Edinstvena obletnica: 110 let nepretrganega dela Julija 1862. leta se je nekaj ljubljanskih rodoljubov odloči- lo ustanoviti »telovadsko slo- vensko društvo«. Izdelali so ti- skan poziv, v katerem so lju- dem dall vedeti, da telovadba ali gimnastika »okrepča telo ino dušo« in da bi bilo torej koristno, ko bi se tudi v Ljub- ljani ustanovilo telovadno dru- štvo. Zato naj vsak, »kl bi ho- tel pristopiti tacemu društvu, to naznani s svojim podpisom«. V nekaj dneh so zbrali 52 podpisov in 1. oktobra 1863 le- ta je bil sklican, kljub naspro- tovanju tedanje Avstroogrske, prvi otočni zbar, ki se ga je udeležilo 70 ljudi. Na tem zbo- ru so sprejeli pravila telovad- nega društva, ki so ga po če- škem vzoru imenovali »Južni Sokol«. Za prvega predsednika so izbrali tedanjega ljubljan- skega župana dr. Etbina Costa. Člani Južnega Sokola so kmalu zasloveli po vsej Slovenlji kot čili in vrli telovadci in rodo- ljubi. Tako so bili kljub vsem težavam in nagajanju nemških nasprotnikov položeni temelji slovenski telesni vzgoji. Dru- štvo je skrbelo za redno telo- vadbo, za slovensko telovadno izrazoslovje, za stike z drugimi narodnimi društvi, za rodoljub- ne zabavne večere, za izlete v naravo. Tako je vzgajalo člane v slovenski narodni zavesti. Prvo četrtletje društvenega obstoja so izpolnjevali občasni telovadni nastopi v Ljubljani in drugod in slavnostni izleti v razme kraje med ljudstvo. Ko so se na Slovenskem začeli ve-liki Ijudski tabori, ki naj bi utrjevali in budili na,rodno za-vest, so jim sijaj in učinkovi-tost večali člani društva s svo-jimi uniformami. Temu prvemu zanosu je sle-dilo nekajkratno mrtvllo, ki ga je sredi 90-ih let prejšnjega stoletja prekinil dr. Viktor Murnik. Spoznal je, da mora Sokol služiti ljudstvu s svo jo posebno družbenio nalo-go: s sistematično vzgojo. 2iv-ljenje v telovadnid je spet za-živelo, začell so teždtd k več-ji telesni popolnosti in gojitvi moralnih vrlin. Vaditelji so si prizadevali biti sami najboljši zgled pri opravljanju prosto-voljno prevzetih dolžnosti z di-scipliniranostjo, vestnostjo, Vz-trajnostjo in neutrudljivostjo. Leta 1896 je dobilo društvo svoj prvi redno in vztrajno delujoč vaditeljski zbor. Dve leti pozne-je je bil ustanovljen dijaški va-diteljski zbor. Isto leto se je osnoval tudi ženski vaditeljski odsek. Za nadaljnjo rast društva je bil največjega pomena drugi vsesokolski zlet v Ljubljani od 16. do 18. julija 1904. (Prvi je bil ob petindvajseUetnici usta-novitve društva.) Na tem zletu je nastopilo 550 telovadcev in telovadk. Društvo je začelo ra-sti številčno in po moči, isto-časno pa se je izpopolnjevala tudi učna metoda. Posebno skrb so posvečali razvoju pro-stih vaj, vaj na orodju in lahki atletiki. Gojili so tudi borilno metanje, sabljanje, teloyadne igre, plavanje, streljanje in ja-hanje, po I. svetovni vojni pa še smučanje, odbojko, košarko, taborjenje in razne teke v na-ravi. člani telovadnega društva Narodni dom pa niso samo vneti telovadci, temveč vedno tudi med najbolj zavednimi Slovenci. Zato so bili že v nek-danji Avstriji zapisani kot po-litično nezanesljivi ljudje. Tudi v času okupacije naše domovi-ne v letih 1941 do 1945 se je društvo takoj odzvalo klicu Osvobodllne fronte h »kultur-nemu molku« s tem, da je pre-nehalo delati v telovadnici. Ni pa seveda prenehalo s svojim političnim delom. Velika večina članstva in mladine se je vklju-čila v delo OF. Mnogi so odšli v partizane, odkoder se neka-teri ndso več vrnili. Veliko jih je izginilo tudi po koncentra-cijskih taboriščih. Po osvoboditvi je redna te-lovadba spet zaživela. Društvo se je najprej imenovalo »Udar-nik«, nato nekaj časa »Enot-nost«. Leta 1948 je dobilo na-ziv »Telovadno društvo Ljub-ljana I«, konec leta 1951 pa se-dar\je ime: »Partizan, društvo za telesno vzgojo Ljubljana — Narodni dom«. Obdobje prvih let po osvo-boditvi je bilo v znamenju mnogih telovadnih prireditev. Na republiškem telesno-kultur-nem nastopu v Ljubljani dne 19. avgusta 1945 je sodelovalo vse članstvo. Istega leta se je v dneh 20. in 21. decembra ude-ležilo telovadne akademije v Trstu 81 telovadcev in telo-vadk. Na njihovih ramenih je slonel večji del sporeda. Te va-je je društvo nekoliko spreme-njene ponovilo naslednje leto na akademiji v Ajdovščini. Na zveznem zletu v Beogradu 1. 1947 so telovadci Narodnega doma v točki »V boju za svo-bodo« veliko prispevali k nad-vse lepemu sporedu. Društvo vedno sodeluje na dan 25. ma-ja ob Titovem rojstnem dnevu, na pohodih »Ob žici okupirane Ljubljane«, ob raznih prazni-kih in proslavah SZDL kakor tudi ob Dnevu armade. Sedaj šteje društvo 2000 pri-padnikov. Mnogi med njiml so z odličnimi rezultati ponesli v svet ime Jugoslavije. Od vsega začetka pred 110 leti so člani opravljali vsa de-la v društvu nesebično. Njiho-vo edtno plačilo so jim bila zadovoljstva ob uspelih nasto-pih ali pa ob političnih akci-jah. Tudi danes še vedno op-ravlja vsa dela v društvu okoll 100 članov odbora in vaditeljev popolnoma brezplačno. Kot nekdaj njihovlra prednikom je tudi njim edino plačilo uspeh v društvenih dejavnostih. Za to svoje delo je društvo kot celota prejelo Bloudkovo rva-grado. Isto visoko priznanje je dobilo tudi več najbolj aktiv-nih članov, mnogi pa so prejeli Bloudkovo plaketo. Društvo in posebej še 43 njegovih članov, je letos, ob 30-letnici ustanovit-ve OF in 25. obletnicd telesne kulture v novi Jugoslaviji, pre-jelo še posebna priznanja za zasluge na telesno-vzgojnera področju.