Političen list za slovenski narod.
P« pošti pmltmu nljt: Za tel« lato pradplafes 16 rU., m pel leta 8 rl4., n četrt leta A »14., xa jefea
m eeee 1 fld 40 kr. V MbniBittracOi prejeman velja: ta celo Uto It «14., xa pol leta « fl4., sa četrt leta I f ld., n jeden meaec 1 (14. V LJablJani aa dom poiiljan velja 1 (14. 20 kr. več na leto. Poaaaane Itevilke po 7 kr.
Haroeniao Sn oznanila (i n i • r a t e) vsprejema upravnlltve In ekspedicija v ,,Kat*l. TIskarni" Kopitarjeve allee It. 2.
Rokopisi m ne vračajo, aefrankovana pisma ae vsprejemajo.
Vrodniitvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, Uvsemii nedelje in praznike, ob pol 6. turi popoldne.
Vredniitva tolef6n - itov. 74.

V Ljubljani, v soboto 1. julija 1899.
Letnilc XXYII
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vabilo na naročbo.
S I. julijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec.
Po pošti velja predplačan:
Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4gl. —kr. Pol leta . 8 „ Jeden mesec i „ 40 „
TJpravništvo »Slovenca".
Nemška irredenta.
Rešili so nemški Gradec in pomirili vznemirjeno nemško prebivalstvo. In v istini so rešili nemštvo iz slovanske povodnji, vrli graški mestni očetje, kajti minoli ponedeljek so soglasno sklenili, da se Auerspergov trg v bodoče imenuj Bis-marckov trg in da Biamarckov duh plavaj nad mestom. Da, dr. Neckermann, ki je sprožil to srečno idejo, on napreduje z duhom časa, a tudi tovariši njegovi niso nazadnjaki, kajti vsi so mu molče prikimali. In treba je bilo v Gradcu na javnem trgu Bismarckove podobe, kajti šumeči valovi slovanske povodnji se vale od severa in juga proti nemškemu Gradcu. V največji nevarnosti je nemška posest, nemška omika, nemško ■ ■■i ii.	.	i ga
ime. Toda vlada avstrijska ne čuje prošnjA zatiranega nemškega rodu, ki se za smrt in življenje bori z barbarskimi sosedi. Zato Bismarckov duh navdušuj graške može in žene za staro pravdo, nemške šege in navade. Kaj umazane ulice, kaj javna varnost, razsvetljava in napredek malega moža, danes je treba plavic za klobuk in obrambe zapuščeni materi Germaniji !
O smešni ljudje, ti graški mestni očetje, od dr. Brceta doli do g. Vidakoviča 1 Ako vidi Bis-marck iz nemške Valhale te svoje čestilce, gotovo ga je sram in jeza ga kolje, ker zlorabljajo njegovo slavno ime. Povedal bi lizunom v brk po svoji znani navadi, da so prismojeni politiški otroci, ki se igrajo z nevarnim orožjem. Osmešil bi jih, kakor ono štajersko deputacijo, ki je šla pred leti v saksonski gozd poslušat, kako raste trava in govori nemški hrasti o nemški irredenti v Avstriji.
Kaj je rekel pokojni Bismarck o teh neod-rešencih? »V Avstriji je stranka, katera želi zje-dinjenje z nemško državo. Ti ljudje prav nič ne poznajo pravih in resničnih koristij Nemčije Vnanji in notranji vzroki bodo vsakemu mojemu nasledniku nalagali dolžnost, da te ljudi, ako treba, pošilja s krvavimi glavami domov. Proti Rusiji in Franciji potrebujemo močnega in zanesljivega zaveznika, in ta more biti le Avstrija . . . Kot realen politik trdim, da za svojo bodočnost potrebujemo močno in zanesljivo zaveznico Avstrijo kot stražo proti slovanski povodnji«.
In ob drugi priliki je rekel Bismarck: »Mi in naši potomci potrebujemo močno Avstrijo. Ako
v Avstriji mislijo na nas, potem morajo v politiki udariti drugo pot, da se nenemški narodi ne bodo upirali zvezi z Nemčijo. Mej Nemci in Slovani ne bi smeli delati take razlike . . . Nemci se morajo spraviti s Slovani, saj sem tudi jaz v prijateljstvu z Rusi. Slovani mi sicer ravno ne pri-jajo, toda to pleme raste in se razvija, in brez potrebe se ni treba spreti ž njim. Dovolj je prostora na zemlji za nae vse«.
In ko mu nekdo ugovarja, da tudi on zatira Poljake, hitro odvrne: »A nas je do 40 milijonov Nemcev nasproti petim milijonom, pri vas v Avstriji je drugače, Nemci ste v veliki manjšini. Brez absolutizma ne opravite ničesa, pa tudi tedaj ne. Šlo bi bilo morda pred sto leti, danes ne gre, ker je živa narodna zavest«.
Te besede svojega malika naj si zapomnijo nemški neodrešenci, kateri sicer časte vsako njegovo besedo kot evangelij. Svetujemo jim tudi, da na označenem trgu postavijo bronast kip, ki naj bi predstavljal kneza Bismarcka, ko zaničljivo daje brce svojim petoliznikom . . .
Mi naj morda grajamo sklep graških senatorjev? Kaj še, to je stvar drugih krogov. Ako se ti ne ganejo, potem mora priti še gorše!
Novo obmejno društvo.
Iz Slovenskih goric.
Ustanovitev »katoliškega političnega društva« za okraj sv. Lenari v Slov. gor. se je zadnjo nedeljo vkljub skrajno neugodnemu vremenu dobro obnesla. V prisrčnih besedah pozdravi g. predsednik osnovalnega odbora dekan Jurčič vse navzoče, katerih večina je bila odličnih slovenskih
LISTEK.
Z bojišča.
(Izvirno poročilo naSega bojnega reporterja, katero ne bo žalilo nikogar.)
Nikari zameriti, ako to poročilo ne bode v vseh podrobnostih natančno. Ves utrujen in spehan je pišem, ker prehodil sem baš vse velikansko bojno polje od Maribora pa do Kopra. Videl sem vse čete v ognju, pa tudi tiste, ki se še le pripravljajo, da ustrele. Ušesa me bole groznega pokanja, kajti strelja se izključno samo s topi, kratko, toda glasno. Vsak strel se natančno zabeleži, natisne se v »Slov. Narodu«, da bodejo še pozni potomci brali, kako se je pri nas streljalo, kedar smo si bili v laseh, kedo je nameril top in kedo ga sprožil.
Ako pravim, da smo si v laseh, je to nekam napak povedano. Strelja namreč do sedaj samo ena bojnih strank, druge ni čuti, pa tudi videti je ni. Zato ne morem poročati, koliko je ranjenih ali celo mrtvih. Strelja se torej nekako tako, kot pri kakem žegnanju, sila močno, pa brez krogelj.
Tudi v ognju stoječa armada še nima pravega vojskovodje. Slišal sem o tem in onem, ki bi rad ovenčal svojo glavo z lovorom zmage, ali pravega se ne ve. Za sedaj imajo le nekako, sicer v vfyski»jienavadno šaržo, registratorja strelov, ki
pa opravlja svoj posel, kolikor sem zamogel opaziti, marljivo, vestno in v občno zadovoljnost.
Ko bi se res pospel do časti vojskovodje, lahko bi o njem s Prešernom rekli: Bojuje se nar mlajši mčd junaki Za vžro st&rSov, 1.....
toda samo do te črke bi smeli navajati Prešerna v tem slučaju.
Eno bojnih čet smo si sedaj ogledali. Videli smo nje razmestitev, nje taktiko, orožje, da, celo vojskovodjo smo iskali. Kje pa je druga, nasprotna četa? »Kje so sovražniki? Jih č'mo nabit'!« Ta klic sem čul pogostoma. Ali čakajo in preže kje v zasedi ? Ali snažijo in brusijo sablje ? Ali morda kujejo celo kako novo, do sedaj še nikoli rabljeno orožje? Kdo ve! Morda bo še res tekla kri: Šest mčscov moči tla kervava ržka, Slovenec žč moti Slovžnca. brata — Kak6 strašni slepota je človška!
To mnenje opravičuje do sedaj opazovana neizprosnost in bojna navdušenost čete, koje akcijo smo opažali, in katera, da zopet govorimo s Prešernom, seveda mutatis mutandis,
Ne jčnja pred, doklčr ni zadnja sraga Kervi prelita, dokler njih kdo sope, Ki bila črka v jim ččz vse drdga.
Tako upam, da bom imel priliko, pisati še mnogo poročil z bojišča.
Sedaj pa nastane drugo vprašanje : Al pr&r se piše kima ali k&flia Se š<Jla novo-ferkarjov serdita
=£5
Z ljudmi prepira stariga kopita, Kdo njih pa piavo terdi, to se praSa.
Kedo ima prav?
Tu bi moral bojni reporter sam poseči v boj, kar pa ne gre in je proti vsem pravilom vojskovanja. Bojni reporter ostani žurnalist in samo poročaj, kar vidi in sliši.
Dasi se še druga bojna četa ni prikazala na bojišče, dasi se ni še pričelo »mesarsko klanje«, že se zgražajo nekatere boječe dušice med Slovenci in kriče o »bratomornem« početju. Res je sicer, da se z raznimi glasnimi brzojavkami »morijo« ......čitatelji (o, izpod peresa bojnega reporterja ne bo prišla tista besedica, ki je sedaj bojni klic in s katero bi moral precej pokazati pravo barvo!) Ali, to še ni hudo, in ta strah je v našej dobi, ki stoji na vrhuncu sanitarnih iznajdb, neopravičen.
Konečno mi je poročati, da je nekdo nasve-tovati hotel premirje. Ali, ker je samo ena bojna četa, s kom naj sklepa premirje? Predlog pa je meril na to, da bi dotlej, dokler se boj povse ne odloči, Slovenci v kritičnih besedah ne pisali niti I, niti v, marveč napravili samo črto namestu črke.
Torej, dragi bra-ec, bojni reporter hoče biti čaka-ec, da vidi, kateri pisa-ec bode konečno zma-ga-ec, potem pa bo tudi sam opustil ptujko »reporter« in se bode zopet imenoval lepo po domače, — poročeva-ec.
ter*!
kmetov veleposestnikov in županov iz raznih župnij vsega okraja. Povdarja kratko namen tega imenitnega shoda ter du besedo g. Fr. M. Ta govornik razlaga v navdušenem, jedno uro trajajočem govoru, namen in pomen političnih društev sploh in novega društva posebej. Zlasti pa po-vdarja, da imajo politična društva skrbeti zatd, da se volijo dobri in modri poslanci v drž. in dež. zbor, v okrajne in obč. zastope; skrbeti za to, da so volilci s poslanci vedno v ožji zvezi, skrbeti za to, da razširjajo med ljudstvom politično in gospodarsko izobraženje. vzbujajo narodno zavest, branijo narodne in državljanske pravice, pospešujejo ustavni razvoj avstrijske države na krščanski podlagi; zlasti torej morajo taka društva pospeševati duševne in materijelne koristi slov. prebivalstva v državnih, občinskih, cerkvenih, šolskih, gospodarskih in socijalnih zadevah. Slednjič vspod-buja zavzeta poslušalce, naj se trdno oklenejo novega društva, le tako bo nam možno napraviti močen in mogočen jez proti nemškemu navalu. Ko še isti govornik razloži društvena pravila, vrši se vpisovanje udov, katerih je pristopilo naenkrat čez 50, ki so vsi plačali določeno društvenino. Nato se voli odbor. Soglasno izvolijo zborovalci predsednikom veleč. g. dekana I. Jurčiča, ki je dika in ponos šentlenarske dekanije, kakor tudi okraja. Drugi odborniki so tudi sami odlični slovenski rodoljubi iz celega okraja.
Na to nastopi poslanec gospod Fr. Robič. Ob kratkem nam obrazloži naš sedanji žalostni politični položaj. Omenja znane krize zaradi nagodbe avstro-ogerske ter pripomni, da naša vlada pri tem pogajanju ni do cela propala, kakor neresnično poročajo razni listi. Da se pa ta nagodba ni mogla rešiti, so krivi nemški poslanci, ki so preprečili in onemogočili vsako delovanje državnega zbora, kjer bi se lahko nagodba ugodno rešila, če bi zboroval. Omenja predrznih zahtev avstrijskih Nemcev, katere so objavili na letošnjo binkoštno nedeljo. Pripoveduje nadalje, da se mu je posrečilo doseči znižanje davkov na vinogradih, in sicer za 40 odstotkov. Tudi tarife na travnikih, gozdih, njivah itd., ki so bili previsoki, so pravično razdelili, zato pa mariborski polit, okraj plačuje 50.000 gld. manj zemljiškega davka, kakor poprej. Govori potem o vnebovpijočih krivicah, ki se gode nam štajerskim Slovencem. Tretjina nas je prebivalcev in bi nam šlo 20 poslancev, imamo jih pa le 8, Nemci pa 55! Prosili smo v deželnem zboru za meščansko šolo, a še poslušati nas niso hoteli, na mariborski sadje- in vinorejski šoli so nastavili ravnateljem Prusa, ki je ob enem tudi še luteran! Za nas velja: plačaj pa molči; torej proč od Gradca! In kakor bi trenil, zadonelo in zagrmelo je po vsej dvorani: da, proč od Gradca! Temu se je sklenila tudi primerna resolucija. Daljša debata se vname pri razpravi o regulaciji reke Pesnice, ki provzročuje leto za letom neizmerno škodo. Vsi so bili za regulacijo ter prosili poslanca, naj bi se delo kmalu začelo. Sklenila se je primerna resolucija, kakor tudi resolucija za šestletno šolo. Zborovalci so soglasno izrekli zaupanje svojemu poslancu, proseč ga, naj še večkrat pride v njih sredino. Spomi-njajoč se s krepkimi besedami sv. očeta in presvetlega cesarja zaključi predsednik velevažen shod. Rojaki! Društvo je ustanovljeno, čaka nas veliko dela:
»Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud naj nebo blagoslovi.«
Pokvarjena svečanost.
Iz Zagreba, 26. junija.
Ko je slavil Ivan Trnski svojo osemdesetletnico, ni se tej svečanosti približal nobeden Srb niti so hoteli srbski časopisi kaj pisati o tem hrvatskem pesniku. Hrvate je to bolelo, ali molčali so. Med tem so se Srbi že pripravljali, da proslavijo petdesetletnico svojega pesnika Zmaja Jo-vanoviča tudi v Zagrebu. Hrvati so bili pripravni, da vkljub velikej netaktnosti, ki so jo storili Srbi nasproti Trnskemu, prisostvujejo svečanosti v čast pesniku, ki je zagovarjal vedno slogo med Hrvati in Srbi. Toda prišlo je drugače. Odbor za to svečanost je bil sestavljen od samih srbskih šovini-nistov, ki so v svoji nestrpnosti proti 'hrvatskemu imenu storili toliko napačnih korakov, da se Hrvati niso mogli brez velikega ponižanja udeležiti svečanosti. Ta odbor je v svojih pozivih na hr-
vatska društva ostentativno izpuščal povsodi hrvatsko ime; potem je pozval k tej svečanosti ogerskega ministra Vlašiča, najhujega zatiralca ogerskih Slovanov, mažarsko akademijo znanosti in umetnosti, ki dosledno prezira Slovane, in potem več mažarskih književnih društev, ki so vsa Slovanom protivna. Že to bi bilo dovolj za vsakega Hrvata, da se ogne svečanosti, kjer se brati jedno slovansko pleme s svojim najhujim protivni-kom iz same mržnje proti drugemu. Najhuje pa je razžalilo vsakega Hrvata v tem pozivu, da se imenujejo plitvička jezera srbska in da sta ob enem oba srbska šovinistična lista »Srbobran« v Zagrebu in pa »Srbski Glas« v Zadru udarila na Hrvate na nečuven način. V »Srbskem Glasu« se očitno zanikuje hrvatsko ime, hrvatska zemlja, hrvatska kraljevina in njen teritorij. Ta brezobzirnost, da ne rečemo huje, je izzvala silno nezadovoljstvo in velik nemir med Hrvati, pa se je bilo bati velikih demonstracij. Redarstvo je seveda marsikaj preprečilo, še več pa slabo vreme, ki je trajalo celi dan. Vendar je bilo razbitih nekoliko oken in zaprtih nekoliko ljudij. Svečanost se je obavila po programu, le radi glasbe so imeli neprilike, ker jim jo je bilo vzkratilo zapoved-ništvo domobranskega zbora, ali na neposredno zapoved samega ministra domobranstva vendar le dovolilo. Le na plitvička jezera društvo ni odšlo radi slabega vremena.
Vsakemu poštenemu Hrvatu pa tudi Srbinu se je moralo milo storiti, ko je videl, da je šovinistični svečanostni odbor pokvaril to lepo svečanost onemu pesniku, ki je vedno zagovarjal slogo med obema narodoma. Ali tako je morda moralo biti, kajti že pozivi na mažarsko gospodo se nam zde sumljivi. Res je, da je Zmaj vrlo mnogo prevajal iz mažarskega jezika na srbski, vendar kaj imajo pri tej svečanosti radi tega Mažari opraviti. Zato, da so s svojim mažarskim jezikom navdušili Srbe za njihovega pesnika? Mi to ne veru jemo, če pomislimo, koliko zla so že Mažari storili Srbom ravno na Ogerkem. In zdaj se v Zagrebu ž njimi bratijo!
To je nekaj nenaravnega. Ali iz pozdravnega govora velikega srbskega šovinista dr. Medakoviea se nam deloma odkriva namen, zakaj so pozvali tudi Mažare k tej svečanosti. Dr. Medakovid je omenil, zakaj se ravno v Zagrebu slavi ta svečanost. »Ne zato,« pravi on, »ker Zmaj Jovanovic živi zdaj v Zagrebu, nego zato, ker se v novejšem času v Zagrebu, v središču velike domovine, v katerej žive Srbi, usredotočuje kulturno življenje Srbov. To kulturno središče, katero so Srbi nekdaj iskali in našli v Budimpešti, a kasneje v Novem Sadu, zdaj postaje vedno bolj Zagreb.« Iz teh besed lahko sklepamo, kaj mislijo Srbi. Po svojej nemarnosti in neslogi so zgubili svoje kulturno središče najprej v Budimpešti in potem v Novem Sadu. Mažari so jih na Ogerskem ugonobili radi nesposobnosti njihovih voditeljev in radi velike mažarske brezobzirnosti nasproti vsemu, kar ni mažarsko. Ker na Ogerskem kar ginejo in se ne smejo ganiti, prenesli so svoje središče v srce Hrvatstva, v Zagreb. Saj jim je na Hrvatskem vsled današnjega zistema dovoljeno marsikaj, kar se drugje ne bi trpelo. To Hrvatom ni žal, saj jih priznavajo za svoje brate. Toda kako povra-čujejo to ljubezen svojemu bratu? Znamo, da v politiki podpirajo mažaronstvo, da se ne protivijo nikjer širenju mažarskega jezika, na srbskem cerkvenem kongresu si dozvoljujejo od kraljevskega komisarja mažarske govore, premda je to proti-postavno; zdaj zahtevajo že svojo posebno srbsko zastavo, zatajujejo hrvatsko ime, kjerkoli morejo, ogovarjajo in napadajo katoliško cerkev, a slednjič, kar smo doživeli prigodom zadnje proslave, se rogajo hrvatskej kraljevini in hrvatskemu državnemu pravu.
Slavnostni govornik ni hotel izgovoriti imena one velike domovine, kjer stanujejo Srbi, namreč Hrvatske, a ravno tako so izbegavali tudi drugi govorniki to ime, kakor da bi bilo nečastno, in vendar iščejo zavetja pod okriljem Btarodavne kraljevine Hrvatske. Ker pa ti protivniki hrvatske misli in hrvatskega prijateljstva dobro vedo, da je Hrvatska vkljub njihovemu zanikanju dosti jaka, da odbije take nezaslišane napade, zvezali so se z Mažari, da jim pomorejo doseči svoj namen, seveda na razvalinah kraljevine hrvatske. Tako delo pa je nepošteno in nedomoljubno, kajti Srbi bi morali dobro znati, da s padom kraljevine Hr-
vatske zginejo kmalu tudi oni, kakor ginejo na Ogerskem.
Ta korak srbskih šovinistov obsoja se sam po sebi ter slabi slovansko vzajemnost, ki nam je ravno v zadnjem času tako potrebna. Srbi si kopljejo s svojim ravnanjem sami sebi jamo, Hrvatska pa je hvala Bogu še toliko jaka in krepka, da bode preživela tudi takozvano srbsko krizo, ki se od nekega časa pokazuje na političnem obzorju. Seveda bode zdaj po vseh Hrvatom sovražnih listih polno napadov in psovanj na hrvatsko nestrpnost in neprijaznost; za to so že poskrbeli naši sovražniki. Hrvatom in njihovim prijateljem pa je dolžnost, da vso to stvar razjasnijo in da povedo pravega začetnika temu prepiru in pravični razsodni ljudje morajo le najstrožje obsoditi take podpiho-valce narodne nesloge.
Politični pregled.
v Ljubljani, 1. julija.
Katoliška ljudska stranka in nemška, opozicija. Včerajšnji »Linzer Volksblatt« objavlja pod naslovom »K položaju« članek, v katerem dokazuje potrebo sprave z nemško opozicijo in naglaša, da bi katoliška ljudska stranka rada prevzela ulogo posredovalke. Ob jednem omenja, da je ta stranka v vseh spornih zadevah opozarjala k zmernosti in vplivala posebno na ostale desniške stranke, da niso izdale protipro-grama z ozirom na postulate opozicije. Nadalje naglaša člankar, najbrže poslanec dr. Ebenhoch, da so bili ravno zastopniki te stranke, ki so izjavili, da je mogoč razgovor o binkoštnem programu, in izrazili željo nasproti vladi, naj prične tozadevna pogajanja. Podlaga za spravne dogovore je torej dana in člankar bi bil že s tem zadovoljen, da se pogajanja sploh prično. Teh pa naj se udeleže vsi, katerim je res kaj do prepo-trebne sprave. Končuje pa članek z besedami: Vabimo torej opozicijo, ne poživljamo jo, naj se čim preje odzove temu povabilu k razgovorom in v to svrho čim preje pokaže barvo. — Gotovo ne dvomimo, da ima katoliška ljudska stranka resno voljo pri tem svojem odločilnem koraku, toda dokler bodo vodili opozicijo taki elementi v krogu opozicijonalcev, tako dolgo ni lahko misliti na spravo.
Uravnava častniških plač je bila mej; drugim tudi predmet zadnjega kronskega sveta.' Kakor poročajo listi, so se sporazumeli obestranski ministri tudi v tej, dosedaj preporni zadevi, in so odobrili načrte, ki jih ima že davno pripravljene državni vojni minister. Sklenilo se je baje, da se vse predloge predlože v prihodnjem delegacijskem zasedanju in da se določi rok za uveljavljenje te regulacije s 1. januvarijem 1900. Zadeva je toraj toliko ko rešena, kajti kar poreko k načrtom razni avstrijski in ogerski delegati, je popolno postranska stvar, ker je dosedaj v tem zboru obveljalo še vedno vse to, kaj so hoteli skupni ministri. Ako ti hočejo, da se s 1. januvarijem 1900 zboljšajo plače častnikom, se bo to zgodilo. Pri državnih služabnikih je seveda to drugače; tem se samo obljubuje, resne volje pa ne pokaže nihče.
Ogrska poslanska zbornica bo zborovala še prihodnji teden, potem se pa prično parlamentarne počitnice, ki bodo trajale do pozne jeseni. V ponedeljkovi in naslednjih treh sejah bo rešila zbornica zadnje nagodbene predloge, v četrtek bo pa zadnja meritorna seja ogrske poslanske zbornice. Drugi dan, v petek, se snide magnatska zbornica, ki bo formalno pritrdila nagodbenim predlogam, in v soboto se prebere cesarjev odlok, s katerim se preloži zasedanje. Na dnevnem redu ogr. zbora pa pogrešamo volitev delegatov, ki se, kakor je pričakovati, snidejo tekom meseca septembra. Mogoče je toraj, da se to izvrši v jedni prihodnjih sej, ali pa se snide ogrski parlament nekoliko preje, kakor jo sedaj določeno.
llusija se oborožuje. Mej tem ko zborujejo v Haagu zastopniki evropskih držav ter se posvetujejo, kako bi utrdili svetovni mir in razbremenili pod kruto silo militarizma zdihujoče prebivalstvo, objavljajo ruski listi dozdevno sicer brezpomembno poročilo, da je odredil vojrd minister, da se izvrše spremembe v imenovanju re-servnih brigad in polkov. V resnici pa ta odredba ruske vojne uprave ni tako malenkostna, kajti reserva ruske armade se s tem pomnoži za 56 ba-
Priloga 148. štev. „Slovenca" dn6 1. julija 1899.
taljonov, torej za še enkrat več, kakor štejemo v Avstriji domobranskih polkov. Rusija razpolaga sedaj z 289 polki ali okroglo s 149 brigadami, ki tvorijo skupno 74 divizij ali 37 vojev, kar je ravno toliko, kolikor jih moreta spraviti na noge Avstro - Ogrska in Nemčija. Opiraje se na tako vojno moč, pravi »Reichswehr«, je lahko predlagati status quo armad ostalih držav, kakor je tudi lahko umeti, da te države v takih razmerah ne bodo pritrdile predlaganemu status quo. Vsekako pomeni najnoveji korak ruske vojne uprave prav čudno ilustracijo prizadevanj ruskih zastopnikov na konferenci, naj se omeji nadaljno oboroževanje.
Revolucija v Belgiji. Minula dva dneva je bilo belgijsko glavno meBto središče nečuvenih izgredov, ki so jih vprizorili socijalisti in z njimi združeni liberalci. Včerajšnje brzojavno poročilo iz Bruselja nam predstavlja nekoliko te škandalozne prizore. Vse se itak ne da popisati, kar si je pri svojem divjanju izmislila nahujskana in podivjana množica. Seveda niso stali v prvih vrstah kričaški voditelji, marveč poslali so v boj nezavedne, preslepljene delavce, ki žive v nadi, da jim po mnogih krvavih bojih s policijo in vojaštvom takoj zašije solnce zlatih dnij. Pravi pro-vzročitelji teh pouličnih škandalov so toraj navadno le plačani voditelji, ki pa se pri vsaki priliki vedo varovati, 'tako da se njim samim ne pripeti nič žalega. V zbornici, kjer se jim ni bati ne orožja ne zapora, tam si upajo nastopati, kričati, zbijati in tudi napasti ministerskega predsednika, v javnosti pa morajo v boj zapeljane* nahujskane žrtve s svojimi krvavimi groši vzdr-žavanih agitatorjev. Z včerajšnjim dnem nemiri kajpada še niso končani, ponavljali Be bodo, dokler vlada ne ustreže kričačem na kakoršenkoli način, oziroma dokler bo še mej delavstvom kaj takih »mož«, ki bodo z lastno nevarnostjo šli v ogenj po kostanj za svoje voditelje. Vlada se dosedaj se ni odločila. Pod kraljevim predsedstvom se neprestano vrše posvetovanja ministrov in zborničnega predsedstva, a dosedaj prvi državniki še niso dospeli do kakega zaključka. Vlada v svoji v jčini vztraja pri predloženem načrtu za volilno preosnovo ; preostaja toraj le troje: ali bo vlada z večino vred poskrbela zato, da se v zbornici vkljub vsem ugovorom reši volilna preosnova in v to svrho store vsi potrebni koraki za varnost in red; ako pa to ne pojde, mora vlada ali odstopiti in prepustiti rešitev perečega vprašanja svoji naslednici, ali pa apelirati na volilce in razpustiti sedanji parlament. Prvi in zadnji način sta oba enako težavna in od nobenega teh dveh ni mogoče pričakovati ugodnih uspehov v razmerah, kakoršne sedaj vladajo v Belgiji. Potom novih volitev bi si vlada težko kaj zboljšala neznosni položaj. Nihče toraj ne ve, kako se reši težavna kriza.
Tedenski koledar.
Nedelja, 2. julija: 6. pobinkoštna, evang.: Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. Obisk. Mar. Dev.
—	Ponedeljek, 3. julija: Helijodor šk. —Torek, 4. julija: Urh šk. — Sreda, 5. julija: Fi-lomena. — Četrtek, 6. julija: Izaija prerok. — Petek, 7. julija: Ciril iu Metod škofa, Vilibald šk. — Sobota, 8. julija: Elizabeta kralj. Port.
—	Solnce izide 5. julija ob 4. uri 21 min., zaide ob 7. uri 46 min. — Lunin spremin: Mlaj 7. julija ob 9. uri 29 min. zvečer. — Mu-sicasacra v nedeljo, 2. julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo »de Beata« zl, Jos. Foerster, graduale M. Brosig, ofertorij A. Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa brevis in honorem Beatae Mariae Virginis zl. J. G. E. Stehle, op 50; graduale »Benedicta et venerabilis« zl. M. Brosig, op. 35 ; ofertorij »Beata es Virgo Maria« zl. J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. julija.
(Presvetli knez in škof ljubljanski) se je sinoči povrnil z Dunaja. — Kardinal dr. Missia se vrne v Gorico prihodnji teden.
(Eksercicije na gimnazijah — redivive.) Znano je, da so imeli gimnazijci do časa liberalnega šol-
skega postavodajal8tva vsako leto velikonočni teden svoje duhovne vaje, po katerih so prejemali velikonočno sv. obhajilo. — Te dni je došel na ravnateljstva c. kr. gimnazij od naučnega ministerstva odlok, s katerim se zopet dovoljujejo tridnevne duhovne vaje, ki naj se vrše, kakor nekdaj velikonočni teden.
(Imenovanje.) Okrajna bolniška blagajna ljubljanska je v svoji zadnji seji oddala razpisane službe zdravnikov. Imenovani so za blagajniške zdravnike gg.: dr. Ivan Jenko, dr. Lud. Jenko in dr. Otmar Krajec.
(Sprava na Goriškem) je menda pokopana. »Corriere« namreč naznanja, da so brezvspešna pogajanja med italijanskimi in slovenskimi deželnimi poslanci. Kakor naznanja dr. Dottori v odprtem pismu, so Italijani soglasno odklonili vse zahteve slovenskih poslancev, torej tudi zahtevo glede deželnega prispevka za šolski zalog. Italijani hočejo prvenstvo, toda Slovenci niso Ezavi, ki bi je prodali za skledico — vladne milosti.
(Mestne volitve v Gorici) so se ta teden izvršile brez vsega zanimanja in hrupa. Izvoljeni so sami italijanski radikalci. Slovenci in takozvani italijanski konservativci se volitev niso udeležili.
(Kardinal dr. Missia) je v sredo obiskal kardinala Gruscho v St. Veitu, kamor se je šel dunajski kardinal zdravit.
(Častno svetinjo) za štiridesetletno službovanje je priznal deželni predsednik gozdarju Andreju Rothelu v Kopačnici in bivšemu rudarskemu delavcu Mat. Pircu v Šemniku.
(Upokojen je) poročnik Karol Stocker pri pešpolku št. 88 in se bo nastanil v Kranju.
(Za »spodnještajerskl jubilejni zaklad«) so od zadnjega izkaza nadalje vplačali: si. Posojilnica v Celju 400 kron; si. okrajna hranilnica v Slov. Gradcu 40 kron; si. okr. zastop v Gornjemgradu 200 kron (kot 3. prispevek k že vplačanima zneskoma skupaj po 400 kron); si. okrajni zastop v Šmarju 400 kron; si. okrajni zastop v Ormožu odstopil polovico svojega deleža ustanovnih stroškov južnoštajerske hranilnice po 200 kron in si. o b-čina Žalec 100 kron ter g. dr. Jos. Vrečko, odvetnik v Celju, 30 kron.
(Govedoreja.) Enketa o zakonu za povzdigo govedoreje iz 1. 1890. za Kranjsko se je vršila včeraj 30. junija pri deželnem odboru pod predsedstvom gospoda deželnega glavarja pl D e t e 1 e. Udeležili so se tega posvetovanja deželni odborniki, zastopniki c. kr. deželne vlade, c. kr. kmetijske družbe in od dež. odbora vabljeni veščaki-živinorejci. Deželnega odbora poročevalec je pojasnil, da je deželni odbor vsled obilnih pritožb, kakeršne so se slišale v deželnem zboru pa tudi po občnih zborih kmetijske družbe in njenih podružnic, na podlagi predlogov c. kr. kmetijske družbe izdelal primerno premenjeni zakonski načrt, po katerem bi se spremenili osobito oni paragrafi zakona, ki vele, kako ima biti sestavljena komisija za licencevanje plemenskih bikov, in v katerih krajih naj se vrši licencevanje. Imela bi se po tem načrtu premeniti veljava licencevalnih komisij, 'ki je po zakonu sedaj veljavnem sestavljena iz c. kr. okrajnega glavarja, oziroma njegovega namestnika, iz živinozdravnika in dveh od deželnega odbora imenovanih praktičnih živinorejcev, tako, da bi bil voditelj komisije c. kr. živinozdravnik, en zastopnik dež. odbora (živinorejec) in župan dotične občine, v kateri se vrši licencevanje. Tako premenjeni zakonski načrt vpo-slal je dež. odbor c. kr. deželni vladi, da se izreče o njem in ali ima ta načrt upati ces. potr-jenja. Na to je c. kr. dež. vlada v obširnem dopisu odgovorila, da njene pozvedbe po okrajnih glavarstvih ne kažejo, da bi bile komisije tako zelo drage in da bi se po nameravani preosnovi komisije kaj zdatnega prihraniti zamoglo, ker od državnih članov komisije more le eden zaračunavati vožnje troške, ker se drugi funkcijonar z njim vozi, in ta poslednji dobiva Ie malo dnino 2 in pol gold. Odločno je pa zavrniti misel, da bodi član komisije tudi župan, ker ta je v težavnem položaju pri razsojevanju o sposobnosti za pleme, ker ga silijo oziri na občane, da ne more Btrogo postopati pri presojevanju. C. kr. vlada je še več nasvetov stavila, o katerih je deželni odbor poročal enketi, katera Be je tudi o teh posveto-
vala. Vsi člani enkete pa so priznavali, da se je zakon pomanjkljivo izvrševal, osobito pa paragraf 3., po katerem imajo občine skrbeti, da se na vsakih 100 ca pleme sposobnih krav oskrbi na troške živinorejcev za pleme sposobni bik. V enketi so se stavili različni nasveti, kako bodi sestavljena komisija; posredovalni predlog poročevalčev meril je na to, da bodi voditelj komisiji c. kr. okrajni živinozdravnik, ter da deželni odbor imenuj za vsak sodni okraj, oziroma za vsak del sodnega okraja (n. pr. obširni okraj Radoljški kaže umestno, da se razdeli v Bohinjski in spodnji del) praktičnega živinorejca; drugega veščaka izbere pa kmetijska družba iz članov kmetijskih podružnic dotičnega sodnega okraja oziroma iz dela dotičnega sodnega okraja. Tako bi le živinozdravnik prepotoval cel politični okraj, živinorejca pa bi imela le male daljave v domačem sodnem okraju, ali celo v delu okraja prepotovati in tako bi se troški znatno znižali. Po daljši debati pa je večina enkete bila za Bedaj veljavno sestavo komisije. Pač pa je enketa pritrdila temu, da naj se biki potrebni po § 3. nakupijo iz občinske blagajne, ne kakor doslej, da ima županstvo trošek za nakup bika pokriti s tem, da porazdeli dotično svoto na vse živinorejce občine. Ob enem naj se osnuje v vsaki občini poseben živinorejski zaklad, v katerega se imajo stekati vse takse za živinske potne liste, takBe jamčevine, kazni ali globe, katere se pobirajo od onih, ki so obsojeni radi prestopka zakona o govedoreji. Priznati se mora, da bo s to prenaredbo zakona olajšana županom nabava plemenskih bikov. Enketa se je izrekla nadalje, da sedanji način razdelitve okraja na več krajev, v katerih se vrše licencevanja, zadostuje, ker, če bi se po želji, izraženi v vsaki občini ali celo v vsakem hlevu, kjer je bik — vršilo licencevanje, bi to velike troške provzročilo. Prav veliko olajšavo pa bo omogočila nova določba za naknadno licencevanje; c. kr. okr. živinozdravnik bo o priliki kakega uradnega potovanja ogledal pri glavarstvu oglašene bike, ter jih presodil in nasvetoval glavarstvu, da izda za dotičnega bika začasno licenco. Nasvet c. kr. vlade, da bi se dežela razdelila v glavne pasmine pokrajine, po katerem bi slehern živinorejec bil primoran rabiti n. pr. na Dolenjskem bike le sive pasme itd., ni dobil večine v enketi, ker taka zakonito določena razdelitev bi bila zelo težavna v izvršbi, čeravno je enketa izrekla se, da priznava nje velik pomen za povzdigo govedoreje, ker bi bile cele pokra-jine zjednačene v pasmi goveji, kar bi le pospeševalo kupčijo z živino. Deželni odbor bo na podlagi teh enketnih sklepov izdelal načrt in predložil ga dež. zboru v konečno rešitev.
(Ncmškonacijonalno skladišče.) Skladišče, katero zidajo kor. Slovenci v Sinčivasi, bode nem-škutarje, zlasti Velikovčane hudo v oči. Zato so se ganili, in oni, ki so prej kmeta le poznali, ko je šlo za denar, poBtali so mu nakrat — »prijatelji«. Ustanovili so si tudi zadrugo v Velikovcu, da napravijo tam skladišče. Načelnik je g. Jožef Papič, bivši stotnik-avditor (!) in zdaj posestnik Lindenvvirtovega posestva pri sv. Neži blizu Ve-likovca. Poslovodja bo pa menda g. žitni trgovec (!!) Janez Hermetter v Velikovcu (Čujte!!) Najeli so si zdaj ravno od tega gospoda Hermetterja njegovo žitnico v grebinjskem predmestju za dve leti, pozneje nameravajo Bi mestno kosamo v ta namen prirediti. Kakor se govori, vladne podpore menda niso dobili. Poslovati začne ovo »bauern-bundarsko« skladišče dne J. avgusta t. 1. Ako se bo po tem skladišču cena žitu povišala, bo nas veselilo ; vemo pa, da slovenski kmetje ne pojdejo na take limanice!
(Predrznost na vrlinncu!) Pod tem naslovom piše »Mir«: Klepetava starka iz stolnih ulic, imenovana »Freie Stimmen«, je dne 21. t. m. predrzno napadla g. profesorja Jos. Apih-a, ker je izvoljen v odbor družbe sv. Mohorja. Imenovani list, oziroma zakotni pisač njegov, in oni znani gospod, ki je narekoval omenjeni dopis, se predrzne našo književno družbo, v kateri je strogo izključena vsaka politika in ki se bavi izključljivo le z izdavanjem gospodarskih, pripovednih, verskih in patrijotičnih knjig, primerjati »Schulvcr-einu« ! Temu moramo kar najodločneje oporekati. Naša družba je kulturna, književna, ki mirno hodi svojo pot. »Schulverein« pa hujska in seje nemir
med narode! Ker je vodja Knapič na višjo zahtevo moral izstopiti iz odbora »schulvereinske« podružnice, to daje sedaj »Freie Stimmen« povod, zaletavati se v profesorja Apih-a, v moža, ki nikomur nič žalega ne stori, ki je politično neoma-deževan in živi mirno ter edino le svojemu poklicu. No, vsak razsoden bralec vidi, da je ta primera šepava in da jo je narekovalo le naduto nemško, oziroma osebno sovraštvo, ki se goji proti njemu. — Kar kvasi nasprotni list še dalje o delovanju profesorja Apiha na pripravnici, o tem bo pa, kakor čujemo, govor na drugem mestu. Ako potem še ne bo miru, bomo pa pozneje enkrat odločno, jasno in umljivo povedali še marsikaj, kar bode v oči bodlo tudi na višjem mestu, da bodo spregledali vsi tisti, ki so danes slepi in nič ne vidijo, kaj se godi za kulisami.
(Pobegnila) sta oni teden iz Celovca dva vojaka 17. pešpolka. Enega sumničijo, da je morda dne 16. junija t. 1. umoril 22 letno šiviljo Marto Stossier.
(Nov most) čez Voglajno na okrajni cesti iz Celja v Teharje je postavil celjski okrajni zastop za 8500 gld. ter ga v torek izročil prometu. Most je železen s tlakom od betona.
(V Mozirju) prične s 1. avgustom poslovati ekspozitura celjskega okrajnega glavarstva. Prostori za urad in za komisarja so najeti v posojilnici.
(Velike vojaške vaje) se vršijo letos, kakor znano, na Koroškem, in sicer po tem vsporedu. Dne 31. julija odide 4. batalijon 7. pešpolka iz Celovca v Gradec. Dne 10. avgusta zjutraj pride 2. batalijon 17. polka iz Ljubljane v Celovec. — Od 10. do 25. avgusta ima vaje 8., 9. in 20. lovski batalijon okrog Št. Vida. — 11. brigada (t. j. 7. pešpolk, 2. bošnjaški polk in 7. batalijon lovcev) ima vaje na črti Gradec-Volšberk-Št. Andraž-Ce-lovec. — 12. brigada (t. j. 17. polk in 8., 9. in 20. batalijon lovcev) ima od 26. avgusta do 2. septembra vaje okrog Celovca. — 6. divizija (t. j. združena 11. in 12. brigada) ima vaje od 3. do 10. septembra na črti Celovec - Beljak - Trg. — 28. divizija, obstoječa iz 55. in 56. brigade (t. j. pešpolki 27., 47., 87. in 97.) ima vaje od 1. do 10. septembra na črti Kranj-Tržič, prekorači Ljubelj in gre dalje preko Bistrice in Rožeka do Beljaka. — Dne 11. septembra se združi celi 3. voj (obstoječ iz 6. in 28. divizije in 22. divizije bram-bovcev) in vaje se vršijo po tajnih načrtih med 3. in 14. vojem. Končajo vaje dne 19. sept. Cesar pride k njim dne 17. septembra.
(Prisega celovškega župana v znamenju »pikl-havbe«.) Cesar je potrdil izvolitev g. Neunerja za celovškega župana. Dne 24. junija je slovesno prisegel. Tudi ob tej priliki je mlatil znane puhlice o varstvu »nemškega« Celovca. To pesem, katero gospod Neuner prepeva na komando nemških nacijonalcev ob vsaki umestni priliki, čivkajo sedaj že vrabci po celovških strehah! Nas ne vznemirja prav nič več! Znamenito pa je, da se je prisega gospoda župana vršila prav v znamenju pruske »piklhavbe«. Na čast slavnostnega dne so namreč celovški policaji prvič nosili »piklhavbe«, katere jim je oskrbel mestni odbor namesto prejšnjih klobukov in katere so bili dobili že začetkom maja. Če sedaj »nemški« (?) Celovec še ni rešen, potem sploh ni več pomoči!	»Mir«.
(Sram ga bilo!) »Lavoro«, glasilo italijanskih socijalnih demokratov v Trstu, se v obliki odprtega pisma obrača do predsednika deželnega sodišča, zakaj devinski župan, gospod Ples, še ni zaprt. Gospod Ples je bil zaradi znanih izgredov proti Lahom obsojen na osem mesecev ječe, toda razsodba ni še pravomočna. Prostaška kavka tržaška pa, ki ima vedno poln kljun svobode, kliče na pomoč policijo in orožnike. Fej mu!
(Hrvatska Matica) je imela v četrtek letni občni zbor, ki ga je vodil predsednik T. Smiči-klas. On omenja, da je te dni »Matica« praznovala 251etnico, odkar je ime ilirsko zamenila s hrvatskim. V teh 25 letih je Matica izdala na sto-tisoče knjig in glavnico pomnožila za 200.000 gld. S tem je hrvatski narod pokazal, da hoče živeti in se nadeja boljše bodočnosti. Letos izda Matica zopet lepo število knjig. Udov je imela letos 11.008, rednih dohodkov 42.413 gld. 54 kr. Zaklada za podporo pisateljev znaša 12.340 gld., zaklada grofa Janka Draškovica 22.416 gld., Dušana Kotuca 4558, Adolfa Webera 8005, Terezije Tomašic 571 gld. Vsa društvena glavnica znaša
okoli 240.000 gld. Pri zborovanju sta bila navzoča tudi A. Hadžič, predsednik »Matice Srbske« in švedski profesor Jansen.
(Nepotrjen rektor.) Hrvatski ban ni potrdil izvolitve prof. dr. M. Šrepela rektorjem zagrebškega vseučilišča.
* *
(It dekadenčnega pesništva.) S. Hauner v zbirki »Sabathy duše« peva: »Temotnost je šla po moji sobi in mi grozila z mračnim krčem, da sem se stresnil in spačil. Brezmerna nujnost pa je vendar to ocenila z bolno suhoto oblakov in ni mogla dalje, ni mogla. Pri tem sem zarjul z ribe glasom in s tiha, kot v pustinji gladni kralj. Šla je nujnost, dan minul, sen in žaloba se vijeta krog mene . . .«
(S Krete) se poroča, da je guverner princ Jurij te dni imenoval pet novih prefektov, štiri kristijane in enega Turka. S tem poneha vojaška vlada, akoravno ostane na otoku še 2000 Rusov, 1000 Angležev, 900 Francozov in 600 Italijanov.
(Pošteno moker.) »Gospod svetnik, zakaj pa vrata odpirate s smodko ?« — »Vraga, ali sem morda ključ pokadil!«
(Nevoljen.) Predsednik: »Vi ste obsojeni na štiri leta ječe. Ali se bodete pritožili ?« — »Kaj še! Vesel sem, da štiri leta nobenega sodnika ne vidim.«
(V gostilni.) Gost: »Ali kosilo ni še gotovo ?«
—	Natakar: »Gotovo je že od včeraj, le malo se še pogreje.«
(Sknpil jo je.) Trije Podgorci pridejo v večje mesto .ter zijajo gori po oknih visokih hiš. Na nekem oknu sloni ošaben meščan ter se posmehuje kmetom : »Kaj zijate, ali mislite, da je to cerkev ?« — »O ne«, hitro zavrne Jernač, »ko bi
bila cerkev, bi satan ne gledal skozi okno«.
*
(Sejmi po Slovenskem od 3. do 8. julija.) Na Kranjskem: 3. v Novem mestu, Ljubljani, Trnovem, Št. Gothardu, Srednji vasi in Kočevski reki; 4. v Črnomlju ; 5. v Vidmu poleg Reke; 6. v Žužemberku ; 8. v Nemški loki. — Na slov. Štajerskem: 3. pri Novi Štifti, v Pletrovčah, na Tinskem, pri sv. Tilnu in v Vildonu; 4. v Mariboru, Vojniku, na Rečici in v Sp. Kostrivnici; 5. v Ptujem; 8. pri sv. Juriju v Svičini. — Na Koroškem: 3. v Kaplji. — Na Primorskem: 3. v Hrpeljah in v Brezovici; 4. v Ri-fenbergu; 6. v Gorici; 7. v Glemoni.
Društva.
(Občni zbor »Glasbene Matice«) v Ljubljani se vrši v soboto, dne 15. julija t. 1. ob
8.	uri. zvečer v pevski dvorani društvenega doma (Vegove ulice št. 3., II. nadstropje) s sledečim vsporedom : 1. nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 5. poročilo preglednika poverjeništva, 5. slučajnosti, 6. volitev predsednika, 13 odbornikov in 2 preglednikov ra čunov.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali: Podružnica za Vuhred - ma-renberški okraj po č. g. župniku Jos. Černku 6 gld. 50 kr. — G. cand. phil. Nachtigal na Dunaju mesto za spomenik rajnega Kunšiča 3 gld.
—	Podružnica na Teharjih 15 gld. — Č. g. profesor dr. Svetina z Rožnika 5 gld. — Podružnica za Rožek in okolico po č. g. provizorju V. Lim-pelnu na Ostrici 12 gld. 50 kr. — Moška podružnica v Prvačini po g. Fr. Andrišku 13 gld. 70 kr.
—	Ženska podružnica v Črnomlju po g. blagaj-ničarki Magd. Pezdirec 50 gld. — Po g. Mat. Senčarju nabranih 10 gld., katere je pri raznih prilikah zložilo veselo omizje jugoslovanskega dijaškega društva »Šumadija« v Pragi. — Podružnica za Ruše in ok. po prvomestnici g. Emi Go-rišek 100 gld. — G. Bonač, založnik svinčnikov družbe »sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani, je poklonil družbi od svinčnikov 25 gld. G. Bonač je naročil izvrstnih Cirilskih svinčnikov, katere toplo priporočamo Slovencem. — Ob jednem se uljudno vabijo podružnice »družbe sv. Cirila in Metoda«, ki še niso poslale letošnjih doneskov, da naj iste pober6 o godu zavetnikov naše družbe.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Klub zagrebških tamburašev) svira danes in jutri zvečer na vrtu Virantove gostilne. Vstop je prost. V slučaju neugodnega vremena svirajo v gostilniških prostorih.
(Zveza slovenskih kolesarjev.) Vabilo k občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo, dne
9.	julija t. 1. v dvorani kluba slov. biciklistov »Ljubljana« na dirkališču. Začetek ob 7s 11. uri dopoldne. Pristop imajo le člani »Zveze«. Z ozirom na nesklepčnost zadnjega občnega zbora je občni zbor sklepčen brez ozira na došlo število
članov. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo reanikovo. 5. Poročilo preglednikov. 6. »Zve-zina« dirka za leto 1899. 7. Volitev odbora. 8. Volitev računskih preglednikov. 9. Slučajnosti.
Odbor.
(Gasilno društvo v Trebnjem.) V nedeljo dne 2. julija 1899 priredi prostovoljno gasilno društvo v Trebnjem povodom blagoslovljena gasilnega orodja in novega shranišča veselico v gostilni gospoda Alojzija Pavlina, pri kateri sodeluje siavna novomeška godba. — Blagovoljno poklonjena darila in dobitki se hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Gospodarska organizacija.
Ali so zadruge upravičene bres koncesije svojim udom točiti?
S tem vprašanjem, katero je v zadnjem času ravno pri nas aktuvalno, se je bavilo dne 26. maja, vsled pritožbe nekega dunajskega konsumnega društva, upravno sodišče. Upravno sodišče je to vprašanje zanikalo in odločilo, da mora zadruga, bodisi konsumno društvo ali kakoršnakoli, imeti ravno tako koncesijo od obrtne oblasti, lc a k o r kateri koli gostilničar. S tem je sporno vprašanje konečno od pristojnega sodnega dvora rešeno, in zatoraj poživljamo vse zadrugo, če morebiti še vedno brez koncesije izvršujejo v društvenih prostorih, če tudi samo z omejitvijo na svoje Člane, gostilniško obrt — da to takoj opustijo, in, če jim je na izvrševanju te obrti ležeče, prosijo za koncesijo.
Opozarjamo pa, da se koncesija od strani okrajnih glavarstev navadno odklanja in da bode tedaj le v redkih, izjemnih slučajih kaki zadrugi mogoče, to koncesijo dobiti. Sicer pa je stvarno iz mnogih ozirov bolje, da zadruge v obče ne izvršujejo gostilniške obrti, ker se s tem prepreči mnogo hujskanja in obrekovanja.
Najbolje je, da zadruga stopi v zvezo s kakim poštenim gostilničarjem v obližju zadružnih prostorov jn njegovo gostilno proglasi kot zadružno gostilno.
Nasproti pa mora zadevni gostilničar pristopiti zadrugi kot član in vse svoje potrebščine dobaviti pri zadrugi.
Brez vsake koncesije pa so zadruge prej kakor slej opravičene, prodajati svojim članom pijačo v zaprtih posodah, bodisi v sodih ali steklenicah. Ta pravica se pa ne sme zamenjavati s pravico »t o č e n j a č e z ulico.« Poslednja spada k pravici gostilniške obrti in je torej odvisna od oblastvenega dovoljenja. Pri točenju čez ulico pride odjemalec s prazno steklenico po pijačo. Taki zahtevi zadruga ne sme ustreči. Steklenice morajo marveč biti že prej v zadrugi napolnjene in zamašene, tako, d a s e p r o d a s t r a n k i steklenica s pijačo vred. To je brez koncesije dopustno. Ni pa nikake ovire, da se stvar uredi tako, da vsaka stranka, ki prazno steklenico nazaj prinese, dobi toliko povrnjenega, kolikor stane steklenica.
Prosimo, da se zadruge v bodoče strogo ravnajo po predstoječem navodilu, da ne bode nepotrebnih kazni od strani političnih oblasti in nepotrebnega vpitja od strani znanih nasprotnikov zadrug.	Gospodarska zveza.
Cena žitu na dunajski	borzi
dn<§ 30. junija 1899.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za mesec junij . gl. —	do	gl.	—
» » jesen ... » 9 28	»	»	9 30
Rž » mesec junij . » —	»	»	—
» » jesen .... » 7'38	»	»	7 40
Turšica » mesec junij . » —	»	»	—
» » » julij-avg. » 476 »	»	478
» » » sept.-okt. » 497	»	»	4 98
Oves » » junij . » —	»	»	—
» » jesen .... » 5 93	»	»	5-95
Telefonska in brzojavna poročila.
Gorioa, 1. julija. Po najvišjem naročilu je vlada zaključila zasedanje deželnega zbora.
Dunaj, 1. julija. Liberalni in nemško-naoijonalni listi odločno zavračajo ponudbo poslancev katoliške ljudske stranke, da bi se zopet pričela pogajanja mej desnico in opozicijo državnega zbora.
Dunaj, 1. julija. Papeževemu nunciju Talianiju se zdravje normalno počasi zopet vrača. Zanaprej se poročila o bolezni ne bodo več objavljala.
Dunaj, 1. julija. Najvišji sodni dvor je v pravdi Gregorig-Heohtovi zavrgel Heohtovo ničnostno pritožbo ter bo moral presedeti šest mesecev v ječi zaradi razžaljenja časti.
Dunaj, 1. julija. Listi poročajo, da se je poroka črnogorskega princa, določena za 27. t. m., zaradi prinčeve bolezni odložila na nedoločen čas.
Dunaj, 1. julija. Odgovorni urednik ofi-cijoznega „ Fremdenblatta ", Leopold vitez Blumencron je umrl v 96. letu starosti.
Praga, 1. julija. Deželni posl. Peschka je odložil svoj deželnozborski mandat.
Berolin, 1. julija. Cesar je k sebi poklical kneza Herbert Bismarcka. Govori se, da ta postane naslednik sedanjega ministra za notranje stvari, ako se razpusti pruska zbornica.
Rim, 1. julija. V zbornici se včeraj ni moglo vršiti redno ' zborovanje; obstrukcija je v enomer kričala nad predsednikom, ker ni hotel z imenskim glasovanjem dognati, ali je zbornica sklepčna ali ne. Trikrat je moral predsednik pretrgati sejo, a vsak nov poskus je bil brezvspešen. Pričakuje se, da vlada zaključi parlamentarno zasedanje.
Rim, 1. julija. Kralj je izdal odlok, s katerim se zaključuje zasedanje parlamenta.
Rennes, 1. julija. Dreyfus je došel v mesto zjutraj ob 6. uri. Nemirov ni bilo.
Pariz, 1. julija. Sinoči je dospela kri-žarka „Sfax" v Lorient, kjer je Dreyfus stopil na suho. Prevzel ga je policijski ravnatelj iz Eennes-a, ki ga baje nocoj ob 2. uri po noči dovede v pripravljeno ječo. V Rennes sta došla tudi njegova zagovornika La-bori in Demange ter Dreyfusova soproga.
Pariz, 1. julija. Posl. Millevois interpe-•luje trgovinskega ministra Miileranda, kako meni izvesti socijalno-demokratična načela. Vsled želje ministrove je zbornica s 357 proti 165 glasovom sklenila, da se razprava o tej interpelaciji preloži za mesec dnij.
Bruselj, 1. julija. Zbornica se je v včerajšnji seji pečala s predlogom večine, naj še poslovni red spremeni v tem smislu, da sme predsedstvo vsakogar odstraniti iz zbornice, ki bi delal nemir. Socijalisti so ugovarjali temu predlogu.
Bruselj, 1. julija. V včerajšnji seji poslanske zbornice so socijalistiški poslanci rohneli nad vlado, ker je dovolila, daje orožništvo z orožjem v roki delalo red po mestnih ulicah. Kričali so vsevprek: »Morilec, ničvrednež !" ter se je jeden poslancev priril celo do ministerskega predsednika, ki je mirno opazoval divjo gonjo, ter mu nameril s pestjo.
Bruselj, 1. julija. Koncem seje so se .sošli včeraj v posvet zastopniki ,vseh opozicijonalnih strank ter sklenili po kratkem posvetovanju, da hočejo vztrajati v boju zoper vladno predlogo, dokler je vlada ne postavi z dnevnega reda. Radi lepšega so pa še dostavili, da žele naglega pomirjeni?* splošne razburjenosti.
Bruselj, 1. julija. Vlada je vsled vedno naraščajočih izgredov odlo'žila razpravo o preosnovi volilne pravice ter jo najbrže s tem tudi že pokopala. Danes je bilo po noči in dopoldne vse mirno; upor-neži bodo mirovali do torka, ko bo zopet seja zbornice in tedaj bodo zopet ropotali, ako vlada ne vstreže njih zahtevam.
Bruselj, 1. julija. Uporniki so demonstrirali tudi proti kralju, hoteč ga prisiliti, da odslovi sedanje ministerstvo. Kralj pa tega ne stori lahko, ker ima sedanja vlada v zbornici skoro dvetretjinsko večino in ker bi nerad, da bi bila zbornica razpuščena. Vkljub temu vse kaže, da bodo poulični izgredi zmagali, ter da se vlada umakne.
Bruselj, 1. julija. Pri zadnjih demonstracijah je prijela policija 50 razgrajačev. Mestno oblastvo je prepovedalo obhode in zborovanja
iz
do 42 76 blaga za popolno obleko — tussor in shantungs-Pongees — istotako Črna. bela in barvasta Hennebergova. svila od 45 kr. do gld. 14-65 meter - iz najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev.
Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorol obratno. VSvico dvojni pismeni porto. 167 6-5 3
Tovarne za svilo G. Henneberg
(c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu.
S1 cffli i ni,:
28.	junija. Karol Dobrajc, zidarjev sin, 8 mes Vodmat St. 76. bronchitis.
29.	junija. Jožef Grund, tesarjev sin, 3 mes. Karolinška zemlja 1. črevesni katar. —Fran Prunk, uradnega sluge sin 9 mes. Cesta na južno železnico 12. pljučnica.
30.	junija. Marija Platzer, pekova hči, I1/, leta Trnovski, pristan 4. oSpice, pljučnica. — Jožefa Rintar, mesarica, 53 let, Karlovska cesta 4. auaemia.
V b o 1 n i 6 n i o 1:
26.	junija. Anton Bregar, učit. pripravnik, 17 let, jetika. — Katarina Oblak, delavka, 71 let, 6starelost.
27.	junija. Ivan Stare, dninar, 31 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m . srednji zračni tlak 736-0 mm.
čas opnzo-vauja
Stanje barometra
Tompera- i tura j po Celziju i
Vetrovi
Nebo
«	r!
C	C .
•C	o g
rt	a
a.	'
30| 9. zvečer | 733-7 | 19 8 | brezv. | oblačno
1
7. zjutraj 7M4'1 I 16-2 | sr. jvzh I oblačno 2. popol. 1341 | 20 0 | sl. ssvzh. | » | Srednja včerajšnja temperatura 210', normale: 19'1°.
120
a
$'>
3 & o b -o
a) .H
03
1
"3 a
0-T3
3°
M a,
M
m
'■E
naravna
aikalična kislina
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 20—26
ii
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo.
Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
izvirek: Giesshlibi Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franko.
Stedilno leštilo za tla S^fna]:
cenejše in najpripravneiše sredstvo za domačo porabo pri leštenji parketnih lužilnih in ličilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	228 8 11—4
r-
IBS^SBl
J5S" Na prodaj /e
"V
v Št. Vidu na Dolenjskem.
Hiša stoji tik farne cerkve in je enonadstropna, z lepim vrtom ter ima 3 obokane kleti. V pritličji je veža, prostorna prodajalna in 2 sobi za gostilno, gostilna in prodajalna s trafiko obstojita že nad 80 let. V I. nadstropji je 6 sob, lepo izpeljane stopnice s hodnikom. Nadalje hlev, nad njim 2 veliki sobi, drugi hlev s podom in lopo za steljo, oba hleva za 40 glav živine, zraven je tudi ledenica. K hiši spada tudi 16 do 20 oralov njiv in travnikov ter 5 oralov gozda. Ako želi kdo mogoče samo hišo ali le en del tega gospodarstva, ae po dogovoru tudi dobi. Plačila in pogoji so ugodni.
Več pove lastnik Oavald Faoinl, posestnik v Št. Vidu na Dolenjskem.	580 1-1
I
dvorni z&ložnlk Nj. svetosti
papeža Leona XIII.
lekarnar ,,prl angela" v Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
železnatem vinu
lekarnarja Pioooll-ja v Ljubljani
zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboli.«* spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld
Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	827 44
Razglednice,
krasno dovršene, 20—25 gld. tisoč komadov. Naročila sprejema
ANTON JERKlO,
fotograf v Gorici, Primorsko.
Na željo pride razglede sam fotogralovat in sicer brezplačno.	512 6
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane oene!
Trljerl (čistilni roji za žito v natančni izvršitvi. SošlI-nioe za sadje in zelenjavo. — Skropilnloe proti peronosperl, zboljšani sestav Vermolerov. — Mlatllnloe, milni za žito, stiskalnice (preše) za vino in ladje
različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno 1110«, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznloe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Sti-akalnloe za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
C. HELLER na Dunaju,
II/2 Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Zastopniki se iščejo. 287 20-11
Izvrstna, naravna hrvaška
bela ln rudeda priporoča iz svojega kleta
MIRKO ItROZ v Zagrebu.
Oddaja jih v sodih od 50 litrov dalje po 22, 23. 24, 25, 26 kr. liter iz lčt 1895, 1896, 1897 in 1898; 6rna dalmatinska iz leta 1898. — Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. — Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	6.i8 10—5
Izdelovavec M. Hrnjak, lekarnar
v Ivanič-tvrdja, Hrvatsko.
a
rO >
a
Pozor!
Pravi ,Claven'
nosi varstveno ^
Dobiti je v vseh lekarnah in
drogueti-jah.
znamko.
1 lonček 60 kr, po pošti 75 kr. Edino gotovo delujoče sredstvo
BLATEN«
s katerim si siehrni v 3 do 5 dneh brez bolečin in za zmiraj odpravi 459 12-8
W kurja «resii,
ozeblino, trdo kožo, bradavice, žulje, od potu vnete noge. pik čebele, oae, komarja in drugih mrčeaov.
Razpošilja se samo proti povzetju ali ako se
denar naprej pošlje.	> <
Razprodajalcl dobe velik popust. /v*
S» <

Izurjene šivilje i
■prejemajo se takoj za trajno delo
Francovo nabrežje 1, I. nadstropje.
Znamenito!
100 gld.
Za to nizko ceno pošiljam proti enoletnemu jamstvu jako moderno kolo Z. vrat« za gospe ali gospode. Po solidnosti in lahkem teku ga ne prekosi noben drug la-brikat, čeravno bi dal trikrat toliko. Kolo z vso opravo, zadelano, s pismeno garancijo 100 gld. netto, 10 gld. je plačati naprej, ostalo po povzetji — Cenik brezplačno.
Prva dunajska hiša za kolesa: M. Bundbakin,Dunaj. IX., Berggasse 3.	506 10 -6
]Moks»
iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju
oddaje se po enjfroH-oenali 269 44-16 ▼ plombiranih vrečloah po 10 in 28 kil ▼ prodaj alnlol
Maksa Domicelj-a
v Ljubljani, Rimska cesta, vis & vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil.
Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov.
Prečastiti duhovščini se priporočam za slikanje

cerkva, kapel
sob,
W-

Imam
^	na razpo-
lago tudi krasne
vzorce
(škice) v barvah tiskane, v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-23
St. 16039.
572 3—2
Prodajalna v najem!
Od 1. novembra 1899 naprej oddaja se v poalopjl meičanske Imovine Ljubljani na voglu Lingarjevih ulic in Pogačarjevega trga prodajalnioa v najem.
Pojasnila daje in ponudbe sprejema mestni komisarij^t ob navadnih uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 21. junija 1899.
vžgano na zam
^^^^^nO^Vreija So« in&jbblje p rj po^elS^
(u; Si^ndschafHRohilscHe^!
Naznanilo.
Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se vrše v poletnem obroku sprejemni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 1899/1900 dne 15 julija počenši ob 9. uri zjutraj.
Učenci, ki žele delati ta izpit, naj se. spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov, oglase dne 9. julija mej 8. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s *eboj prineso krstni list in obiskovalno spričevalo, ako so doslej obiskovali ljudsko šolo. Plačati morajo tudi 3 gld. 30 kr pristojbine, ki se njim vrne, ako sprejemnega izpita ne zvrše z dobrim uspehom.
Vnanji učenci se k sprejemnim izpitom tudi lahko oglase pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori navedeni listini in pristojbino.
Po naredbi veleslavnega deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, št. 2354, smejo se odslej učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem Mestu in Radovljici in ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, v ljubljanski gimnaziji sprejemati le izjemoma, v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih, in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Zaradi tega se opozarjajo stariši onih učencev, ki potrebujejo takega dovoljenja, da si ga pravočasno po posebni prošnji preskrbe pri veleslavnem c. kr. deželnem šolskem svetu.	♦
V Ljubljani, dne 29 junija 1899.
578 3-2
Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije.
Natečaj.
581 1-1
Odbor za postavljanje Prešernovega spomenika razpisuje dvoje častnih nagrad po
za najboljši načrt Prešernovemu spomeniku.
V	presojo — za katero se bode izbrala posebna komisija, katere člani se priobčijo po časnikih najkasneje do 1. dne decembra t. I. — pridejo le načrti umetnikov in arhitektov slovenske narodnosti.
Stroški spomenika ne smeio presegati svote 20.000 gld.; prednost pa se bode dajala načrtom, ki ob sicer jednakovrednej umetniškej dispoziciji omogočijo postavljenje spomenika z manjšo svoto, vendar pa ne izpod 15.0t'i0 gld.
Za postavljenje spomenika misli se na troje prostorov v Ljubljani; 1. na levej strani mestne hiše na Mestnem trgu; 2. v novem parku ob Bleivveisovej cesti; 3. na Kongresnem trgu pred novim deželnim dvorcem • gospodom projektantom pa se prepušča odločiti se za jeden ali drugi teh prostorov, kar naj seveda pri uposlatvi načrtov točno označijo.
Načrtom, ki naj se zaznamujejo s chifro, je priložiti tudi proračune stroškov; ime projektantovo pa bodi naznanjeno v zapečatenem pismu, na čegar zavitek naj se istotako zapiše chifra. Natečajni rok določa se
do 20. dne decembra t. 1.
in se na kasneje došle načrte ne bode oziralo.
Načrti, katerim bote prisojeni častni nagradi, postanejo laBt odbora za postavljenje Prešernovega spomenika.
V	Ljubljani, dne 1. julija 1899.
Odbor za postavljenje Prešernovega spomenika: Iv. Hribar,	F. Trdina,
t. č. predsednik	t. č. tajnik.
Obče znana, jako trpežna
kolesa Styria št. V,.ljudsko kolo"
prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri
Franu Čudnu v Ljubljani
s čemur je si. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti
St^sta it®	399 20
Zastopnik tvrdke: Josip Polak.
		
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	BAHTK A lakso Veršec	Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnč po 4l/,%. Poitno - hranilnldne položnioe na razpolago.
---ii I > u n a j s k a borza. ^
Dne 1. julija.
Kkupni državni dolg v notah.....100	gld.	30 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....100	»	20 »
avstrijska zlata renta 4°/0......119	»	40 »
avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100 »	25 »
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	25 »
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	96	»	25 »
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	908	»	— »
Kreditne delnice, 160 gld..............377	»	25 »
London vista...........120	»	52',',»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	97",*
20 mark............11	»	78 »
80 frankov (napoleondor)............9	»	65';,»
Italijanski bankovci........44	>	70 »
C. kr. cekini......................6	»	67 »
Dne 30. junija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	—	gld. —	kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157	»	—	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194	»	76	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	>	20	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld..............137	.	85	»
Dunavske vravnavne srečke 6"/0 ....	129	»	25	>
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	>	25	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	26	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	97	»	16	»
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	210	»	75	»
>	» južne železnice 3°/0 .	170	»	—	» » » južne železnice 6°/0 .	121	»	50 ►
>	» dolenjskih železnic 4°/0	99	»	60	»
Kreditne srečke, 100 gld......—	gld	—	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	—	»	—	•
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	—	»	—	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	—	»
Salmove srečke, 40 gld........86	»	—	>
St. Genčis srečke, 40 gld..............83	.	25	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»	—	»
Ljubljanske srečke.........23	»	75	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	152	»	—	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3345	»	—	•
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	434	»	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	72	»	50	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	104	»	76	»
Montanska družba avstr. plan..........234	»	26	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	180	»	—	*
Papirnih rubljev 100 ................127	»	—	»
* MHHBnHHnBBBHBMBBH
JSJC Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
M K H C U H"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobetgasse 2.
ST Pojasnila TL2S v vseh gospodarskih in f nančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti &T naloženih glavnlo, *£B

Kamnik, 1. julija 1899.
Izročitev obrta.
S pričujočim Vam naznanjam uljudno, da sem z današnjim dnem izročil svojo pod trgovsko-sodnijsko vpisano tvrdko
c7ufij Stare
obstoječo tovarno za kis z aktivi vred svojemu sinu Juliju Stare-tu ml., ki jo bo nespremenjeno vodil nadalje.
Najtopleje se zahvaljujoč Vam za izkazano mi zaupanje Vas prosim, da blagovolite isto izkazati v jednaki meri tudi mojemu sinu.
Velespoštovanjem
574 3-2
cZulij <Stare st.
Kamnik, 1. julija 1899.
Prevzetje obrta.
Z ozirom na poleg stoječo okrožnico mi je čast najuljudneje naznaniti, da bom od svojega očeta gosp. Julija Stare-ta st. z aktivi vred prevzeto tovarno za kis pod protokolirano tvrdko
dulij Stare ml.
nespremenjeno vodil nadalje.
Prosim, da tudi meni naklonite mojemu očetu izkazano zaupanje, ker se bom potrudil ohraniti je s skrbno izvršitvijo vseh naročil.
Velespoštovanjem
cžulij fBtare ml.

TOWOWOWOJ
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 250 52-17
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v LJubljani, Wolfove ulloe 4.
905 (30-21)
Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob.

Na c. kr. cesarja Franca Jožefa veliki gimnaziji v Kranju
-vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred,
v soboto, dne 15. jidija, .
od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni.
Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v ponedeljek, dne 17. julija, od Vi 9- ure nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prinesč seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Vsprejema taksa je določena na 3 gld. 50 kr., ki se bode onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila.
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno, »poslati morajo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se morajo v ponedeljek dne 17. julija pred preskušnjo predstaviti osebno šolskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa velike gimnazije v Kranju,
dne 1. julija 1899.	679 3—1
^^^	^^^ ^^^ ^^^	^^^ ^^^	^^^	Jf^ ^^^	^^^
T 'A1 'A' T V 'A' W V 'A' T 'A1 T 11' 'A' 'A' 'i' 'A' 'A' T T T "A1 'A' "A" T V - ■ ^	•	568 2-2
Razpis.
Za zgradbo nove farne cerkve v Šmartnem pri Litiji
oddajo se na podlagi prevdarka in načrtov, splošnih in posebnih pogojev
kleparska m krovska dela
skupno ali posamno.
Pismene ponudbe sprejema podpisani odbor
do dne 9. julija t. 1. opoldne.
Ponudbi je priložiti varščine 5%. Odbor ponudbo prosto sprejme ali odkloni.
Pogoji, načrti itd so na ogled v župnišču.
Cerkveno-stavbeni odbor v Šmartnem pri Litiji,
dm5 25. junija 1899.
St. 7108.	B«^	■	563 3-2
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje
ir službe okrožnih zdravnikov
v sledečih zdravstvenih okrožjih :
1.	Cerknica z letno plačo .	.	.	700 gld.
2.	Kočevska Reka » » » .	.	.	800 »
3.	Železniki » » » .	.	.	800 »
4.	Žužemberk » » » .	.	. 700 »
Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 15. jidija 1899. 1.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dne 20. junija 1899.
Josip Kastelic,
krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4,
priporoča se prečast. duhovščinini v Izdelovanje vsakovrstne
b 1 o k; © ^
posebno _ BggjgjSj^TOi
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem blrete, clngulum in vsakovrstne iemlsete, kakor tudi vaa druga v to stroko spadajoča dela na-
tančno po meri. Prosim prečaBtito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaiko delavnloo, v kateri izdelujem
po najnovejšem kroju, natančno po meri. Zunanja naročila točna. — Cene primemo nizke. 519 31-5
Ako si želiš »Zacherlin« svetovnoslavne dobrote, Čestita čitateljica, ne sprejemaj ga v zavitku! Pristen je samo v steklenici, Ki varstveno znamko nosi.
Pravo pomoč po noči in po dnevu Zoper kakoršnikoli mrčes Išči le tam — da varno hodiš, Kjer Zacherlov plakat zagledaš. 492 3-3
s
I