsako leto izobražuje po- morščake, ki na domačih in tujih ladjah plujejo po vseh morjih sveta ali pa se vključujejo v pomorske dejavnosti na kopnem, kot so pristanišče, luška kapita- nija, pilotaža, špedicije, pomorske agen- cije in drugo. In na koncu se lahko poh- valimo tudi z našim Pomorskim muze- jem Sergej Mašera iz Pirana, ki mu je uspe- lo zbrati, ohraniti in predstaviti javnosti mnoge materialne, pisne in druge dokaze o pomorski preteklosti Slovenske Istre. Skratka, dosežki, ki so verjetno presegli vsa naša pričakovanja, ki jim ni para v okolici, in na katere smo lahko ponosni. Bruno Volpi Lisjak opozarja, “da bi ustrez- no ovrednotenje naše obmorske zgodo- vine sčasoma pozitivno vplivalo na splošno miselnost naroda in na odnos naših politikov do pomorskih zadev”. Kot poučen zgled navaja Švico, “ki nima mor- ja, ima pa močno trgovsko mornarico s švicarskimi ladjarji. In ker se Švicarji za- vedajo gmotnih koristi in pomembnosti dejavnosti, povezanih z morjem, sedaj ustanavljajo še ministrstvo za pomor- stvo”. Zato je treba, kot je to Lisjak nekje lepo zapisal, najprej “narodu vrniti to, kar mu je bilo odvzeto, to je zgodovinski spo- min na našo pomorsko preteklost”. Nato pa “začeti trdo delati v šolah vseh stopenj, od osnovne do univerze. Tudi pisni me- diji, radio in televizija bi morali načrtno skrbeti, da se javnost seznanja tako z našo pomorsko preteklostjo kot tudi s sedan- jostjo«. Narod, ki da kaj nase, ceni svoje dosežke in poskrbi, da se spomin nanje prenaša na bodoče rodove. Milan Gregorič Od vedno ob in na morju doma! Slovenci in morje Praznik frtalje 2016 “Naša skupnost potrebuje mlade sile” RUPA eprav temperature niso bile take, kakršne bi lah- ko pričakovali ob koncu aprila, pa je v ponedeljek, 25. aprila, v Rupi le stekel tradicio- nalni Praznik frtalje; v nedeljo popoldne je namreč program za- radi deževnega vremena žal od- padel. V ponedeljek zjutraj so s sv. mašo počastili vaškega zavestnika sv. Marka, molili za zemljo in za spoštovanje stvarstva; praznik so obogatili pritrkovalci iz Štmavra. Popoldne pa so sončni žarki že pred napovedanim začetkom praznika privabili na ploščad pod rupensko cerkev kar nekaj ljudi. Tri ljubke pesmice je najprej od- pel vaški otroški pevski zborček pod vodstvom Zulejke Devetak, nato je pred mikrofon stopil pu- blicist in zgodovinar Vili Prinčič, ki je ob državnem prazniku pred- stavil tehtno in primerno raz- mišljanje. Ker v zadnjih letih ve- Č liko raziskuje krajevne zgodovin-ske teme in veliko tudi objavlja,je osrednji del govora namenil krvavim dogodkom, ki so pred sto leti prizadeli večji del Goriške, tudi vasi ob Vipavi, kjer je potekal praznik. Govoril je o granatah, ki so padale, o porušenih vaseh, šte- vilnih žrtvah spopadov in tifusa, celo o nobelovcu in angleškem pisatelju Rudyardu Kiplingu, ki se je poleti 1917 kot britanski vojak pomudil med Gabrja- mi in Rupo, pa še o begun- stvu in vračanju pregnan- cev, ki so našli rojstne kraje, podobne lunini površini... Ljudje so se temeljito lotili obnove, da bi čim prej usposobili obdelovalno zemljo in popravili po- rušene domačije. Kmalu na- to so doživeli nastop fašiz- ma, in vendar so še naprej negovali svoj jezik in kultu- ro. Ob izbruhu druge vojne se je vsa Primorska odločila za oborožen boj. “Žrtve so bile veli- ke, a so slovenskemu in drugim svobodoljubnim narodom prine- sle svobodo in moralne vrednote, ki jih moramo varovati in nego- vati tudi v današnjih, na prvi po- gled demokratičnih ureditvah, ki pa so ponekod kar se da vprašlji- ve”. Pomembno je ohraniti spo- min na 25. april, dan vstaje in osvoboditve, zlasti za mlajše ro- dove, ki o tistem obdobju vedo malo ali nič. Dne 27. aprila pa je pomemben dan za slovenski na- rod, saj je na ta dan leta 1941 bila v Ljubljani ustanovljena Osvobo- dilna fronta slovenskega naroda. S tem dejanjem se je slovensko ljudstvo vpisalo med svobodol- jubne narode in je dokazalo, da tudi mali narodi imajo pravico do svobode in življenja. Prav je, da se vse te vrednote prenesejo tudi na mlajše generacije, ki naj v njih najdejo vzvode in spodbu- de za drugačno upornost in klju- bovanje, ki naj se zrcali v kultur- nih, športnih, humanitarnih in drugih zvrsteh človekovega udej- stvovanja. “Naša skupnost potre- buje mlade sile, ki bodo, poleg mladostne življenjskosti, nudi- le dragocen doprinos z novimi idejami, pobudami in sploh sodobnejšimi oblikami dejav- nosti”. Rupenski praznik je po- memben, je nadaljeval Prinčič, ker ponazarja trdno voljo pre- bivalstva do ohranjanja ljud- skih običajev in hkrati do utrjevanja narodne zavesti. Po- membno je gojiti najra- zličnejše dejavnosti in krepiti kulturno raven ljudi, nabrane izkušnje prenašati na mlade rodove, ki so izpostavljeni ne- gativnim vplivom in priti- skom. Zlasti bi morali name- niti skrb slovenščini, gojiti na- rodni ponos, vzljubiti sloven- sko kulturo in jezik! Na programu Praznika frtalje je nato bil nastop Športno plesnega kluba Dance- SportConnecting iz Nove Gorice, ki se je res lepo iz- kazal s skupinico najm- lajših in še zlasti z mladi- ma zagnanima plesalce- ma Sofio in Alexom, ki se lahko ponašata z naslo- vom regijskih prvakov FJk v kategoriji mlajših mla- dincev v latinsko-ame- riških plesih. Sledilo je tekmovanje v cvrtju naj- boljše frtalje, ena glavnih točk praznika: tokrat so tekmova- li pretežno mladi, komisija (Sta- nislava Gravner, Miroslava Cer- kovnik, Loredana Cibini) je oce- nila osem frtalj. Na tekmovanju, ki ga je vodil Matjaž Pintar, sta se na tretje mesto uvrstili Petra Feri in Tina Balta, na drugo mesto Giulia in Karin, na prvo pa Zala, Sara, Beatrice in Vivian. Na spo- redu je nato bil ples z duom Ivo&Marjan. Vsem gostom je se- veda bil na voljo dobro založen bife s tipično (odlično!) zeliščno frtaljo in jedmi na žaru, ki so jih skrbno pripravljali prijazni člani društva Rupa-Peč. / DD Foto JMP Govornik Vili Prinčič