kulturno - politično glasilo
svetovnih in domačih dogodkov
PoStni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XIII./ŠTEVILKA 21
CELOVEC, DNE 25. MAJA 1961
CENA 2.- ŠILINGA
Denkichrift der Karntner Slowenen
zur Volkszahlung 1961
Der Rat der Karntner Slowenen und der Zcntralverband slowenischer Organisationen uber-sandten dem Bundcsministcr fur Innercs Josef Afritsch, dem Bundesminister fiir Auswartige Ange-'egenheiten Dr. Bruno Krcisky, und dem Landeshauptmann von Karntcn Ferdinand Wedenig cine Denkschrift zur Volkszahlung 1961, deren grundsatzlichen Tell wir nachstehend veroffentlichen:
»Die Geschichte der Volkszahlungen in nnserer Republik, soweit sie die Karntner Slovvenen betreffen, insbesonders |die Volkszahlung 1951 und die Vorfalle anlaBlich dieser, sowie schlieClich die unterschiedli-chen Kriterien bei der Volkszahlung 1961 und ihre Methodologie, die in der Karntner Offentlichkeit ihren Ausdruck fand, veranlassen die beiden unterzeichneten Zentralorganisationen ;der Kiimtner Slowe-nen zu dieser Denkschrift an die Bundes-regierung.
Wenn auch das Bundesministerium fiir Inneres bei der Volkszahlung 1961 in sci-ner Verordnung (BGBL. Nr. 29/60) in der Spake 14 der Haushaltsliste unter dem Be-griff »U mgangssprache« noch »Sprache, die im Umgang mit den Familienangehori-gen gesprochen wird« gesetzt hat und dani it den Begriff »Umgangssprache« als »Sprache, die im Umgang mit den Fami-lienangehorigen gesprochen wird«, inter-pretierte, hat die Tatsache, daB die Defi-nition nicht, wie im urspriinglichen Ent-"'u rf vorgesehen, in den Erlauterungen zur Spake 14, sondern in der Spake 14 der Haushaltsliste selbst erfolgte, doch gevvisse Ziveilel offen gelassen, da darunter auch fine Doppelfragestellung verstanden wer-den konnte, was sich logischenveise nur bei der Bevolkerung, die im taglichen Le-ben zwei Sprachen zu gebrauchen gezwun-g°n ist, irgendwie auswirkte.
Ebenso war die von Bcamten des statisti-scljen Zentralamtcs vor den Vertretem der mit tier Durchfiihrung l>etrauten Gemein-den anlaBlich der Besprechung auf der EH. Klagenfurt und Villach ervvahnte Moglichkeit, daB auch das sogenannte »VVindische« als Sprache angegelien wer-den kann, nicht gerade dazu angetan, bei der /Volkszahlung 1961 die tatsachlichen Sprachenverhaltnisse in Kamten zu ermit-tc‘ln. T rotzdem hatten cine tolerante Hurchfuhrung der Volkszahlung und objektive Ermittlung der Sprachenverhalt-nisse ztveifelsohne zur notvvendigen Befrie-dung im Lande beigetragen.
Hie tatsiichliche Durchfiihrung der v°lkszahlung in Unterkarnten, inslieson-ders soweit sie die Ausfullung der Spalte J d der Haushaltsliste betrifft, steht jedoch ''n krassen Gcgensatz zur oben erwahnten ^uslegung des Begriffes »Umgangsspra-ehe« durch idas Bundesministerium fiir Innercs und zur Feststellung des Landes-nauptmannes im Schreiben vom 21. 3. 1961 an den Rat der Karntner Slowenen, daB »entsprechend Vorkehrung getroffen wor-den Lst, daB sich die Zahlkommissare jeder wie immer gearteten Becinflussung der Bevolkerung strengstens zu enthalten haben«.
Hie deutschnationalen Kreise im Lande laben die nach dem Gcsetz rein statLsti-^ben Zwecken dienende Feststellung mit direr Ermittlung auch der sprachlichen .erhaknisse sogar zu einer eminent poli-t,Schen Frage gcmacht.
So erschicn vor der Volkszahlung im .°mmissionsverlag der Buchhandlung Ca-r,nthia in Klagenfurt eine vom pseudony-,llen Schreiber Hermagoras Schribar ver-aBte Broschiire »Minderheit ohne Maske« dem Untertitel »Zur Sprachenfrage in
Earnten«.
j n dieser werden die Bcgriffe »sloweni-^ 'e Sprache« und »slowenischer Staat« im
Gcgensatz zu Osterreich indentifiziert. Die Slovvenen werden allgemein und insgesamt zu Irredentisten gestempelt. So wird ab-schlieBend darin sogar behauptet {Seite 54): »Die Sprachenfrage in Karnten hat ihrem Wesen nach mit Deutsch oder Slo-wenisch selbst wenig zu tun, sondern ist eine vorvviegend jpolitische Frage: ob Siid-kiirnten weitcrhin zu Kamten und zum freien Westen gehoren oder in Zukunft ein drittes Mal in Gefahr kommen soli, als »Slowenisch—Karnten« zum Balkan ge-schlagen zu werden. Deshalb gibt es in dieser Frage kein Zuriick.«
Dieselbe Unterschiebung einer staatspo-litischen UnzuverlaBigkeit der Slotvenen enthalten auch die vom »Karntner Heimatdienst« und vom »Bund der heimattreuen Siidkarnt-n e r « herausgegebenen und in allen Ort-schaften Unterkarntens vor der Volkszahlung jverbreiteten Flugzettel, die wir in der Anlage beifiigen. Darin wird der Be-volkemng eingescharft, nur »deutsch« oder »windisch« als Umgangssprache anzugeben und weiters behauptet, daB nur diese Art der Angabe die Freiheit der Heimat si-chert.	I
Dadurch wurden in der Dffentlichkeit die Voraussetzungen fur eine vollige Ver-vvirrung des tatsachlichen Sprachenbildes in Unterkarnten durch die Volkszahlung 1961 geschaffen.
Die Tatsache, daB lim Gcgensatz zu § 3 der Anleitung zur Volkszahlung (Karntner Gemeindeblatt 195, Nr. 2), die als ubliche Methode die selbstandige Ausfiillung der Volkszahlungsdrucksorten vorsieht, die nur
als Ausnahme gckennzeichnete Methode mittels amtlicher Zahlkommissare im ganzen Karntner Unterland fast ausnahmslos ange-wendet wurde, ist an und fiir sich diskrimi-nierend, da damit die ganze Bewolkerung als unverliiBlich oder zumindest als un-fahig, die Ausfullung der Drucksorten vor-zunehmen, angesehen wird.«
In der Denkschrift der Karntner Slotvenen wird dann ersvahnt, daB die beiden unterzeichneten Organisationen aus zahl-reichen Gemeinden, die auch von Slotvenen besiedelt sind, Mitteilungen iiber ge-setztvidrige und unkorrekte Vorfalle anlaBlich der Durchfiihumg der Volkszahlung 1961 erhaltcn haben, die in der Denkschrift einzeln angefiihrt tverden.
AbschlieBend stellen der Rat der Karntner Slotvenen und der Zentralverband slo-tvenischer Organisationen in Karnten fest, daB die Volkszahlung auf Grund soleher gesetztvidriger und unkorrekter Vor-kommnisse die Sprachenverhaltnisse im Lande unrichtig und verzerrt tviedergibt. Diese Zahlen Hconnen daher nicht zur Grundlage fiir tvie immer geartete Minder-heitenschutzregelungen dienen. Dies umso tveniger, tveil das Bundesministerium fiir Inneres auf eine Eingabe der beiden slotve-nischen Organisationene vom 16. Februar 1961 mit Schreiben vom 10. 3. 1961, Zl. 183.038-12 A/61 versichert hat, daB die Volkssahlung 1961 nach der Verlautbarung des Bundesministeriums fur Inneres in der »Wiener Zeitung« vom 15. 2. 1961 mit der Fragestellung nach der Umgangssprache mit einer amtlichen Minderheitenfeststel-lung in keinem Zusammenhang steht.
Die Art der Durchfiihrug der Volkszahlung insbesonders hinsichtlich der Spra-chenermittlung hat neuerdings bestatigt, daB unter den gegebenen Umstanden eine tvahrheitsgetreue Minderheitenfeststellung undurchfiihrbar ist. Die geschilderten, von den beiden unterzeichneten Organisationen auf ihre Wahrheit iiberpriiften Vor-kommnisse betveisen obendrein die erdriik-kende engnationale Psychose in Kamten.
Ob rojstvu nove socialne okrožnice
Za obletnico velikih socialnih okrožnic, o 'katerih je bilo poročano že v zadnji Številki našega časopisa, se je za to priliko zbralo v cerkvi sv. Petra in na trgu pred cerkvijo nad 100 tisoč zastopnikov krščanskega delavstva iz 50 dežel. Pred cerkvijo sv. Petra je bil postavljen velik oder s papeževim tronom. Poleg pa so bili prostori za kardinale, katerih se je udeležilo slovesnosti kar 18, za diplomatski zbor in predstavnike civilnih in sindikalnih* udruženj.
Velikanski sprevod, ki se je začel pri mogočnem koloseju, je 'bil sestavljen zelo raznoliko: mladinske skupine, godbe, skupine zastav, folkloristične skupine, skupine z velikimi napisi v raznih jezikih o delavskih pravicah, nato zopet alegorični vozovi in skupine v raznih delavskih in narodnih nošah. Vsa ta velikanska pisana množica se je končno zlila na trg sv. Petra in tam pričakovala med petjem in molitvijo svetega očeta Janeza XXIII.
Okoli šeste ure zvečer je nagovoril sveti oče neizmerno množico z daljšim govorom, katerega so prenašale neštete radijske in televizijske postaje v širni svet. Njegov glas je razločno odmeval po velikem trgu in je naznanjal: »Tukaj vas je zbral spomin velikega papeža in nekega pisma, ki predstavlja novo pomlad svete Cerkve ... « To pismo je socialna okrožnica »Rerum nova-rum« papeža Leona XIII. pred sedemdesetimi leti.
V govoru je papež naznanil, da je tudi on za to priliko pripravil novo pismookrož-nico, ki prav tako govori o vprašanjih živ-
ljenja človeške družbe v današnjih časih in razmerah. Toda 'te enciklike še ne more objaviti v celoti, ker hoče, da bi naj izšla v več jezikih, da bi tako vsi verniki vesoljne Cerkve prejeli ta dar Cerkve istočasno; zato se je priprava okrožnice nekoliko zakasnila.
V	govoru je sv. oče nadalje govoril o vsebini enciklike, ki je razdeljena v štiri poglavja. V prvem spominja pismo na o-snovne nauke krščanske sociologije, o katerih so izčrpno govorile že okrožnice Leona XIII. in Pija XI. oz. Pija XII. Toda v naj novejši dobi se je človeška družba globoko preoblikovala in nastalo je mnogo novih socialnih problemov, ki kličejo po novih in jasnih smernicah cerkvenega učiteljstva.
V	drugem poglavju govori okrožnica o odnosih privatne inciative in javne oblasti na gospodarskem področju. Ponovno je treba v novih razmerah opredeliti vprašanja zaslužka, kapitala im privatne lastnine.
V	tretjem poglavju razpravlja papež o najnujnejših problemih .socialnega življenja v današnjih časih. Med temi je »predvsem vprašanje 'poljedelstva, ki grozi pripeljati velike plasti ljudstva v obupno stanje«, kot se sv. oče sam izraža. Družba mora zato čimprej rešiti težko vprašanje ravnovesja med posameznimi panogami gospodarjenja; k temu daje enciklika tudi dragocena navodila. Istočasno kaže Okrožnica tudi na razmere v svetu kot celoti, kjer prav tako vlada silno nesorazmerje: blaginja v visoko razvitih deželah in lako-
Pogajanja z dr. Kreiskym
Ker smo zaključili naš list kot običajno že v sredo, 'bomo poročali o izidih pogajanj o južnotirolskem vprašanju m predvidenih razgovorih dr. Kreiskega s predstavniki koroških Slovencev v prihodnji številki.
U redništvo
miiiiiiiinmmiiHiiiiiiimuMmiHiimiiimiiiiiiiimiiiiHiiiuiiiuHiiiiiii
Razpis Deželnega šolskega sveta za Koroško
V območju Deželnega šolskega sveta za 'Koroško je razpisano po členu 32, odstavek 1 manjšinskega šolskega zakona BGB1 št. 101/1959, mesto okrajnega šolskega nadzornika za nadzorovanje ljudskih in glavnih šol s slovenskim učnim jezikom, nadzorovanje slovenskega pouka na dvojezičnih šolah (ljudskošolski razredi,' Ijudskošol-ski oddelki) in šolah s slovenskimi glavno-šolskimi razredi ter oddelki kakor tudi za nadzorovanje prostovoljnega pouka slovenščine na osnovnih in glavnih šolah.
Za zasedbo tega mesta pridejo v .poštev samo učitelji, ki imajo usposobljenostmi izpit za 'pouk slovenskega in nemškega učnega jezika na ljudskih in glavnih šolah in so se že udejstvovali na ljudskošolskem .področju.
Prošnje je treba uradnim potom oddati najkasneje do 31. maja pri deželnem šolskem svetu v Celovcu. 'Prošnji je treba dodati lastnoročno napisan življenjepis.
ta v zaostalih predelih zemlje. Tudi to vprašanje mora nujno družba rešiti.
V četrtem poglavju ugotavlja sv. oče razveseljivo dejstvo vedno složnejšega sožitja med narodi. V luči razodetja 'bo študij narave in njenih skrivnosti človeško družbo vedno bolj dvigal do dostojanstva, katerega ji je dal Stvarnik. To bo tvorilo najtrdnejše osnove za življenje po socialni pravičnosti in v ljubezenskem občestvu narodov.
Kot je bilo napovedano, so se teh slovesnosti udeležili tudi avstrijski delavci. Prav talko so imeli zlasti nemški in švicarski delavci močna zastopstva. Ti so pripravili za to priliko tudi razne 'bogate darove za sv. očeta, a zaradi previsoke carine jih mi bilo mogoče prenesti čez mejo; zato so poslali bi delavci sv. očetu Okrog 12 milijonov lir v dobre namene.
To edinstveno delavsko manifestacijo, kakršne do sedaj Rim še ni doživel, je pripravilo in vodilo mednarodno združenje krščanskega delavskega gibanja (Fimoc) ter italijansko delavsko zdrbženje (ACLI).
Minister Segni v Celovcu
V torek popoldne je prispel v Celovec Italijanski zunanji minister Segni s svojim spremstvom. Na letališču ga je sprejel deželni glavar Wedenig v imenu avstrijskega zunanjega ministra dr. Kreiskega. Pri sprejemu so bili tudi navzoči podglavar KraBnig, italijanski konzul iz Celovca in predstavniki varnostnih organov.
'V pozdravu je glavar Wedenig izrekel italijanskim gostom dobrodošlico v imenu zunanjega ministrstva in v svojem imenu ter izrazil upanje, da bodo na koroških tleh ta 'pogajanja rodila obilo uspehov. Italijanski zunanji minister se je zahvalil za prisrčno dobrodošlico in prav tako izrazil upanje, da bodo pogajanja, ki se bodo vršila na osnovi priporočil ZN, čim bolj napredovala. Italijanska delegacija stanuje v Moser-hOtelu.
Avstrijsko delegacijo vodi avstrijski zunanji minister dr. Kreisky. Pogajanja se vršijo v deželnem dvorcu v Celovcu.
Politični teden
v krvi zatrt s pomočjo kitajskih ali sovjetskih tankov, pa v južnem delu dežele, kjer je demokratična (vladavina, še vedno podtalno vre. V malo več kot enem letu je tu prišlo že drugič do notranjih nemirov. Prav zadnji teden je radijska postaja v glavnem mestu Seoulu javila v svet, da je bil v Južni Koreji izvršen državni udar. Vojaški revolucionarni odbor pod poveljstvom generala čang 'Do Jounga je prevzel oblast in napovedal, da bo poostril proti-komuniistično borbo v deželi in da se bo še 'bolj naslonil na Združene narode. Mi nistrskega predsednika Čang Miona so prvotno zaprli, a pozneje je sam napovedal odstop svoje vlade, šele po nekaj dneh so Zapadne države z ZDA vred priznale novo vlado, ki je sicer kmalu normalizirala življenje v deželi, toda število aretiranih
in pri nas v Avstriji
Dunaj druga Ženeva
Avstrija postaja vedno bolj druga Švica; vsaj v zunanje-političnem oziru. Njena nevtralnost dobiva v današnji blokovski mednarodni politiki še poseben pomen. Čeprav ona po svoji družabni ureditvi spada Ik Ziapadu, ima kljub temu zelo dobre odnose s Sovjetsko zvezo, kar se je že mnogokrat pokazalo. Včasi skoro ni mogoče razumeti, s kakšno iprizanesljiivostjo spregledujejo Sovjeti Avstriji njeno protikomunistično zadržanje. Očividno jiim avstrijska nevtralnost mnogo pomeni.
Veliki politiki radi izbirajo nevtralne države za svoje medsebojne sestanke. Tako je avstrijski Dunaj postal že nekaka druga Ženeva in ima že več mednarodnih ustanov na Dunaju svoj sedež. Zato je ob napovedi ameriške vlade, da se misli predsednik Kennedy sestati nekje v Evropi s predsednikom Hruščevom, bil na prvem mestu Dunaj imenovan za primeren kraj tega vrhunskega sestanka. Na ta predlog sta pristala oba predsednika.
, Na Dunaju se pripravljajo na obisk
Tako se Dunaj skrbno pripravlja na veliko čast, ko bo mogel nuditi gostoljub-Ije dvema najmogočnejšima gospodarjema sveta v današnjem času. Nekdanje cesarske palače so prav primerne za take sestanke, vendar pa nastaja vprašanje, kam bodo spravili neštete časnikarje, ki bodo iz vseh dolov sveta prihiteli za ito priliko na Dunaj. Tudi za varnost mogočnih gostov bo treba .poskrbeti, kar dela precejšnje skrbi in preglavice varnostnim organom. V ta namen so že prišli na Dunaj šefi policij obeh predstavnikov, da vse potrebno pravočasno ukrenejo.
SeStanek Kennedy-Hruš'čev se bo vršil 3. in 4. jun. Še prej pa bo predsednik Kenne-dy obiskal Pariz in morda ise bo tudi sestal z angleškim predsednikom Macmillanom. S seboj ne bo imel velikega spremstva in prav taiko tudi Hruščev ne. Sestanek bi naj veljal predvsem zato, da se osebno med seboj spoznata. Ameriški krogi sodijo, da se bo predsednik Kennedy pogovarjal s predsednikom Hruščevom neuradno o vrsti problemov hladne vojne in o prepovedi poskusov z atomskimi o nižji. Zato ne bo nobenih formalnih pogajanj in ne bodo sklepali kakšnih posebnih sporazumov. Ta sestanek bi naj le pripomogel do osebnega medsebojnega spoznanja, ki bi v bodoče moglo kaj doprinesti k lažjemu medsebojnemu razumevanju pri reševanju medna-rodnih problemov. Tokratni Kennodvjcv
Marksovo mnenje o Slovencih
gre že v tisoče. Nova vlada je izdala ukrep, s katerim prepoveduje vsa 'politična društva.
Tretji blok se povezuje
V svetovnem merjenju političnih sil dobivata dva dosedanja rivala: Amerika in Sovjetska zveza še tretjega, ki se imenuje biol k nevtralnih držav. Da se ta blok vedno bolj jača predvsem z osamosvojitvijo afriških držav, se najlepše vidi pri zasedanjih Združenih narodov. Vodilna mesta tega tretjega bloka imajo Združene arabske države, Indija in Jugoslavija. Da bi se vse nevtralne države tesneje med seboj povezale in zasledovale enotne politične cilje, je predsednik ZAR Abdel Nasser predlagal svojim .prijateljem posebno »konferenco iz-venblokovskih držav«. Ta predlog je naletel na ugodna tolmačenja zlasti pri afriških državah in so isvojo udeležbo na konferenci že prijavile. Računajo, da se bo teh razgovorov udeležilo nad trideset držav.
sestanek spada v vrsto sestankov z raznimi državnimi in političnimi voditelji. Ameriški predsednik se hoče tako ob začetku svojega vladanja osebno (spoznati z ljudmi, s kateremii bo imeli posla. Napovedano je zato, da se bo Kennedy v 'bližnji bodočnosti sestal 'tudi z Nasserjem in z Nehrujem.
Skrbi finančnega ministra
Zdi se, da je avstrijsko državno gospodarjenje vedno bolj v škripcih, 'saj1 so morali najeti posojilo, da so mogli uradnike izplačati. Na Dunaj kar romajo zahteve po (povišanju plač od uradnikov, nato od delavstva in zopet od upokojencev; pa tudi (kmetje se vedno glasneje oglašajo, da morajo prav oni nositi najtežje breme in .posledice porasta cen in plač. Zaenkrat je obljubljeno uradnikom, da jim bodo is 1. julijem povišali plače za 4 odst., ostalih 5 od-stot. ipoviška pa bodo začeli izplačevati z novim letom. S tem so nekoliko potolažili uradništvb, ki že nekaj čaisa grozi s stavko. 'Pa tudi otroške doklade mislijo povišati za celih 20 odst. s 1. julijem. Seveda bo ta izdatek precej izpraznil državne blagajne. Da bi pa dobili kritje za velik državni deficit, napoveduje novi finančni minister dr. Klaus, da bo treba še razpisati prodajo novih akcij in še (bolj štediti. 'Precej vznemirjenja je povzročila tudi njegova zahteva, da bodo v bodoče morala tudi podržavljena podjetja, katera v glavnem upravljajo socialisti, (plačevati državi enake davke kot (privatna podjetja,
Eichmannovi zločini v Jugoslaviji
Na procesu množičnega morilca Eichman-na so med drugimi številnimi dokaz!! strahotnih zločinov tudi grozodejstva proti srbskim in hrvaškim Židom za časa nacistične okupacije. V Sloveniji teh židovskih preganjanj ni bilo, ker tam Židje radi domačega zadružništva niso mogli uspešno razvijati svojega delovanja. Meti Srbi je 'bilo kakih 10 tisoč Židov. Ko so prišli nacisti v Srbijo, so jih polovili. Te je doletela usodna brzojavka iz. Berlina: »Hitra in dra-konična likvidacija srbskih Židov je najnujnejša in najsmotrnejša zapoved časa.« To navodilo je potem Eichmann dal 'izvršiti in tako je bilo pobitih okoli 8 tisoč srbskih Židov.
Neka druga ipriča pa je povedala, da je bilo od hrvatskih Židov, katerih je bilo največ v Zagrepu, pobitih nad petdeset tisoč. Preganjanje Židov v Jugoslaviji se je začelo takoj leta 1941. Nositi so morali rumene zvezde kot vidno znamenje žklavstva.
Po svetu...
Politično življenje v letošnji pomladi je precej podobno nestanovitnemu vremenu pomladanskih mesecev. Lepše, slabše, spremenljivo se stalno menjuje. Tudi težki oblaki se od časa do časa zberejo na obzorju in grozi že kar huda nevihta; pa potegne ugodnejši veter in neurje je mimo ...
'Prav tako je na politični svetovni pozor-nici. V letošnji .pomladi zaznamuje 'politika meštevilne izzbruhe uporov, revolucij, državnih udarov in državljanskih vojn. Kar vrstijo se: Kongo, Kuba, Laos, Algerija, Koreja. Komaj na enem nevarnem žarišču nekoliko pogasijo grozečo iskro, ki bi mogla zanetiti svetovni požar, že se nenadoma vžge drugje in .politični ognjegasci imajo zares težko in za živce silno utrudljivo delo.
V Laosu kažejo dobro voljo
Minuli teden je prešel predvsem v znamenju političnega zatišja in 'prizadevanja za zeleno mizo. Konferenca v Ženevi je še kar ugodno začela .po začetnih težavah svoje delo; kakih posebnih uspehov še sicer ne morejo zaznamovati, vendar je že to veliko, da se niso ob začetku brez uspeha razšli. Menda imajo 'trenutno tudi komunisti interes, da iz Laosa narede Avstriji podobno nevtralno državo, ki naj tvori blazino med dvema silnima blokoma. Pri teh pogajanjih je prevladovalo prepričanje, da ne sme priti do rešitve po vzoru Koreje ali Vietnama, kjer so deželo krat-kamalo razdelili v dva dela. S tem predlogom so predvsem Angleži pridobili mnogo somišljenikov med nevtralci in tudi med vzhodnimi zastopniki., Amerikanci se pa seveda upravičeno boje, da bi taka enotna koalicijska vlada bila le prehodna, nakar bi se nekega dne zgodilo, kar se je zgodilo po letu 1945. v mnogih državah, kjer so demokrati sedeli v vladi skupno s komunisti, Tako je upanje, da bo z ženevsko konferenco državljanska vojna v 'tem delu Azije končana ali vsaj za nekaj časa odgo-jena.
Tudi za Alžirce je upanje veliko
V teh dneh je še ena važna konferenca in sicer prav tako v Švici ob ženevskem jezeru. To so francosko-alžirska pogajanja, v mestecu Evianu, katera so že bila večkrat odložena, kar že samo kaže, da bo treba -tamkaj treti zelo trde orehe. Vest o začetku teh pogajanj so sprejeli z velikim zadovoljstvom ne le francoski krogi, ki se radi alžirske tragedije kar nič ne čutijo trdno na svojih stolčkih, kot je pokazal zadnji vojaški upor; pa tudi alžirska začasna vlada, kateri je grozilo, da ji uporniški francoski generali uničijo vse sadove dolgoletne vojne, če bi se jim bil upor posrečil. Tako je zadnji upor bila koristna šola za vse, da ni več odlašati s pogajanji. General De Ganile in zmerni francoski krogi so se že vdali v dejstvo neodvisne Algeri-je. To je De Gauile jasno povedal v svojem zadnjem govoru, v katerem'pa je tudi naznanil, da se bo Francija pogajaia z vsemi aližrskimi strujami.
Alžirska delegacija je ob odhodu iz Tunisa izjavila, da »hočemo izpričati konstruktivnega duha, ne da bi žrtvovali' kake koristi lastnega ljudstva. V Evianu bomo stopili v prelomno fazo našega boja in naše zgodovine.« To se torej pravi, da so tudi Alžirci resno pripravljeni storiti vse, da bodo pogajanja uispela. Prepričali so se ob energičnem nastopu De Ganila proti skrajnežem v Algeriji, da Francija tudi resno misli to težko vprašanje rešiti. Uvideli iso tudi, da ne kaže ta pogajanja zavlačevati, kajti ob morebitnem odhodu De Ganila iz politične ipozornice v Franciji ni moža, ki bi kot De Ganile mogel Alžircem dati samostojnost; le on ima za to potrebno moč, vpliv in pogum.
Kot vsaka taka konferenca, ima tudi sestanek v Evianu svoje začetne težave. Francoska vlada je proglasila enostransko vojaško premirje, kar pa so Alžirci zavrnili in označili kot zgolj propagandno potezo Francije.
Generali se upirajo pa Koreji
Tudi na Daljnem vzhodu — na Koreji še ni .pravega miru. Dočim iz severnega dela dežele, ki je pod (komunistično oblastjo, ne prihajajo nikaka poročila, ker tam je oblast v trdnih rokah in bi bil vsak upor
Karl Maks in Friedrich Engels sta očeta
marksizma, to je socialističnega in komuni-
stičnega nauka o človeški družbi in njenem
razvoju. Živela sta v prejšnjem stoletju, baš
v začetku narodnega preporoda Slovencev in drugih slovanskih narodov. Oba sta zrastla v nemškem jezikovnem in kulturnem območju. Ustrezni so zato bili tudi njuni nazori:
» ... te umirajoče narodnosti', kakor Čehi, Korošci (mišljeni so Slovenci, op. ur.), Dalmatinci in drugi, -so skušale splošno zmedo leta 1848 izkoristiti za to, da bi svoj politični »status cjuo« iz leta Gospodovega 800 zopet obnovile... (To so) nacionalne ambicije panslovanskih sanjačev, ki se jim je posrečilo razgibati del češkega naroda in tlel Južnih Slovanov. Ali pa lahko pričakujemo, da bo šla zgodovina tisoč let nazaj na
ljubo nekaterim sušičnim narodnim telesom, ki so povsod ma ozemlju, kjer prebivajo, izpremešana in obdana od Nemcev in od pradavnih časov za civilizacijske smo tre niso imela drugega jezika kot nemškega ter so brez majelementarnejših pogojev za nacionalno življenje: večje številnosti lin strnjenega ozemlja? (Marks-Engels, Revolucija in kontrarevolucija v Nemčiji, Ljubljana 1955, str. 101.)
Sto let je minilo in Marksa in Engelsa, ustanoviteljev »mednarodnega socializma«, ki sta sanjarila v pangermanskem duhu, govorila pa v vel en eniškem jeziku, že davno ui več; prav tako ne nacionalno-socialistič-nega pangermanskega rajha. Vse so pa preživeli — »sušični« narodi, ker se je izkazalo, da so bolj zdravi kot bolestni revolucionarji ...
SLOVENCI
djo-ma ut ftfr metu
Slovenska književnost v italijanskem leksikonu
Pri založbi Mondadori v Milanu, eni največjih italijanskih založniških podjetij, je pred kratkim začel izhajati leksikon svetovne književnosti z naslovom „Uizionario Universale deila Letteratura Contemporanea”, ki bo v celoti obsegal štiri zvezke s skupno 4500 stranmi in 2000 slikami. Doslej sta izšla dva zvezka (A—K). V njih je zastopana tudi slovenska književnost. Obdelani so naslednji naši besedni soustvarjalci: Anton Aškerc, Milan Bekar, Božidar Borko, Andrej Budal, France Bevk, Ivan Cankar, Izidor Cankar, Tine Debeljak, Karel Destovnik - Kajuh, Franc Detela, Fran Erjavec, Damir Feigel, Franc S. Finžgar, Fran Govekar, Alojzij Gradnik, Simon Gregorčič, Igo Gruden, Fran Ilešič, Josip Jurčič, Dragotin Kette, Mile Klopčič, France Koblar, Milko Kos, Srečko Kosovel, Juš Kozak, Lojz Kraigher, Miško Kranjec, Bratko Kreft in Etbin Kristan. Omenjen je tudi koroški pisatelj Lovro Kuhar, s pripombo, da bo moč kaj več zvedeti o njem pod geslom Prežihov Voranc, pod tem imenom je namreč objavljal svoja dela. V posebnih sestavkih so obdelane tudi slovenske literarne revije in knjižne založbe; med njimi j« omenjena tudi Mohorjeva družba.
Se razume, da nobeno tako delo ni popolno. Tako manjkajo n. pr. pesnik France Balantič in pisatelj Mirko Javornik ter Ciril Kosmač, vendar je to prvi italijanski leksikon z res objektivnim temeljnim prikazom slovenske literature. Krivda za pomanjkljivosti pa ne zadene le sestavljalcev leksikona, temveč pomanjkanje ustreznih virov, kajti Slovenski biografski leksikon tako počasi izhaja v Ljubljani, da sproti zastareva, kot pravilno ugotavlja Niko Košir v ljubljanski reviji „Naša s°' dobnost”. Spričo vsega moramo toliko bolj ceniti delo italijanskih urednikov slavističnega dela Mon-dadorijevega besednjaka, slavistoma Enricu Damia-niju, Riccardu Picchiu. Levji delež pri sestavi slovenskega dela slovarja pa je imel, kot nam je znano, v Rimu živeči slovenski časnikar dr. Vekoslav Bučar, ki je s tem opravil pomembno kulturno delo.
Slovenska kultura v nemškem leksikonu
Katoliška založba Herder v Frieburg i. Breisgau je začela izdajati obsežen leksikon sodobne svetovne literature (Lexikon der VVcltliteratur der Gc-gemvart”). Pod zaglavjem .Jugoslovanska književnost” je monakovski univerzitetni profesor Schmaus obdelal tudi slovensko literaturo, ki ji kljub uvrstitvi pod skupnim naslovom — jugoslovanski naslov priznava „(>oseben narodni značaj > potem ko je ugotovil, da imajo Slovenci že .r*6’1 langem” tudi lasten književni jezik, v razliko »4 Srbov in Hrvatov, ki uporabljajo od leta 1836 skupni književni jezik. Schmaus je obdelal v občem informativnem članku slovensko književnost v celoti te ugotavlja, da je bil pri Slovencih razvoj * * * * v moderno evropsko smer „najbolj enoumen in i/nl' zit,” pa tudi hitrejši, kot pri drugih južnoslovanskih narodih.
V posebnih razpravah pa so obdelani pisatelj* oz. pesniki Bevk, Bor, Ivan Cankar, Gradnik in Župančič. Izbor posameznih pisateljev je brez dvoma prepičel, posebno ker manjkajo ponajveč ka toliški sodobni pisatelji kot Pregelj, Joža Lovren čič, Stanko Majcen in drugi, o katerih sedaj ura dna domovina molči. Prav zato monakovskemu p10" fesorju, ki je pač bil navezan na dosegljive vire, ni moč podtikati slabega namena ali namerne pr* stranosti. Tembolj bi pa bila naloga slovenskih izobražencev in kulturnih delavcev v sodobnem svetu, da ,,skrbe za objektivno podobo slovenskega duha v velikem svetu”, ugotavlja v nedavno iz^*‘ številki „Meddobij” France Dolinar.
z dela Slovenskega kulturnega kluba v Trstu
Slovenski kulturni klub v Trstu, ki združuje ka toliško usmerjene mlade slovenske razumnike v Tr stu (višješolce in akademike) nadaljuje s svojim* ustaljenimi mesečnimi sestanki.
V okviru programa „Naši gostje” je predaval 6r-Gnido Bottcri, urednik ugledne italijanske tevij« „Trieste”, ki posveča pozorno pažnjo tu*U slove'* skim kulturnim in manjšinskim vprašanjem. I *^ časom je — kot smo že omenili v našem listu — Bottcri obiskal tudi Koroško in napisal izčrpen sc’ stavek o koroški slovenski manjšini. Na sestanku
.-»icuviv	imivi. »us v 1.11 (Vi iii«u • j.v* »• ••	—
Trstu je predaval o sožitju ined Slovenci in jani. Po predavanju se je razvil razgovor, ki jc ^ vsestransko pozitiven. Kot poroča ..Mladika’, je
Bottcri pokazal „mnogo zanunanja in tudi gledanja na ta problem, kot ga drugod v italija*'*^ javnosti ni moč najti.” Domenili so se, da 'm prišel v klub.	3
Prof. dr. Jože Velikonja, nekdanji profesor ^
slovenskih srednjih šolali v Trstu, ki sedaj ]><>'** J J	.	. vtisC o
na neki ameriški univerzi, je nanizal svoje
življenju v Združenih državah.	.
Dr. Matej Poštovan pa je v zgoščeni razprav* *
členil razmerje med Cerkvijo in državo.
s stvarnimi argumenti jasne mejnike, ki jd* 4
tako pogosto ponekod podirajo.
Šport in kmečka mladina
Ko so ipred 55 leti začeli ustanavljati orlovska telovadna društva ipo slovenskih farah, smo 'pogostokrat slišali godrnjanje tedanjih starih očancev radi ite »novotarije« in marsikatera podeželska mamica je tarnala rekoč: »Kaj more le to dobrega prinesti?« Niso se mogli sprijazniti z dejstvom, da so tudi kmečkemu fantu in dekletom ipotrebne telesne vaje, kajti po njihovem mnenju se podeželska mladina že dovolj razgiblje pri svojem kmečkem delu. Deloma je to res in če pomislimo, da se ravno podeželsko ljudstvo toliko giblje na soncu in svežem zraku kakor nihče drugi, potem se ne smemo čuditi, da še dandanes naletimo na ljudi, ki zatrjujejo da so kmečki mladini 'telesne vaje (tudi izbrana in pravilno gojena telovadba in šport), nepotrebne. Pri tem se običajno Sklicujejo na to, da tudi tedaj, ko so bili °ni mladi, ni bilo športa in so bili kljub temu zdravi in močni ter so tuldi brez telovadbe živeli itd., itd. Polno je bilo in je še izgovorov in marsikomu še to ni všeč, da se kmečka mladina vadi v petju in se udejstvuje pri igrah na odru.
Današnja doba namreč zahteva celega človeka, torej fanta in dekle, ki bosta duševno in telesno vzgojena. Za to so nam najboljši dokaz stari Grki, ki so že pred ^500 leti dali svoji mladini resnično in življenjsko kulturno podlago: zdravje duha in zdravje telesa. Dokler so bile pri njih olimpijske igre praznik grške kultu-re’ je grški narod šel proti višku svoje slave. Ko so ise pa olimpijske igre spremenile v cirkuške predstave, je sledil propad.
Neverjetno velik napredek na vseh področjih človeššega udejstvovanja zaznamuje-nio v zadnjih petdesetih letih. Sporedno s toni napredkom je šel tudi šport, telovadba, telesna kultura vobče. Se pravi z dru-gnni besedami: telesne vaje so se v zadnjih desetletjih tako spopolnile, toliko prilagodile današnjemu človeku, da smelo re; čenio, da ga ni poklica o katerem bi lahko trdili, da zanj te vrste udejstvovanje ne bi bilo potrebno. Delavec v tovarni potrebuje dosti svežega zraka in sonca. On 'bo torej izbral tak šport, ki se izvaja pod milim nebom, v prosti naravi. Kmečki fant se bo posvetil predvsem oni panogi telesnih vaj, ki so potrebne za prožnost, svežost in hitrost. Na pravilno dihanje mora vsak športnik polagati posebno pozornost. Ker izvajamo telesne vaje tudi radi razvedrila, zato imamo v svojem programu raz-tje igre (v glavnem z žogo), pri katerih je dovolj veselja in zabave.
Spričo velikega napredka v vseh pano-gnh, ne smemo prezreti kmečkega stanu, m je bil morda največ deležen blagodej-jt°sti, ki mu jo je prinesla današnja tehni-tn- Delo, ki sta ga morala prej z velikim trudom opravljati žival in človek, ga sedaj bpravi traktor in to igraje. Razni pridelki ln drug material prevažajo z motornimi vozili, ljudje, ki so prej pešačili, se vozijo ' busi; izredno veliko jih je (tudi kmeč-
kih), ki imajo svoje avtomobile, mopede ali pa vsaj biciklje, da je pešec že prava redkost na cesti. To smo imeli priliko opažati' svoječasno samo v Ameriki, sedaij po drugi svetovni vojni in zlasti v zadnjih letih se pa pojavlja ista slika tudi tu v Evropi. Tak način življenja pripelje mladino v komodnost, če ne skrbi dovolj za svoje telesno gibanje.
Mehkužnost je prva .posledica take ko-moditete, kateri sledijo še drugi, za mladino skrajno nevarni pojavi. Kam pripelje talka brezbrižnost mladino, imamo priliko doživljati ravno v zadnjih letih. Amerika je menda prva dežela, kjer so na naj-merodajnejših mesitih ugotovili to neugodno stanje današnje mladine. Toda sedanji predsednik USA Kenmedy je posegel energično vmes in izdal potrebne u'krepe, da se napravi takemu stanju konec in to potom športa in telovadbe, ki naj zboljšata telesno zmogljivost ameriške mladine.
Ker je v kmetijstvu tako rekoč vse motorizirano, je delo današnjih kmečkih fantov in deklet veliko lažje kakor nekdaj kr imajo zato tudi več mož n osi tl posvetiti se svojemu zdravju. Je pa to danes tudi bolj potrebno. Zavedati se namreč moramo, da imam osamo eno življenje na tem svetu in, če izgubimo zdravje, nam vse imetje in vse bogastvo nič ne pomaga. Talko kakor se sedaj fantje in dekleta udejstvujejo pri farnih društvih, pevskih zborih in dramat-
sikih skupinah, prav tako bi bilo potrebno, da nekaj ur na teden posvetijo svojemu zdravju ob športu in telovadbi.
Za to ne potrebujejo nobenih stadionov ali dragih telovadnic. Za izvajanje gimnastike in talne telovadbe je dobra vsaka čista soba (kjer imajo sedaj igre) ali majhen kos zemljišča, kjer lahko izvajajo 'tudi lepo in koristno igro (za oba spola) z žogo: odbojko (»volleybak). iNa takem prostoru tudi lahko skačejo v višino in daljavo, na poljskih poteh pa morejo tekati v .poletnem času. 'Naj bi se po možnosti vsi kopali in plavali, pozimi naj bi se jih čim več smučalo in drsalo. Kjer bi se pojavilo nekaj fantov, ki bi imeli veselje do modeme orodne telovadbe, bi vpeljali še to, saj je znano, da je po svetu največ kmečke in delavske mladine, ki se bavi s to panogo telesnih vaj.
Proč torej z zastarelim mnenjem, da za kmečko mladino ni šport in telovadba! Ven 'iz gostiln na zelene trate, v prijetno hladne vode poleti in bde .poljane pozimi in zadovoljni, pa tudi zdravi boste. Tudi kmečka dekleta naj gojijo primerne telesne vaje, zlasti dekliško gimnastiko in igre z žogo (odbojka, namizni tenis) ter plavanje. Na ta način se bomo z uspehom branili bolnic in tudi mehkužnost se ne bo mogla vtihotapiti v naše vrste.
Ivo Kermavner
Kravji problemi v Indiji
Pred nekaj tedni je v neki hiralnici za krave v indijskem Pundjabu zaradi lakote •poginifo 200 starih krav.
V Indiji je namreč krava »sveta žival« in zato je njeno življenje nedotakljivo ter so za stare krave urejene posebne »hiralnice«.
Vso Indijo je spreletela groza. Indijsko časopisje je dogodek označilo za »narodno nesrečo«. Dva indijska desničarska poslanca sta v parlamentu poročala o »strahotnih« podrobnostih dogodka: okoli tisoč starih krav so nagrmadili pri vasi Mattewara na področje, polno močvirij in blata, v katero so se krave polagoma pogrezale in postajale ena za drugo lahek plen ptic roparic in šakalov. Vlada je zato takoj poslala svojega zastopnika na kraj dogodka, da je še rešil 100 krav in jih dal prepeljati v drugo hiralnico.
Čeprav indijsko poljedelsko ministrstvo privatno izjavlja, da je božansko češčenje krav resna ovira za indijsko gospodarstvo, pa stotine mili jonov Indijcev trdil še vedno, kakor so trdili že stoletja: »Krava je naša mati.« Indija je danes dežela, ki ima največ glav živine na sivetu: njenih 202 milijona krav (skoro ena četrtina svetovnega kravjega prebivalstva in dvakrat več, kakor jih je v ZDA) odjeda hrano 400 milijonom Indijcem.
Toda pobožni Indijci nočejo pobijati
krav, pač pa jim dovoljujejo, da se 'v tisočih svobodno sprehajajo po vaseh ih mestih in se poslužujejo svoje »svete pravice« pasti se po najbolj negovanih vrtovih. V Kailkuti veliki biki mogočno bingljajo z repi čez ulice in ovirajo promet, ko se ustavljajo ob košarah zelcnjadnih prodajalcev, iz 'katerih se sladkajo s 'težko pridelano zelenjavo razcapanih in lačnih branjevcev. V manjših mestih je tudi mogoče videti najbolj pobožne Indijce, kakoi tekajo za ikrava-mi in lovijo njihov urin, ki je »eno izmed najsvetejših sredstev za očiščevanje telesa in duše«. Indijski trgovci vzdržujejo hiralnice za stare krave z večjo pripravljenostjo kakor hiralnice za onemogle sonarodnjake.
Pobijanje krav je najstrožje po zakonu prepovedano Skoro po vsej Indiji. Kjer je dovoljeno, pa dovoljenje velja samo za najmanj 25 let stare krave. Po statistikah indijskega poljedeljskega ministrstva je takih krav samo 10 odstotkov od celotnega števila krav v Indiji, so pa zaradi starosti gospodarsko neuporabne. Samo teh 10 dostot-kov krav porabi za hrano po hiralnicah pridelek 40 milijonov hektarjev od 300 milijonov hektarjev indijske obdelane zemlje. »V drugih deželah ljudje jedo krave, toda tu krave jedo ljudi,« je nedavno izjavil neki indijski poslanec. Toda to izjavo je dal v strogo zaključenem krogu znancev. Indijski predsednik Nehru pa je, medtem
ko prosi po svetu za pomoč, da bi prehranil 400 milijOnOv lačnih Indijcev, zahteval v parlamentu zvišanje proračuna za vzdrževanje starih ih graditev novih hiralnic za stare krave, očitajoč lačnemu narodu: »Zahod krav ne časti, pa zanje skrbi. Mi jih častimo, pa ne Skrbimo zanje.«
Ta kralvji problem, ki ga niti indijsko iz-dbraženstvo noče ali ne more rešiti, se vleče iz davnine, ko je neki indijski »prerok« zapisal: »Vsakko, ki ubije kravo, se bo pekel v peklu toliko let, kolikor je dlak na koži ubite krave.«
Boj profi gobavosti
Boj za izkoreninjenje gobavosti, bolezni, ki je najbolj; znana iz 'Sv. pisma in je še danes razširjena v tropskih krajih, danes vodi oddelek za Afriko pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Najpomembnejše dognanje, do katerega so prišli po dosedanjih raziskavah je, da gobavost napada samo ljudi, ki so ji podvrženi. Izkazalo se je namreč, da zakonec na primer le redko okuži drugega zakonca, pa tudi otroci gobavih so' lahko zdravi.
Nekdaj so menili, da je gobavost zelo nalezljiva. Zdaj pa so spoznali, da je celo manj kot jetika. Nekateri ljudje so zelo odporni proti tej bolezni; druge napade v zelo blagi obliki.
Zastopnik svetovne zdravstvene organizacije je napovedal, da je sedanji rod v Afriki najbrž zadnji, ki še trpi za gobavostjo. Menijo, da je 'južno od Sahare dva milijona gobavih. Več ko milijon jih zdravijo, da bi čim prej ozdravili vse.
Če začnejo gobavost zdraviti že v začetku, dosežejo, da se bolezen ne razširi, da ne razje tkiva in ne spači človeka. Prav zaradi spačenosti so vzbujali gobavci Včasih silno grozo in so jih imeli za zaznamovane od Boga. Danes pa je mogoče celo pri zelo razviti bolezni pomagati s plastično kirurgijo in fizikalno terapijo.
V nekaterih državah, kjer še razsaja gobavost, imajo še zdaj v veljavi zdravstveno ločevanje, ki izobčuje bolnika iz življenja. Svetovna zdravstvena organizacija si prizadeva, da Ibi te države spremenile zakonodajo. Gobavci danes niso več na smrt obsojeni, ker je bolezen mogoče uspešno zdraviti.	A. Javornik
ŽŽ6 dobet uolfo
Žena brez napake
»Torej, Cene, ali si videl nevesto, ki sem ti jo izbral? Ti ugaja?«
»Oče, ali nisi opazil, da šepa?«
»To nič ne de, saj se ne bo udeležila dirk. iLej ga no!«
»iPa križem gleda!«
»Toliko 'bolje! Ne bo videla talko natanko tvojih napak.«
»Ali si jo slišal govoriti?«
»Seveda!«
»Jeclja!«
»Toda za božjo voljo, mar hočeš dobiti ženo brez napak?!«
FRAN ERJAVEC:	312
koroški Slovenci
(III. del)
Svetovnozgodovinske odločitve so torej padale v Sred-Nemčiji, spremljali pa so jih seveda tudi podobni 'l°godki na drugih, stranskih bojiščih. Ker je moral Na-poleon že po porazu v Rusiji poklicati iz Španije veliko v"tci|no svoje tamošnje armade, so prišli španski vstajniki 1,1 ‘Pa na Pirenejskem polotoku delujoča Wellingtonova ;*ngleška armada, krepko podprta 'še od mornarice, prav i ° v silno premoč in so brez večjih težav v teku spo-ndudi in poletja 1. 1813 porivali šibke in še po vsem PnlOtOku raztresene francoske oddelke iz dežele in jih s odnjič t^idi, porinili prav do meje.
ča celotnii razvoj podrejenega 'pomena, a za nas Slo-'tiice seveda predvsem zanimivi so bili pa dogodki, ki 1 .se v istih mesecih in vzporedno razrvijali v naših deže-a '■ Ko je Napoleon že v zgodnjem poletju uvidel, da 11 Stožita tudi odpad in napad Avstrije, je svojega pa-. 0|1ka, italijanskega podkralja Evgena Beauharnais-ja [•••potil iz Nemčije v Italijo in mu poveril Obrambo r'''i0- I a je zbrali do avstrijske vojne napovedi (12. Vlil.) '' ' M mož pehote, 12 eskadronov konjenice in 130 to-;)<U' Njegova glavnina je bila razporejena po Kranjskem, ‘. ‘na levem krilu, ijwi Trbižu, je stala ena divizija (Gra-•cnova), od katere sta držala dva bataljona kot nekaki Ptedstraži Beljak. Ta jndožaj bi mogel postati po odpadu avarske jako nevaren, ker je ostala vsa divizija proti jttdsfci strani čisto nezavarovana, toda !k sreči tudi Av-1}1Jcj niso imoli toliko razpoložiljilvih čet, da bi mogli 11 Francozom še iz Tirolske v bok.
Podlkralj Evgen je pričakoval glavni avstrijski udarec s koroške strani, zato ‘se je tu zavaroval s celo divizijo. Proti tem francoskim silam so postavili Avstrijci 32 bataljonov pehote, 40 eskadronov konjenice in 120 topov (skupno 32.000 mož) pod 'poveljstvom generala HiMertja. Te čete so se začele zbirati najprej v dolini Mure, a v teku pomladi 1. 1813 so jih razvrstili ob ilirski meji tako, da je stala njih glavnina dne 16. VIII. Okoli Celovca, imele so pa nalogo prodirati ob vsej raz-sežni mejni črti od Brunedka na TirolSkom do Reke ob Jadranu. Do prvih bojev je priišlo že dne 19. im 20. VIII. pri Rožeku, ki so ga Avstrijci tudi zasedli in tri dni zatem še 'Beljak. Pri Avstrijcih je že tedaj nekako prišlo v navado, da so se v dnevih največjih stisk obračali neposredno na svoje narode, ki jih sicer drugače niso hoteli poznati; in tako je izdal tudi Miller dne 26. VIII. iz svojega celovškega glavnega stana vojni proglas tudi v slovenščini ter skušal z njim navduševati vojake in prebivalstvo za boj proti okupatorjem. Zavzeti Beljak so pa mogli držati Avstrijdi komaj par dni (do 28. VIII.) proti napadajoči francoski diviziji, prišedši iz Trbiža; a ko je poslal podkralj Evgen še nekaj okrepitev, so ga morali zopet izprazniti in se umakniti na severni breg Drave. Na teh položajih sta ostali potem na tem odseku obe vojski do 20. IX.
Da bi Miller zavaroval svojo armado, je ukazal dobro utrditi Ljubeljski prelaz med št. Lenartom in Sv. Ano, zapadno od tu pa črto med Bistrico v Rožu in Dravo. Dne 27. VIII. so Francozi poskusili s kranjske strani napasti Ljubelj, a so bili odbiti, štiri dni so pa potem z enakim neuspehom napadali še črto Bistrica-Drava. Toda Avstrijci so medtem na Kranjskem napredovali že do Kranja in potisnili močne sile podkralja Evgena v gornjo Savsko dolino, tako da je postala njegova koro-
ška armada ogrožena s severnega brega Drave dalje od črte Bistrica-Drava, zlasti pa še od gornje Save čez Jesenice na Podkoren in Trbiž, kar bi jo lahko prisililo k umiku prav do Pontebe. Da bi to preprečil, je podkralj sklenil napasti ob Dravi navzdol, zavzeti Ljubelj in se ;potem preko njega povezati s tistimi svojimi četami, ki so ostale še v gornji Savski dolini. Miller je to slutil, zato je dobro zastražil Kokrsko in Ljubeljsko sedlo, svojemu generalu Vecseyu pa ukazal braniti črto Bistrica-Drava.
Ta črta je bila dobro zavarovana z okopi, ki so potekali ob vsem potoku Bistrica, a okoli vasi Bistrica so bile še posebej zgrajene močne utrdbe (njih središče sta tvorila tamošnji grad in pokopališče nad njim) in položaji za topove. Končno so postavili Avstrijki nekaj topov še pri Bilčovsu, da bi lahko obstreljevali prodirajoče Francoze Od strani. Vsa črta, zasedena s 5000 možmi in 8 topovi, je bila torej j alko trdna, imela je pa to slabost, da bi jo na njenem levem krilu ne bilo težko obiti z Jesenic preko Kočne in Zavrha. Obrambo te črte je poveril Miller 4 bataljonom pehote, 2 četama lovcev in 4 eskadronom ulancev; proti tem enotam so napotili Francozi 16 bataljonov.
Prvi močni francoski oddelki so odšli dne 6. IX. zjutraj iz št. Jakoba v Rožu v napad proti skrajnemu avstrijskemu levemu krilu, a v teku dopoldneva so jim sledili potem še drugi vzdolž Drave. Za podporo francoskega levega krila sta odšla še isto dopoldne dva bataljona tudi z Jesenic čez hribe proti Bistrici in to celo pod osebnim vodstvom podkralja Evgena. Ob tej priliki je le velika podkraljeva prisebnost preprečila, da ni bil pri Zavrhu v megli ustreljen od neke avstrijske pred-straže.
,	(Dalje prihodnjič)
SKOČIDOL
(10-letnica »Vaške skupnosti«)
Prvo nedeljo meseca majnika slavila je naša »Dorlgemeinschaft« desetletnico svojega obstoja. Slovesnost je trajala od dveh do petih. Zbralo se je od biku in daleč ob naj lepšem vremenu precej 'ljudi. Vse mike na vrtu gostilne Marinitsch so bile polne gostov. Spored prireditve je bil zelo pester. Po glasbenem uvodu je predsednik skupnosti g. Janko Ulbimg, pd. Črni v Dragničah, pozdravil imenoma nekaj bolj veljavnih gostov. Shod sta z osebno udeležbo in govorom počastila tudi župan občine Vembeng, g. I. Zerovnik, in Okrajni zastopnik KBW-a k Beljaka. Sledilo je več kratkih smešnih iger. Vmes je mešani pevski zbor krajevne skupnosti prepeva! pod vodstvom šolskega ravnatelja g. Fistra, razne koroške pesmi v nemškem dialektu. Nastopili so potem tudi številni moški pevski dbori, med njimi z Drave, Lipe, Magdalena in Gozdanj. Videlo se je, da so bili pevci — skupno jih je bilo najmanj 60 — večinoma slovenskega rodu kakor tudi velik del občinstva. Zato bi gotovo ne bilo napak, če bi se vsaj štirje omenjeni pevski ■zbori (razen magdalenskega) priučili tudi nekaj slovenskih narodnih pesmi in jih potem ob 'talki priliki tudi zapeli. Pa jih niso! Nekaj posebno agilnih članov sko-čidolske skupnosti je pooblaščenec KVW-a odlikoval z srebrnimi iglami oz. bronasto medaljo. Mnogo smeha je vnesel v družbo znani humorist iz Žlebnja.
LIBUCE
{Brezobzirni motociklisti)
V celovški bolnici na kirugičnem oddelku leži Hartmanova gospodinja, vdova, s trikrat zlomljeno nogo. 'Kakor smo slišali, se je vračala s kolesom na križevo od božje službe. V Spodnjih Libučah, pri Primoževem bencinskem tanku je zavila na levo, hoteč plačati dolg na bencinu in obiskati bolno svakinjo. Pred njo je nekdo jemal na svoj motor žensko in odpeljal. Hartmanova gospodinja pravi, da je daleč za seboj, še videla par žen. V mislih, da je pot prosta, ker tudi ni slišala prihajati motorja, je zavila na mostič na levi. Tedaj pa z vso brzino trešči v zadnje kolo motor z mladim vozačem.
Ponesrečena žena se je znašla na mostiču, nakar so jo odnesli v Primožičevo hišo, kjer ji je zdravnik dr. Lassnik nudil prvo pomoč in rešilni voz jo je odpeljal v celovško bolnico.
Huda nesreča je vzbudila mnogo ogorčenja nad brezvestnimi mladimi motoristi. Mladi fantje mislijo, da so vsa pota samo zanje, da je celi svet samo njim na razpolago. Naj se zavedajo, da se na cerkveni pati, ko je cesta obljudena z idočimi od božje službe, ne sme brezvestno divjati. Vsaki dan čujemo v radiu opozorila: Vozite previdno, vozite pametno, da vsak čas, ko nastane na cesti ovira, morete kolo zavreti. Pa ti naši mladci mislijo Je: na to, da z dirjanjem dosežejo svoj cilj, čeprav jih potem zlepa ne premakneš, kamor se jim ne ljubi.
In to naj plača uboga, zgarana žena, polna Skrbi in naporov — naj plača s strašnimi bolečinami in s težko denarno žrtvijo? Fantje, čujite opozorila in svojo vest.
VELINJA VES (f Valentin Radišnik)
Umrl je Valentin Radišnik. Dalje časa je bolehal. Bi! je priden in zvest delavec, a je moral biti radi bolezni predčasno upokojen. V svojem novem domu, katerega je pred leti postavil s svojo ženo, sta zadovoljno uživala večer življenja. Ker ni mogel več delati, je vso skrb posvetil svojim ljubim čebelicam, s katerimi je imel največje veselje. Že v aprilu je pripovedoval, da ima sedem rojev. Bog ga je tako nenadno poklical iz te solzne doline, star je bili komaj 60 let. Naj mu sveti večna luč! Ženi pa izrekamo naše iškreno sožalje!
SV. LUCIJA NA GORI {Poroka)
Na bittikoštni ponedeljek je bilo pri Kožarju veselo ženitovanje. Sin Pavle, ki ima svoj dom za Jerbergom, je peljal svojo izvoljenko pred poročni oltar.
Zbrali so se vsi bližnji sorodniki, strici in tete, da so se z njima veselili tega pomembnega dneva. Rajna Kosarjeva mati je bila doma pri Rupija v Veliniji vesi. Več let že počiva, njeni otroci pa so vsi zvesti materni govorici in svojemu rodu. Pri zelo dobri 'postrežbi nam je noč prehitro minila, tako da zadremati niti utegnili nismo. Moram še pripomniti, da na tej svatbi nih-
'mm m
če ni kradel, vse je bilo tako lepo in mirno; še čisto po starem. Malo zapeli smo pa tudi. Želimo Pavleju in njegovi ženi mnogo lepih in srečnih dni in še na mnoga letal
Piri Kosarju je Stara gostilna. Ljudje radi pridejo tja od vseh strani, 'posebno v poletnem času, kajti od tam je tako lep pogled v čudovito božjo naravo. Pa tudi v 'zimskem času Sv. Lucija privabi romarje od vseh krajev.
Ko smo bili zvečer pri majniški pobožnosti, so se mi zbudili lepi spomini na davno minula leta. Kako lepo je bilo nekoč v majniku. Koliko smo prepevali in zbralo se nas je mnogo. Zato pravim, dokler se bomo zbirali pri naši ljubi nebeški Materi, dokler bomo molili in pretpevali, se ne bomo.zgubili, saj Ona je Kraljica vseh narodov.
NONCA VES
(Gradnja nove ceste in drugo)
To bi še le gledal in se čudil >Uniegov Petr«, ko bi videl, kako sdaj izgleda pri nas. Že lani jeseni je prišlo gradbeno podjetje Mortl iz Volšperka in začelo graditi cesto skozi našo vas. Pripeljalo je težke stroje, delavce pa najelo povečina naše iz okolice. Ti zdaj razkopavajo po vasi in nič se jim ne smili. Najprej so posekali sadna drevesa in marsikateri gospodar-sadjar je s težkim srcem gledal, kako pada njihovo dolgoletno delo in skrb. Saj kdor ni sam
sadil in gojil, ne ve, koliko dela in truda in ljubezni to stane. Naša Bistrica, ki je že stoletja v miru tekla skozi vas, je postala čez noč tudi v napotje. Določili so ji drugo strugo. Tam, kjer je pa do zdaj tekla, pa teče nova cesta, seveda še ne čisto gotova. Nekaj povsem novega pa je, da so delavci postavili precej obširno vaško znamenje na drugi kraj. Kdor zna pa zna, naj mu čast veljal Pa strokovnjaki so izračunali, da tudi zdajšnja nova struga v bodoče ne bo mogla objeti vse vode, kadar naraste, zato so se odločili, da bodo Bistrico temeljito regulirali. Zopet je zapela motorna žaga po sadovnjakih. Zdaj pa najbrž čakajo, da bo rekel 'finančni minister svoj »ja«. Nemalo razburjenja pa je povzročila po vsej okolici novica, da mislijo merodajni inženirji cerkveni most enostavno opustiti. Ker je pa most potreben in ga je ljudstvo vzdrževalo že nad pol tisočletja, smo se tej nameri zoperstavili. Upajmo, da nas bodo slišali gospodje, ko nas je kar okoli 150 naenkrat protestiralo. Saj v slogi je moč!
Pa še eno novico beležimo. Morda se bo čula malo neverjetno. Začeli smo voziti Peco na Komel. Pa je tako. Ko 'boste videli, da je Pece zmanjkalo, potem vedite, da je nova pot, ki pelje iz naše vasi prav gor do Cimperca (t. j. kmet vrh Komelna) temeljito popravljena in da se s svojim mopedom lahko peljete k Pistotniku na vrček mošta. Pridite in prepričajte se sami!
Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence
Dijaki Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu priredijo v nedeljo, dne 4. junija 1961, ob 14.30 v veliki dvorani Doma glasbe (Konzerthaus) v Celovcu
PEVSKI KONCERT
pod naslovom:
MLADINA POJE
i»
\

Vstopnice dobite v šolski pisarni oziroma jih naročite pismeno ali tele-fonično pod tel. štev. 55-15 po 12, 10 in 8 šilingov od 24. majnika naprej.
Edinstveni jubilej v
V idilični vasici, na Lebnovem domu v Gorinčičah, so se zbrali številni sorodniki-,potomci in povabljeni gostje v nedeljo 14. majnika, da hvaležno in spoštljivo naj-stardjši Sentjakobčanki — Lebnovi babici — čestitajo k stoletnemu jubileju!
Sto polnih let življenja se je vzporedilo od njenega rojstva, odkar sta jo oče Trei-ber in mati Wuzela — tedaj stanujoča zakonca v Trlovčnikovi žagi v Kotu položila v zibelko. Se dva bratca bi ji imela biti ožje sorodstvo, a sta v nežnih otroških letih pustila sestro samo, da porajža skoz življenje ... Trd kruh delavčeve družinice pred sto leti je verjetno v neki meri blažilo naključje vsaj v moralni oslombi, da sta v St. Jakobu delovala dva strica jubi-lanitke po materni kakor po očetovi liniji in sicer eden kot župnik, drugi kot učitelj. Tako je možno jubilantka edina živa priča onega dneva, ko je trlo župnika Treiberja domotožje in ga je izpovedal rodu tedaj in še danes v večno lepi pesmi »N’mav čriez jizaro, n’mav čriez gmajnioo ...«
Pri omizju je stoletna kmetica vedro in sveže iz svojega spomina pomamvala, kako se je s svojimi starši selilla v tedanji »faro vš ki mlin« v Podgrad (St. Jakob) in si je ob delu staršev na tedaj obširno in vzorno peljani župnijski »havžingi« in stričevem moldrem gospodarjenju že v rani mladosti mogla prisvojiti osnovne poglede na življenje. V njenih šolskih letih sta oče
rožanskem St. Jakobu
in mati s prihranki mogla kupiti naprodaj stoječo kmečko hišo v soseščini in se še dobro spominja, kako so spet »v and rali« k Cipriljanu pod svojo lastno streho. Gotovo je Taisti a 'tam še bolj v širino in v ponosno slovensko ddkle, zato se je zglasil tudi mladi ženin iz Gorinčič in jo povedel na svoj dom k Lebnu. V vasi Ahaci j a, ki je plodovito in umestno že tako rano bistril in navduševal, povezava! ter skrbno negoval vrline življenja — je postala gospodinja. Dolga desetletja je kot taka z vso ljubeznijo im požrtvovalnostjo Škrbci a s svojim možem za kmečki dom in družino. Tri 'hčerke so osrečile njeno zakonsko življenje in kaj kmalu so z možitvijo na kmečke domove v soseščini zapustile že ostarane starše zopet same. Namenila sta zato svojemu vnuku, sedanjemu gospodarju Francu Izo-pu, slov. odborniku v šentjakobski Občini, svoj dom. Pripravila sta ga skrbno in s po-setom kmetijske šole poklicno izpopolnila za naslednika. Iz bogate zakladnice svojega življenja pa sta mu posredovala mnogo značajnega, kremenitega in vedrega. Zlatoporočni jubilej so še srečno in v miru obhajali. Staremu očetu pa ni bila več usojena vesela prilika, da bi sodoživel, ko je Francej pripeljal svojo mlado izvoljenko iz verne slovenske družine pri Pavelnu na Ravnah na Lebnov dom. Kakor da hi slutili prihajati težke čase, so Odšli še pred pričetkom vojne. Vdova in v desetletjih od skrbi in dela sključena kmetica pa je
Državna realna gimnazija
in gimnazija za Slovence
OBJAVA
Sprejemni izpiti za prvi razred in tudi za višje razrede na Državni realni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 8. julija t. L, to je prvi dan velikih počitnic.
Izpit za prvi razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo v obsegu četrte šolske stopnje ljudske šole.
Prijave za sprejemni izpit so lahko ustne v pisarne šole, Lerchenfeldgasse 22, II. nadstropje, vsak dan od 14. do 18. ure ali pa pismene do 1. julija 1961. Pismene prijave je itrcba kolkovati s 16 šil. Prijavi pa je treba priložiti rojstni list in dokument avstrijskega državljanstva. Šola, katero učenec ali učenka sedaj obiskuje, naj pošlje »Schiiler-beschreibung« direktno na ravnateljstvo šole, Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22.
Na dan izpita jpa mora učenec predložiti zadnje spričevalo, katero bo dobil 7. julija 1961. S seboj naj tudi prinese copate.
Glede izpitov za višje razrede pa dobite podobna pojasnila v šolski pisarni vsak dan popoldne.	'
Ravnateljstvo
Kuharski tefaj v Mohorjevi htfi
Sredi februarja t. L, se je začel v Mohorjevi hiši v Celovcu kuharski tečaj za dekleta, ki so podnevi v službi. Tečalj se seveda vrši zvečer. Vodi ga častita sestra Melodija iz Št. Ruperta pri Velikovcu.
'Častitim sestram smo zelo hvaležne, da so nam omogočile ta tečaj. Zahvaljujemo se tudi predStojništvu Mohorjeve hiše, da nam je dalo na razpolago lepo kuhinjo.
Vsak torek se nas zbere 15 deklet. Ob 7. uri zvečer začnemo in se do 11. ure teoretično in praktično učimo. Častita sestra nas zna na zelo zanimiv način uvajati v '»težko« kuharsko umetnost. Najprej nam zelo jasno in natančno razloži vse, kaj in kako je treba vse pripraviti. 'Potem pa votli iln nadzoruje naše pralktične poizkuse v kuhanju. Učimo se vsega, kar mora znati dobra gospodinja. Kar čudimo se, koliko nas je č. sestra Metodija že naučila. Pa saj jo tudi rade poslušamo in ubogamo, ker pač vemo, da nam je ta reč življenjsko potrebna. Saj želimo biti enkrat vse dobre gospodinje in matere. Seveda pa mora imeti č. s. z nami tudi mnogo potrpljenja, ker smo pač le 'bolj nerodne in nam mora marsikatero stvar kar večkrat razložiti.
Po »truda,polnem« delu pa moramo vse, kar smo Skuhale seveda spraviti tudi pod »Streho«, kar pa ni nobena težkoča, ker nam po težkem delu kar dobro prileže. Takrat pa nam začnejo teči tudi naši.»jezički« in marsikdaj je 'lahko slišati kake opazke na račun tiste, ki jo je tisti večer najbolj »pogodila« pri kuhani]u. Seveda pa tudi pohval ne manjka, saj nam navadno vse prav dobro tekne. Pri »kosilu« se moramo seveda vaditi tudi v serviranju, da ‘bomo kdaj znale postreči tudi našim gostom, pa 'tudi lastni družini.
častiti sestri Melodiji gre naša posebna zahvala za ves njen trud in požrtvovalnost.
morala doživeti leta 1942. grenki udarec selitve izpod domače strehe.
Neugnana in zvesta l jubezen domu, rodu in Bogu je morala v Labnovli babici bit* Osrednje sidro, ki ji je stan in časovne prilike postavljalo v dolžnost! Dobrodušnost, prisrčnost in vesella prijaznost — lik tipične slovenske kmetice — pa naj smo jo srečali in spoznali tam ob sinjem Jadranskem morju ali v osrčju slovenske zemlje Ljubljano, bodisi na naši slovenski vasi r*a Koroškem — dobra, mehka, skrbna mati! Takšna je bila jubilantka vedno in, kdor jo je v prijetnem domu njenega gospodi' njevanja imel priliko spoznati, je našel ob njej poosebljene pristne vrline. Vsa Lskrom-na in obzirna, blago vplivajoča in v tem zelo žlahtna in izrazita je bila domu in domačim, soseščini in znancem! Zato ji srečno občutje tedaj moralo polniti srce. ko so iz pregnanstva leta 1945 vsi ohranjeni in obvarovani z mladim zarodom prišl* in se zbrali zopet pod ljubljenim rodniu’ krovom! Vsa zadovoljna in otroško hvaležna, dalsi od visokih let sklonjena In betežna, se počuti mirno ohranjena ob skrb* in ljubeči negi mlade gospodinje Miicije!
Vesel in častitljiv praznik je bil to, saJ se je širni svet spominjal ravno na ta dan s hvaležnostjo svojih dobrih mater. č. S' župnik Karicelj so v izbranih besedah navezali misel na potrobo dobrih, vernih *n. modrih mater pri sedanljem rodu, ki b*
(Nadaljevanje na 8. strani)
Kje je oče Piere,
Ni še minilo deset let, ko je šel po vsej krščanski Evropi glas o izrednem apostolu ljubezni, (ki se je nenadoma pojavil v pariških predmestjih in se združil z najbolj zapuščenimi in zavrženimi. Bil je to 'katoliški duhovnik, oče Piere. Zgodba 'njegovega življenja in dela je bila opisana že v neštetih knjigah in časopisih, pa tudi filmski itrak jo je prikazal že po vseh deželah zapadnega sveta.
Leta 1954 je ta preprosti duhovnik zre-volucioniral francosko ljudsko mnenje in Začel s čudovito križarsko vojno krščanske ljubezni.-Odpovedal se je vsem ugodnostim urejenega življenja in se podal v barake in podzemske hodnike, na ceste in zapuščene 'kanale in tam iskal kot dobri pastir izgubljene, propadle in zabredle izvržke človeške družbe. -Njim je hotel vrniti upanje in vero v življenje ter jih vrniti človeški družbi kot ozdravljene in enakovredne.
-Med temi nesrečneži je 'postal kakor eden izmed njih. Vse je z njimi delil: la/koto, sramoto, prezir, trda in vlažna ležišča in delo. Tako so ga tudi oni sprejeli medse in postal je njihov. Sedaj je začel med njimi apostolat in kmalu jih je nekaj sledilo, ko jih je odvračal od kaznivih podjetij in moralnih zablod. Iskal jim je poštenega zaslužka in z njimi hodil po predmestnih jarkih, kjer so odmetavali smeti in odpadke iz mesta, in tam zbiral, kar bi še le imelo kakšno vrednost, kot n. pr prazne konzervne škatle. Z izkupičkom je začel urejevati življenje tem zavržencem in ustanavljati skupne menze in skupna stanovanja. Taka so nastajala udruženja »Emavskih bratov«.
To ipočetje je našlo v Franciji veliko razumevanja in očetu Pieru je uspelo, da je s svojo podjetnostjo domala očistil Pariz in druga francoska mesta madeža človeške revščine propadlih zavržencev. Zbral je velike vsote denarja in ustanovil v Franciji več zavetišč in domov za najbolj revne. Danes šteje Francija 18 velikih podpornih društev »Emavskih udruženj«, katere sestavljajo sami nekdanji cunjarji in brezdomci. Ti so vrnili očetu Pieru že nad 100 milijonov frankov in s tem denarjem pomagajo zopet drugim trpečim sobratom in tako se apostolat ljubezni, katerega je začel oče Piere, nadaljuje pod geslom, katerega je nekoč Piere izrekel lačnim in pre-zebajočim: »Nič -nimam, da bi vam dal, toda če hočete, pridite z mano in si -bomo medsebojno pomagali.«
Oče Piere je danes že omagal v svojem nadčloveškem delu. Na smrt utrujen od prekomernega dela pa še vedno živi za svoje male brate brezdomce. Toda iz javnega življenja se je moral umakniti in sprejeti težek križ trpljenja. Telesno povsem izčrpan in (živčno izmučen je nesposoben, da bi veliko podjetje ljubezni vodil še naprej. Prepustil ga je svojim sodelavcem in sotrpinom iz podzemnih brlogov in iz opuščenih kanalov. Sam pa leži na -bolniški postelji, že šestič operiran in tam nadaljuje svoj apostolat žrtve za -najbednejše iz današnje družbe.
Delavci
na vzhodu in na zapadu
Izredno zanimiva je primerjava med razvojem delavskega vprašanja na zapadu in na vzhodu (za železno zaveso) v zadnjih sedemdesetih letih, to je od -tedaj dalje, ko sta izšla socialna okrožnica »Rerum no-varum« (izdal jo je papež Leon XIII.) in socialistični erfurtski program. Velik del socializma je odšel v skrajnost, ki se imenuje komunizem in ki je leta 1917 zasedel Rusijo in se od tam razširil po vzhodu. Za-pad pa se je razvijal v znamenju in pod vplivom milejšega in demokratično usmerjenega socializma in krščansko-socialmih idej.
Kako živi danes delavec na zapadu in kako na vzhodu?
Primerjajmo svobodo! Na zapadu obstajajo politične svoboščine, resnična svoboda vere in prepričanja, svoboda v izbiri dela, 'poklica- in gibanja, svobodni sindikalizem, pravica do stavke itd. V državah za železno zaveso pa imamo enostranski absolutistični politični sistem, ki izvaja na državljane neprestan politični pritisk, imamo versko preganjanje, ki se včasih kaže v bo1!j surovi, včasih pa v navidezno milejši obliki, imamo državni sindikalizem, ki ni drugega kot priganjač državnega katipalizma. Stavka je prepovedana in najstrože kazniva. Določene šole in določeni poklici so samo za otroke višjih partijskih funkcionarjev, kar je Djiias izvrstno opisal v svojem »Novem razredu«.
Delo žena in otrok. /Najbolj značilni in tudi najbolj žalostni pojav klasičnega kapitalističnega gospodarstva je bilo strahotno izrabljanje dela žena in otrok. S-tevilike o umrljivosti teh otrok so bile grozotne. Danes je ta pojav na zapadu -izginil. -Pač pa mora žena v komunističnih državah še vedno tako, kot je bilo v časih klasičnega kapitalizma, opravljati tudi najtežja dela, ki zanjo nikakor niso primerna in ki so po mednarodnih delavskih konvencijah prepovedana. Tudi otroke in mladoletne zaposlujejo v komunističnem paradižu. Sicer se to tu in tam dogaja tudi kje -na zapadu ali s to razliko, da jih državna oblast k temu ne -sili. Za železno zaveso pa je »prostovoljno« delo mladinskih brigad obvezno in to je prava sramota 20. stoletja.
Delovni čas. V času klasičnega kapitalizma je znašal delovni čas po 14 do 16 ur na dan ob skrajno mizerni plači. Potem pa se je ta delovni čas vedno bolj krčil. Po drugi svetovni vojni sta zmagala osemurnik in obvezni nedeljski počitek. Na zapadu so marsikje šli še dalje in uvedli sedem ali celo šesturni delavnik, angleško soboto, plačane verske in državne praznike itd. Drugače je spet v vzhodnih, komunističnih dr-
IZ FILMSKEGA SVETA
„Sezona na Koroškem"
(Saison dn Karnten)
V mestnem gledališču so pred kratkim prvikrat predvajali domač kulturno-gospo-■darski film: »Saison in Karnten«. H krst-ni predstavi so bili povabljeni najvidnejši predstavniki političnega in kulturnega živ-'Ijenja na Koroškem: bilo jih je toliko, da je bilo gledališče popolnoma zasedeno. Razumljivo; saj je pa ta film tudi prvi zares koroški film, katerega so izdelali z name-nom, da prikažejo svetu lepote Koroške 'ta « tem privabijo čiimveč letoviščarjev.
Film prikazuje življenje prav posreče-no v tej deželi jezer, gozdov in polj, kjer se v -bujni harmoniji preliva živahnost mesta, kopališč in prometa v tihoto samotnih fegov, visokih gora in tihih domov. Režiral Je celoten film dr. Erich Pochlatko, glasbo je pripravil dr. Erich Makaritzer, besedilo pa Sepp 'Prager. Film v zelo lepih har-vah dostojno predstavi gledalcem zgodovi-n<> in kulturo Koroške.
Iz skoro dva kilometra dolgega filmske-Ra negativa so izdelali film, ki je dolg 440 uietrov in -katerega predvajanje traja 17 uiinut. Prirejen je tudi že na angleški in francoski jezik; na švedskega in holandskega pa se pripravlja. Dosedanji stroški fil-jua so bili v višini 186.000 šilingov, katere bodo krili deloma ministrstvo za trgovino (60.000), deželna Vlada (40.000) in obrtna
zbornica (30.000). Pri predvajanju je cenzura označila film kot »najboljši prMobi-tveni film«. Predvajali ga bodo v /prihodnosti doma in v tujini kot »uvodni film«.
Filmska produkcija v Rusiji
Pred časom se je .ustavil na svojem potovanju po Avstriji 'tudi v Celovcu ruski filmski kritik profesor R. N. Jurenjof; predaval je o sodobnem filmu v Rusiji. Njegovo predavanje je -bilo baje zelo zanimivo in ni prav nič prizanašalo hibam ruskega filma. Posebno pa je presenetilo 'poslušalce poročilo o stainju filmske -produkcije v Rusiji. Povedal je, da obstaja v Rusiji dvajset filmskih centrov, kjer izdelajo na leto okrog 120 filmov in nad 700 filmskih tednikov v skoro 1200 kopijah.
Po poročilu ruskega filmskega izvedenca je film v Rusiji silno razširjen. Saj je v državi nad 100.000 kino-dvoran in v načrtu je, tla bodo to visoko številko v kratkem dvignili še za 20.000. Tako bi po -tem -poročilu bilo v Rusiji skoro 'polovica vseh kiuo-gledališč na vsem svetu.
Profesor R. N. Jurenjef se je na tem svojem potovanju ustavil tudi v filmskem centru za dober film na Dunaju. Zelo pohvalno se je -izrazil o plemenitem delu -tega centra in zlasti pohvalil praktično metodo propagande za dober film, katero 'bodo Skušali vpeljati -tudi v Rusiji.
žavah, kjer sicer na papirju velja načelo osemurnega delavnika, dejansko pa se delovni čas giblje med 10 in 12 urami na dan ob tako nizki plači, da zaslužek samo enega člana družine (n. pr. očeta) ne zadošča za preskrbo družine. Zato morajo iti v službo še drugi člani družine: žena in prav zgodaj tudi otroci. Tudi nedeljski počitek se krši na vse mogoče načine z raznim obveznim in prostovoljnim delom. Da je življenjska raven na zapadu neprimerno višja kot na komunističnem vzhodu, to je celo Hru-ščev priznal v -svojih govorih, samo da je istočasno pohitel z izjavo in obljubo, da bo čez pet det bolje in da bo tedaj sovjetska Rusija dosegla Severno Ameriko.
Umrljivost in število obolenj med de-
lavci je na zapadu neprimerno manjša kot na vzhodu. Dolgi delovni čas, slaba prehrana, slabe stanovanjske razmere, ipomanjkanje zaščitnih in higijenskih naprav v podjetjih in podobno povzročajo delavcem za železno zaveso številna obolenja, visoko število obratnih nesreč in prezgodnjo umiranje. Povprečna življenjska doba je na vzhodu za več kot deset let nižja kot v za-padni Evropi ali Severni Ameriki. To dokazujejo statistike Mednarodnega urada dela, ki so izdelane na -podlagi uradnih podatkov 'komunističnih držav.
Ta kratka primerjava pove, kakšno življenje so tielavcem ustvarila -kršč:ansko-socialna načela in kakšen »delavski raj« je ustvaril komunizem. Tistim, ki so komunizem okusili na 'lastni koži ali ga opazovali od blizu, tega ni treba pripovedovati. Žal pa tega ne ve delavec, ki živi daleč od železne zavese in stoji pod vtisom lažne komunistične propagande. Zato je dolžnost vsakega, ki komunizem pozna, da mu vedno in povsod trga krinko z obraza /in ga nevednim delavskim množicam /pokaže takega, kot v resnici je — kot brezdušnega tirana, okrutnega valpta in izžemalca delovnega ljudstva.
Mladina na Poljskem
Po drugi svetovni vojni je tudi Poljska padla -pod pOlitično-ku 1 tu rn i vpliv svetovnega 'komunizma ali kaikor se danes izražamo: za železno zaveso. Da je v teh deželah, ki so pod 'komunistično diktaturo, prav vprašanje vzgoje mladine eno najbolj -perečih, je povsem razumljivo in splošno znano. Saj se tudi komunizem predobro zaveda, da mu 'bo uspelo uresničiti socializacijo življenja, če se mu bo posrečilo po svojih naukih preobraziti mladino. Zato komunizem nikjer ne Stedi z denarjem in z ostalimi sredstvi, če gre za pridobitev mladine.
iNa drugi strani pa komunizem prav tako vodi neizprosno borbo proti ostankom »zastarelih« ideologij, ki še tudi hočejo ohraniti vpliv na mladino. V marsičem bi v razvojni dobi komunizem -popustil in sklepal pogodbe z oStanki .buržujSkih’ skupin, toda v vprašanjih, ki se -tičejo mladine, je 'komunizem nepopustljiv in ne -pozna kompromisa.
Boga iz šole
V tem oziru pa je na Poljskem boj med komunistično državo in Cerkvijo še vse o-strejši. Tamkaj je namreč katoliška tradicija silno ukoreninjena in je vpliv Cerkve v vsem javnem življenju bil vedno zelo močan. Tega se komunisti zavedajo, zato so kmalu opustili grobo nastopanje proti mladini, (ki se je javno izdajala za -katoliško. Režim nastopa zato vedno bolj v plašču prijatelja mladine, seveda z iskanjem lastnih koristi. Začeli so s sistemom pronicanja med mladino. To pronicanje se začne že zelo zgodaj v 'posebnih »otroških domovih«, nadalje v osnovnih in srednjih šolah in seveda tudi na visokih šolah.
Solo je treba odtegniti vplivu vere; uvedli so -takozv. -laiizirano šolo. To šolstvo vodi Zveza prijateljev otrok -in take šole so popolnoma brezverske. Samo Varšava je imela 1. 1952 že 37 -takih brezverskih šol, ki uživajo vso podporo režima. V vsej Poljski je bilo tedaj že nad 380 takih šol z več kot milijon in pol učenci. Ti otroci so popolnoma odtegnjeni verski vzgoji in vzgajani v čistem komunističnem duhu.
Poleg -tega pa delujejo še druge organizacije, ki pomagajo vcepljati mladini brezbožnega duha in jo moralno kvarijo. Ena takih mladinskih društev je Skavtska organizacija, ki je postala prava dekla režima, dočim je 'bila -to nekoč organizaci ja, ki ima mnogo zaslug za duhovno in moralno rast nekdanje poljske mladine.
V komunizem ne verujejo
Da se v teku časa posledice komunistične vzgoje poznajo in prinašajo svoje škodljive sadove, je razumljivo. To je mogoče ugotoviti tudi na Poljskem. Pa kakor po drugih komunističnih državah tudi na Poljskem mladina, ki je zrastla iz komunističnega Okolja, ne kaže nikakega navdušenja za komunistične ideale. Manjka ji vsake 'borbenosti. Do vseh življenjskih vprašanj je -popolnoma ravnodušna an apatična. Res je sicer, da so ji v šoli vzeli vero v Boga, a vere v komunizem se jim ni -posrečilo vcepiti.
Vendar pa je še znaten odstotek mladine, ki ne sledi vabam komunističnih voditeljev. Ta mladina hrepeni po višjih idealih. Ker je vsiljena materialistična lite-
ratura ne privlači, sega po domačih klasikih ter si išče vzorov v narodni književnosti in zgodovini. Tako je na primer Sien-ikievvicz danes -bolj kot kdajkoli poprej priljubljen.
Edina dobra stran današnjega režima je v tem, da je omogočil šolanje -tudi tistemu delu mladine, kateremu pred vojno ni bilo dano radi gospodarskih razmer, to je delavski -mladini. Bolj zapostavljena pa je med študenti kmečka mladina. Seveda se pa tudi na Poljskem pogosto dogaja, da oblasti -polagajo več važnosti na »politično zgrajenost« kot na- strokovno znanje.
Razočarana mladina
Politično je -poljska mladina usmerjena v veliki večini protikomunistično. Le kakih 3 odst. mladine se navdušuje za režim, ostala mladina pa je deloma zapadno u-smerjena ali -pa razočarana nad Vzhodom in Zapadom išče nove, neodvisne poti v smislu umerjenega socializma.
Tudi sovraštvo do Nemcev je še vedno živo med mladino. Ker so vsi idejni voditelji komunizma, kot so Marx, Engels, Feuerbach i. dr., bili nemške narodnosti, nima že tudi zaradi -tega komomizem za poljsko mladino nobene privlačnosti. Tradicionalno je pa tudi sovraštvo do Rusov, temu pa se pridružuje še novo sovraštvo do Zapada in še posebej do Amerikancev, ki so -po mnenju Poljakov izročili vso Srednjo Evropo s Poljsko vred komunizmu.
To razočaranje Poljakov nad Zahodom se zlasti kaže pri beguncih, ki se pogosto vračajo iz svobode v zasužnjeno domovino. Zelo znan je primer pisatelja Marka H-laska, ki se je vrnil na Poljsko. Brezbrižnost zapadnih narodov do trpljenja narodov pod komunizmom je prvi vzrok razočaranja in sovraštva -med mladino do Zapada. To pa spravlja mladino, ki nima ni-kakih izgledov v lepšo bodočnost, v oportunizem.
Katoliška mladina
Kot je uvodoma omenjeno, je verska tradicija na Poljskem globoko ukoreninjena. Zato se je komunizmu menda najmanj prav na Poljskem posrečilo mladino odtrgati od Cerkve. Čeprav so že ves čas komunističnega režima vse šole pod strogim nadzorstvom partije in so vse katoliške organizacije razpuščene, je -mladina še o-stala verna. To pričajo polne cerkve in aktivno sodelovanje mladine pri verskih manifestacijah. Nekaj sicer pripomore k temu že splošna protikomunistična usmerjenost in prilika za manifestacijo, a dejstvo je, da je danes kardinal Wyszynski med mladino mnogo (bolj spoštovan kakor pa predsednik države GomuKka.
Izredno važno vlogo za poljsko mladino ima katoliška univerza v Lublinu. Ta visoka šola oblikuje elito poljske mladine -tako na verskem kot na narodnem področju. To univerzo obiskujejo dijaki iz vse Poljske. Do sedaj je država še pustila, da more ta univerza delovati, a podpore ji ne nudi nobene. V glavnem se ta visoka šola vzdržuje s prostovoljnimi zbirkami, ki jih -petkrat na leto nabirajo po cerkvah. Vse to dokazuje, da še velik del poljske mladine hi duhovno onemel in še pozna ideale, za katere je poljski narod v svoji zgodovini trpel, umiral in zmagoval.
rastlin in uporaba
Vselej in povsod uporabljalmo zato neoporečno seme. Pri 'legummozah kot so grah, fižol lin 'bob, moramo pred saditvijo Ibajcati seme s suhimi sredstvi -za bajcamje. Seme bo tako veliko bolje prestalo slabe okoliščine za -časa kaljenja, n. pr. sušo mraz itd,
'Zadnja leta smo pričeli -na Koroškem močneje gojiti, črni ribezelj. Ne bo torej odveč, če danes opozorimo ina dva škodljivca -tega zdravega ploda, ki ju lahko 'spregledamo, a je zatiranje teh dveh potrebno, če hočemo doseči dobro letino.
Če natančno pregledamo grmičje črnega ribezlja, lahko opazimo poleg dobro razvitih, listov nabrelke popke, ki se niso odprli, postajajo rjavi in se konično posušijo. Ako tak 'popek prerežemo in motrimo njegovo vsebino pod močnim povečevalnim steklom, opazimo množico čisto majcenih živalic bele barve. Te pršice izsesavajo popek in se talko množijo, da uvene in se posuši. Če so v takih popkih le maloštevilne pršice, popek navadno še požene, a so poganjki siabotni. če se 'pridružijo še slabe vremenske okoliščine kot n. pr. suša in če smo Slabo gnojili in -napačno obrezovali
Ob sadifvi koruze
Trenutno je aktualna saditev koruze, pri čemer’ pa se je treba ozirati na pravilni čas setve. V legah s slabim podnebjem je treba saditi zgodnje, v legah z ugodnim podnebjem pa pozne sorte koruze.
Pozne sorte dajejo navadno večji donos, so pa zato bolj negotove v neodgovarjajo-čih podnebnih legah.
Za koroške razmere so na razpolago naslednje sorte koruze:
Wisconsin 255 kot zrnata koruza, ki dozoreva srednje zgodaj. 'Priporočljiva je za tople alpske doline, južna pobočja in kjer je fen. }<.ot koruza za sil-ažo dozoreva zgodaj, -kot glavni sadež je primerna za podnebno ostre in srednjegorske predele, kot drugi sadež pa v podnebno srednjih in dobrih legah.
VVisconsin 270 kot zrnata koruza, ki zori srednje pozno -in je za podnebno manj ugodne lege. Kot si-lažna koruza dozori zgodaj, kot glavni sadež je za podnebno manj ugodne lege, kot drugi sadež pa le za pod-•nebno zelo dobre lege.
Wisconsin 355 A, Wisconsin 416 AA in Austria 420 so zrnalte koruze, ki dozore pozno, in so za srednje in zelo dobre lege. Za silažo kot glavni sadež, priporočljive le za podnebno ugodne lege.
Austria 450 in Harrach Hybrid 470 sta -kot zrnati koruzi za koroške prilike pre-kaisni. Za silažno koruzo kot glavni sadež sta priporočljivi le za lege z ugodnim 'podnebjem.
V preteklih letih sta se na Koroškem dobro izkazali Wisconsin 255 in Wisconsin 270 kot zrnati sorti koruze, Wisconsin 355 A in VVisconsin 460 AA pa kot silažna koruza. Pri raznih doslej izvedenih poizkusih so se 'nove avstrijske sorte hibridne koruze zelo dobro izkazale. Kako bo mogoče v 'bodoče oceniti nove avstrijske sorte hibridne koruze, bo morala šele praksa pokazati.
Tam, kjer je še nevarnost pozebe, je treba saditi koruzo ob takem času, da bo-
Preizkušnja surovega masla v Celovcu
sredstev na vrtu
grmičje, lahko propadejo na ita način celi grmiči. Baje je ta pršica tudi prenešalka neke -virusne 'bolezni, takozvane koprivnice. Na žalost pa naš fosforni insekticidi in tudi oni, ki vdirajo v sistem rastline, ničesar ne opravijo proti tej pršici. Dober uči-nek pa so pokazale ž vcp 1 on o apn en c brozge. Tudi ta sredstva je treba uporabljati zelo oprezno, ker so nekatere sorte črnega ribezlja občutljive za žveplo. Pametno je zaito napraviti poizkus na enem sa-meim grmičku, da vidimo, če ga je taka brozga ožgala ali ne.
Drugi škodljivec pa je neki metuljček, črnomodre -barve z rumenimi obročki in steklenina-stimi perutmi, ki leže svoje ru-menobela jajčeca na konicah vejic v juniju In juliju. Ličinke vderejo v poganjke in pridejo jeseni v stržen. Poganjki seveda odmro. Ta škodljivec pa napada tudi maline in robido. Poganjke, ki jih je napadel ta metuljček, je treba odrezati -in sežgati. Kot kemična sredstva za zatiranje tega škodljivca pridejo v poštev DDT in fosfor-nokisli insekticidi s katerimi je treba škropiti prvikrat v začetku junija, drugikrat sredi in koncem junija v tretje.
do rastline -prišle iz zemlje šele po poznih zmrzalih. Tam, kjer ni nevarnosti pozebe, pa lahko utrpite zaradi poznega posevka primanjkljaj pri donosu.
Kjer so tla vlažna, naj pride koruzno seme v zemljo 3 do 5 cm -globoko, kjer je zemlja na površju suha, -pa 5 do 7 om. Zadovoljiv donos bo možno doseči, če je pri žetvi 6 do 7 rastlin na enem kvadratnem metru površine. Zgodnje sorte koruze zahtevajo bolj gost, pozne sorte pa bolj redek sestav.
Glavno delo je na krompirišču
Maja meseča imamo največ opravka na njivah s krompirjem in sicer s sejanjem in nego krompirišča tja do trenutka, ko je krom-piT prirastel iz zemlje. Nega krompirišča je največjega -pomena. Zemlja mora ostati namreč tako dolgo nezaplevljena, dokler je ne zasenčijo krompirjeve zeli.
'Njivsko česalo in ogrodnikar sta prvenstvene važnosti za pravilno nego krompi-nišč. Svoječasni plugi za okopavanje mečkajo korenine, toge brane pa jih trgajo. Pri tem so poškodovane tudi kali, gomolji pa dobijo rane. Ogrodnikar pa stoji močno v zemlji in dela ravne brazde ter z oko-palnikom ne more mečkati koreninic. Mrežna brana se prilagodi nasipom. Pri česanju v podolžni smeri nasipov ne poškoduje niti -kali niti ne izkoplje gomoljev. Seveda česalo ne sme biti pretežko in ne sme napačno stati. Napačno teče česalo, če je več rogljev uvrščenih zaporedoma.
Dela, ki jih imamo z negovanjem krompirjeve njive, so lahko v veselje, če smo krompir -pravilno sadili v ravnih vrstah v enakomerni razdalji med vrstami in v enakomerno globino. Veliko jeze pa lahko povzroči negovanje krompirjeve njive. Če omenjenih predpogojev nismo izpolnili pri setvi, ne bomo mogli preprečiti izruvanja gomoljev in jeze, ki 'bo trajala ves čas rasti.
Pravilna zaščita
Vsako pomlad znova obdelujemo -s trudom m ljubeznijo svoj domači vrt, a pozneje spoznamo, da nas hočejo številni živalski škodljivci, glivične bolezni in plevel prikrajšati za plačilo, če hočemo to preprečiti, je seveda treba pravočasno pričeti z obrambnimi ukrepi. -Pogosto je že prepozno, če pričnemo z borbo šele takrat, ko se je škoda že pokazala. Zaradi tega moramo že prej 'pomisliti, kako bomo preprečevali uničujoče delo'škodljivcev im 'bolezni na naših kulturnih rastlinah.
Pravilno kolobarjenje, gnojenje, izbira sort in nega morajo biti vselej v ospredju naših prizadevanj. Ako napravimo pri tem napake, kulturne rastline ne 'bodo mogle uspevati; obolele rastline pa so povrhu vsega še mnogo bolj neodporne proti boleznim. Napake, ki smo jih enkrat napravili pri tem, se ne da popraviti miti z najdraž-jimi ukrepi za zaščito rastlin.
Na domačem vrtu imoramo biti z -uporabljanjem kemičnih sredstev za zatiranje rastlinskih škodljivcev in glivičnih bolezni zdlo skopi, kajti zavoljo zaščite Človeškega zdravja je treha po škropljenjih s temi ke-mič. 'sredstvi -pogosto dolgo čakati, preden smemo škropljene ali oprašene rastline pobrati z vrta im jih uporabiti v prehrani. Spričo množite raznovrstnih rastlin, ki jih gojimo na domačih vrtovih, je to povezano z marsikaterimi težkočami. če imamo na primer -posajeno pod sadnim drevesom špinačo in je to drevo polno ušic, ne smemo meni nič tebi nič -začeti zatirati ušic s škropljenjem in takoj naslednji dan ali nekaj dni navrh porezati špinačo. Nekatera sredstva -proti -živalskim 'škodljivcem so strupena tudi za čebele. Odredba za zaščito čebel prepoveduje škropljenje in pra-šemje is čebelam škodljivimi sredstvi med cvetenjem rastlin in tudi plevela. Kot vidite iso uporabi mnogih zaščitnih sredstev na domačem vrtu postavljene meje. Treba se je zato točno ravnati po navodilih, ki so napisana na zavojčkih zaščitnih sredstev, kadar direktno zatiramo škodljivce naših kulturnih rastlin.
Pri isfih cenah
(Tržno poročilo)
Iz Koroške smo izvozili pretekli teden 126 klavnih in pitovnih goved deloma v Italijo, deloma v Zapadno Nemčijo. 14 glav je bilo poslanih v Innsbruck, 26 reagentov pa na Dunaj. V splošnem so ostale cene na kmetiji nespremenjen? in so plačevali za kg žive teže:
vole in bike 10.— do 12.— šil., krave od 7.— do 9.— šil., čisto mlade krave in telice po 10.— šil. Ponudba, ki je prevelika pri prašičih za zakol na Koroškem, še ni nič popustila. 110 prašičev je bilo poslanih v Wiener Neustadt. Na kmetiji jih je bilo moč dobiti po 11.50 šil., v izjemnih slučajih do 12.00 šil. za kg žive teže.
Za žive pujske plačujejo na celovškem trgu komaj še po 18.— do 19.— šil. za kg žive teže.
Močno pa je -povpraševanje po teletih za zakol -na Koroškem, za katere plačujejo na kmetiji od 16.— do 17.— šil. kg žive teže. nih tudi še 55 konj v -Italijo.
Iz Koroške je bilo pretekli teden izvože-Sveža jajca stanejo na trgu v Celovcu na drobno vseskozi 90 grošev.
Kmetijske vesti______________________
Maja meseca so huda neurja divjala nad obširnimi -področji Avstrije. Najhuje so divjala nad južnim delom Gradiščanske in vzhodnim delom Štajerske, kjer je padala toča, velika kot golob j a jajca. Škoda, ki jo je ta toča povzročila na sadnem drevju in na poljščinah, gre v milijone, saj je bilo ponekod uničenih do 80 odst. posevkov. če pomislimo na to, da se tudi pri nas lahko zgodi kaj podobnega, tedaj se brž odločimo za zavarovanje proti toči.
*
V Avstriji je bilo leta 1960 v prometu 15.329 vlačilcev (traktorjev). Od teh so jih izdelale domače tovarne 13.538, iz Zapadne Nemčije je ‘bilo uvoženih 655, iz Velike Britanije 1114 in le 12 iz drugih držav.
Domači proizvodi imajo še vedno prednost. 65 odstotkov doma izdelanih traktorjev, ki so bili -pripuščeni prometu leta 1960, je imelo zmogljivost po 20 PS. V prejšnjih letih je bil ta delež še pri 75 odstotkih. Opaziti je tendenco za močnejšim traktorjem.
16. maja so v Celovcu v Kucherhofu izvedli preizkušnjo surovega masla. Na -preizkušnji so bili vzorci surovega masla 146 mlekarn iz vseh avstrijskih zveznih dežel.
Vodja koroške -podružnice sklada za mlekarstvo dipl. ing. 'Rudolf Pirtzkall je ob tej priliki pozdravil zastopnike tiska in radia ter izjavil, da pripomorejo te preizkušnje surovega masla k izboljšanju tega važnega mlečnega proizvoda, kar je v interesu zdravja mladih in starih.
Take preizkušnje surovega masla izvajajo 12-krat na leto. Vsaka mlekarna je dolžna- poslati na preizkušnjo -svoje -proizvode surovega masla vsak mesec. Take -preizkušnje surovega masla so za mlekarne povsem nenadne, kar naj prepreči, da bi katerakoli mlekarna mogla za tako preizkušnjo izdelati vnaprej boljše surovo maslo. Na kraju preiskave, ki je vsak mesec v kaki drugi zvezni deželi, Vskladiščijo vzorce do dneva preizkušnje 14 do 16 dni pri temperaturi -j- 10 do -j- J2 stopinj Celzija. -Medtem določijo, koliko vode 'vsebuje vsak vzorec.
•
Pri preizkušnji so vzorci -popolnoma anonimni in imajo obliko kocke, težke 1,80 kg. Vsak vzorec ima svojo številko in -tako nihče ne ve, iz katere mlekarne je kateri. Preizkuševalci so strokovnjaki iz vseh avstrijskih dežel, ki so morali prej -položiti izpit za to svojo funkcijo. Pred preizkušnjo izbere vodja te komisije nekaj standardnih vzorcev, ki naj bodo merilo za ocenjevanje. Preizkušnjo potem izvedejo po skupinah. Ena skupina, -ki jo sestavljajo glavni ocenjevalec in najmanj štirje o-cenjevalci, mora preizkusiti 20 do 25 vzorcev. Ta skupina mora teh 20 do 25 vzorcev poskusiti, zapisati oceno in jo primerjati z drugimi ocenami.
'Preizkušajo pa vonj, okus, izdelavo surovega masla, izgled in sestoj. Okus ocenjevalcev, ki so 'povečini moški, seveda ni načelno odločujoč za okus gospodinj, ki to surovo maslo kupujejo. Vsekakor pa so ti možje strokovnjaki, ki so -stalno v zvezi z gospodinjami, ki surovo maslo kupujejo, kajti žene vodijo gospodinjstvo. Pri tem se je treba seveda ozirati na raznovrstne
okuse. Ena ljubi sladko maslo, druga kislo ali surovo maslo, ki ga izdelajo ob mešanju obeh vrst. Po kakovosti ocenjujejo surovo maslo kot čajno maslo, namizno maslo in maslo za kuho. Pri omenjeni preizkušnji -so ugotovili dobro kakovost, kajti 85 odst. surovega masla, ki j-e bilo na preizkušnji, so ocenili za čajno maslo.
Žal -mi mogoče vsaki 'gospodinji ustreči 'z izaželeno vrsto surovega masla, toda preizkušnje surovega masla kažejo prizadevanje avstrijskega sklada za mlekarstvo, da bi v čimvečji meri zadovoljili konsumente in da se avstrijskemu surovemu maslu ni treba bati nobenega tekmeca.
Prehlad
'Pri otrocih in pri odraslih so zelo pogosti v tem prehodnem času, ko je enkrat toplo, drugič pa mrzlo, prehladi. Čez noč smo nahodni, kašljamo in hropemo, ne da bi vedeli, kje smo se zopet prehladili.
Kaj pa pravijo zdravniki k -temu?
-Kadar se prehladimo, se navadno vname nosna sluznica, toda zelo pogostOma se prenese vnetje tudi na gornja dihala in sicer na grlo, na sapnik in na dušnice (bronhije). V tem primeru prehlajeni seveda kašlja. Pri navadnem prehladu se temperatura le neznatno zviša. Kadar pa se 'pojavi višja temperatura, moramo pomisliti na možnost, da so v zvezi s prehladom nastopile kake komplikacije.
Otroci se kaj radi prehladijo. Pri njih pride pogostoma do vnetja gornjih dihal, to je bronhitisa. Mnogokrat se vnetje prenese iz dušnic na pljučno tkivo. Seveda imajo otroci v takem primeru tudi zvišano temperaturo. Dejanslko lahko rečemo, da je ob takem prehladu pri otrocih odločilno gibanje temperature, če otrok kašlja in ima zvišano -temperaturo, ga moramo nujno zdraviti. Če otroku hrešči (piha) v prsih, je prav tako možno, da je vnetje zajelo dušnice. Če -ima otrok zvišano temperaturo in je Ihreščanje v prsih slišno, je vnetje zelo verjetno zajelo tudi pljučne tkivo. Danes imamo sredstva, da ublažimo in skrajšamo potek navadnega prehlada, imamo pa tudi učinkovita sredstva za zdravljenje težjih oblik vnetja.
Kako se obvarujemo prehlada?
Zaradi razlike v temperaturi v jesenskem času število obolelih navadno poraste.
Edini pripomoček je, da pazimo pri oblačenju, še prav 'posebno kadar oblačimo majhne otroke in da jih napravimo z vitamini odporne. Nikakor -pa ne bi bilo prav, da 'bi otroke zadrževali v sobah iz bojazni, da se prehladijo, kajti otroci potrebujejo zrak -in sonce, ne glede na letni čas.
Heka^	nasvebu/
O Če primešamo žlico olja pogačnemu testu ali vlečnemu za zvitke, se testo ne spri-jema med delom in se lepo vleče.
•	Kadar v 'poletnem času ostanejo v kuhinji sesekljane dišave, jih vgnetemo v košček margarine in to uporabljamo pri prihodnji juhi ali omaki.
•	-Sveže nastrgano korenje, pomešano z malo smetane, je odlično sredstvo za pomlajenje kože. Služi kot obloga za vrat.
•	Svetlikajoče dele na temnih, volnenih oblačilih odstranimo, če jih izščetkamo s črno kavo ali pa z mešanico dveh delov vode, enega -dela amoniaka in enega dela bencina.
•	Marsikatera gospodinja se jezi, ko pobira suho perilo, če opazi, da ga je ščipalka, s katero je perilo -pritrdila na vrv, umazala. Tega pa je gospodinja sama kriva. Ščipalke imajo spravljene v škatli ali košarici. Večkrat se z njimi igrajo otroci. — Gospodinja si bo raje kupila nekaj pralnega blaga, iz katerega bo napravila neke posebne vrste predpasnik, ki bo služil tudi za shra-njavanje ščipalk. Lahko si predpasnik se-šije tudi iz ostankov. Napravljen pa je tako, da sliči velikemu žepu na trakovih. Te vrste predpasnik ji prihrani sklanjanje -pri obešanju perila.
Električne krušne peči, pralne stroje na ročni in motorni pogon, molzne stroje in stroje za posnemanje mleka, štedilnike ALFA, sobne peči vseh velikosti, kotle za kuhanje perila, gospodarske stroje vseh vrst, šivalne stroje, kolesa in vse nadomestne dele boste kupili vedno najceneje v trgovini
Johan Lomšek
Št. Lipš, Tihoja, p. Dobrla ves
Na željo ugodni plačilni pogojil Ceniki zastonjl
p * | * 5 * /\ * f\| * O * B * R * /\ * N * J * E
zeljce
mo cigareto. A — kot sem že rekel — ni nihče imel niti praška tobaka.
Cigarete, ki so mu jih bili poslali od doma, so mu zaplenili. Vojaka, ki mu je iz dobrega srca prinesel nekaj cigaret, so za kazen privezali na dvorišču, a Kleča so za nekaj dni zaprli v temnico. Ko se je « vrnil med mas, je ležč na blazini strmel pod obok in škripal z zobmi.
»Pri nas je bil siromak, ki je kadil bukovo listje s čemeriko«, je menil Jakomin.
Kleč ga je divje prebodel s pogledom.
»Kje pa tu dobiš bukovo listje in čemeriko?« se je zadrl.
Sapa je le na redke čase prinesla kak posušen kostanjev list na dvorišče. Uradniček ga je pograbil, kot da je našel cekin, ga razrezal in zavil v kos časopisnega papirja. Leže vznak se je nato vdajal uživanju in si tešil kadilsko strast.
To se je le poredko zgodilo. Pokrajina okoli graščine je bila pusta, sežgana od sonca, malone brez zelenja. Veter je le skopo položil kak suh list h Klečevim nogam. A iz želje po kaji je uradniček kdo ve kje iztaknil nekaj surovih fižolov; malo, komaj za drobno peščico. Na smetišču 'je izgrebel nekaj praznih konzervnih škatel. Napolnil jih je s prstjo, ki jo je našel na opuščenem vrtiču v kotu dvorišča. V vsako je vsadil po dva ali tri fižole in jih zalival z vodo. Postavil jih je na okno nad svojo posteljo, kamor se je od jutra do večera upiralo sonce.
»To bo božje zeljce«, je .pomežiknil. »Liste bom posušil in jih zrezal, potem bomo kadili.«
božje zeljce! V ti dve besedi je položil vso strast in ljubezen.
Fižol je vzklil. Bledozelene klice so pogledale iz rjave prsti. Rasle so bolj naglo, kot smo pričakovali. Kleč je z izrazom tihega zadovoljstva pogosteje kot kdaj prej jrosodal na slamnjači in upiral oči v svoj vrtiček, kot da ga spodbuja k rasti. Vsako jutro ga je prvi pobožal s pogledom, komaj je odprl oči, kot da presoja, za koliko so se rastlinice čez nbč potegnile. Noben večer jih ni pozabil zaliti.
Ta strastna skrb se je polagoma lotevala tudi nas, četudi si od tega nismo obetali užitka. Oči so mu zdaj pa zdaj nehote splavale na nežna stebelca, ki so se že odpirala v pahljače. Iz njih so se razvili raskavi listi in se odpirali kot zelene dlani.
»še dva ali tri dni,« si je neko jutro uradniček pomel roke.
In isti dan se je zgodilo kar vam hočem povedati. Kot vsako jutro so nas za eno uro spustili na dvorišče, da se spreho-dimo na zraku. Le Jakomin, ki je vedno pogosteje tožil za oslabelostjo, je ostal v
sobi. Ohlapna lica so mu bila kot prozorna, a oči so mu izražale toliko obupa, da se nam je smilil...
Ko smo se vrnili, je kot vselej prvi Klečev pogled veljal ljubemu vrtičku. A noga mu je zastala, kot v grozi so se mu razširile oči. O njegovem božjem zeljcu ni bilo več sledu. Vrtiček je bil prazen, okoli škatel je ležala raztresena prst...«
Zdravnik je za hip umolknil in si prižgal cigareto. Zijali smo vanj in čakali na konec zgodbe.
»Ali niste uganili?« je vprašal malone z jezo. »Jakomin je bil medtem požrl liste, stebelca in celo koreninice. Izdajal ga je plah pogled in umazanija okoli ust. A Kleč, ta 'božji volek, ki bi še ščurka ne bil pohodil, je za trenutek zasršel vanj, nato je planil in ga brez besede obdeloval s pestmi. Jakomin se niti ni branil. ,Tako strašno sem lačen!’ je obupano cvilil in si z rokami ščitil glavo, da bi mu udarci ne padali na obraz.
ELIN PELIN:
Na onem svetu
(Nadaljevanje in konec)
»Kdo?«
(»Pop Nikolaj iz male cerkvice, ki nam je posojal denar proti visokim obrestim ... Sram bi me bilo, če bi ga srečal. Dolžan sem mu bil, pa je umrl, in tudi moj dolg je umrl.«
»Pop Nikolaj je v katranu, dedek.«
»Stoj, ne govori!...«
»Častna beseda!«
»Ampak on je bil, moj Bog, vendar pop — svečenik! ...«
»Vseeno ... Tu ne štedimo nikogar, vsakomur ipo njegovih delih. Bil je pop, pa je grešil. Vladika, da je bil vladika, prav tako ibi bil v peklu.«
»Ne govori... «
»Tudi on je kaznovan, ded . .. Vladika je bil, res, pa je bil preveč ponosen na svoje ime, in samo velikaše je imel za ljudi; siromašnih, revnih ipa niti pogledal ni, sramoval se jih je, in če jim je dajal miloščino, jim jo je dajal s prezirom, kakor da je gledal, da bi se jih čimprej znebil. Razkošno se je oblačil in preobjedal se je vsak dan, ljudi pa je učil naj bodo vzdržni... Kaj to ni greh?«
Ded Matejko si je z roko otrl čelo in
dejal:
»(Kaj jaz vem, ali je greh ali ni. Pitnosti ljudje smo, ne razumemo tega. — Pusti to, popelji me rajši v krčmo, da pogoltnem malo žganega, kajti v grlu me nekam peče.«
»E, dedek, tukaj nimamo krčme!« je rekel angelček.
»Kako, nimate je?«
»Pri Bogu, nimamo je!«
»Ste uxi čudni, a! Kam naj se dene člo-
FRANGE BEVK:
Božje
Bila nas je manjša družba. V hribovski vasici, kamor nas je zanesla pot, nas je ujela ploha. Med nalivom, ko smo v samotni krčmi čakali na kosilo, smo si krajšali čas s pripovedovanjem. Beseda je nanesla na kadilsko strast in vsak je vedel povedati kak primer iz svojega življenja.
Jaz sem se spomnil možička, ki sem ga srečal v vojaškem zaporu med prvo vojno. Daši je bil zelen od stradeža, je dajal celodnevni obrok kruha za drobno cigareto. Umiral je od silne želje po tobakovem dimu, a žrl še sadne olupke, ki smo jih metali proč. Bled kot senca in vdrtih oči je klecal ob vsakem koraku. Slednji dan sem čakal, kdaj se bo zgrudil in ga bodo odnesli. Tega nisem doživel, ker so ga prej premestili ...
»Tudi jaz sem poznal človeka, ki bi bil dal kosilo ali večerjo za ščepec tobaka,« je povzel mladi zdravnik, ki so mu oči živo sijale skozi naočnike. »A ni bilo nikogar, da bi lahko z njim sklenil neenako kupčijo. To je bilo med vojno, ko sem bil interniran v Furlaniji. Naše taborišče je bilo v zapuščeni, po malem razpadajoči graščini s prostornim dvoriščem med visokimi zidovi. Izza njih je štrlel le vrh košatega kostanja in tri ciprese, sicer ni bilo vkleti drugega zelenja. Interniranci, nagnani od vseh vetrov smo se na smrt dolgočasili v predsobah in 'sobanah s starimi, obledelimi freskami, štirje smo tičali v majhni, obokani sobici z razgledom na jug, ki ga je stalno zastiral siv mrč. Jaz, debelolični kmečki fant, krčmar in posestnik Jakomin ter suhljat, droben uradniček Kleč, ki mu je od živčnosti venomer trzalo v licih.
V tistih okoliščinah smo bili vsi nekoliko čudaški, vendar sta mojo pozornost najbolj pritegovala krčmar in uradniček. Prvega je mučila neutešena lakota, a drugi je trpel zaradi kadilske strasti. Jakomin, širokih kosti, a ohlapnega lica in trebuha, je po ves dan poležaval na slamnjači, kakor da varuje vsak gram svoje telesne teže. Kleč pa je z rokami v žepih venomer dro-bencal v ozkem prostoru med ležiščem, kakor da ne najde miru. Izgubil se je na hodnik, a že se je zopet vrnil v sobo. Obstal je za kak hip in se skozi okno zazrl v daljavo, kjer se je nebo dotikalo ravnine, a se je nenadoma zopet zatekel k nemirni hoji.
Kazalo je, da je med vsemi najlaže prenašal stradež. Jakominu pa je od poželenja po jedi gledal volk iz oči. Kosilo in večerjo je pospravil kot bi trenil in nam vsaki-krat posebej zapel svojo staro pesem, da bo umrl od gladu, a doma mu muka poln hlev živine. Uradniček ipa je bil pripravljen žrtvovati kosilo ali večerjo za eno Sa-
Visoška kronika
42.	D r . I v a n T a v č a r
Sicer se na teh prejah pri Debeljakovih ni joosebncga pripetilo. Po dolini se ni govorilo o njih in še celo gospod župnik mi nikdar ni omenil besede o njih, ker je bil Jakob Debeljak pobožen mož, ki bi gotovo ne pripuščal nespodobnosti poti svojo streho.
Po Svečnici, ko se je imel pričeti štiridesetdnevni post, se je morala preja razdreti.
»Danes bomo prejo razdrli,« je omenil Marks pri južini »in dogovorili smo se, da je vino moje. Izidor, pripravi mi torej sodček dobrega vina in pri moji plači ga potem v račun postavi, če ti je prav.«
Prav mi je bilo, ker je bila navada, da je takrat, kadar se je preja razdrla, preskrbel ta vino, drugi pa druge potrebščine. Pripravil sem torej sodček dobrega vina; Marks in hlapec sta ga še popoldne spravila k D eh el jakovim.
Drugi so prinesli suhega mesa in tudi bele pogače; fantje z Loga so najeli dva godca, in sam Debeljak je zaklal jareta, ker se ni hotel delati grdega-.
Tako smo živeli, dasi je šiba božja še vedno visela nad nami.
Cesar je imel vojne na vse strani svojega cesarstva in človeška kri je tekla v poto-
kih po zemljah, ki so nam bile tuje in kjer nismo imeli ničesar iskati. Da pa je mogel voditi vojno, je jemal cesar svete podobe našim cerkvam ter jih izpreminjal v denar. Odnehati ni hotel! In ravno tiste dni je šla govorica po deželi, da nam vzamejo vsakega petindvajsetega moža, češ, gospod Eu-genius potrebuje armade.
Ali mi koljemo jareta, mi pečemo pogače in še celo godci nam piskajo, da se moremo sukati v pregrešnem plesu! Koliko pa je bilo let, kar našim gospodinjam ni ostalo drugega, kakor trava za lonec. Prav ima gospod Bog, da nas še vedno tepe!
Komaj se je stemnilo in ravno da smo še imeli čas povečerjati, že So se oglasili godci pri Debeljaku. Moja družina je kar drla k sosedu, ali poprej je bil vsak površno opravil svoj posel, da sem moral sam vse pregledati, ah je dobila živina in drobnica, kar ima dobiti, in če se ni pustilo kaj ognja, da bi nastala nesreča
K Debeljakovim sem prišel malo pred deseto. Doma je ostala hiša čisto brez človeka. Vsa vrata sem vestno zaklenil, da bi ne prišel tat nad moje blago. Pa bi bil tudi lahko prišel, ker se poslopje ne da tako zapehati, da bi se hudobnež ne priplazil vanje, če že hoče krasti tuje imetje.
Tako je tiste dni viselo moje srce na posvetnem imetju, in prvo, kar je imelo pri meni najvišjo ceno, je bilo ime visoškega gospodarja. To ime sem obdajal z okvirjem svojega samoljubja, kakor se ob-
da lepa podoba z zlatim okvirjem ter se obesi na prvo mesto v hiši. Kakor Mojzesovo zlato tele je stalo 'to ime vsak hip pred mano in daritve sem mu prinašal, dokler ni prišel Gospod Jezus, pa je razbil tele in mene, in sicer oba na drobne kosce! Tako sem bil kaznovan, — prvič, ker nisem vedel, da je človek samo smet v božji roki in da je smešno, če ga ni v življenju sama ponižnost, drugič pa nisem vedel, da je naša presveta vera čista in zgolj 'čista ljubezen: če imaš torej kake dvome, se vedno odloči za ono stran, kamor ti kaže ljubezen, gola in čista ljubezen! Ker vsega tega nisem vedel, me je pohodil gospodar sveta in kakor drobno zrnje me je vrgel v prah na cesto, da so po meni hodili težki vozovi življenja. —
Ko sem pri Debeljakovih vstopil, je bila preja že skoraj prenehala. Trske so sicer še močno gorele v svojih železnih obročih, ali le nekaj predle je še gonilo svoje kolovrate, nekaj takih, katere niso bile najgor-še in za katere se ni dosti brigal nespametni moški spol.
'Plesali so. Miza je bila obložena kakor pri svatovski pojedini. Vino se je točiio, in temu in onemu je že stopalo v prazno glavo. Cula se je že trsta neslana govorica pijanih gorjanskih fantov, iz katere se tako rad napravi pretep.
Marks je bil danes stari Marks: prav tak, kakor tisti dan, ko se je hotel metati z mano in Lukežem. Pri plesu je segal po naj-gorših in če je vedel, da ima ta ali ona svo-
Jaz in kmečki fant sva zavzeta stala in gledala, komaj sva razumela. Jakomin se nama ni več smilil, iz srca sva mu privoščila. A bala sva se, da njegov cvilež ne prikliče kakega stražnika. Zgrabila sva uradnička in ga odtrgala od žrtve.
Ta naju je začuden pogledal, kot da ne razume, kaj mu hočeva. Zavedel se je, roke so mu omahnile ob telesu. Spodnja čeljust mu je krčevito zatrepetala, vrgel se je z obrazom na slamnjačo in se razjokal.
Nad tem sem bil še huje prepaden in zavzet. Ce bi bil to doživel kadarkoli v normalnem življenju, bi mi! bržkone šlo na smeh. A v tistih okoliščinah, v katerih so bila za žalost in veselje posebna merila, me je zgrabilo za srce in me zapeklo v očeh. Bili smo tihi, s pogledom na Kleča, ki mu je v ihtenju podrhtevalo telo. Nenadoma se je dvignil in s povešenim pogledom, kot da se sramuje solz, odhitel iz sobe.
(Nadaljevanje na 8. str.)
vdk, da bi se spočil, da bi popil kozarček žganja, da bi se pokropil? Vidiš me, celo z zemlje sem prišel, utrujen sem... Tam nam je pop pripovedoval, da imate v nebesih vsega, kar si srce poželi, zdaj pa .. . Lepše bi bilo, da sem odšel v pekel. Ali 'tamkaj imajo krčmo?«
»Tam jo imajo.«
»Popelji me (tjakaj, prosim te, kaj mi hočejo vse tukajšne dobrote, če p:i nimate niti kapljice žganega! V peklu je resda hudo, toda navajen sem, trpel bom, medtem bo prišel čas, pa bom malo potegnil in odleglo mi bo.«
»Ni mogoče, dedek!«
»Eh!« je zavzdihnil starček, »tole tukaj je ječi ipodobno! Niti iti ne moreš, kamor bi hotel!«
»Privadil se boš, dedek!« je dejal angelček, da bi ga potolažil.
»Eh, da bi se šele sedaj učil!« je vzdihnil ded Matejko in začel hitro govoriti:
»He, dečko,« je govoril angelčku, »lepo bi bilo, če bi tukaj še krčmo odprli. Takoj ko srečam Gospoda Boga, mu bom rekel naravnost v obraz, da bi bilo prav ... Prvo in prvo, dacar menda ne more priti semkaj, vse drugo bo pa lahlko!«
»Tukaj ni dacarjev, dedek.«
»Oh, mi jih?«
»Ni jih!«
»O sveta Mamka božja, tukaj 'bo pa zares leipo!« je od veselja zavpil ded Matejko in potam ko se je prekrižal, nadaljeval:
»E, to mi najbolj ugaja pri vas.«
Im odšel je, da bi čimprej našel svojo babo.
jega, je posebno dolgo plesal i njo, kar je zbudilo jezo in nevoljo. Govoril čez mero veliko, vsem je hotel zapovedovati, in če ga niso hoteli |x)slušati, je storil vendar to, kar se je zdelo primerno njemu. Kazal je Tajčarja, ki je surov in ošaben, kadar misli, da se ga vse boji.
Po deseti uri je .Marks zahteval svoj ples. Ker se je točilo njegovo vino, se mu je ta ples moral dovoliti, ker je bila to stara pravica.
Za plesavko si je izbral Agato, ki je bila danes posebno čedna s svojimi rumenimi kitami in s svojim rdečim licem. Bila mi je tako všeč, da kar očesa nisem mogel odtrgati od nje. Vzel jo je torej Maiks ter se postavil ž njo. »Sedaj, telički, glejte, kako plešemo mi, ki smo Tajčarji!« je vpil napihnjeno. Od strani je stala domača mladina in'krvavih oči ga je gledala, pa se ni upala ničesar odgovoriti, ker je bilo njegovo vino.
Podal je dekletu roko in plesala sta, da kaj takega še nismo videli v tej dolini. Meni sicer to skakanje ni dopadlo, ali dekletom se je žarilo po obrazih, če je Marks Wulliffing med plesom skočil posebno visoko. Skakal je v resnici, kakor bi ga kdo z nožem suval v stegno. Včasih je telo še celo tako zavrtel, da je z nogami silil proti stropu, z glavo pa proti tlom. Ko smo mislili, da lx> ž njo ravnokar sunil ob zemljo, se je bliskoma obrnil, da je zopet stal na no-gah.
(Dalje prihodnjič)
Edinstveni jubilej...
(Nadaljevanje s 4. strani)
izžarevale v ljubezni in modrem oskrbovanju svetega p oblica. Se župan g. Koren je izrekel za to priliko najstarejSi občanki svoje čestitke in zahvalo gospodarju za lepo ravnanje in oskrbovanje stare matere.
Toplo sonce je prisijalo in tudi hladen vetrič je zavel, pa se dež je porosil na zemljo domačo v dan stoletnega proslavljanja; prav tako so se menjale slike dolgih sto let v življenju Lebnove stare matere! Spomini bredejo iz mladih let, ko je še stala in rasla šentjakobska lipa sredi vasi, šumenje Drave je odmevalo preko mirnih polj in dobrav, bistri potočki so žuboreli iz gozdnatih gorskih višin in dajali edino koristno silo mlinarjem in žagam ... V trdi« in vendar srečni povezanosti je 'potekalo med-sebojno življenje tedaj... In kako se je za čas življenja mnogo spremenilo! Predice
so opešale, trlice so utihnile, pastirci z ovcami so se zgubili in le še redko se zaganja govedina na prosto pašo! Fantje na vasi nič več ne zapojejo, mlatiči so docela utihnili in le redki furmani še hočejo kaj prepevati! Zato pa so postale ceste mnogo širše in lepše, njive kmetov tu pa 'tam obsežnejše in na oni kot drugi danes brni — motor! V domovih in vaseh se je slika mnogo spremenila in tudi človek vse drugače pristopa k delu in v družabnost, kjer išče veselja svojemu življenju... Ali je tudi bol j srečen?... to stoletna Lebnova mati ugiba ... in . . . nič ne rečel •.. .
V	drugo stoletje: Bog Vas živi, draga mati!
ŠKOCIJAN
V	nedeljo, dne 28. maja t. 1., bo kvatrni shod v 'Skocijanu. Po glavni službi božji, ki je ob pol 10. uri dopoldan, pa bo blagoslovitev novega Farnega doma.
Prisrčno vabljeni!
JHatevituke proslane
Izpod božjegrobskega zvona
Čisto narahlo so nas povabili k materinski proslavi na Humec. Pa tudi ni bilo treba posebne propagande, ker je itak iz vseh vasi sodelovala mladina in otroci. To pa je najboljše vabilo za druge. Kajne, da boste prišli gledat, so vabili malčki. Seveda bomo, so odgovarjale mamice in sosedje. Vsi, ki smo šli im udeležba je bila lepa, smo z velikim zanimanjem, sledili bogatemu sporedu, čisto majhni fantki in deklice so se postavili z glasovi in nastopi in zelo dobro so se odrezali. iDoraščajoča mladina pa je pokazala, koliko pevskih in drugih talentov se skriva v njej:. Kar čudili smo se.
Božje zeljce
(Nadaljevanje s 7. strani)
»To so živci,« sem pretrgal tesnoben molk.
»Tako sem lačen,« se je zopet oglasil Jakomin, kakor da se opravičuje. »Saj 'bom umrl...«
»Vampež, požeruh!« mu je fant srdito vrgel v obraz. »Svinja!«
Krčmar je zaprl oči, kot da vdano prejema udarce.
In zopet smo bili tiho. Jakomin je še isti dan zaprosil, da so ga premestili v drugo sobo. Čutil je da mu ni več mesta med nami.
Malce nenavadne zgodbe je bilo konec. Bili smo tiho, nihče ni česa pripomnil. Iz zadrege nam je pomagala strežnica, ki je prinesla krožnike in pribor.
Naliv se je medtem unesel. Skozi razklane oblake je posijalo sonce. Ob pogledu na svetle pramene, Iki so se obesili na stepe,, smo menjali razgovor.
MALI OGLAS
Večja opekama i5če pečarja (Ofensetzer). Stanovanje na razpolago. Naslov počljite na upravo Usta pod štev. 21/01.
Unsere eigene Erzeugung — Ihr groBer Vorteil!
Von dar Fabrlk direkt zum KSufer
nd modornste Fa-
Handwarkliche Tradition brikalion
I Anschaffungserlaichterung | Frei« Zusfellung selbstverstttndlich
F.R.C.-Mobel In Klagenfurt, Burggasse 14 Vlllach, Bahnhofstrasse 12 Splttal/Drau, Bahnhofplatz Obervellach in Mollial, Hauptplafz Lind in Drauial Nr. 42
und Karntens groBte standige Mobelschau in den Sandvvirtsalen, Klagenfurt, Kolplnggasse 2 (neben Hotel Sandwirt)
(JifdM.-JM&btL iind do eh biUhjer !
FERCHER-REICHM ANN & CIE
MOBELFABRIK - VILLACH
Kaj smo pa v celi proslavi videli oz. zasledili? Da je biti mati zelo visok ideal; da je ime mati, od vseh naslovov najbolj častno, in to zato, ker je polno samih odpovedi. Te žrtve pa poplemenituje kakor vesolje široka ljubezen. Materinski dan pa je bil ile majhen dokaz, da se posebno mladina teh dobrot zaveda in hoče biti hvaležna. Pa še nekaj. Ob takih prilikah se šele zavemo velike odgovornosti za našo mladino. Malčki od danes 'bodo jutri matere in očetje.
Nič ni tako v nevarnosti danes kot družina. Napada jo materializem z vsemi svojimi pomagači. Naj 'bo 'to dirka za udobnim življenjem ali drugim uživanjem, ki slabi v mladem človeku voljo do vzvišenih idealov. Zato smo našemu mladinoljubu č. g. kaplanu Mihorju iz srca hvaležni za njegov 'trud, ki ga ima z našo mladino in ji kaže više, kjer so sicer žrtve, pa tudi bogati sadovi. Prisrčna hvala tudi Homčarje-vi hiši za dobrohotno prepustitev prostorov.
Iz Št. Janža
Ker je na materinski dan, cine 14. maja bil v št. Janžu »Rožanskii dan«, so naši otroci svojim mamicam pripravili slovesnost na binkoštni ponedeljek. Ob lepi udeležbi je farna mladina izvajala prisrčen program. Salj je bilo sodelujočih zares veliko: skoro vsi šolski otroci so v deklamacijah pozdravili svoje starše, vmes pa ni manjkalo tudi petja in prizorov. Kar pohvaliti je treba malle umetnike; saj so se nekateri prav dobro postavili. Med pevci pa sita se Tonči in Zdravko, oba študenta gimnazije, s svojim solo-nastopom najbolj odlikovala.
Celotna proslava je bila prirejena kot niz podob iz materinega življenja: kako ona spremlja svoje otroke od zibelke do groba. Poleg veselih itrenutkov doživlja- vsaka mati tudi dneve trpljenja. Ob živih slikah nam je bilo prikazano življenje matere v srečni družinski skupnosti in v času vojne, ko je očka moral s svojimi si-
Nestno gledališče
Petek 26. 5.: Der Liigner (premiera). — Sobota 27. 5.: Tristan untl Isolde, opera. — Nedelja 28. 5. ob 15.00 uri: Wiencr Blut (zadnja -popoldanska predstava). — Sreda 31. 5.: Tristan und Isolde, opera. — četrtek, 1. 6.: Der Liig-ner, veseloigra. — Petek 2. 6. Die Falle. — Sobota 3. 6.: Wiener Rlut, opereta. — Nedelja 4. 6.: Der Liig-ner.
KOMORNI ODER
Sobota 27., nedelja 28. 5. (zadnjič): Eine ctvvas sonderbarc Dame, komedija. — Začetek ob 19.30 uri, razen kadar ni v sporedu naveden drugačen čas.
TUtni
Borovlje. — Sobota, 27. 5.: Be-zaubernde Arabella (IVa). — Vese-, loigra o hčerki obubožane nemške plemiSke rodbine, ki gre v Anglijo, da bi si tam pridobila bogatega moža. — Nedelja, 28. 5.: Fahrc nach Hongkong (IV). — Pustolovska zgodba o nemSkom beguncu na morju. — Torek, 30. 5.: Die gelbe Holle vom Kwai (IV). — Vojni film. AngleSki vojni ujetniki na Japonskem se rešijo iz oblasti japonskega taboriščnega komandanta tik pred koncem druge svetovne vojne.
Miklavčevo. — Ned*lja, 28. 5.: Einmal noch die Heimat seh’n (III). — Domovinski film. Nekega lovca po krivem obtožijo, da je ustrelil svojega tekmeca, zato ubeži v Afriko, pozneje pride resnica na dan in on se lahko vrne domov.
Pliberk. — Sobota in nedelja, 27. in 28. 5.: Hcrrin der Welt 1. Teil (IVa). — Borba mednarodne policije proti tajni organizaciji, ki hoče znanstvenike prodati na Vzhod. Pustolovski film. Radi brutalnih scen s premislekom. — Torek in sreda, 30. in 31. 5.: Treffpunkt Salon Parisi (IVb). — Tragičen špionažni film, ki se odigrava v začetku druge svetovne vojne v Berlinu, radi nemoralnih scen z resnim premislekom.
Sinča ves. — Nedelja, 28. 5.: Waklwinter (IV). — Sreda, 31. 5.: Die Unbezahmbaren (IVa). — Četrtek, 1. 6.: Freddy unter fremden Sternen (III). — Zabavni film, ki se odigrava v Kanadi. Slaba vsebina z nekaj dobrimi posnetki iz Kanade.
Št. Jakob v Rožu. — Sobota, 27.
5.: Operation Amsterdam (IVa). — Napet pustolovski film o akciji angleške tajne službe za časa nemškega vpada v Holandijo. — Nedelja, 28. 5.: Zwei Matrosen auf der Alm (III). — Veseloigra s plitvo vsebino. — Sreda, 31. 5.: Begierdc treibt den Mann (IVb). — Dramatičen film z nemoralno vsebino, dolgočasen in neokusen, ki ga je treba odklanjati. — četrtek, 1. 5.: Oh du mein Ostereich (III).
STADLER
Wenn Sie umziehen ...
Weil der Umzug Geld kostet, reservieren Sie im neuen Heim manchen Platz fiir neue Mdbel, wo vorersl noch ein alter Schrank stehen muB. Aber lehrl nicht die Er-fahrung, daB das Neue zu lange auf sich vvarten IdBt? Warum lassen Sie in die neue Wohnung nicht gleichzeitig auch neue, beguemere Behaglichkeit ein-ziehen. Unsere gunstigen Preise und langfristigen Zahlungsvereinbarungen helfen Ihnen dabei.
21 Unsere beste Reklame ist die st&ndig steigende Zahl zulriedetier Kunden.
■ Die Ausrvah! ist untibertroffen.
g Wir fUhren nach wie vor das gilnstigste Volks-Schlaf-zimmer.
g Besichtigcn Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stoffe-Abtei lung.
B Beratung durch unsere Architektcn und Zustellung mit eigenen Mobelautos kostenlos.
g Kreditgewahrung zinsenfrei durch Eigenfinanzierung und SW-Kredit bis 30 Monate.
Diese Vorfeile bietet Ihnen Ihr
Haus der guten Mobel
KLAGENFURT, Theatergasse 4 . Tal. 50-24,52-62
Bistrica v Rožu. — Sobota, 27. 5.: Ziiricher Verlobung (IV + ). — Veseloigra. — Nedelja, 28. 5.: Bis daB das Geld euch scheidet (IVa). — Dramatičen film. Denar skvari karakter družinskega očeta in s
tem privede sebe in svojo družino do propada. — Sreda, 31. 5.: Terror in Texas (II). — Film iz divjega zapada. — Četrtek, 1. 6.: Pat und Patachon als Madchen-rauber (III).
novi -v bojni metež in od tam se je wnil Je en sam sinko. S 'petjem je spremljal te slike moškli zbor, vmesno razlago pa je čkaila ena izmed domačih študentk.
Ob koncu so še dekleta prav lepo prikazale dva igikka prizora iz življenja naših mater, nakar smo se raizšh polni lepih čustev in spominov na lastne matere.
Smrt vzornega moža
V	sredo 16. maja je vso bližnjo in daljno okolico pretresla žalostna vest, da je za vedno ,zatisnil oči obče znani in priljubljeni tesarski mojster Ignac Koren, pd. Uh! v Dvoru. Dalj časa je bolehal in iskal pomoči pri 'zdravnikih in tudi v celovški 'bolnici. Pa je nenadna smrt naredila konec njegovemu ustvarjanju in življenju.
Pokojni se je rodil 20. decembra 1899 na -Suhi pod Libičem. Lota 1924 si je poiskal življenjsko družico in je z njo živel v srečnem zakonu do svoje smrti.
V	noči po dnevu farnega žegnanja je Ihta 1928 zogorelo v šmihdlu šercerjevo gospodarsko poslopje. Tedanji Šercer je iskal veščega, zanesljivega 'tesarskega mojstra, ki bi mu čimprOj postavil nov hlev.
V	zvezi s tem delom je postal rajni Ignac Koren tesarski mojster in občinski odbor ga je na Obrtni zbornici toplo priporočal. -Kmalu je sposobni in delavni mož ne samo radi svoje strokovne sposobnosti, temveč tudi radi svoje 'poštenosti postal daleč naokrog znan tesarski podjetnik, ki je komaj utegnil izvrševati vsa naročena dela. V gotovih obdobjih je imel 25 do 30 delavcev v svojem podjetju. Na svojem domu v
Dvoru si je 'postavil tudi žago. Ni zlahka vasi v Podjuni, kjer bi g. Koren v svojem življenju ne bil prevzel kakega dela in povsod v splošno zadovoljstvo. Bil je tudi poseben strokovnjak za stolpna dela. Koliko zvonov je Korenovo tesarsko podjetje po naših farah potegnilo v stolpe, da sedaj pojejo v božjo čast! Kot strokovno neoporečnega podjetnika ije Korena vsa okolica 'tudi radi njegove značajnosti globoko spoštovala. Narava mu ni dala s seboj v življenje samo izborne umske sposobnosti, temveč tudi izredno telesno kvalifikacijo: bil je narmdč silno močan in koščen mož, ki je kot delavec-težak vedno tudi sam krepko prijel za delo in bil s tem svojim delavcem živ -zgled.
V narodnem oziru je ostal vedno .tesno povezan s svojim ljudstvom. Ljubil je svoj narod in svoj materni jezik in se nikdar ni pomišljal v zasebnem in javnem življenju braniti njegove pravice. Kakor je znal vihteti sekiro na strehi, nič manij zanesljivo in dosledno mu ni tekla tudi beseda pri občinskih sejah ali -podobnih prilikah, kadar je bilo treba odločnega nastopa v o-branibo naših narodnih pravic.
V	svojem srcu je bil pokojni Ignac Koren globoko veren in zvest sin svete Cerkve. Kot cerkveni ključar je več desetletij služil domači cerkvi in dušnim pastirjem stal z nasveti in dejanji ob strani. Podjuna je s smrtjo tega moža izgubila globo,koverne-ga 'katoličana, izkušenega stavbenika in zavednega Slovenca.
V	petek, 19. maja so pokojnika nepregledne mnolžice 'pospremile Od hiše žalosti na šmihelsko pokopallišče. Vse fare in vasi Podjune so bile zastopane pri pogrebu tega pravičnega.
Trije duhovniki so rajnega spremljali na njegovi zadnji poti. Domači dušni pastir se je ob grobu pokojnemu zahvalil za njegovo neutrudljivo in nesebično delovanje. Poudaril je, da je dostikrat po -latinskem izreku »nomen ost omen« ime znak, simbol tega, kar se za imenom skriva. In to je veljalo še posebno za Korenovo življenje. Zakoreninjen je bil celo svoje življenje v svojem 'poklicu, v svojem narodu, v sveti Cerkvi in v svojem Bogu Stvarniku. Tako je vsem v zgled izvršil svoje življenjsko poslanstvo.
V	imenu občinskega odbora se je poslovil, od pokojnika sam g. župan šimen Vo-šank. V prisrčno prijateljskih besedah je podčrtal pokojnikove zasluge za javno življenje.
širši moški pevski Zbor, ojačen od pevcev sosednih župnij, je zapel ob -grobu pretresljive žalostinke.
Raljni Ignac Koren pa naj počiva v miru in Bog mu bodi plačnik za vsa njegova dobra dejanja, katerih je bilo njegovo življenje bogato!
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7. Sil., letno 80. šil., za inozemstvo 6 dolatjev letno. Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.