KOVIDNA KRAJINA: RANLJIVOSTI V ČASU PANDEMIJE Kovidna_krajina_FINAL.indd 1 22. 12. 2023 10:19:05 Kovidna krajina: ranljivosti v času Založila pandemije Založba Univerze v Ljubljani Uredili Izdala Uršula Lipovec Čebron Znanstvena založba Filozofske Sara Pistotnik fakultete Univerze v Ljubljani Recenzentki Za založbo Simona Zavratnik Gregor Majdič, Alenka Janko Spreizer rektor Univerze v Ljubljani Zbirka Za izdajatelja Zupaničeva knjižnica, št. 53 Mojca Schlamberger Brezar, (ISSN 1855-671X, e-ISSN 2630-3922) dekanja Filozofske fakultete UL Jezikovni pregled Ljubljana, 2023 Anja Muhvič Naklada Odgovorni urednik zbirke 200 izvodov Boštjan Kravanja Oblikovna zasnova zbirke Uredniški odbor zbirke Vasja Cenčič Bojan Baskar, Mateja Habinc, Vito Hazler, Jože Hudales, Božidar Jezernik, Prelom in priprava za tisk Miha Kozorog, Boštjan Kravanja, Uršula Eva Gašperič Lipovec Čebron, Sarah Lunaček, Mirjam Mencej, Rajko Muršič, Jaka Slika na naslovnici Repič, Peter Simonič Tisa Kučan Lah Tisk Birografika Bori d. o. o. To delo je ponujeno pod licenco Creative Cena Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca 19,90 € (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki Attribution-ShareAlike 4.0 International prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj.si/ License (except photographs). ZalozbaUL DOI: 10.4312/9789612972363 Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejav- nost Republike Slovenije. Kovidna_krajina_FINAL.indd 2 22. 12. 2023 10:19:05 Kovidna krajina Ranljivosti v času pandemije Uredili Uršula Lipovec Čebron in Sara Pistotnik Ljubljana 2023 Kovidna_krajina_FINAL.indd 3 22. 12. 2023 10:19:05 Kovidna_krajina_FINAL.indd 4 22. 12. 2023 10:19:05 Vsebina Kovidna_krajina_FINAL.indd 5 22. 12. 2023 10:19:05 Tamara Giles- Predgovor 11 Vernick Uršula Lipovec O nastajanju Kovidne krajine 13 Čebron in Sara Pistotnik Uršula Lipovec Raziskovanje ranljivosti in 21 Čebron odpornosti v času pandemije covid-19 Anja Brunec »Ostanimo doma«: kaj se je 41 med pandemijo dogajalo med štirimi stenami? Sara Pistotnik Dostopnost zdravstvene 65 oskrbe v času pandemije: normalizacija izrednih razmer Juš Škraban Pandemija v totalnih 91 ustanovah: zamujena priložnost za dezinstitucionalizacijo Kovidna_krajina_FINAL.indd 6 22. 12. 2023 10:19:05 Tisa Kučan Lah Vpliv pandemije covida-19 113 na duševno zdravje mladih odraslih Vanja Germ Cepiti se ali ne cepiti se: 133 dejavniki oklevanja s cepljenjem proti covidu-19 Jasmina (Ne)dostopnost zdravstvenega 155 Kuduzović zavarovanja in težave s prehajanjem meja v času pandemije covida-19 Neža Vodopivec Solidarnost ter viri podpore 173 in pomoči med pandemijo covida-19 Povzetek 187 Summary 193 Imensko kazalo 201 Kovidna_krajina_FINAL.indd 7 22. 12. 2023 10:19:05 Kovidna_krajina_FINAL.indd 8 22. 12. 2023 10:19:05 Zahvala Zahvaljujeva se Davidu Napierju, ki nam je izkazal veliko zaupanje s po- vabilom k projektu Sonar-Global, Anni Volkmann za številne spodbude pri raziskovalnem delu ter Tamari Giles-Vernick za odlično koordinira- nje projektnih aktivnosti. Hvala tudi Zelihi Asli Öcek, Ketty Vaccaro in Jeanu-Paulu Baldacchinu, s katerimi smo si več kot eno leto dni izmenje- vali nasvete in dvome ter si dajali oporo pri projektnih nalogah. Prav tako se zahvaljujeva vsem raziskovalkam in raziskovalcem, ki so dolge mesece opravljali zahtevno terensko delo. Poleg Anje Bru- nec in Neže Vodopivec hvala tudi vsem študentom in študentkam z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani: Vanessi Benak Cvijanović, Tini Bizjak Šavli, Nini Dečko, Reneju Doplerju, Vanji Germ, Živi Gornik, Janu Grahu, Urški Klan- čar, Lauri Kolšek, Sari Krajnc, Tisi Kučan Lah, Jasmini Kuduzović in Nini Stanojevič. Kovidna_krajina_FINAL.indd 9 22. 12. 2023 10:19:05 Še posebno toplo pa bi se radi zahvalili vsem sogovornikom in sogovornicam, ki so si vzeli čas za raziskavo Sonar-Global ter nam bili pripravljeni zaupati številne pomembne informacije in mnoge inti- mne, težke izkušnje. Urednici Kovidna_krajina_FINAL.indd 10 22. 12. 2023 10:19:05 Predgovor Tamara Giles-Vernick V veliko veselje in čast mi je napisati predgovor za to pomembno knjigo. Etnografska raziskava, ki jo je vodila Uršula Lipovec Čebron s skupino nadarjenih raziskovalk in na kateri temelji ta znanstve- na monografija, je bila del projekta Sonar-Global, ki ga je financirala Evropska komisija. Konzorcij petnajstih partnerjev je nastal leta 2019, da bi razvil globalno mrežo za pripravljenost in odziv na epidemije in protimikrobno odpornost, vendar je s pojavom pandemije covida-19 v začetku leta 2020 postalo jasno, da se je sam razlog njegovega obstoja preoblikoval. Z namenom pridobivanja novih sodelavcev in sodelavk pri raziskovanju pandemije covida-19 ter strateškega načrtovanja na nacionalni in globalni ravni je Sonar-Global konec leta 2020 prejel dodatno podporo Evropske komisije za izvedbo raziskave ranljivosti in odpornosti v petih evropskih državah: v Sloveniji, Franciji, Nem- čiji, Italiji in na Malti. Raziskovalne skupine v omenjenih državah so 11 Predgovor Kovidna_krajina_FINAL.indd 11 22. 12. 2023 10:19:05 uporabile metodologijo, ki sta jo razvila sodelavca David Napier in Anna Volkmann iz University Collegea London, vendar so jo prilago-dile lokalnim značilnostim izkušenj med pandemijo. Ta monografija je eden od rezultatov tega spremenjenega dela projekta. Monografija pomeni pomemben prispevek na več ravneh. Ur- šula Lipovec Čebron s svojo skupino raziskovalk ni vnaprej opredelila posebnih skupin, za katere bi domnevali, da so med pandemijo posta- le ranljivejše, temveč je uporabila lokalno utemeljeno razumevanje in skupnostne izkušnje pri opredelitvi »ranljivosti« in »odpornosti«. Na podlagi več kot 200 poglobljenih intervjujev so raziskovalke v Slo- veniji ugotovile, da tak pristop ne omogoča le temeljitejše refleksije iz- kušenj med pandemijo, temveč tudi vpogled na področji okrevanja in pripravljenosti na prihodnje izzive. Ugotovitev raziskave je preveč, da bi jih na tem mestu vse na- šteli. Vendar so med temi, ki si zaslužijo posebno pozornost, predvsem raznolikost izkušenj slovenskih javnosti med pandemijo; poslabšanje obstoječih in nastanek novih ranljivosti pri nekaterih družbenih sku- pinah, ki so iskale dostop do zdravstvene oskrbe; porast duševnih stisk, ki so bile posledica ukrepov za omejevanje širjenja covida-19 v Pomurju in prisotnost oklevanja glede cepljenja v Sloveniji v obdobju, ko je bilo to eden ključnih zaščitnih ukrepov pred okužbo in njenimi posledica- mi. Presenetljiva je tudi ugotovitev, da so sami ukrepi za omejevanje širjenja pandemije, čeprav so obenem zmanjšali prenos virusa, nekate- re skupine prebivalstva izpostavili večji negotovosti. Tuji študenti, ki so živeli in študirali v Sloveniji, so bili izpostavljeni precejšnji družbeni izolaciji. Totalne institucije, sicer namenjene podpori in/ali nadzoru določenih družbenih skupin, so bile žarišča okužb s covidom-19. In najpomembneje, Uršula Lipovec Čebron in njene sodelavke so opozo- rile na pomanjkljivost enotnih ukrepov za omejevanje pandemije, ki so veljali za zelo heterogeno prebivalstvo v Sloveniji. Ugotovile so, da en model resnično ni ustrezal vsem. Bogata spoznanja raziskovalne skupine v Sloveniji, ki so pred- stavljena v tej knjigi, so več kot dobrodošel dodatek k raziskovanju pandemije covida-19. Knjiga bi morala doseči širok krog bralcev in bralk, ne le v akademski srenji, temveč tudi v javni upravi, med lokal- nimi voditelji in voditeljicami, združenji, aktivistkami in aktivisti ter širšo javnostjo. Tamara Giles-Vernick 12 Kovidna_krajina_FINAL.indd 12 22. 12. 2023 10:19:05 O nastajanju Kovidne krajine Uršula Lipovec Čebron in Sara Pistotnik Zakaj objaviti še eno znanstveno monografijo o posledicah pandemi- je covida-19? Če v kateri koli akademski spletni brskalnik v katerem koli svetovnem jeziku vnesemo besede »pandemija«, »covid-19«, »posledice«, se nam usuje nepregledna množica znanstvenih člankov, razprav ter strokovnih in znanstvenih monografij, napisanih v različ- nih disciplinarnih okvirih, z raznolikimi metodološkimi pristopi, te- matskimi usmeritvami in konceptualnimi poudarki. Poleg tega se kot splošen odziv na to temo, ki je bila dolge mesece v ospredju medijskega poročanja, večine javnih diskusij ali zasebnih pogovorov, pojavlja pre- nasičenost in izčrpanost, kar se kaže tudi v obliki raziskovalne izčrpa- nosti ( research fatigue) (Patel idr. 2020). Toda čeprav se zdi, da bi bilo v času, ko smo se nekako nauči- li živeti s covidom-19, najbolje čim prej pozabiti na pandemijo in z njo povezane družbene pretrese, globoko zadihati brez mask in strahu 13 Nekaj uvodnih misli Kovidna_krajina_FINAL.indd 13 22. 12. 2023 10:19:05 pred fizičnimi stiki, pa je pomembno, da v obdobju kriz (Saad-Filho 2021) temeljito premislimo preteklo dogajanje. Dejstvo je, da tudi v Sloveniji dobrih 20 let doživljamo kontinuum kriz: po tem, ko so po 11. 9. 2001 ZDA vsilile preostalemu svetu protiteroristične ukrepe in smo leta 2008 s finančno gospodarsko krizo prešli v dolgo obdobje ekonomske nestabilnosti, iz nje pa v zavedanje o nujnosti drugačnega upravljanja migracij in soočenje z uničujočimi posledicami klimatskih sprememb, smo leta 2020 doživeli pandemijo covida-19, takoj zatem je nastopila vojna v Ukrajini, sledil ji je uničujoči izraelski vojaški pohod na prebivalce Gaze, vmes pa smo se v Sloveniji ukvarjali še z obsežni- mi posledicami poplav. V obdobju kriz torej ni ustrezno vprašanje, ali bo naslednja kriza nastopila, temveč kakšna bo ter kako dolgoročne in uničujoče bodo njene posledice. V tem stampedu kriznih dogodkov, ki se zdi vsako leto hitrejši in intenzivnejši, je bistveno poudariti, da se nobena kriza ne zgodi v praznem prostoru, neodvisno od drugega družbenega dogajanja. Vsak nov krizni dogodek se umesti v družbo, zaznamovano s preteklim dogajanjem, in vpliva na druge krize, pri čemer se njihove posledice pogosto med sabo potencirajo in puščajo velik pečat na družbenem ži- vljenju. To se kaže tudi v primeru pandemije covida-19, ki so jo oblasti sprva razumele kot zdravstveno krizo, česar ni mogoče zanikati glede na hude zdravstvene posledice, vključno s smrtnostjo, ki jih je imela za prebivalstvo, ter številne izzive za zdravstvene sisteme po vsem svetu. Toda čeprav so zdravstvene in politične oblasti v veliki meri monopoli- zirale interpretacijo pandemije kot zdravstvenega problema, je bilo ves čas jasno, da je bila pandemija v prvi vrsti družbeni pojav. Virus SARS- -CoV-2, še bolj pa ukrepi, sprejeti za omejevanje njegovega širjenja, so namreč vplivali na številne vidike življenja, ki segajo daleč onkraj po- dročja zdravstva. Ne le, da so zarezali v samo organizacijo vsakdanje- ga življenja, ki je postala bolj ali manj podvržena zaustavljanju širjenja okužb, pomembno so vplivali tudi na percepcijo realnosti in oblikovali novo dojemanje normalnosti. S tem je povezan ključen razlog, zakaj je pandemija covida-19 danes še vedno aktualna. Kot drugi pojavi, ki dobijo dimenzijo izre- dnih razmer, je sprožila specifično upravljanje družbe, ki je intenzivno preoblikovalo vsakdanje norme. Ravno na osnovi njenih učinkov, ki jih danes lažje razumemo kot pred letom ali dvema, bi lahko rekli, da je pandemija poglobila posledice prejšnjih kriz in potencirala oziro- ma pospešila številne družbene procese, ki so se odvijali dlje časa, po koncu pandemije pa se nanje kot skupnost nismo ustrezno odzvali. Čeprav bi zaradi razprostranjenega občutka nemoči, prezasičenosti in izčrpanosti najraje relativizirali vsako novo krizo kot nekaj začasnega, Uršula Lipovec Čebron in Sara Pistotnik 14 Kovidna_krajina_FINAL.indd 14 22. 12. 2023 10:19:05 kar bo minilo, je pomembno analizirati dolgoročne učinke njihovega upravljanja in se hkrati zavedati, da bi bili lahko tudi drugačni. Pričujoča monografija ima v množici kovidnih in postkovidnih objav nekaj posebnosti. Prva je ta, da je nastala kot rezultat medna- rodnega projekta Sonar-Global – globalne mreže družboslovnih ved za nalezljive bolezni in protimikrobno odpornost (2019–2022),1 zno- traj katerega je v petih državah2 sočasno potekala obširna kvalitativna raziskava o zdravstvenih, družbenih, ekonomskih in drugih posledicah pandemije covida-19. Sodelavci in sodelavke projekta, ki je bil nedav- no nagrajen,3 so na osnovi terenskega gradiva o posledicah pandemije objavile nekatere znanstvene prispevke (Öcek idr. 2022, 2023), vendar pa je le skupina raziskovalk iz Slovenije analizo etnografskega materia- la zbrala v posebni znanstveni monografiji. Pri tem velja izpostaviti, da ta monografija ni bila predvidena kot del projektnih aktivnosti, temveč je nastala naknadno, brez projektnih sredstev. Drugič, posebna je za- radi svoje metodologije, saj je raziskava v času pandemije potekala na terenu, kjer je bilo zbrano obsežno etnografsko gradivo: v prvi polovici leta 20214 so bili v Ljubljani in Pomurju izvedeni polstrukturirani in- tervjuji z 214 sogovorniki in sogovornicami. Pri tem velja poudariti, da so med njimi številni družbeno marginalizirani posamezniki in po- sameznice, ki jih kvantitativne raziskave običajno spregledajo. Tretjič, raziskovalke, ki so opravile ključen del terenskega dela, nastopajo v monografiji kot avtorice poglavij. To izpostavljava, saj se neredko do- gaja, da mlajši raziskovalci in raziskovalke v znanstvenih projektih so- delujejo le pri določenih, manj prestižnih nalogah (zbiranje podatkov, transkrbiranje, kodiranje), ni pa jim pripuščeno sodelovati pri analizah in objavah rezultatov raziskav, v katerih so sodelovali. V tej publikaciji poleg raziskovalk, ki so sodelovale pri slovenskem delu projekta v vseh njegovih fazah (Anja Brunec, Uršula Lipovec Čebron in Neža Vodo- pivec), s poglavjem sodelujejo tudi drugi, ki so opravili večje število intervjujev v terenski raziskavi (Vanja Germ, Tisa Kučan Lah, Jasmina Kuduzović) ali so pomembno prispevali k metodološkim in koncep- tualnim usmeritvam raziskave (Sara Pistotnik, Juš Škraban). Mono- grafija tako predstavlja zbrane razmisleke predvsem mlajših avtoric in 1 V izvirniku: SoNAR-Global: A Global Social Sciences Network for Infectious Threats and Antimicrobial Resistance. 2 Na Malti, v Franciji, Italiji, Nemčiji in Sloveniji. 3 Projekt Sonar-Global je leta 2022 prejel nagrado Les Étoiles de l‘Europe oziroma zvezde Evrope, ki jo za najboljši raziskovalni projekt, financiran s sredstvi Evropske komisije, letno podeljuje francosko ministrstvo za raziskave. Za več informacij glej , 4. 10. 2023. 4 Od februarja do julija 2021. 15 Nekaj uvodnih misli Kovidna_krajina_FINAL.indd 15 22. 12. 2023 10:19:05 avtorja, ki so na različne načine sodelovali pri projektu Sonar-Global, obenem pa so se v svojih poglavjih osredotočili na nekatere tematike, ki so se izkazale kot ključne pri premišljevanju pandemije covida-19 ter njenih dolgoročnih učinkov na družbeno življenje v Sloveniji in širše. Vseeno pa s to monografijo nikakor nismo izčrpali analize zbra- nega gradiva, temveč le postrgali po njegovem površju, pod katerim se skriva mnoštvo drugih posledic pandemije covida-19, ki bodo morale počakati na prihodnje analize oziroma publikacije. V uvodnem poglavju Uršula Lipovec Čebron predstavi medna- rodni projekt Sonar-Global ter oriše uporabljeno metodologijo, potek raziskovanja, pa tudi ključne značilnosti sogovornikov in sogovornic ter glavne ugotovitve, ki so izšle iz zbranega terenskega materiala. Med temi ugotovitvami velja izpostaviti, da so se sogovorniki in sogovor- nice v času pandemije soočale s kompleksnimi, prepletenimi ranlji- vostmi, ki jih nikakor ni mogoče reducirati na koncept »ranljivih sku- pin«, obenem pa večina ugotovljenih ranljivosti ni bila posledica same pandemije, temveč poskusov njenega obvladovanja. S tem je povezana ugotovitev, da je bila posebnost pandemije v Sloveniji njena izrazita političnost, saj se je z začetkom pandemije zgodila menjava oblasti, za- radi česar je večina sogovornikov in sogovornic ukrepe za zamejevanje okužb razumela kot povezane z interesi tedanje vlade. Poleg težav z ukrepi za omejevanje okužb avtorica izpostavi še nekatera druga po- dročja, na katerih so se najbolj izrazito pokazale ranljivosti, ki so bile posledice omejenega dostopa do javnih prostorov in storitev, spreme- njenih razmer dela in z njimi povezane spremembe dohodka ter insti- tucionalne oskrbe oziroma ranljivosti institucionaliziranih oseb. Ta in druga področja so v naslednjih poglavjih pričujoče monografije bolj natančno analizirana. V drugem poglavju, »Ostanimo doma«: kaj se je med pande- mijo dogajalo med štirimi stenami? , Anja Brunec analizira, kako je na vsakdan sogovornikov in sogovornic raziskave vplivalo priporočilo »ostanimo doma«. Ugotavlja, da lahko na podlagi terenske raziskave sklepamo, da je to priporočilo delovalo po načelu prelaganja odgovor- nosti na prebivalce, saj naj bi bili s svojimi dejanji odgovorni za potek pandemije in bi z upoštevanjem priporočila upočasnili širjenje novega koronavirusa. Obenem pa rezultati raziskave kažejo, da odločevalci pri oblikovanju teh ukrepov niso upoštevali realne družbene situacije, saj so izhajali iz predstave o homogenosti populacije, ki jo sestavljajo je- drne družine s prostornimi bivališči ter ekonomskimi zmožnostmi za delo in izobraževanje od doma ter skladnimi odnosi za medsebojno skrb v času zaprtja javnega življenja. Avtorica poudari, da so imele ose- be, ki ne ustrezajo tej tradicionalni normi, težave pri spoprijemanju z Uršula Lipovec Čebron in Sara Pistotnik 16 Kovidna_krajina_FINAL.indd 16 22. 12. 2023 10:19:05 izzivi »nove realnosti«, saj niso izpolnjevale pogojev, ki bi jim omogo- čali dostojno preživljanje pandemije doma. Na osnovi etnografskega materiala izpostavi pet ključnih tem, o katerih so sogovorniki in so- govornice najbolj pogosto govorili: stari ali novi stanovanjski proble- mi; neurejene družinske razmere; vplivi omejevanja socialnih stikov; sprememba delovnih razmer; in druge obremenitve, kot je povečano skrbstveno delo med pandemijo. V naslednjem poglavju, Dostopnost zdravstvene oskrbe v času pan- demije: normalizacija izrednih razmer, se Sara Pistotnik ukvarja s preo- blikovanjem dostopa do zdravstvene oskrbe, kot so ga doživljali sogo- vorniki in sogovornice v raziskavi, ter njihovim manevriranjem znotraj javnega zdravstvenega sistema v času izrednih razmer. Ti so skozi razu- mevanje zdravstvene oskrbe v času ukrepov za zajezitev covida-19 opiso- vali preplet starih ovir in novih problemov ter tako razkrivali daljnose- žnejše procese v slovenskem zdravstvenem sistemu. Obenem pa so zaradi hitrih sprememb v pojmovanju normalnosti potrdili, da skozi izredne razmere hitreje uzremo splošne trende družbenega razvoja. Avtorica izkušnje sogovornikov analizira na podlagi konceptov strukturne ranlji- vosti, dostopnosti in kandidature, ki pomagajo osmisliti transformacije dostopa do zdravstvene oskrbe med pandemijo covida-19. Ugotavlja, da je že v obdobju pred ukrepi za omejitev širjenja covida-19 veljalo, da dostopnost ni enaka za vse prebivalce. Te razlike pa so se zaradi poveča- ne arbitrarnosti pri dostopu do zdravstvene oskrbe ter novih pojmovanj »običajnega dostopa« in »nujnosti«, ki so prispevala k prikriti priva- tizaciji zdravstvenih storitev, v času izrednih razmer še poglobile. Zato se v prispevku sprašuje, koliko je omejevanje dostopa do zdravstva med pandemijo covida-19 prispevalo k normalizaciji zmanjševanja dostopa do javnega zdravstva in razgradnji socialne države. Sledi poglavje Pandemija v totalnih ustanovah: zamujena prilo- žnost za dezinstitucionalizacijo, v katerem poskuša Juš Škraban odgo- voriti na vprašanji, kako so se totalne ustanove (domovi za starejše ob- čane, azilni dom, center za tujce, zavodi za prestajanje kazni zapora in druge) odzvale na pandemijo ter kaj je ključno zaznamovalo institucio- nalno oskrbo v tem času. Na osnovi preteklih raziskav in analize teren- skega materiala ugotavlja, da je pandemija razkrila številne znane šib- kosti totalnih ustanov, obenem pa nekatere utrdila. Med drugim tako avtor ugotavlja, kako se je med pandemijo ponovno pokazalo, da so v totalnih ustanovah idealne razmere za hitro širjenje okužb, obenem pa izpostavlja, da je v teh ustanovah, ki so bile že prej poznane po svojih mehanizmih izključevanja, ta njihova funkcija postala le še vidnejša. V zaključnem delu poglavja Juš Škraban opozori, da je pandemični čas ponujal nekatere elemente za hitrejši proces dezinstitucionalizacije – 17 Nekaj uvodnih misli Kovidna_krajina_FINAL.indd 17 22. 12. 2023 10:19:05 prehoda iz institucionalnih v skupnostne oblike podpore, ki se mu je Slovenija zavezala že leta 2008. Čeprav je gradivo s terena jasno pokazalo, kako pomembno bi bilo izvesti obsežen proces dezinstitucionali- zacije, pa do njega (še) ni prišlo. V petem poglavju z naslovom Vpliv pandemije covida-19 na du- ševno zdravje mladih odraslih se Tisa Kučan Lah osredotoča na dušev- ne stiske, ki so jih prinesli ali poglobili ukrepi za njeno zajezitev. Znano je, da zdravstvene krize dolgotrajno vplivajo na duševno zdravje ljudi, mladi pa so bili sprva kot družbena skupina, ki v pandemiji covida-19 ni bila razumljena kot ranljiva, nekoliko spregledani. Vendar je kma- lu postalo jasno, da učinki pandemije segajo onkraj fizičnih posledic okužb s SARS-CoV-2, zato so se v slovenskih medijih začeli pojavljati prispevki, ki so izpostavljali vprašanje duševnega zdravja mladih, s ka- terim so se pozneje ukvarjale tudi številne raziskave. Avtorica v svojem prispevku analizira, kaj so mladi sogovorniki dojemali kot vzrok la- stnih duševnih stisk, katere vire so uporabili kot pomoč ob soočanju z duševnimi stiskami in kakšen dostop so imeli do njih med pandemijo covida-19. Na osnovi terenskega gradiva prikaže, da so sogovorniki kot razlog svojih stisk največkrat dojemali ukrepe za zajezitev covida-19, še posebej zaprtje izobraževalnih institucij, ki so vodili v osamljenost in posledično večjo odvisnost od socialnih omrežij. Velja izpostaviti, da poglavje obravnava situacijo mladih v Pomurju, ki je zaradi svojih geografskih in socialnih značilnosti pogosto spregledano, odpre pa tudi vprašanje, zakaj se mladi dandanes pogosteje soočajo z duševnimi stiskami, s čimer so si prislužili vzdevek »snežinke«. Sledi poglavje Cepiti se ali ne cepiti se: dejavniki oklevanja s ce- pljenjem proti covidu-19, v katerem Vanja Germ razpira vprašanje cepiv in cepljenja, ki je v času pandemije covida-19 predstavljalo kontrover- zno tematiko. Množično cepljenje proti covidu-19 se je v Sloveniji za- čelo konec leta 2020, njegovo izvajanje pa so spremljale burne javne diskusije. Avtorica celo pravi, da intervjuji terenske raziskave kažejo, kako je v času pandemije vprašanje cepiv zarezalo v vse pore družbene- ga življenja, v medsebojna razmerja, zveze in družinske odnose. Glede na to, da je bilo to vprašanje v javnem diskurzu mnogokrat predstavlje- no na površen in izrazito polemičen način, je namen njenega prispevka ugotoviti, kakšna stališča so imeli glede cepiv in cepljenja sogovorniki, vključeni v raziskavo. Ob tem je kot pripomoček za analizo najpogo- steje izpostavljenih tem uporabila model dejavnikov oklevanja s ce- pljenjem, ki ga je razvila Strateška svetovalna skupina strokovnjakov za imunizacijo ( SAGE) pod okriljem Svetovne zdravstvene organiza- cije, kar omogoča primerljivost podatkov raziskave z drugimi okolji. Analiza je jasno pokazala, da je oklevanje glede cepljenja kompleksno Uršula Lipovec Čebron in Sara Pistotnik 18 Kovidna_krajina_FINAL.indd 18 22. 12. 2023 10:19:05 vprašanje, ki zajema različne razlage in prepričanja sogovornikov in sogovornic, ki jih velja temeljito raziskati ter ne vnaprej diskreditirati s posplošenimi in zaničevalnimi predstavami o »proticepilcih«. V sedmem poglavju z naslovom (Ne)dostopnost zdravstvenega zavarovanja in težave s prehajanjem meja v času pandemije covida-19 se Jasmina Kuduzević loteva razčlenjevanja situacije skupine prebivalk in prebivalcev, ki jih tako znanstvene raziskave kot splošna javnost pogosto spregledajo. Gre za tako imenovane tuje študente in študentke, ki so dr- žavljani in državljanke držav nečlanic Evropske unije (na primer Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije) in se v Republiki Sloveniji izobra- žujejo v okviru študijskih izmenjav ali rednega študija. Avtorica na osno- vi terenskega gradiva ter pregleda dostopnih raziskav in dokumentov ugotavlja, da so njihove pravice na področju zdravstvenega zavarovanja, v primerjavi s tistimi, ki jih imajo državljani Slovenije, okrnjene. Doka- zuje, da so pandemija in z njo povezani ukrepi, predvsem ukrep zapiranja državnih meja, na eni strani dodatno okrepili že obstoječe ovire na po- dročju zdravstvene oskrbe za te študente in študentke, na drugi strani pa so jih podvrgli novim, ki so znatno otežile dostop do zdravstvenih stori- tev v njihovi matični državi. V zadnjem delu poglavja se avtorica ustavi še pri analizi posledic, ki so jih sogovorniki in sogovornice doživljale ob postopnem krčenju študentskih pravic v Sloveniji, pri čemer pokaže, da so jim že leta 2012 slovenske oblasti ukinile štipendije, nato pa leta 2021 z novim Zakonom o tujcih naložile še dokazovanje zadostnih sredstev za preživljanje v času bivanja v Sloveniji, kar je še dodatno otežilo njihovo bivanje in izobraževanje v tej državi. V zadnjem poglavju monografije, Solidarnost ter viri podpore in pomoči med pandemijo covida-19, se Neža Vodopivec sprašuje, kje so v obdobju pandemije, ko je bila večina javnih institucij in storitev zaprtih oziroma je delovala zelo omejeno, prebivalci in prebivalke do- bile pomoč in podporo. Z analizo odgovorov na vprašanja, ki so se v polstrukturiranem intervjuju neposredno in posredno nanašala na vire pomoči in podpore ter vlogo skupnosti, je izluščila 548 citatov sogo- vornikov in sogovornic. Na osnovi teh citatov avtorica ugotavlja, da so se udeleženci in udeleženke raziskave po pomoč in podporo pra- viloma obračale na družinske člane, prijatelje in širšo socialno mrežo, pomembno vlogo pa sta odigrali tudi medsosedska pomoč in podpora lokalne skupnosti. Zanimivo je, da so pandemične razmere spodbudile povsem nove solidarnostne prakse, kjer so denimo stanovalci v blokov- skih naseljih ponujali pomoč neznancem oziroma članom skupnosti, s katerimi do tedaj niso bili povezani. Prav tako so v obdobjih, ko je bila večina oblik institucionalne pomoči ukinjena, nekatere nevladne orga- nizacije in samonikle iniciative prevzele ključen delež skrbi za najbolj 19 Nekaj uvodnih misli Kovidna_krajina_FINAL.indd 19 22. 12. 2023 10:19:05 družbeno marginalizirane prebivalce ter v težkih razmerah iznajdevale nove oblike solidarnosti. REFERENCE Öcek, Zeliha Asli, Mandy Geise, Anna-Maria Volkmann, Acelya Basili, Vera Klünder in Michaela Coenen 2022 ‘Action recommendations to support people living in precarious conditions during a pandemic. ’ The European Journal of Public Health 32(Supplement_3): 188. Öcek, Zeliha Asli, Mandy Geise, Anna-Maria Volkmann, Acelya Basili, Vera Klünder in Michaela Coenen 2023 ‘Strengthening the social resilience of people living at the intersection of precariousness and migration during pandemics: action recommendations developed in Munich, Germany.’ Frontiers in Public Health 11: 120–215. Saad-Filho, Alfredo 2021 The Age of Crisis: Neoliberalism, the Collapse of Democracy, and the Pandemic. London: Palgrave Macmillan. Patel, Sony S., Rebecca K. Webster, Neil Greenberg, Dale Weston in Samantha K. Brooks 2020 ‘Research fatigue in COVID-19 pandemic and post-disaster rese- arch: Causes, consequences and recommendations.’ Disaster Prevention Ma- nagement 29(4): 445–455. Uršula Lipovec Čebron in Sara Pistotnik 20 Kovidna_krajina_FINAL.indd 20 22. 12. 2023 10:19:05 Raziskovanje ranljivosti in odpornosti v času pandemije covid-19 Uršula Lipovec Čebron Znano je, da krizna obdobja povečujejo in poglabljajo že obstoječe ran- ljivosti, obenem pa osebe, ki so bile pred kriznim obdobjem manj ranlji- ve, pogosto potisnejo čez mejo njihovih zmožnosti in odpornosti ter s tem ustvarjajo nepričakovane, nove ranljivosti (Napier 2020; Napier in Fisher 2020). Na osnovi dosedanjih raziskav kriznih dogodkov (Tripar- tite Core Group 2008) je mogoče ugotoviti, da je za soočanje z oblikami ranljivosti, ki jih krizni dogodki povzročajo, nujno potreben celostni pristop, ki temelji na etnografskih metodah, saj lahko le te pogloblje- no pokažejo na dejanske potrebe v lokalnih skupnostih ter predstavljajo tehtno osnovo za načrtovanje ukrepov. Pri tem se zdi smiselno kritično ovrednotiti sam koncept ranljivosti, ki ga medicinskoantropološke raz- iskave ne razumejo le kot tveganje za razvoj nekaterih bolezni ali zdrav- stvenih težav, temveč širše. Z ranljivostjo namreč ni mišljena le dovze- tnost za bolezen, temveč jo lahko razumemo kot »relativni fenomen, Raziskovanje ranljivosti in odpornosti v 21 času pandemije covid-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 21 22. 12. 2023 10:19:05 saj se, ko se neenakosti stopnjujejo, določene kategorije posameznikov pokažejo kot bolj ali manj ranljive« (Napier 2014: 2). Poleg tega so različne oblike ranljivosti pogosto v kavzalni povezavi s spreminjanjem lo- kalnih institucij, pravil in norm (Škraban idr. 2020), zato jih je potrebno razumeti znotraj konteksta, v katerem se pojavljajo. Tudi v projektu konzorcija Sonar-Global (2019–2022),1 ki ga je izvajala mednarodna mreža družboslovcev, zlasti medicinskih antropologov, pod vodstvom pariškega Inštituta Pasteur, je bilo v ospredju vprašanje, kako pandemija covida-19 vpliva na poglablja- nje že obstoječih ranljivosti v družbi ter vznikanje novih ranljivosti in odpornosti. Ta projekt, v katerem so sodelovali družboslovci in humanisti, ki se ukvarjajo z raziskovanjem zdravja ter zdravstva v Evropi, Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, se je začel že pred pandemi- jo covida-19, a je bil od začetka osredotočen na izbruhe novih nale- zljivih bolezni. Projektni sodelavci so na različnih lokacijah po svetu ustanavljali raziskovalna središča, v katerih so se posvečali ključnim zdravstvenim težavam posameznega kraja: tako so v Dakarju na pod- lagi izkušenj z ebolo poskušali okrepiti vlogo družboslovcev v času različnih epidemij, v Kijevu so se osredotočili na cepiva in cepljenje, v Bangkoku in Amsterdamu pa so družboslovci skupaj z zdravstveni- mi delavci iskali odgovore na problem prevelike rabe antibiotikov in posledično porast odpornosti mikroorganizmov na protimikrobna zdravila ( AMR). Ko se je pojavila pandemija covida-19, je bila že vzpostavljena projektna raziskovalna mreža, zato je del raziskovalcev in raziskovalk lahko nemudoma začel preučevati zdravstveno in družbeno krizo, ki jo je povzročil covid-19. Vseeno pa se je konec leta 2020 začel dodatni del projekta z imenom COVID-19: Ocena ranljivosti in vključevanje sku- pnosti ( COVID-19: Vulnerability Assessment and Community Engage- ment), v katerega se je vključilo pet novih raziskovalnih skupin, in sicer z Malte, iz Francije, Italije, Nemčije in Slovenije.2 Ta del projekta je bil namenjen sočasni kvalitativni raziskavi v petih državah, ki je na osnovi primerljivega metodološkega orodja identificirala lokalno specifične 1 Projekt SoNAR-Global: A Global Social Sciences Network for Infectious Threats and Antimicrobial Resistance (s številko 825671) je potekal v okviru programa Evropske unije za raziskave in inovacije – Obzorje 2020 (Horizon 2020). Za več informacij o projektu glej < https://sonar-global.eu>, 11. 10. 2023 . 2 Slovenski del projekta je potekal na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s sodelovanjem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot vodja raziskave v Sloveniji sem v raziskovalno skupino vključila Anjo Brunec in Nežo Vodopivec z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Ivanko Huber z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Uršula Lipovec Čebron 22 Kovidna_krajina_FINAL.indd 22 22. 12. 2023 10:19:05 ranljivosti ter na podlagi analize terenskega materiala oblikovala pri- poročila na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Poleg tega, da je bil eden od ciljev projekta oblikovati odzivno mrežo družboslovcev in humanistov, ki raziskujejo na področju zdravja in zdravstva, je bil njegov namen pokazati na pomen, ki ga imajo druž- boslovne in humanistične raziskave v obdobjih epidemij in pandemij. Skupno izhodišče projektnih sodelavcev in sodelavk je namreč bilo, da je vsaka epidemija in pandemija poleg zdravstvene tudi širše družbena kriza, ki tako v globalnem kot lokalnem kontekstu ustvarja in pogla- blja neenakosti in ranljivosti. Ravno zato je nujno posledice tovrstnih kriz raziskovati s pomočjo etnografskih metod v lokalnih skupnostih, saj lahko na ta način najbolje ugotovimo, ali javnozdravstveni ukrepi dosežejo posamezne skupnosti, do katere mere odgovarjajo na potrebe članov teh skupnosti, kako se nanje odzivajo ti člani in kako bi jih bilo mogoče vključiti v proces soodločanja o ukrepih v kriznih obdobjih. METODOLOGIJA Kot je bilo že omenjeno, je kvalitativna terenska raziskava potekala na osnovi skupne metodologije, ki smo jo sočasno uporabili v petih evropskih državah (Giles-Vernick idr. 2022). Tako kot drugod smo tudi v Sloveniji raziskovali v dveh okoljih, pri čemer smo zaradi boljše primerjave izbrali eno urbano (Ljubljana) in eno ruralno okolje (Po- murje). Zbiranje podatkov je potekalo na osnovi vnaprej določenega protokola Ocene ranljivosti, kjer so imeli ključno vlogo polstrukturi- rani intervjuji, demografski vprašalnik, terenski zapiski in povzetek te- renskega dela, kot je razvidno iz grafičnega prikaza (Volkmann 2022): Slika 1: Protokol Ocene ranljivosti Raziskovanje ranljivosti in odpornosti v 23 času pandemije covid-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 23 22. 12. 2023 10:19:05 Vsi deli protokola so bili sooblikovani in usklajeni med par- tnerji projekta (Giles-Vernick idr. 2022), obenem pa je morala vsaka raziskovalna skupina pridobiti pristanek etične komisije3 ter prevesti vprašanja v jezike in dialekte, ki so jih govorili sogovorniki in sogo- vornice. Tako smo v Sloveniji sprva prevedli vprašanja v slovenščino in prekmurski dialekt, pozneje pa tudi v angleščino, bošnjaščino, srb- ščino in hrvaščino. Poleg prevoda je bilo treba vprašanja prilagoditi posameznemu okolju, pri čemer smo jih uskladili s slovenskimi poi- menovanji in kategorizacijami4 ter upoštevali še druge specifike lokal- nega konteksta.5 Pri tem nam je bilo v pomoč začetno pilotiranje med petimi sogovorniki, saj je razkrilo nekatere nekonsistentnosti vprašanj oziroma prevodov, ki smo jih lahko pravočasno popravili. Kot je razvidno s Slike 1, je po pridobitvi soglasja6 raziskovalka7 najprej sledila demografskemu vprašalniku in odgovore sproti beleži- la v temu namenjen obrazec. Ocena ranljivosti se je nadaljevala s pol- strukturiranim intervjujem, ki je bil razdeljen na tri tematske sklope: (1) zdravje, dostop do zdravstvenega varstva in javnih storitev; (2) sku- pnost, okolje in viri podpore skupnosti; ter (3) ranljivost in odpornost, pri čemer so imeli vsi sklopi številne podteme z mnogimi podvpraša- nji. Raziskovalke so med izvedbo raziskave in po njej svoja opažanja in ključne informacije iz intervjuja beležile v terenske zapiske, ki so bili vključeni v povzetke terenskega dela. Raziskovalke so se s sogovornicami in sogovorniki na terenu pogovarjale v živo (le v osemnajstih primerih na daljavo), pri čemer 3 Etično presojo in celostni pregled ključnih elementov raziskave je v Sloveniji izvedla Komisija za etiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (KEFF) in raziskavo odobrila 22. 2. 2020. 4 Na primer, pri vprašanjih o sistemu socialnih transferjev smo uporabili kategorizacijo, ki je v veljavi v Sloveniji. 5 Na primer, pri vprašanju o višini plače smo dodali možnost, da oseba odgovori bolj splošno, saj se je pogosto izkazalo, da sogovorniki in sogovornice niso želele razkriti točne vsote. 6 Čeprav smo v večini primerov pridobili pisno soglasje, to v določenih primerih ni bilo mogoče (na primer, ko je imela oseba znantno poslabšanje vida) oziroma bi pridobitev pisne privolitve pomenila nesorazmerno tveganje za sogovornika ali sogovornico (na primer, ko je bil sogovornik HIV+ oseba ali nedokumentiran migrant), zato smo pridobili ustno soglasje. 7 Izraz uporabljam zgolj v ženski obliki, saj so bile raziskovalke večinoma ženskega spola. Poleg dveh raziskovalk (Neža Vodopivec in Anja Brunec), ki sta bili zaposleni pri projektu Sonar-Global in sta opravili večino intervjujev, so delež terenskega dela opravili študentke in študenti z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, ki so posamezne Ocene potreb izvajali v okviru vaj pri predmetu medicinska antropologija v študijskem letu 2020/21 (Vanessa Benak Cvijanović, Tina Bizjak Šavli, Nina Dečko, Rene Dopler, Vanja Germ, Živa Gornik, Jan Grah, Urška Klančar, Laura Kolšek, Sara Krajnc, Tisa Kučan Lah, Jasmina Kuduzović in Nina Stanojevič) in kot del magistrske raziskave (Jasmina Kuduzović). Uršula Lipovec Čebron 24 Kovidna_krajina_FINAL.indd 24 22. 12. 2023 10:19:05 velja na eni strani izpostaviti, da je vzpostavljanje fizičnega stika s sogovorniki in sogovornicami v času pandemije zahtevalo veliko dodatnega dela in previdnosti ter odpiralo številne nevsakdanje etične dileme,8 na drugi strani pa, da je bila izpeljava celotne Ocene ranljivosti običajno dolga, saj je v povprečju trajala uro in pol do dve uri, v nekaterih prime- rih pa tudi več kot tri ure. Vsi intervjuji so bili posneti in nato ročno transkribirani. Če- prav so drugi partnerji večinoma uporabljali programsko opremo za strojno transkripcijo, so bile take rešitve za naše intervjuje neprimerne. Ne le, da večina dostopnih spletnih orodij zvočnih posnetkov v sloven- ščini ni dovolj natančno zapisovala, dodatno se je zataknilo pri uporabi dialekta in pri izrazih v pogovornem jeziku. Vsakemu sogovorniku in sogovornici je bila dodeljena šifra, s katero so bili označeni zvočni posnetek, transkripcija in soglasje k sodelovanju v raziskavi. Kjer so bili v izsledke raziskave vključeni deli transkripcij intervjujev ali izseki iz terenskih zapiskov, so bili ti še dodatno anonimizirani, tako da so bili prikriti identiteta posamezni- kov, imena krajev in drugi podatki, ki bi lahko razkrivali identiteto udeleženca ali udeleženke. Za potrebe primerjave izsledkov med dr- žavami so bili partnerskim organizacijam posredovani le anonimizi- rani podatki in izvlečki. Zbrano terensko gradivo je bilo kodirano. Čeprav je raziskoval- no orodje za Oceno ranljivosti predvidelo splošen sistem kodiranja za vsa raziskovana okolja (Volkmann 2022), ga je naša raziskovalna sku- pina nadgradila v lastni sistem, ki je temeljil na prepletu deduktivno in induktivno pridobljenih kod. Kot kode smo uporabili besede ali kratke fraze, ki izražajo temo ali značilnost dela besedila (glej Saldaña 2012). Pri tem smo na eni strani predvideli skupne kode, ki so omogo- čile primerjavo zbranih podatkov med vsemi petimi državami, vklju- čenimi v raziskavo, na drugi strani pa smo zaradi pojava specifičnih vsebin, besed ali fraz ustvarili kode, ki so označevale lokalne fenomene. Kodiranje je potekalo s pomočjo spletnega orodja In vivo coding, pri čemer smo opravili tri testne kroge kodiranja, po katerih smo vklju- čili dodatne kode za kodiranje tem in dogodkov, ki so se v pripovedih sogovornikov in sogovornic pokazali kot pomembni na lokalni ali na- cionalni ravni. 8 Raziskovalno delo je bilo časovno zelo omejeno, saj je večinoma potekalo v vmesnem obdobju med zaprtji države, obenem pa je zahtevalo dodatno previdnost in odgovornost raziskovalk, ki so morale paziti, da ne bi ob poteku intervjuja okužile sogovornika ali sogovornice, zaradi česar so intervjuji pogosto potekali v odprtih prostorih, na varni razdalji, brez fizičnega kontakta, ob raziskovalkinem predhodnem negativnem testu na covid-19. Raziskovanje ranljivosti in odpornosti v 25 času pandemije covid-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 25 22. 12. 2023 10:19:05 Začetna analiza zbranega materiala je potekala na treh celo- dnevnih srečanjih, na katerih je vsaka od raziskovalk predstavila svoje terensko gradivo in ključne teme, ki so v gradivu izstopale. Na podlagi teh predstavitev smo opravili tematsko analizo ter izpostavili štiri po- dročja, kjer so se ranljivosti in odpornosti med pandemijo covida-19 najbolj izrazito pokazale v obeh raziskovanih okoljih. Ta področja, ki jih bom v nadaljevanju predstavila, smo poglobili z dodatno analizo posameznih problemskih sklopov, ki smo jih razčlenjevali na osnovi kodiranega terenskega gradiva. Glede na veliko količino zbranega ma- teriala in izjemno ozek časovni okvir (glej Sliko 2), ki je bil določen za posamezne projektne aktivnosti, je ta analiza še vedno parcialna, vsee- no pa predstavlja vpogled v teme, ki jih je večina sogovornikov in sogo- vornic dojemala kot bistvene. Ključne ugotovitve analize so bile pred- stavljene na različnih strokovnih in znanstvenih konferencah (Lipovec Čebron idr. 2021; Brunec in Lipovec Čebron 2022; Lipovec Čebron in Brunec 2022; Lipovec Čebron 2022a, 2023) ter v medijih,9 pred- vsem pa na internih in javnih srečanjih projektne skupine (Lipovec Čebron 2022b, 2022c, 2022d). Na teh srečanjih so bile primerjane z ugotovitvami v drugih okoljih, obenem pa so bile osnova za dve doda- tni projektni aktivnosti: oblikovanje predlogov in ukrepov na lokalni, nacionalni in nadnacionalni ravni ter izpeljava srečanj v lokalnih sku- pnostih, kamor so bili povabljeni sogovorniki in sogovornice ter drugi člani skupnosti, ki smo jim predstavili ugotovitve ter skupaj z njimi razmišljali o nadaljnjih korakih pri zmanjšanju posledic pandemije.10 Čeprav smo imeli raziskovalci in raziskovalke, ki smo v petih državah sočasno opravljali iste terenske dejavnosti, vsak teden poglo- bljene teoretske in metodološke pogovore, na katerih smo izmenjevali podatke in ugotovitve, pa do konca projekta nismo uspeli strukturira- no primerjati svojih raziskovalnih rezultatov ter jih objaviti v posebni publikaciji. Kljub temu, da smo tako publikacijo vseskozi načrtovali, se je namreč projekt prej zaključil, z njim pa so usahnila tudi sredstva, ki bi bila potrebna za nadaljevanje skupnega dela. 9 Glej , 3. 10. 2023; < https://www.delo.si/novice/ znanoteh/pandemija-je-dokazala-da-je-zdravstvo-tudi-druzbeni-problem/>, 3. 10. 2023; , 3. 10. 2023. 10 Tako so bili leta 2022 organizirani trije dogodki v lokalnih skupnostih, eden je bil v Murski Soboti in dva v Ljubljani. Dogodkov so se udeležili predstavniki različnih nevladnih organizacij, aktivističnih gibanj, ustanov na področju zdravstva in šolstva ter strokovnjaki in strokovnjakinje s področja javnega zdravja. Uršula Lipovec Čebron 26 Kovidna_krajina_FINAL.indd 26 22. 12. 2023 10:19:05 2021 Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sept Okt Nov Dec Raziskava Transkripcije intervjujev Kodiranje Analiza Slika 2: Časovnica projektnih dejavnosti v Sloveniji SOGOVORNIKI IN SOGOVORNICE V primerjavi z drugimi, kvantitativnimi in spletno izvedenimi razi- skavami, povezanimi s posledicami covida-19 v Sloveniji, je bila naša raziskava izvedena osebno, s kvalitativnim pristopom ter je vključevala tudi tiste, ki niso imeli dostopa do sodobnih tehnologij. To poudar- jam, saj najbolj družbeno marginalizirane osebe običajno niso vključe- ne v kvantitativne raziskave (na primer spletne ankete redko zajemajo tujejezične osebe, ljudi v negotovih pravnih statusih, institucionalizi- rane osebe ali ljudi s težkimi kroničnimi boleznimi), zato je tako malo znanega o njihovih ranljivostih. Nasprotno pa je naša raziskava posku- šala preseči večino ovir pri vzpostavljanju stika in vključevanju mar- ginaliziranih ljudi. Kot je bilo že omenjeno, smo jezikovne ovire med intervjujem poskušali preseči s prevajanjem vprašanj v različne jezike in dialekte, druge ovire pa s poenostavljanjem delov intervjuja ali vme- snimi krajšimi odmori, saj so bila za določene osebe posamezna vpra- šanja preveč kompleksna, za druge pa je bil sam vprašalnik predolg. Kontinuiteta raziskav in znanja, pridobljenega s predhodnimi izkušnjami nekaterih članov projektne skupine na področju raziskova- nja ranljivosti (Farkaš-Lainščak idr. 2016; Huber idr. 2020), je pomenila metodološko prednost pri izbiri sogovornikov in sogovornic. Na podla- gi sodelovanja pri dveh projektih Nacionalnega inštituta za javno zdravje ( Skupaj za zdravje, 2014 – 2016 in MoST, 2018 – 2019), kjer smo v ob- širnih terenskih raziskavah ugotavljali ranljivosti in neenakosti v zdravju v 28 lokalnih okoljih v Sloveniji (prav tam), smo imeli osnovni pregled nad obstoječimi ranljivostmi v času pred pandemijo. Obenem pa smo imeli vzpostavljene stike z mnogimi organizacijami, društvi in posame- zniki, ki delajo na področju Ljubljane in Pomurja ter imajo dostop do Raziskovanje ranljivosti in odpornosti v 27 času pandemije covid-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 27 22. 12. 2023 10:19:05 odrinjenih delov prebivalstva, zato je bilo mogoče v raziskavo vključiti tudi nekatere najbolj ranljive člane družbe. S pomočjo teh stikov smo po metodi »snežne kepe« (glej Bernard 2006; Muršič 2011) poskušali dobiti nadaljnje kontakte oseb, ki bi lahko sodelovale v raziskavi, pri če- mer velja izpostaviti, da je bilo to sodelovanje prostovoljno in anonimno. V raziskavo so bili vključeni posamezniki in posameznice z raz- lično izobrazbo, iz različnih socialnih, kulturnih in etničnih okolij: med njimi so bili tako mladi kot starejši, tako študenti in zaposleni kot posa- mezniki, ki so izgubili službo ali so jim zaradi pandemije upadli dohod- ki, tako samske osebe in samohranilci kot člani nuklearnih in razširjenih družin, tako osebe s kroničnimi boleznimi in osebe s težavami v dušev- nem zdravju kot posamezniki, ki se opisujejo kot zdravi. Kot je bilo že zapisano, je bila posebna pozornost namenjena osebam, ki jih kvanti- tativne raziskave ne zajamejo, kot so pripadniki in pripadnice romskih skupnosti, brezdomne osebe, uživalci in uživalke prepovedanih drog, HIV+ osebe, seksualni delavci in delavke, nedokumentirani migranti in migrantke, prosilci in prosilke za mednarodno zaščito in drugi. Med februarjem in julijem 2021 smo intervjuvali 214 sogovor- nikov in sogovornic, pri čemer je bilo 109 oseb (51 %) oseb iz Ljublja- ne ter 105 oseb (49 %) iz Pomurja. Med našimi sogovorniki in sogo- vornicami se je 130 oseb (61 %) opredelilo z ženskim spolom, 82 oseb (38 %) z moškim spolom in 2 osebi (1 %) z drugo, kot je razvidno iz grafikona na spodnji sliki: drugo 2 moški 82 ženske moški drugo ženske 130 Slika 3: Sogovorniki in sogovornice po spolu Uršula Lipovec Čebron 28 Kovidna_krajina_FINAL.indd 28 22. 12. 2023 10:19:05 Udeleženci in udeleženke raziskave so bili stari od 18 do 91 let. Zaradi etičnih vprašanj v raziskavo ni bilo možno vključiti mladoletnikov, hkrati pa so tudi sogovorniki, starejši od 65 let, v primerjavi s splošno populacijo premalo zastopani (v času pande- mije so bili zelo težko dostopni, še posebej tisti, ki so nastanjeni v domovih za starejše občane). Druge starostne skupine so bile pri- bližno enako zastopane, največ udeležencev pa je bilo starih med 31 in 40 let (23 % oseb): 65+ let 18–20 let 23 20 21–30 let 51–65 let 18–20 let 46 35 21–30 let 31–40 let 41–50 let 51–65 let 65+ let 41–50 let 41 31–40 let 49 Slika 4: Sogovorniki in sogovornice po starosti Tudi etnična pripadnost sogovornikov in sogovornic je bila heterogena. Večina udeležencev (156 oseb ali 73 % sogovornikov) se je opredelila za Slovence ali Slovenke, med njimi pa se jih je nekaj identificiralo še regionalno (na primer Prekmurec, Prlek, Goričanec). Poleg tega je bil delež sogovornikov in sogovornic bosanske ali bošnja- ške (15 oseb), romske (osem oseb), makedonske (štiri osebe), alban- ske (štiri osebe), srbske (tri osebe) ter palestinske (dve osebi) etnične pripadnosti. Sogovorniki in sogovornice so se opredelile tudi kot Ju- goslovan (dve osebi) ter po ena oseba kot Alžirec, Etiopijec, Izraelec, Arabec, Črnogorec, Slovan, Sirec, Ukrajinec, ateist, prebivalec Zemlje, avtonomni/avtohtoni in belec. Preostalih 12 udeležencev ni navedlo svoje etnične pripadnosti. Raziskovanje ranljivosti in odpornosti v 29 času pandemije covid-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 29 22. 12. 2023 10:19:05 ^ƌď;ϯͿ WĂůĞƐƚŝŶĞĐ;ϮͿ DĂŬĞĚŽŶĞĐ;ϰͿ druga etnična ƉƌŝƉĂĚŶŽƐƚ;ϭϰͿ ůďĂŶĞĐ;ϰͿ ^ůŽǀĞŶĞĐ;ϭϱϲͿ ƌƵŐŽ ŶŝŶĂǀĞĚĞŶŽ;ϭϮͿ ZŽŵ;ϴͿ Bosanec/Bošnjak (15) Slika 5: Sogovorniki in sogovornice po etnični pripadnosti GLAVNE UGOTOVITVE Iz analize 214 intervjujev je mogoče ugotoviti, da so se ranljivosti neka- terih posameznikov in posameznic poglobile, drugih spremenile, spet tretjih zmanjšale, pri čemer velja izpostaviti, da so zaradi hitrih in drastič- nih sprememb postale ranljive tudi nekatere osebe in skupine, ki jih pred pandemijo ne bi mogli uvrstiti med prebivalce z ranljivostmi. Tako so se v času pandemije družbeno najbolj odrinjeni posamezniki znašli v še bolj brezizhodnem položaju, med njimi so bili denimo brezdomni sogovorni- ki in dolgotrajno brezposelne osebe, pa tudi nekateri priseljenci in prise- ljenke. Obenem pa so osebe, ki so do pandemije nekako shajale, bile poti- snjene čez rob svojih zmožnosti, o čemer pričajo določeni sogovorniki, ki delajo na področju kulture in umetnosti, pa tudi številni mladi prekarni delavci. Sočasno pa so se pojavile številne nove, nepričakovane ranljivosti, na primer med zaposlenimi v turizmu in gostinstvu. Naslednja ugotovitev se nanaša na dejstvo, da so se sogovorni- ki in sogovornice soočali z različnimi kompleksnimi in prepletenimi ranljivostmi. Iz zbranega materiala jasno izhaja, da je njihove ranljivo- sti treba razumeti kot relacijski pojav (med posameznikom ter širšim družbenim, kulturnim in ekonomskim okoljem) ter tudi kot proces, ki se spreminja od ene do druge osebe, se razlikuje v različnih življenj- skih obdobjih in različnih okoliščinah, ob čemer pri eni osebi lahko hkrati soobstajajo številne oblike ranljivosti. Sogovorniki in sogovor- nice so se v času opravljanja intervjuja namreč nahajali na presečišču Uršula Lipovec Čebron 30 Kovidna_krajina_FINAL.indd 30 22. 12. 2023 10:19:05 različnih individualnih in družbenih procesov, ki so vplivali na ranljivost v zdravju in na drugih področjih življenja. Ravno zaradi sovpli- vanja strukturnih in drugih ranljivosti terenskega gradiva ni mogoče sterilno ločiti na posamezne kategorije in jih interpretirati s pojmom »ranljivih skupin«, temveč kot intersekcijskost ali presečnost ranlji- vosti (Crenshaw 1991; Kuhar 2009; Škraban idr. 2020). Nadalje velja poudariti, da se v raziskavi nismo ukvarjali le z ranlji- vostjo, temveč tudi z odpornostjo v času pandemije. Izraz odpornost, ki se je v zadnjem času uveljavil v številnih mednarodnih dokumentih, ni naj- bolj posrečen prevod angleškega pojma resilience, zato bi bilo bolje govoriti o vzdržljivosti ali trdoživosti, saj ne gre zgolj za odpornost v zdravstvenem smislu. Čeprav smo v intervjujih temu izrazu dodajali sopomenke, da bi sogovornike in sogovornice dodatno spodbudili, pa so mnogo lažje govo- rili o ranljivosti kakor o odpornosti, zato imamo razmeroma malo infor- macij o tem, kaj je ljudem nudilo trdnost in moč pri soočanju s pandemijo. Vseeno pa iz zbranega materiala izhaja, da je bil za številne ključen vir opo- re stik z naravo: mnogi so se začeli ukvarjati z vrtnarjenjem, bolj pogosto odšli na sprehod v gozd ali park. Poleg tega so sogovorniki in sogovornice črpali moč iz solidarnega okolja, pri čemer so se v ruralnih predelih lahko večinoma zanesli na že obstoječe družbene mreže v lokalni skupnosti, ki so se v tem času običajno ojačale. V urbanem okolju pa so poleg nekaterih ne- vladnih organizacij pomembno prispevale samonikle solidarnostne mreže sostanovalcev oziroma sokrajanov.11 Kot je bilo že omenjeno, smo na osnovi analize terenskega ma- teriala izpostavili štiri področja, na katerih so se najbolj izrazito poka- zale ranljivosti med pandemijo covida-19. Ta področja, ki jih na kratko predstavljam v nadaljevanju, so: težave z ukrepi za omejevanje širjenja covida-19, omejen dostop do javnih prostorov in storitev, spremenjene razmere dela in sprememba dohodka ter institucionalna oskrba in ran- ljivost institucionaliziranih oseb. Čeprav je bil vzorec za kvalitativno raziskavo neobičajno velik, pa ugotovitev v nadaljevanju ne moremo posploševati na celotno prebivalstvo raziskovanih okolij. Težave z ukrepi za omejevanje širjenja covida-19 Analiza gradiva, zbranega v terenski raziskavi, kaže, da večina ugo- tovljenih ranljivosti v intervjujih ni bila posledica same pandemije, 11 Za več o solidarnosti med pandemijo glej poglavje Neže Vodopivec v tej monografiji. Raziskovanje ranljivosti in odpornosti v 31 času pandemije covid-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 31 22. 12. 2023 10:19:05 temveč poskusov njenega obvladovanja. Kot bo jasno iz naslednjih poglavij, so pandemski ukrepi vplivali na različne vidike življenja sogovornikov in sogovornic, vendar so o njih večinoma govorili na podlagi njihovih učinkov. Vseeno pa so v delu intervjujev neposre- dno problematizirali vladne ukrepe v pandemskem času, pri čemer so pri razmišljanju o teh ukrepih izpostavljali dejstvo, da se je v Sloveniji sočasno z začetkom pandemije zgodila menjava oblasti, ki je spreme- nila dotedanji način obvladovanja pandemije. Za nekatere sogovornike in sogovornice so bili ukrepi proble- matični predvsem zaradi pomanjkanja transparentnega načrtovanja ter nepričakovanih, nenadno sprejetih odločitev, pri čemer so dolo- čeni poudarjali, da so bili praviloma oblikovani brez posvetovanja s strokovnjaki in relevantnimi predstavniki različnih družbenih sku- pin. Spremembe, ki so jih videli kot nekonsistentne in neusklajene, so pri večini stopnjevale občutek izgubljenosti in prepuščenosti sa- mim sebi. Nadalje so sogovorniki in sogovornice govorile o neustrezni komunikaciji oblasti s prebivalstvom v času pandemije: na eni strani so poudarjali predvsem nejasnost, netransparentnost in neučinkovi- tost vladne komunikacije, na drugi pa so kot problematično videli predvsem retoriko strahu. Tako kot mnogi drugi je tudi samozapo- slena v turizmu morala sama poskrbeti za to, da je prišla do ustreznih informacij oziroma navodil glede svojega dela. Čeprav je menila, da so bile informacije o covidu-19 dovolj dostopne, je bila verodostoj- nost teh informacij zanjo vprašljiva. Problem je, koliko so bile pravilne, informacije pravilne, oni sami niso vedeli, kaj so sprejeli. So jih mediji tudi tako prezentirali, kakor jih je vlada sprejemala … […] Tudi jaz sem v svojem poklicu parkrat prosila vlado, pa jih bom tudi danes, ker mi ne dajejo odgovore, pa so prena- šali eden na drugega. Saj to si vse hranim, ne. […] Niso vedeli, kaj morajo odgovoriti. (MS-AK-R36) Poleg tega so izpostavljali, da je bila ključna težava vladne komunikacije v tem, da je temeljila na nezaupanju ter zastraševanju prebivalk in prebivalcev. Sprejete ukrepe za zamejevanje širjenja co- vida-19 so videli kot dokaz, da je oblast pandemijo izrabila za uved- bo nedemokratičnih oblik vladanja, pri čemer so izpostavljali vladno prepoved protestov, diskreditacijo drugače mislečih oseb in opozi- cije ali, kot poudarja ista sogovornica: » Bolj so ljudi grajali, bolj so jih lovili na napakah. Čisto diktatorsko. Čisto ukazovalna, represivna vlada, bom rekla, no. Ajde, da ne bom rekla diktatorska, ker je mogoče prehud izraz … […] Pa definitivno represivna vlada. « (MS-AK-R36) Uršula Lipovec Čebron 32 Kovidna_krajina_FINAL.indd 32 22. 12. 2023 10:19:06 Posledično je bilo v intervjujih opaziti naraščajoče nezaupanje do oblasti in vsega, kar je priporočala ali zapovedovala v zvezi s pandemijo: od nošenja mask, testiranja do cepljenja.12 Med ukrepi, povezanimi s pandemijo, so sogovorniki in sogo- vornice najpogosteje omenjali obdobja zaprtja javnega življenja (tako imenovani lockdown)13 in vladno priporočilo »ostanimo doma«, pri čemer so izpostavili tako njune pozitivne kot negativne vidike. Nekaj sogovornikov in sogovornic je kot pozitivne plati omenjalo, da jim je upočasnitev in ustavitev javnega življenja dala možnost več časa po- svetiti sebi in svojim bližnjim ter razviti vrsto novih navad, za katere prej niso imeli dovolj časa. Večina pa jih je v tem obdobju poudarila negativne učinke ukrepov, ki so temeljili na enotnem modelu za vse prebivalce, pri čemer se je spregledalo številne težave sogovornikov in sogovornic, med katerimi so bile težke ali nevzdržne življenjske razmere (na primer zaradi neprimernih bivalnih razmer ali proble- matičnih odnosov v gospodinjstvu), neustrezne razmere za delo ali izobraževanje od doma (na primer pomanjkanje ustrezne računalni- ške opreme, prostorske stiske) ter izpostavljenost dolgim obdobjem družbene izolacije, ki so poglabljale različne duševne stiske, občutek brezupa in osamljenosti. Kot pove sogovornica: Za samega človeka, ki živi … [sam], je zadeva zelo – tak bom rekla; sporna pa težka. Ker smo kao mi [se] ne smeli družiti z nikomer. Kar seveda v drugih evropskih državah to ni bilo tak. […] [D]rugače člo- vek, ki sam živi – bi lahko bil osamljen. Pa tudi bi lahko imel psihične težave. (MS-AK-R36)14 Omejen dostop do javnih prostorov in storitev Iz zbranih intervjujev jasno izhaja, da so izredni ukrepi, namenjeni zamejevanju covida-19, posegli v vsakdanja življenja ljudi in vplivali na celotno družbo, toda ne na vsakogar v enaki meri. Kot so pouda- rili sogovorniki in sogovornice v raziskavi, se je nedostopnost javnih prostorov in storitev kazala kot izredno problematična v primeru oseb, ki so pri zadovoljevanju najbolj osnovnih potreb odvisne od 12 Za več o odnosu do cepljenja glej poglavje Vanje Germ v tej monografiji. 13 Zaprtje države je v Sloveniji trajalo od konca marca do sredine aprila 2020 ter od za- četka do srede aprila 2021. Krajša obdobja poostrenih ukrepov, ko so v veljavo stopili odloki o prepovedi gibanja izven lastnih občin oziroma regij ter policijski uri, pa so se zvrstila od oktobra 2020 do februarja 2021. 14 Za več o omenjeni temi glej poglavje Anje Brunec v tej monografiji. Raziskovanje ranljivosti in odpornosti v 33 času pandemije covid-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 33 22. 12. 2023 10:19:06 teh prostorov (na primer javna stranišča) ali storitev (na primer raz-delilnice hrane ali ljudske kuhinje, socialni in dnevni centri). Obenem pa zaprtje oziroma nedostopnost vseh preostalih javnih služb in ustanov ni prizadela le najbolj družbeno odrinjene osebe, temveč tudi številne druge sogovornike in sogovornice. Mno- gi so izpostavljali problem nedostopnosti ali zelo slabe dostopnosti zdravstvenih ustanov (na primarni, sekundarni in terciarni ravni),15 izobraževalnih ustanov (na primer vrtci, šole, zavodi za otroke s po- sebnimi potrebami, fakultete), socialnih služb (na primer centri za socialno delo, zavetišča za brezdomne osebe, nevladne organizacije, ki delujejo na področju duševnega zdravja, nasilja v družini, brez- domstva ali zmanjševanja škode za uživalce prepovedanih drog), kul- turnih ustanov (na primer knjižnice) in javnega prevoza. Ustavitev javnega potniškega prometa je predstavljala najve- čjo težavo osebam, ki niso imele nobene druge možnosti prevoza. V kombinaciji z drugimi ukrepi, uvedenimi za obvladovanje pan- demije, je to pomenilo velik problem pri izvrševanju najbolj nujnih vsakodnevnih opravil. V času, ko je bil vstop v trgovine za »ranljive skupine« (starejše, nosečnice) predviden le v določenih terminih, je odsotnost javnega prevoza privedla do hudih stisk, o katerih priča sogovornica: Se prav spomnim ene starejše gospe, ki je res težko hodila, ker je imela palico, da se je prav zjokala: »Avtobusi niso vozili, eno uro sem mogla pešačit do sem, da kaj – zdaj ne morem v trgovino. Da zdaj moram spet hodit eno uro domov, da se zvečer lahko spet vrnem.« Meni se je zdelo to nesprejemljivo, da se tako ravna z ljudmi … (LJ-NV-R47) Spremenjene razmere dela in sprememba dohodka Ena od tem, okoli katere se je vrtel velik del intervjujev, se je nanašala na področje dela oziroma zaposlitve. Številni so doživljali spremenje- ne razmere dela, ki so bile na eni strani posledica ukrepov za zajezitev okužb in z njimi povezanega zapiranja celotnih sektorjev, na drugi pa okužb in prebolevanja covida-19. Sočasno s spremenjenimi razmerami dela se je povečevala prekarizacija, ki je bila najbolj izpostavljena na področjih, na katerih so zaradi pandemije in preventivnih ukrepov doživeli dolgotrajne in izčrpavajoče omejitve (na primer na področju 15 Za več o omenjeni temi glej poglavji Sare Pistotnik in Jasmine Kuduzović v tej monografiji. Uršula Lipovec Čebron 34 Kovidna_krajina_FINAL.indd 34 22. 12. 2023 10:19:06 kulture in umetniškega dela, turizma, gastronomije in kmetijstva). Podobno so tudi osebe, ki so že pred pandemijo delale kot samozapo- slene, preko študentskih servisov ali s krajšim delovnim časom, v obdo- bju pandemije pogosto izgubile delo ter postale še bolj prekarne. Sorazmerno s povečevanjem prekarnosti pa se je povečevala tudi finančna negotovost sogovornic in sogovornikov. Le pri red- kih izjemah se je finančno stanje med pandemijo izboljšalo, stiske, povezane s finančno negotovostjo, pa so doživljale tudi osebe, ki iz različnih razlogov niso mogle uveljavljati pravic iz javnih sredstev in so ostale brez finančne pomoči. Kot pojasnjuje sogovornica, ki je sa- mozaposlena kot turistična vodnica: Ločnica, 31. maj [2020], pa je bila zanimiva zato, ker se je v bistvu takrat za nas samozaposlene zaključila pomoč. Ekonomska. In mi je od takrat naprej nismo več dobivali. […] S tem da so jo podjetja v tu- ristični panogi dobivala. Recimo naši delodajalci so jo dobivali, mi pa ne. Zato ker smo bili – iz enega samega razloga, zato ker smo samo- zaposleni. […] Zaradi tega mi je zavrela kri. Epidemijo so razglasili za končano, dela pa ni bilo … […] Ljudje mislijo, če gredo lahko, če se tamle lahko zleknejo, pa če grejo v Šobec ali pa na Bohinjsko jezero se skopat, pa če grejo na prikolico tamle v Umag, mislijo, da turizem teče. Ampak ni, ne. Turizem ne teče. (LJ-JK-R25) V daljših obdobjih, ko so vladni odloki oziroma priporočila zapovedovala ali spodbujala delo od doma, so sogovornice opažale retradicionalizacijo spolnih vlog, ki je od žensk zahtevala več gospo- dinjskih in skrbstvenih opravil (na primer skrbi za otroke, starejše ali bolne družinske člane oziroma člane gospodinjstva). Obenem pa so zaradi vladne retorike, ki je izpostavljala razliko med nujnimi sto- ritvami in tistimi, ki niso bile razumljene kot bistvene za delovanje družbe, nekateri sogovorniki in sogovornice občutile, da je njihovo delo v javnosti ovrednoteno kot manj pomembno ali celo odvečno. Poleg tega so zaposleni na področjih, kot so izobraževanje, kultura, turizem in drugi, doživljali obsežna in daljša zaprtja ter s tem velike omejitve svojega rednega dela. Posledično je imelo več oseb iz teh sektorjev vtis, da vladajoča elita poskuša razvrednotiti njihovo delo, zaradi česar se je še stopnjeval občutek lastne ničvrednosti, kar je še dodatno negativno vplivalo na njihov odnos do dela. Mnogi so začeli dvomiti o smiselnosti svojega poklica, med njimi tudi univerzitetna profesorica: » Po letu in pol dela na daljavo se sprašujem, kaj sploh počnem. Je to sploh smiselno? « (LJ-NV-R08) Raziskovanje ranljivosti in odpornosti v 35 času pandemije covid-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 35 22. 12. 2023 10:19:06 Institucionalna oskrba in ranljivost institucionaliziranih oseb Analiza terenskega materiala je pokazala, da so bile ustanove, ki jih je Goffman (1991) imenoval totalne ustanove16 (na primer psihiatrične bolnišnice, zavodi za prestajanje kazni zapora, azilni domovi in domo- vi za starejše občane), v času pandemije eden glavnih vzrokov za ran- ljivost institucionaliziranih oseb. To so izpostavili tako sogovorniki in sogovornice, ki so bile v času pandemije covida-19 institucionalizirane v omenjenih ustanovah, kot tudi njihovi svojci in zaposleni ter pred- stavniki tam delujočih nevladnih organizacij. Poudarjali so, da so te ustanove med pandemijo postale žarišča okužb s SARS-CoV-2, ki so jih dodatno potencirali ukrepi, sprejeti znotraj posameznih institucij. Analiza zbranega materiala tudi kaže, da so se zaradi pandemi- je zaostrile že predhodno obstoječe težave z institucionalno oskrbo. Tako kot so pokazale pretekle študije na tem področju (Flaker 1998; Zaviršek idr. 2002; Urek 2005), je tudi naše gradivo razkrilo izrazite probleme oskrbe v kontekstu totalnih ustanov. Ukrepi za obvladova- nje pandemije so te probleme le še poglobili, obenem pa ustvarili nove oblike ranljivosti institucionaliziranih oseb. Ob tem velja poudariti, da je analiza terenskega gradiva pokazala na prisotnost dveh diametralno nasprotnih strategij, ki so ju med pandemijo ubrale ustanove, s kateri- mi so bili sogovorniki in sogovornice v stiku. Prva je bila večmesečna izolacija uporabnikov in uporabnic od zu- nanjega sveta, ki jo je bilo zaznati predvsem v domovih za starejše občane ter varnih hišah. Sogovorniki in sogovornice so poročale o dolgotrajni prekinitvi vseh fizičnih stikov med institucionaliziranimi osebami ter njihovimi svojci in zunanjim svetom nasploh, kar je negativno vplivalo na njihovo počutje in zdravje. Sogovornica, stanovalka doma za starejše občane, ki je bila več kot dva meseca zaprta v svoji sobi, brez možnosti izhoda iz sobe, je tako povedala: Prvi del tega virusa je pri nas trajal od marca pa tja do maja [2020]. In do takrat smo bili v sobah. Hrano pa vse smo dobili v sobo, tak da nismo stopili na hodnik, pa nič. Takrat dejavnosti ni bilo. Edino priporočili so nam, da naj telovadimo v sobah, naj se kratkočasimo, kak vemo in znamo, samo da ne bomo pač mislili na to. (MS-AK-R81) 16 Erving Goffman je totalne ustanove opredelil kot ustanove, ki zajamejo vse vidike posameznikovega življenja: od bivanja, dela do prostega časa. Gre za totalnost zajetja, ki jo simbolizirajo tudi pregrade, ki jih take ustanove, kot so psihiatrične bolnišnice, zapori, vojašnice, samostani, običajno gradijo med seboj in zunanjim svetom (1991: 16–17). Uršula Lipovec Čebron 36 Kovidna_krajina_FINAL.indd 36 22. 12. 2023 10:19:06 Nekatere druge ustanove pa so se odločile za ravno obratno strategijo: nenadzorovano širjenje okužb so poskušale preprečiti z ne- nadno množično izpustitvijo institucionaliziranih oseb brez opozorila in potrebne podpore. Taki strategiji so sledili predvsem v Centru za tujce ter v zavodih za prestajanje kazni. V primeru sogovornika, ki je kazen prestajal v enem od osrednjeslovenskih zavodov, se je pokazalo, da je vodstvo zavoda kolebalo med spoštovanjem pravic zapornikov in zagotavljanjem njihove varnosti, predvsem pa varnosti zaposlenih: Zdej, pol je bil problem – uni, ko imajo izhode, avtomatsko jim kršijo pravico. In [vodje zapora] niso vedli na začetku, kaj bi. Saj on – kot sam zapor ne more sam se odločit, kaj bo. Ne more vsak zapor zase. Ipak ima oni zdaj vsak svoje šefe nad sabo, a ne? Generalno. So se pač pol odločil, ker nam ne morejo omogočit izhodov za vikend, ker se boji[jo], da bo nekdo prinesu not virus, so nas dal na prekinitev (LJ-NV-R41)17 SKLEPNE MISLI Na osnovi predstavljenih ugotovitev je mogoče oblikovati nekaj krat- kih sklepov, ki jim sledi kratek nabor ključnih priporočil. Prvič, na podlagi terenskega gradiva lahko sklepamo, da večina izpostavljenih ranljivosti ni posledica same pandemije, temveč ukrepov, namenje- nih zamejevanju širjenja covida-19. Večina sogovornikov in sogo- vornic je namreč ranljivosti, ki jih je povzročila ali poslabšala sama pandemija, le na hitro omenila, so pa veliko besed namenili izposta- vljanju negativnih vidikov pandemskih ukrepov. Drugič, z zgornjo ugotovitvijo je povezano spoznanje, da je za razumevanje pandemije covida-19 v Sloveniji in odziva prebivalstva nanjo ključnega pomena razumevanje političnih sprememb, ki so se zgodile sočasno z začetkom pandemije. Dejstvo je, da je dan po razgla- sitvi epidemije, 12. 3. 2020, oblast prevzela nova politična koalicija. Iz terenskega gradiva izhaja, da so sogovorniki in sogovornice pandemič- ne ukrepe pogosto povezovale s partikularnimi interesi te koalicije, pri čemer se je med nekaterimi utrdilo prepričanje, da vlada izkorišča pan- demijo za uvedbo nedemokratičnih oblik vladanja, kar je poglabljalo nezaupanje v vlado in v večino vladnih ukrepov. Tretjič, za obravnavo oblik ranljivosti, ki jih je povzročila in poglobila pandemija, je nujen celostni pristop, predvsem pa terensko 17 Za več o omenjeni temi glej poglavje Juša Škrabana v tej monografiji. Raziskovanje ranljivosti in odpornosti v 37 času pandemije covid-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 37 22. 12. 2023 10:19:06 raziskovanje z uporabo etnografskih metod, ki lahko pokažejo na potrebe oseb in skupin v lokalnih skupnostih ter predstavljajo pomembno podlago za načrtovanje lokalno smiselnih ukrepov. Na osnovi analize terenskega gradiva in srečanj v lokalnih skupnostih lahko izpostavimo nekatere predloge ukrepov, ki bi v prihodnje lahko zmanjšale negativ- ne učinke pandemij in podobnih zdravstvenih kriz: • Zaradi ugotovljene intersekcijskosti različnih oblik ranljivo- sti bi morali preseči koncept »ranljivih skupin«, ukrepi pa bi morali temeljiti na bolj kompleksnem razumevanju prese- čišč ranljivosti. • Treba bi bilo jasno razlikovati med ranljivostmi, ki jih pov- zroča sama pandemija, in tistimi, ki jih povzročajo ukrepi, ki se izvajajo za obvladovanje pandemije. • V času pandemije bi morala biti komunikacija pristojnih vladnih institucij z javnostjo spoštljiva, spodbudna ter izha- jati iz zaupanja v prebivalke in prebivalce. • Enotni ukrepi za obvladovanje pandemije niso ustrezni, saj ne upoštevajo raznolikosti prebivalstva. Strategija za obvladovanje pandemije bi morala biti čimbolj celovita in vključujoča, pripravljena in izvajana v tesnem sodelovanju s predstavniki različnih strok ter različnih delov prebivalstva, vključno z družbeno najbolj marginalizranimi posamezniki in posameznicami. • Posledice omejenega dostopa do javnih prostorov in stori- tev, ki so povezane z zadovoljevanjem osnovnih potreb (na primer čista voda, javna stranišča, osnovni obroki), kažejo, da bi moral biti dostop do teh prostorov in storitev nemo- ten, ne glede na resnost ukrepov. Obenem bi morali na splo- šno izboljšati dostopnost večine javnih zavodov in storitev, s poudarkom na zagotavljanju dostopnih javnih zdravstvenih storitev. • Vsi ključni ukrepi, pravila ter navodila v času pandemije bi morala biti dostopna ne le v slovenskem jeziku, temveč tudi v jezikih priseljencev in priseljenk. • Pomanjkanje ustreznih bivališč za najbolj ranljive dele pre- bivalstva, ki ga je razkrila pandemija, kaže na nujnost zago- tovitve ustreznih bivalnih prostorov tem osebam. • Glede na poglabljanje ranljivosti, ki so se med pandemijo pokazale v totalnih ustanovah, bi bilo treba v Sloveniji izve- sti obsežen proces dezinstitucionalizacije. Uršula Lipovec Čebron 38 Kovidna_krajina_FINAL.indd 38 22. 12. 2023 10:19:06 REFERENCE Bernard, Russel H. 2006 Research Methods in Anthropology: Qualitative and Quantitative Approaches. Lanham, New York, Toronto in Oxford: Altamira Press. Brunec, Anja in Uršula Lipovec Čebron 2022 Izsledki kvalitativne terenske raziskave o ranljivostih v lokalnih okoljih v času epidemije covid-19: 14. letna konferenca preventive za odraslo populacijo – prvih 20 let organizirane preventive za od- rasle v Sloveniji, Portorož, 10.–12. oktober 2022. Crenshaw Kimberle 1991 ‘Mapping the Margins: Intersectionality, Identity Politics, and Violence against Women of Colour.’ Stanford Law Review 43(6): 1241–1299. Farkaš-Lainščak, Jerneja, ur. 2016 Ocena potreb uporabnikov in izvajalcev preventivnih programov za odrasle: ključni izsledki kvalitativnih raziskav in stališča strokovnih delovnih skupin. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Str. 14–25. Flaker, Vito 1998 Odpiranje norosti: vzpon in padec totalnih ustanov. Ljubljana: Založba/ *cf. Giles-Vernick, Tamara, David Napier, Jens Seeberg in Anna Volkmann 2022 ‘Vulnera- bility assessments: perspectives from 5 EU countries.’ Spletni vir: < https:// www.sonar-global.eu/vulnerability-assessment/va-reports/>, 2.10. 2023. Goffman, Erving 1991 Asylums. Penguin Books. Huber, Ivanka, Uršula Lipovec Čebron in Sara Pistotnik, ur. 2020 Neenakosti in ranljivosti v zdravju v Sloveniji: kvalitativna raziskava v 25 okoljih. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kuhar, Roman 2009 Na križiščih diskriminacije: Večplastna in intersekcijska diskriminacija. Ljubljana: Mirovni inštitut. Lipovec Čebron, Uršula 2022a Translating vulnerability assessments into policy: predavanje v okviru Health equity in chaotic times: old realities, new challenges, Faculty of Biology and Medicine (FBM), University of Lausanne, Lausanne, 16. 9. 2022. Lipovec Čebron, Uršula 2022b Qualitative approaches and implications for scaling: vulnerabilities during the Corona pandemic: Slovenia: predavanje na med- narodni konferenci projekta Sonar Global z naslovom Beyond measure: scaling qualitative research for policy intervention, Aarhus University, Aarhus, 5.– 6. 4. 2022. Lipovec Čebron, Uršula 2022c Vulnerability assessment in Slovenia: preliminary findings. Conference Sonar Global Project. Institute Pasteur, Paris. 2022d Vulnerability assessment in Slovenia: preliminary findings. Final Con- ference Sonar-Global Project. Institute Pasteur, Paris: 28.–29. 4. 2022. Lipovec Čebron, Uršula 2023 Migrants’ and Refugees’ Vulnerabilities during Covid-19 Pandemic in Slovenia: prispevek na Conference on Migration and Health. Lu- dwig-Maximilian University Munich. Munich, 19.–20. 10. 2023. Lipovec Čebron, Uršula in Anja Brunec 2022 Urban and rural health during the Covid-19 pandemic in Slovenia: predavanje na mednarodnem simpoziju Rethinking the Urban-Rural Relations/Migrations in Europe, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Ljubljana, 26. 5. 2022. Raziskovanje ranljivosti in odpornosti v 39 času pandemije covid-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 39 22. 12. 2023 10:19:06 Lipovec Čebron, Uršula, Anja Kociper, Neža Vodopivec in Ivanka Huber 2021 ‘COVID 19 - ocena ranljivosti in vključevanje skupnosti/COVID 19 - vulnerabi- lity assessment and community engagement.’ V: Javno zdravje in COVID-19: znanstvena in strokovna konferenca: Ljubljana, 29. september 2021: zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov, Branko Gabrovec, ur. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Str. 54–58. Muršič, Rajko 2011 Metodologija preučevanja načinov življenja: Temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in kulturni antropologiji. Ljubljana: Znanstvena za-ložba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Napier, David 2014 ‘The Rapid Assessment of Vulnerable Populations: A ’Barefoot’ Manual.’ Department of Anthropology UCL. Spletni vir: , 2. 10. 2023. Napier, David 2020 ‘Rethinking vulnerability through Covid-19.’ Anthropology Today. 36(3): 1–2. Napier, David in Edward F. Fischer 2020 ‘The Culture of Health and Sickness: How Uganda Leads on Covid-19.’ Le Monde Diplomatique julij 2020. Spletni vir: , 11. 2. 2023. Saldaña, Johnny 2012 The Coding Manual for Qualitative Researchers. London: SAGE. Škraban, Juš, Sara Pistotnik in Uršula Lipovec Čebron 2020 ‘Neenakosti in ranljivosti v zdravju: izhodišča za raziskavo.’ V: Neenakosti in ranljivosti v zdravju v Sloveniji: kvalitativna raziskava v 25 okoljih, Ivanka Huber, Uršula Lipovec Čebron in Sara Pistotnik, ur. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Str. 11–20. Tripartite Core Group 2008 ‘Post-Nargis Periodic Review I.’ Spletni vir: , 2. 10. 2023. Urek, Mojca 2005 Zgodbe na delu. Ljubljana: Založba *cf. Volkmann, Anna 2022 Sonar Global WP 7 Vulnerability Assessment: ‘Global’ Code Manual.‘ Neobjavljeno gradivo. Zaviršek, Darja, Jelka Zorn in Petra Videmšek 2002 Inovativne metode v socialnem delu: Opolnomočenje ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana: Študentska založba. Uršula Lipovec Čebron 40 Kovidna_krajina_FINAL.indd 40 22. 12. 2023 10:19:06 »Ostanimo doma«: kaj se je med pandemijo dogajalo med štirimi stenami? Anja Brunec UVOD V času pandemije smo se kot družba srečevali z različnimi ukrepi, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Sprva se jih je veliko zdelo precej oddaljenih od intimne sfere posameznikov, saj so bili usmerjeni na javne prostore in ustanove ter storitve javnega značaja: od zaustavitve letalskega prometa do prepovedi zbiranja na krajih, kjer se običajno nahaja več ljudi. Ta občutek oddaljenosti je bil precej kratkotrajen, saj so ukrepi kaj kmalu posegli v najbolj osebno sfero posameznikov – v njihov dom. Zaradi mnoštva ukrepov, kot so bili omejevanje gibanja ljudi na regije in občine, policijska ura, zaprtje javnih ustanov ter omejevanje druženja z ljudmi zunaj gospodinjstva, je eno izmed najbolj pogostih vladnih priporočil v času pandemije bilo zadrževanje doma. Kot je pokazala analiza rezultatov raziskave Sonar- -Global, je priporočilo »ostanimo doma« in tako »ostanimo zdravi« 41 »Ostanimo doma« Kovidna_krajina_FINAL.indd 41 22. 12. 2023 10:19:06 dodobra pretreslo vsakdan posameznikov, vključenih v raziskavo, kar bom predstavila v nadaljevanju. Pod sloganom »ostanimo doma« je potekala velika kampanja, ki je spodbujala prebivalce, da ostajajo doma in tako s skupnimi močmi prispevajo k premagovanju virusa. Tako početje so poleg uradne vladne komunikacije po socialnih omrežjih spodbujali tudi zvezdniki in dru- ge javne osebnosti na lokalni ter globalni ravni, ki naj bi z različnimi prispevki, predvsem v obliki videoposnetkov, motivirale širšo publiko, naj ostaja doma in tako poskrbi, da se bo življenje čimprej normalizi- ralo. Z upoštevanjem tega priporočila naj bi zmanjšali stike med ose- bami, ki so okužene s SARS-CoV-2, in tistimi, ki niso, ter tako omejili število novih okužb. Če vzamemo ta slogan pod drobnogled, vidimo, da je v glavnem deloval po načelu prelaganja odgovornosti na prebi- valce: dopovedoval jim je namreč, da so s svojimi dejanji odgovorni za potek pandemije in da naj z upoštevanjem priporočila o »ostajanju doma« kot odgovorni prebivalci zaustavijo ali vsaj upočasnijo širjenje novega koronavirusa. To priporočilo, kot tudi preostali ukrepi, sprejeti v času pandemije, je precej spremenilo življenja in pomembno vplivalo na vsakodnevne navade posameznikov. V tem času se je, še posebej za- radi zaprtja gostinskih obratov, marsikdo naučil skuhati kavo v džezvi na domačem štedilniku, pripraviti kosilo ali speči kruh. V poglavju želim pokazati na raznolike težave pri upoštevanju priporočila »ostanimo doma«, kot so jih izrazili sogovorniki in sogo- vornice z območja Ljubljane in Pomurja, ki so sodelovale v raziskavi Sonar-Global. V analizi podatkov o tem, kako je omenjeno priporo- čilo vplivalo na sogovornike in sogovornice, sem uporabila odgovore na naslednja vprašanja, najpogosteje s področij gospodinjstva (Ali je dom v vaši lasti? Ali pri vas doma poleg vas živi še kdo?), zaposlitve (Ali po navadi delate? Se je delovni prostor spremenil zaradi pandemije?) in širše področja ranljivosti s podpoglavji: indikatorji ranljivosti (Ali imate otroke oziroma skrbite še za koga drugega?), zaupanje in avtono- mija (Poznate katerega od ukrepov, ki so bili sprejeti zaradi epidemije v Sloveniji? Kako so ukrepi vplivali na vaše vsakdanje življenje? Se vam zdijo primerni? Zakaj (ne)?), socialni stiki (Kakšen vpliv imajo po va- šem mnenju socialni stiki na zdravje ljudi? Ali vaša družina, prijatelji oziroma vaša socialna mreža na neki način podpirajo vaše zdravje?). Odgovori na omenjena vprašanja in druga podvprašanja so bili kodira- ni s kodo Ostanimo doma in pripadajočimi podkodami: Brezdomnost – stanovanjska stiska, Družinski odnosi med epidemijo, Neprimerne bivalne razmere, Pomanjkanje socialnih stikov, Skrbstveno delo, Šola – študij na daljavo in še nekaterimi drugimi podkodami, ki so pokri- vale to področje. V poglavju je predstavljenih le 30 najbolj povednih Anja Brunec 42 Kovidna_krajina_FINAL.indd 42 22. 12. 2023 10:19:06 citatov, ki jih je prispevalo 26 sogovornikov in sogovornic iz obeh raziskovanih okolij. Spoprijemanje z izzivi »nove realnosti« je potekalo na več nivojih, kar želim prikazati v nadaljevanju tega poglavja. Na osnovi etnografskega materiala lahko izpostavim pet ključnih tem, ki so jih sogovorniki in sogovornice najbolj pogosto izpostavljali: stari ali novi stanovanjski problemi; neurejene družinske razmere; vplivi soci- alnega distanciranja; sprememba delovnih razmer; in druge obremeni- tve, kot je povečano skrbstveno delo med pandemijo. IZKUŠNJE SPOPRIJEMANJA S KRIZO Kot kažejo predhodne raziskave (Napier 2020: 1), se v kriznih obdo- bjih, kot je bilo obdobje pandemije covida-19, poleg ranljivosti razkri- jejo tudi razne oblike odpornosti, pri čemer odpornost dojemamo kot sposobnost učinkovitega prilagajanja družbe oziroma posameznikov na krizo in spoprijemanja z njo (Improving Pandemic Response 2021: 17). V obdobju pandemije je bilo spoprijemanje s krizo pri vsakem posamezniku drugačno, odvisno od njegovih biološko-fizioloških, pa tudi socialno-ekonomskih zmožnosti, po drugi strani pa tudi samoini- ciativnosti in iznajdljivosti. Precej sogovornikov in sogovornic iz raziskave Sonar-Global je izpostavilo različne pozitivne vidike priporočila »ostanimo doma« in drugih uveljavljenih ukrepov, saj jim je upočasnitev oziroma usta- vitev javnega življenja dala možnost, da udejanjijo nekatere prej neiz- vedljive zamisli. Tako v skoraj 30 citatih sogovornice in sogovorniki izpostavljajo določene pozitivne izkušnje v času, ko so »ostali doma«, pri čemer opisujejo, da so lahko v tem obdobju naklonili več časa sa- mim sebi, iskanju notranjega miru, starim ali novim hobijem oziroma stvarem, za katere si prej zaradi zgoščenega urnika niso vzeli časa, kot je peka kruha, vrtnarjenje, urejanje okolice in podobno. Med pozitiv- nimi vidiki je bilo večkrat omenjeno tudi to, da je »ostajanje doma« omogočilo boljšo skrb za prehrano, več časa, posvečenega telesnemu gibanju, spancu, in več časa, preživetega z bližnjimi, kar lahko ponazo- rimo s spodnjimi navedbami sogovornikov: Spremenila sem jih [navade] na bolje, se mi zdi, ker sem se začela ukvarjati bolj sama s sabo, po dolgem času sem imela veliko časa zase, kar je zaradi vseh obveznosti in vsega, kar počnem, sem vedno na več koncih, in se mi zdi, da sem se naučila živeti v takem [na] način, da si vsak dan vzamem čas zase, ne samo za jogo, ki sem jo ravnokar vključila v svojo rutino, s sprehodi, ampak od covida veliko več telovadim. Zdi se 43 »Ostanimo doma« Kovidna_krajina_FINAL.indd 43 22. 12. 2023 10:19:06 mi, da sem začela paziti tudi na to, kaj jem. […] Me je babica naučila delati vse na vrtu, tako da zdaj znam vse posaditi sama. Tako se je to obdobje zdelo, kar se mene tiče, zelo dobro. (MS-AK-R77) Ja, bolj redno sem začela trenirat, bolj sem se v to … to je ratal moj način življenja in je ratala stvar, ki sem ugotovila, da me zelo veseli, ker sem dosti dolgo vztrajala, da sem pač prišla do točke, tak da ja, dalo mi je to. Pa pač to neko self-love in self-awareness in self-care – to se mi zdi, da smo imeli veliko časa delati na sebi in da sem izkusila dobre in slabe stvari, ampak tudi iz slabih potegnila samo dobro za naprej. (LJ-LK-R03) Na primer doma okrog hiše jaz nisem imel nikoli časa, ker sem imel vedno natempiran [urnik], in ko sem prišel domov, se mi več ni dalo nič početi, ker smo se mi [z družino] družili. Zdaj pa imam ta čas dopoldan, da rihtam okrog hiše; celo hišo smo prenovili, zunaj, pač takšne stvari … zdaj ko nimam več toliko dela, imam pa več časa doma pri meni. (MS-AK-R25)1 S pozitivno konotacijo so bile torej opisovane predvsem izku- šnje, ki so se dotikale preživljanja prostega časa, pridobivanja novih navad in vzpostavljanja kakovostnejših odnosov z družinskimi člani ali drugimi bližnjimi osebami. Vse izkušnje ostajanja doma v času pandemije pa niso bile tako pozitivne. Nova realnost, ki jo je prineslo zadrževanje doma, je vzpod- budila nekatere občutke in izkušnje, ki so precej negativno vplivali na psihofizično stanje posameznikov, saj so se znašli v novih okoliščinah, v povsem novem svetu, na katerega pogosto niso bili pripravljeni. Pred- videvanje, da je priporočilo »ostanimo doma« vplivalo na psihološko stanje posameznikov, so potrdili izsledki naše raziskave, saj smo se med raziskovanjem nemalokrat srečali s sogovornicami in sogovorniki, ki so doživljali stres, občutke tesnobe in strah pred nekim novim, nezna- nim obdobjem, s katerim so bili soočeni. Ena od sogovornic je z izrazom covid sindrom opisala specifično psihofizično stanje, ki so ga povzročile pandemija in spremembe, ki jih je ta zanjo prinesla. Ta izraz ne ustreza standardnim psihiatričnim ka- tegorijam in ga lahko razumemo kot preplet psiholoških, fizioloških, družbeno-političnih razsežnosti, ki so se pojavile v času pandemije co- vida-19. Med drugim je covid sindrom vplival tudi na njeno vse večjo izoliranost: » Ker nisem imela veliko življenjske energije, no … Mislim, manj sem se seveda gibala, […] ker si že, se počutiš duševno bolan, se še bolj umikaš od ljudi in potem si celo še bolj izoliran in se samo tako hrani, 1 »Na primer doma okoule kuče, je san nikdar nej mel časa, ka san skouz mel tempejrano pa da san domou prišo, te se mi več nej nikaj dalou, ka smo se mi drujžile. Zaj pa man te čas dopoldan, ka vse okoule kuče san zrikto, cejlo kučo smo prenouvile, vne, pač takše stvari … zaj ka neman več telko posla, man več časa doma pri meni.« (MS-AK-R25) Anja Brunec 44 Kovidna_krajina_FINAL.indd 44 22. 12. 2023 10:19:06 no … Povzroča zaprt krog. « (LJ-AK-R01) S prisilno izolacijo med pandemijo so vzniknile nekatere težave, ki prej morda niso bile tako izrazi- te ali se jih posamezniki niti niso zavedali, kot nakazujejo besede druge sogovornice: Zdaj je pa človek toliko več doma in sam s sabo in toliko več razmišlja o vsem in sedaj mogoče opazi več stvari, ki jih prej niti ne bi. Zdaj imaš več časa samega sebe opazovati in ugotoviš, da je mogoče neka stvar malo večji problem, kot je sprva zgledalo. (LJ-JG-R03) Toda če si zastavimo zelo preprosto vprašanje, zakaj ostajanje doma ni bilo dobro za vse, je odgovorov seveda nešteto. Večinoma pa razlog za slabe izkušnje izhaja iz predpostavke, da je »en model spo- prijemanja s pandemijo dober za vse«, kar prikažem v nadaljevanju besedila. »EN MODEL ZA VSE« Za kakovosten odmik od sveta v domačem naslanjaču je bilo treba imeti izpolnjenih kar nekaj pogojev. Če dobro opazujemo reklamni spot ponudnika komunikacijskih storitev A1 (2020) za promovira- nje »ostajanja doma«, bomo videli prostorno hišo z nasmejanimi, ljubečimi družinskimi člani v udobni in prostorni dnevni sobi ter s posebnim prostorom za delo od doma ali izvajanje šole na daljavo. Za družino, ki živi v takšnih razmerah, lahko sklepamo, da zadrževanje doma morda ni bilo tako težavno. Kot v vseh kriznih obdobjih pa tudi v obdobju pandemije obstajajo osebe – in v naši raziskavi so bile v ve- čini – ki nikakor niso imele izpolnjenih vseh tovrstnih pogojev, ko so »ostajale doma«. Veliko sogovornikov in sogovornic se je srečevalo z mnogoterimi težavami. Številni so se naenkrat znašli med štirimi ste- nami doma, ki ni izpolnjeval osnovnih bivalnih pogojev in v katerem so bili medčloveški odnosi daleč od skladnih. Za osebe, ki so živele same, je »ostajanje doma« onemogočilo dotedanje druženje z ljudmi zunaj gospodinjstva in tako povzročilo nove ali poglobljene občutke osamljenosti, zavrženosti, brezvrednosti. Za mnoge, ki so se šolali in delali od doma, dom ni ponujal dovolj kakovostne tehnologije, da bi nemoteno nadaljevali izobraževanje in poklicno pot. Kot zelo nazorno prikazujejo primeri iz naše raziskave, odlo- čevalci pri ukrepih in priporočilih za zajezitev širjenja novega koro- navirusa niso upoštevali realne družbene situacije. Zdi se, da so bili prvenstveno namenjeni specifični populaciji oziroma dobro stoječi 45 »Ostanimo doma« Kovidna_krajina_FINAL.indd 45 22. 12. 2023 10:19:06 tradicionalni jedrni družini, ki v našem prostoru še vedno velja za arhetip, brez ozira na obstoječe heterogenosti oblik in načinov dru- žinskega življenja (Rener idr. 2006). Družba v slovenskem prostoru pa zdaleč ni tako homogena, kot so si predstavljali odločevalci. Neka- teri deli prebivalstva imajo manj možnosti oziroma so bolj margina- lizirani kot drugi, in sicer zaradi različnih dejavnikov: družbeno-kul- turnih, spolnih, verskih, socialno-ekonomskih, etničnih, starostnih, političnih in drugih, ki so se v času pandemije v nekaterih primerih izkazali za ključne. Ob nepoznani grožnji so vlade po vsem svetu sledile vzoru dr- žav, ki jih je kot prve prizadela pandemija covida-19, in da bi ublažile posledice te bolezni, so sprejemale raznorazne ukrepe. Ukrepi v Slove- niji so vzeli v obzir zgolj nekatere družbene skupine, mnoge pa prezrli. Že v času prvega vala pandemije covida-19 v Evropi so strokovnjaki na- povedali, da model spoprijemanja s pandemijo, ki naj bi ustrezal vsem po enakem načelu, ne bo deloval (International Rescue Committee 2020). Čeprav je bil covid-19 nepoznana bolezen, je bilo pričakova- no, da bo njegov vpliv v revnejših okoljih drugačen kot v premožnejših delih držav, zato so strokovnjaki opozarjali, da je pri prizadevanjih za ublažitev posledic bolezni covid-19 treba pozornost nameniti iskanju prilagojenih rešitev in primernih odzivov v določenih okoliščinah, pri čemer velja posebno pozornost nameniti razumevanju lokalne dinami- ke in potrebam najbolj prizadetih delov prebivalstva (prav tam). Na neustreznost enega modela za vse prebivalstvo so opozarjali tudi strokovnjaki na področju uradne medicine. Ugotovitev, da so od- zivi na določeno bolezen v populaciji heterogeni, je v epidemiološki skupnosti že dolgo znana (Sominsky, Walker in Spencer 2020), vseeno pa je še vedno premalo vključena v osnovne biomedicinske raziskave. Po mnenju Sominsky in sodelavcev je bila pandemija covida-19 še en opomnik, da ne obstaja ena mera za vse ( one-size-for-all) ter da je, ko gre za znanstvene raziskave, vključno z zasnovo eksperimentov in statističnih analiz, treba upoštevati heterogenost bolezni v populaciji ter zajeti različne ranljivosti in odpornosti posameznikov (prav tam). Nasprotno pa bi na osnovi ukrepov vlade Republike Slovenije za zajezitev covida-19 lahko sklepali, da odločevalci pri oblikovanju teh ukrepov niso poznali ali jemali v obzir realne družbene situacije, temveč so očitno izhajali iz predstave o homogenosti populacije, za katero »en model ustreza vsem«. Tako so imele osebe, ki ne ustreza- jo normi tradicionalne jedrne družine s stabilnim socio-ekonomskim stanjem, urejenimi družinskimi odnosi in veliko bivalnega prostora, manjše ali večje težave, saj niso izpolnjevale pogojev, ki bi jim omogo- čali dostojno preživljanje pandemije doma. Anja Brunec 46 Kovidna_krajina_FINAL.indd 46 22. 12. 2023 10:19:06 POTENCIRANJE ŽE OBSTOJEČIH ALI NASTANEK NOVIH STANOVANJSKIH PROBLEMOV Ukrep zapiranja države ter priporočilo »ostanimo doma« sta za nekatere sogovornike pomenila zaostrovanje že obstoječih (in splošno znanih) stanovanjskih problemov v Sloveniji (glej Mandič 2010; Mandič in Cirman 2012). Ti izhajajo iz omejene razpoložlji- vosti neprofitnih stanovanj, cenovne nedostopnosti bivalnih pro- storov, ki so na voljo za nakup, in visokih najemnin. Raziskava med anketiranimi prosilci za neprofitna najemna stanovanja v Sloveniji (Filipovič Hrast in Mandič 2015) je pokazala, da je njihov položaj pogosto slab, »saj imajo zelo nizke dohodke, precejšnji delež teh celo nima dovolj denarja za hrano« (prav tam), kar nakazuje na pri- manjkovanje virov, da bi izboljšali svojo bivanjsko situacijo. Ista raz- iskava je razkrila, da čeprav imajo prosilci za neprofitna stanovanja malo lastnih virov, dolgove in nizke dohodke ter so pogosto odvisni od pomoči države in družine, še vedno poskušajo aktivno reševati svoj stanovanjski položaj in so odprti za različne rešitve (prav tam: 13). Te pa kljub njihovemu prizadevanju in prizadevanju različ- nih iniciativ2 običajno niso vedno na voljo. Podobne probleme z nestabilnimi stanovanjskimi razmerami je bilo zaznati tudi med sogovorniki in sogovornicami v raziskavi Sonar-Global. Kot je iz- postavila ena izmed njih, lahko te predstavljajo precejšnjo stisko za posameznika: » Mislim, tako … Nimam varne strehe nad glavo, sem v podnajemu in vprašanje, mislim …, nimam neke stabilne bivanjske situacije« (LJ-NV-R14). V času raziskovanja smo nemalokrat ugotovili, da so se nekatere že obstoječe ranljivosti izrazito poglobile zaradi okoliščin, ki jih je pri- nesla pandemija. O že obstoječem problemu nedostopnosti stanovanj nazorno priča primer ene izmed sogovornic, ki se je že nekaj let pred pandemijo srečevala z nerešljivimi stanovanjskimi problemi, zaradi katerih je živela »na črno« kot podnajemnica v družinski hiši svoje prijateljice. V času pandemije se je bila primorana izseliti iz do takrat svojega doma, saj naenkrat ni bila več obravnavana kot del družine, marveč kot »tujek«. Starši njene prijateljice so se namreč odločili za popolno samoizolacijo družine in je tako naenkrat ostala brez strehe nad glavo: 2 V Sloveniji denimo deluje iniciativa Kje bomo pa jutri spali, ki že dlje časa opozarja na neodzivnost vlade glede stanovanjske problematike. Za več glej < https://www.rtvslo. si/slovenija/iniciativa-kje-bomo-pa-jutri-spali-simbolno-privatizirala-trg-republi- ke/645175>, 26. 10. 2022. 47 »Ostanimo doma« Kovidna_krajina_FINAL.indd 47 22. 12. 2023 10:19:06 Več stvari je sovpadal, sam kar je bilo men podan kot glavni razlog, je bilo, da so njeni [od prijateljice] starši starejši in jih je strah, da bi bila ta bolezen za njih smrtonosna in zato so se oni odločil za najbolj krut ukrep totalne izolacije. (LJ-NV-R37) V času popolnega zaprtja države so bili številni sogovorniki pri- siljeni daljša obdobja prenašati težke, celo nevzdržne stanovanjske raz- mere. To nazorno prikazuje primer matere samohranilke, ki je zaradi pandemije ostala brez dohodka in je živela s hčerjo v stanovanju, ki je zelo majhno, vlažno in polno plesni. Zaradi majhnosti stanovanja nista imeli s hčerjo nobene zasebnosti, zaradi česar je odnos med njima postajal vse bolj napet, obenem pa je bilo daljše zadrževanje v stanova- nju nezdravo, saj sta morali nenehno skrbeti za sanacijo plesni: » Ful je vlage v bajti. K svinja je ful vlage in pol so neki adaptirali in je ful zanič in mamo zdej še več vlage, tko da cel flet je čist vlažen. « (LJ-NV-09) V času pred pandemijo sta veliko časa preživeli na potovanjih, izletih v naravi in pri prijateljih, zato neprimerne bivalne razmere niso prišle toliko do izraza kot v času pandemije, ko sta bili primorani več tednov preživeti v stanovanju. Tudi za druge sogovornike so se tovrstni umiki v druge javne prostore, na primer javne knjižnice, kazali kot ključni, vendar pa je bil dostop do le teh v času pandemije zelo okrnjen, če ne povsem preprečen, kar je marsikomu, ki ni imel primernih okoliščin za življenje doma, onemogočilo manevriranje zadovoljevanja potreb v prostorih, kjer je to sicer lahko počel prej. Fizične bivalne razmere naših sogovornikov v urbanizirani Lju- bljani so se precej razlikovale od tistih v ruralnih predelih Pomurja. V slednjem je velika večina sogovornikov imela dostop do lastne parcele: od 109 posameznikov, ki so sodelovali v raziskavi v Pomurju, jih je kar 82 živelo v hiši z dostopom do dvorišča, terase ali drugega lastniškega prostora, kjer so se lahko prosto gibali. Kot je izpostavila ena izmed pomurskih sogovornic, je tak umik na dvorišče ponujal možnosti za kakovostnejše preživljanje časa doma: V tem času izolacije, ko smo bili … Koliko lažje je, da lahko jaz grem dol po stopnicah in pridem v sadovnjak na vrt, pa sem lahko zunaj, na svojem …, ne rabim nikamor drugam iti, tudi telovadim lahko, če želim, doma, kot pa nekdo, ki je zaprt v blok med štiri stene, to je, kot če bi te zaprli v zapor. (MS-AK-R04)3 3 »V ton časi izolacije, da smo bili … Kelko je ležej, zaj ka jes lejko iden doj po stubaj pa v pridem v sadovnjak na vrt, pa san lejko vni na svojem …, nej mi trbej nikan ite, tu san, pa že tu lejko telovadim, či ščem, doma, kak pa recimo nešče, ka je v bloke zaprejti med štirimi stenami, to je tak, kak če bi te zaprli v zatvor.« (MS-AK-R04) Anja Brunec 48 Kovidna_krajina_FINAL.indd 48 22. 12. 2023 10:19:06 Tovrstnih možnosti je bilo med sogovorniki v Ljubljani veliko manj, saj je le 24 od 105 sogovornikov v času pandemije bivalo v hiši z lastnim dvoriščem. Mnogi med njimi so živeli v večstanovanjskih stav- bah, ki so predstavljale poseben primer, saj se tam stanovalci srečujejo v skupnih prostorih (vežah, hodnikih, dvigalih), zaradi česar so bili bolj izpostavljeni okužbi s SARS-CoV-2. Zaradi koncentracije obolelih v nekaj newyorških stolpnicah so jih mediji krstili za »stolpe smrti« (Mandič 2020). Po drugi strani pa je raziskava v prvem valu pandemije med živečimi v osmih večstanovanjskih stavbah v Ljubljani (glej Man- dič 2020) pokazala tudi na pozitivne plati življenja v takšnih stavbah v času pandemije, in sicer na pojav novih oblik medsosedske pomoči: »Natančneje, 35 odstotkov jih je zaznalo pomoč pri prinašanju stvari iz trgovine, s pošte; 21 odstotkov pri skrbi za ranljive člane (otroke, bolne); 17 odstotkov pri nudenju psihične podpore« (prav tam). Kot je bilo že zapisano, so bile fizične bivalne okoliščine v času pandemije za mnoge sogovornike nedvomno pereč problem, saj so znova prinesle na plan že obstoječe težave. Ukrep zaprtja države ter priporočilo »ostanimo doma« so sogovorniki dojemali kot najbolj problematična, saj so se ob neprimernih fizičnih bivalnih razmerah srečevali tudi s težavami, povezanimi z odnosi znotraj doma, ki so jih bili prej vajeni reševati na drugačne načine. DOMA NE ŽIVIM SAM/A – TEŽAVE SOBIVANJA MED PANDEMIJO Pandemija je na več načinov vplivala na vsakdan ter posledično na po- čutje posameznikov in posameznic. Odnosi med štirimi stenami, kjer so bili posamezniki s preostalimi osebami v gospodinjstvu primorani preživeti veliko več časa, so se lahko izboljšali, poslabšali ali ostali ne- spremenjeni kot pred časom pandemije. V besedah številnih sogovor- nikov in sogovornic je bilo zaznati poslabšanje odnosov v času pande- mije, saj so bili v gospodinjstvih soočeni z mnogimi težavami. Poleg tega, da so več časa preživeli s preostalimi člani v gospodinjstvu, česar pogosto niso bili vajeni, so se srečevali še z drugimi izzivi. O tem so zgovorni naslednji citati, ki izpostavljajo predvsem stiske, nastale zara- di več časa, preživetega doma: Poslabšalo se je, ja. Midva imava buren odnos, ker sva vzkipljiva in sva tega navajena. Zdaj med korono ni bilo takih prepirov, je pa bilo napeto ozračje. To, da se nisva mogla realizirat skozi delo in da sva morala toliko časa otroku posvečat, odnosi do nepotrpežljivosti in netolerance … Ja, se je poslabšalo. Naju je pa prisililo končno, da sva 49 »Ostanimo doma« Kovidna_krajina_FINAL.indd 49 22. 12. 2023 10:19:06 šla na partnersko terapijo. Pomagamo si na vse možne načine, sem tak človek … (LJ-NV-R39) Ja, seveda. Nikoli ni bil moj namen biti doma in pač v tem vztrajati, ampak zdaj, ko smo prisiljeni biti, so pa se vse te ne- gativnosti oziroma stvari, katere me motijo glede življenja doma [s starši], potencirale. Tako da ja, se je. Bolj ostri odnosi so, recimo. Ne kot ko ti prideš samo na obisk, dva, tri dni [ali] na dva tedna, ne? (MS-AK-R24)4 Izolacija, pa veš, tudi to, da smo doma ljudje. Že v službo ne greš, že to je en po mojem velik vpliv na psiho. Notri moraš biti zaprt. Potem posledično, ne vem, nisi vajen biti z družino dosti skupaj, pa je že to neka posledica. Pa ne mislim nič slabega, ampak dejstvo je, da smo vsi vpeti v neko delo. Tako da ne vem. Mislim, da je tu samo psihični napor ali psihični vpliv velik bolj kot to, da bi se nekdo fizično slabo počutil. (MS-AK-R30)5 Kot kažejo besede sogovornikov in sogovornic, sta ukinitev prej- šnje rutine in pomanjkanje aktivnosti zunaj doma vplivala na mnoge nape- tosti v medsebojnih odnosih. Kombinacija naštetih sprememb je lahko v precejšnji meri povzročala »psihični napor«, kot se je izrazila sogovornica v zadnjem citatu. Etnografsko gradivo kaže, da so se medsebojni odnosi poslabšali predvsem tam, kjer posamezniki niso imeli dovolj prostora ozi- roma si je moralo več oseb deliti iste bivalne prostore. Tako je bilo tudi v študentskem domu, kot je opisal eden izmed sogovornikov: » Ker človek nima osebnega miru, nima osebnega prostora, človek ne more niti spat, ker si drugi jemljejo pravico, da ti kradejo osnovno biološko dobrino [spanje], s tem, da se delajo huligane. Tako da človek zna znoret …« (LJ-VG-R01) Ena izmed sogovornic se je znašla v situaciji, v kateri so jo bre- menile tako nevzdržne fizične razmere v hiši, v kateri je živela z razšir- jeno družino, kot poslabšanje odnosov med člani družine, zaradi česar se je bila primorana zateči v materinski dom. Kot navaja, so se z druži- no srečevali s pomanjkanjem prostora ter posledično napetimi odnosi, kar je privedlo do umika v materinski dom: »Potem pač ni druge, kot [v materinski dom] iti. Ker doma ni mesta. Ker pač mi smo velika družina, pri starših ni niti ene proste sobe, niti ni mesta in pač nočem se stiskati nekam. Ker sem te samo živčna in 4 »Ja, sigurno. Nikdar nej namen bil meni doma [biti] in pač to vztrajati in zaj, ka smo prisiljeni to biti, so pa vse te negativnosti oziroma stvari, kere me motijo glede življenja doma [s starši], potencerale. Tak da ja, se je. Bole ostri odnosi so, recimo. Nej kak kda ti samo prideš na obisk, dva, tri dni [ali] na dva tedna, nej?« (MS-AK-R24) 5 »Izolacija, pa znaš, tudi to, ka so doma lidje. Že v službo nejdeš, že to je eden po moje velki vpliv na psiho. Notri moreš bit zaprejti. Te posledično, neven, vajeni si z družinov dosta nej biti vkup, pa to je že nekša posledica. Pa nej zdaj to slabo, nikaj slaboga ne mislen, ampak dejstvo je, ka smo vsi vpeti v nekšo delo. Tak ka neven. Ge mislen, ka je tu samo psihični napor ali psihični vpliv velki bole kak to, ka bi se nešče fizično zato slabo počuto.« (MS-AK-R30) Anja Brunec 50 Kovidna_krajina_FINAL.indd 50 22. 12. 2023 10:19:06 depresivna, in … Moja sestra je štiri leta stara in moja [hčerka] je tri leta stara […] in potem se pretepata in potem se še midve z mamo prepirava, in … (MS-AK-R70)6 Izkušnjo institucionalizacije so v času pandemije doživeli tudi drugi sogovorniki.7 Še ena izmed sogovornic je bila prav tako namešče- na v materinski dom, saj se je preživljanje več časa doma zanjo pretvori- lo v »nočno moro«, ko je postala žrtev nasilja partnerja. DOM KOT (NE)VARNO ZAVETJE – NASILJE V DRUŽINI Med ranljivosti, ki so se v času pandemije poglobile, lahko zagotovo prištejemo stiske žrtev nasilja v družini. Kot izhaja iz prejšnjega po- glavja, so dolga obdobja ostajanja doma med člani istega gospodinjstva povzročila nove konfliktne situacije ali pa so poslabšala že obstoječe slabe odnose oziroma že prisotno nasilje v družini. Po podatkih Sve- tovne zdravstvene organizacije in drugih virov so bile družinskemu nasilju v času pandemije še posebej izpostavljene ženske, otroci in sta- rejši ljudje (glej Roesch idr. 2020; Schwarzmann 2020: 74; Tavolieri de Oliveira idr. 2021). Ukrep popolnega zaprtja države in drugi ukrepi, ki so omejevali gibanje, so za mnoge žrtve nasilja pomenili, da so ujete v svojem domu skupaj s storilcem ter da imajo manj možnosti prijave nasilja (Schwarz- mann 2020: 74). Táko izkušnjo je v raziskavi objokana zaupala ena iz- med sogovornic, ki je doživljala nasilje svojega partnerja: » Jaz sem že rekla, da imam vsega toliko, da niti še dobro oči ne zaprem ali pa niti iz sobe še ne pridem, on že začne kričati [name]« (MS-AK-R20).8 Statistični podatki policijske uprave so v Sloveniji že v času pr- vega vala pandemije (od sredine marca do konca maja 2020) pokazali 20 % več kaznivih dejanj nasilja v družini kot v enakem obdobju leto prej in hkrati tudi, da žrtve nasilja v času pandemije težje pokličejo na pomoč (Al. Ma. 2020). Najpogosteje so žrtve fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja (ali kombinacije naštetih oblik) med pandemijo 6 »Te pač zdaj nega druge, kak se [v materinski dom] priti. Ker doma nega mesta. Ka mi smo pač velka družina, pri staršaj, in nega niti ene fraj sobe, niti nega mesta in pač ne- ščen iti se stiskati nekan. Ker san te samo živčna pa depresivna, pa … Moja sestra je štiri lejta stara in te moja [hčerka] je tri lejta stara […] in te se zmlatijo, pa vse to, in te se ge pa moja mati krejgave in …« (MS-AK-R70) 7 Za več glej poglavje Juša Škrabana v tej monografiji. 8 »Ge san že pravla, ka ge man vsega telko, ka ge še niti dobro oko ne odpren ali pa niti v z sobe še nejden, on se že zača drejte« (MS-AK-R20). 51 »Ostanimo doma« Kovidna_krajina_FINAL.indd 51 22. 12. 2023 10:19:06 bile ženske, storilci večine kaznivih dejanj pa njihovi partnerji oziroma nekdanji partnerji (prav tam). Poleg tega velja izpostaviti, da na izvajanje nasilja v družini vpliva več dejavnikov, med katere se pogosto prišteva tudi prekomerno uživa- nje alkoholnih pijač (Škrila Čuš 2005). Izsledki panelne kvantitativne spletne raziskave SI-PANDA glede uživanja alkohola v času pandemije – v prvih dvanajstih izvedbah, ki so potekale enkrat na dva tedna, v dru- gem sklopu, vključno z 19. izvedbo, pa enkrat mesečno, je v vzorcu sode- lovalo približno 1.000 odraslih oseb, starih od 18 do vključno 74 let – so pokazali, da skupno kar 7,8 do 13,9 % oseb v času pandemije pije več kot pred pandemijo (Ministrstvo za zdravje 2021). Podatki projekta SOPA 9 ( Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) v Sloveniji so pokazali, da 40 % zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugih strokovnjakov, vklju- čenih v projekt, pri svojih uporabnikih opaža več težav z alkoholom, sko- raj tretjina pa tudi v svojem bližnjem okolju – med sodelavci, prijatelji oziroma v domačem okolju (prav tam). Z izkušnjo nasilja med pandemi- jo zaradi alkoholiziranosti partnerja se je srečala tudi sogovornica iz naše raziskave, ki se je, tako kot prejšnja sogovornica, do nadaljnjega zatekla v materinski dom: » Pri partnerju sem bila štiri mesece, pol sem pa prišla sem. Ker me je pa začel tudi zaradi alkohola pretepat, dušiti, prej je bilo vse kul, eno leto sva bila skupi, štiri mesece sem šla še malo k njemu živeti, potem [pa] …« (MS-AK-R71) V eni izmed nevladnih organizacij, ki so sodelovale v raziskavi Sonar-Global, so opozorili na novost, ki so jo opazili v času pandemije, in sicer na ženske, žrtve nasilja, ki so v zakonski oziroma partnerski vezi vztrajale več deset let in so se v času pandemije odločile zapustiti svojega nasilnega partnerja: Zdaj se nam pojavlja kategorija starejših žensk, ki so po 30 in več let v za- konski zvezi in so se odločile zapustiti [partnerja], te pa nimajo nič. Niti svoje službe, niti svoje penzije, niti nimajo svojih stanovanj, ker je vse pisano na može ali pa so se preselile k njim in v bistvu postajajo sodobne brezdomke. Dolgotrajno psihično nasilje pa taki neurejeni družinski odnosi, in tega se je kar nekaj pojavilo v tem času. (LJ-JK-G01) Nasilje v družini je sicer velikokrat zelo prikrito, zato podatki o tem niso pogosto dostopni. Na podlagi terenske raziskave v Ljubljani in Pomurju, kjer se na to temo nismo posebej osredotočali, vendar je vseskozi prihajala na dan, pa lahko predvidevamo, da so bile žrtve na- silja v času pandemije še v večjih stiskah in brezizhodnih situacijah. 9 Glej < https://www.sopa.si/>, 10. 4. 2022. Anja Brunec 52 Kovidna_krajina_FINAL.indd 52 22. 12. 2023 10:19:06 OSAMLJENOSTI MED PANDEMIJO Intervjuji s sogovorniki in sogovornicami so nemalokrat pokazali na problematične plati socialnega distanciranja v času pandemije. Kot kaže tudi naslednji citat, je bila izolacija težja predvsem za tiste osebe, ki so sicer precej vpete v družbo: V začetku, ko so to [sprejeli ukrep], izveš, da se ne smeš družiti, pa da ne smeš ven iz občine, pa da ne smeš k sosedi, pa ne smeš nikamor, da moraš biti doma … To je bilo najbolj hudo, ne. Da ne moreš nikogar niti na kavo povabiti, pa nič. (MS-AK-R74)10 Zaradi postavljanja pandemičnega »zidu« s preostalim sve- tom, izgube neposrednega stika s sočlovekom, se je, kot se je izrazila ena izmed sogovornic, ki živi sama, izgubil vsakodnevni » moment ljubezni, ki ga človek mora dobiti« (MS-AK-R28). Tega je bila pred časom pandemije vajena doživeti na vsakdanjem sprehodu ob sre- čevanju z znanci. Iz tega in mnogih drugih besed sogovornikov se je jasno pokazalo, da je omejevanje socialnih stikov in dolgotrajno zadrževanje doma še posebej prizadelo osebe, ki živijo same, saj niso bile deležne tolikšne interakcije v družbi kot prej. Tako izkušnjo je jasno opisala ena izmed sogovornic, ki ji je ta nova realnost pande- mije nemalokrat povzročila občutke osamljenosti: » Ja, se dostikrat počutim osamljeno, tudi izolirano, posebej v zadnjih časih covida. Se mi zdi, da sem se dostikrat počutila osamljeno in izolirano v teh časih, ko nimamo toliko stika z ljudmi. Ja, je precej čuden vsakdan glede na to, kako je bilo prej. « (LJ-ND-R01) Med popolnimi zaprtji države ni bilo dovoljeno druženje z ljudmi iz drugih gospodinjstev, kar je za osebo, ki živi sama, po- menilo, da se ni smela družiti z nikomer. Na vprašanje v raziskavi Ali ste se med pandemijo kdaj počutili osamljeni?, je sogovornica srednjih let, ki živi sama, odgovorila, da ukrepa glede socialnega distanciranja ni spoštovala, saj naj bi se s tem izognila možnim psi- hičnim težavam: Za samega človeka, ki živi … [sam], je zadeva zelo – tak bom rekla; sporna pa težka. Ker smo kao mi [se] ne smeli družiti z nikomer. Kar se- veda v drugih evropskih državah to ni bilo tak. Tam si si lahko najbolj- šega prijatelja zbral. In tudi bom kar direktno rekla, da tega neumnega odloka jaz nisem spoštovala. Sem se družila s prijateljico cel čas, z eno in 10 »V začetki, da so tou … zveš, ka ne smeš nikan se drüjžiti, pa ne smeš v z občine, pa ne smeš k sosidi, pa ne smeš nikan, ka moreš doma biti … Tou je najbole hüdo bilo, nej … Ka nemreš nikoga na kavo niti zvati pa nika …« (MS-AK-R74) 53 »Ostanimo doma« Kovidna_krajina_FINAL.indd 53 22. 12. 2023 10:19:06 isto, […] drugače človek, ki sam živi – bi lahko bil osamljen. Pa tudi bi lahko mel psihične težave. (MS-AK-R36) Kot nakazujejo citati sogovornikov in sogovornic, so bile zaradi odsotnosti vseh dimenzij socialnega življenja v slabšem položaju osebe, ki so živele same, saj se po teh predpisih niso smele družiti z nikomer. Podobno je pokazala slovenska kvalitativna raziskava doživljanja za- ščitnih ukrepov oziroma njihovih učinkov med ženskami, starimi od 25 do 69 let, ki so v obdobju zaustavitve javnega življenja živele same (Perger, Tivadar in Kamin. 2021). Ta analiza je pokazala, da so intervjuvanke, stare pod 35 let, to obdobje doživljale najbolj obremenilno. Avtorice to pripisujejo umanjkanju druženja v živo ter drugih skupinskih prostočasnih dejav- nosti in dogodkov, kar je omejilo možnosti za vzpostavljanje intimno- partnerskega življenja in delovne kariere, ki sta ključni del družbenih pričakovanj mladih (prav tam). Do podobnih ugotovitev glede vpliva na mlade smo prišli tudi v raziskavi Sonar-Global. Umanjkanje vseh dimenzij, ki so v času pred pan- demijo vzpostavljale običajen vsakdanjik, je pri številnih sogovornikih in sogovornicah, med katerimi so bili mnogi mladi, stari nad 18 let, sprožalo različne duševne stiske, in sicer ne glede na to, ali živijo sami ali v skupnem gospodinjstvu. Nekateri so omenjene duševne stiske opisovali kot obču- tek brezupa, ki se je kazal kot strah glede lastne prihodnosti in življenjskih priložnosti. Neredko so govorili o občutku, da njihova življenja nazadujejo ali da so se popolnoma ustavila, saj v času pogostih zaprtij države niso bili zmožni obeležiti ključnih mejnikov v svojem življenju, kot so rojstni dan, maturantski ples ali druge obletnice (glej Kučan Lah 2021).11 SPREMEMBE DELOVNIH RAZMER Pandemični ukrepi so prinesli spremembe tudi na področju zaposlo- vanja. Od 142 (n = 214) sodelujočih sogovornic in sogovornikov, ki so v času raziskave bili v zaposlitvenem razmerju, so se malo manj kot polovici (77 osebam) spremenile delovne razmere. Veliko sogovor- nikov in sogovornic je zaradi epidemiološke situacije imelo prepo- ved opravljanja dela ali so bili na čakanju na delo, zaradi česar so več časa preživljali doma. Iz raziskave lahko ugotovimo, da se to nanaša 11 Za več glej poglavje Tise Kučan Lah v tej monografiji. Anja Brunec 54 Kovidna_krajina_FINAL.indd 54 22. 12. 2023 10:19:06 predvsem na storitveni sektor, na primer na gostinstvo ter tekstilne in druge neživilske trgovine. To je prineslo spremembo v načinu življenja, ki so ga bili ljudje navajeni prej. Posledice so bile različne, med njimi je bilo med sogovorniki in sogovornicami opaziti tudi zmanjšano motiviranost za delo, ki je imela slab vpliv na kreativnost, kar prikazuje spodnji citat: Pol si pa ti v neki črni luknji, k si ti kreativc, nej bi bil nek ustvarjal- ni proces, te ta situacija samo še bolj onemogoči in te dela apatičnega. Veš, motivacijo je težko najdt, če ne vidiš naprej. Izgubiš to funkcijo in si rečeš, aha, jaz sem v bistvu nekoristen, jaz sem zdaj delal neki 20 let al pa še več, neki, kar nobenemu sploh ne koristi, al kaj. Začneš se spra- ševat o pomenu, in to je strašljivo za enga ustvarjalca. […] Ti moraš met nek cilj, neko publiko, neki se mora zgodit, če ne je to samo sebi namen. (LJ-JK-R14) Od 77 sogovornikov in sogovornic, ki so se jim spremenile delovne razmere, jih je približno 30 prešlo na delo od doma. Ta obli- ka dela je bila v času pandemije najbolj priporočena, saj naj bi na ta način zmanjšali možnosti za okužbe s SARS-CoV-2 na delovnih mestih. Prednosti za osebo, ki jih slednje prinaša, so bile oglaševane v večini množičnih medijev, ki so poudarjali manj stresa zaradi vo- žnje, ravnovesje med službo in domom, prilagodljiv urnik ter udob- no okolje (Psihologija dela 2020). Redkeje pa so bili izpostavljeni nekateri manj pozitivni vidiki dela od doma. Že samo navajanje na povsem nov način dela je bil poseben izziv, kot je nakazala ena iz- med sogovornic: Smo tudi vsi zaposleni rabil nekaj časa, da smo se navadili na to, ker vsi mi imamo tudi predstavo, kdaj sem jaz dobra kot strokovna delavka, in sem dobra, ko imam živi stik, ko vidim osebo, in vsi mi smo se soočal s to spremembo. Nekateri hitreje, nekateri počasneje, ne v tem, »da tole pa ni nič, to pa zdej ni delo«, ampak smo rabili tudi mi čas, da se pri- lagodimo temu in vidimo tudi te ene prednosti pa slabosti, pa kaj se da prilagodit. (LJ-JK-G01) Poleg dela, ki ga je posameznik opravljal od doma, je bil mar- sikdo primoran skrbeti še za otroke in tudi druge člane gospodinj- stva ter opravljati gospodinjska dela, čemur se posvetim v naslednjem podpoglavju. VEČ SKRBSTVENEGA DELA Kot smo poskušali pokazati do sedaj, je pandemija vplivala na življe- nja mnogih oseb, saj je terjala prilagoditve, povezane z organizacijo 55 »Ostanimo doma« Kovidna_krajina_FINAL.indd 55 22. 12. 2023 10:19:06 delovnika, ravnovesjem med delom in družino ter tudi osebnim delovnim okoljem. Daljša obdobja, ki so jih sogovornice in sogovorniki bili prisiljeni preživeti doma, so poleg vseh prej naštetih vplivov prinesla tudi nekatere nove ali dodatne obremenitve, povezane predvsem s skrbstve- nim delom. V prvem valu pandemije so bili zaradi vzporednega zaprtja vrtcev in šol oziroma izpolnjevanja posebnih pogojev, zaradi katerih so bili nekateri starši upravičeni do varstva otrok, drugi pa ne, nekateri sogo- vorniki obremenjeni s skrbjo za druge člane gospodinjstva, od najmlajših pa do najstarejših. Z vsemi spremembami, ki jih je povzročila pandemija, je družina kot ena najbolj obremenjenih in hkrati najbolj spregledanih družbenih entitet prevzela delovne, varstveno-izobraževalne ter še zdra- vstvene naloge javnega sektorja (glej Podmenik in Bajec 2023). Čeprav je pandemija zagotovo vplivala na vse, pa nekateri podatki iz različnih držav Evropske unije kažejo, da so ženske nosile večje breme. Raziskava Euro- barometer je tako poudarila, da je pandemija imela hude posledice pred- vsem za ženske zaradi povečanega obsega neplačanega skrbstvenega dela in dela od doma (Europarl 2022). Da so ženske prevzemale več bremen, je pokazala tudi naša raziskava, saj so mnoge sogovornice izpostavile vidik prevzemanja dodatnega gospodinjskega dela, skrbi za otroke in ostarele člane družine. Nekatere sogovornice so izpostavile, da se je njihovi okolici ta dodatni delež dela zdel povsem samoumeven, čeprav so morda – prav tako kot njihovi partnerji – morale tudi same delati od doma: Recimo, povsem samoumevno je, da ženske gremo na čakanje … Ne- kako bolj normalno, da prevzamemo več gospodinjskega bremena, nege družinskih članov … To je bilo zelo očitno, recimo, da sta moj mož in od sestre mož sta pač delala, medtem ko sva midve tudi delali službo, ampak sva tudi pač kuhali in ostala gospodinjska [dela] … Ampak samo zato, ker sva bile midve vezani na dom, najino delo tudi …, tudi to, kar sva delali za službo, no, in je bila pač ta … Onad- va sta se lahko umaknila stran od doma …, tako da bi rekla, za ženske je tole še veliko slabše. Nekako kar te neke okostenele vloge …, čeprav se imava kao za feministki in najina moža nista sploh neka patriar- halca ali pa neka taka tako … Ampak, enostavno je tako družba na- ravnana, no… […] Ja, bolj normalno grejo ženske na čakanje, recimo tudi, da je … pač moja sestra vzela nego, skrb za družinskega člana, ko nečak ni mogel iti v šolo in podobno … […] Ja, delo od doma, ja, ker si pač ti tam in seveda boš ti pač skuhal, ne. (LJ-AK-R01) Z razglasitvijo pandemije covida-19 marca leta 2020 je sovpadalo tudi zaprtje šol in vrtcev, ki je v tako imenovanem prvem valu pandemije trajalo od marca do junija 2020 in potem spet od oktobra 2020 do začetka leta 2021. Zagotovljeno je bilo le tako imenovano nujno varstvo za otro- ke tistih staršev, ki »so zaposleni v službah, nujnih za delovanje« (Vlada RS: 2020). V nadaljnjih obdobjih pandemije je bilo organizirano varstvo v Anja Brunec 56 Kovidna_krajina_FINAL.indd 56 22. 12. 2023 10:19:06 rokah posameznih občin, ki pa ga niso omogočile vsem in vsepovsod. Nekatere občine v Sloveniji so samoiniciativno poskrbele za razne možnosti varstva otrok tudi tistim staršem, ki niso bili zaposleni v službah, oprede- ljenih kot nujne za delovanje države, njihova narava dela pa ni omogoča- la dela od doma. Hkrati pa je skrb za otroke predstavljala precejšnji izziv predvsem za tiste starše, ki so imeli možnosti delati od doma, kot navaja sogovornica: To delo od doma je pa bilo, z majhnim otrokom, pa še vrtec ti ni pri- padal, saj v (manjši kraj, op.) nismo smeli dati v vrtec, če smo delali od doma. Tako da je vsaka občina to sama določala, in moj mož je bil cele dneve v službi in delal, on je zobozdravnik. […] V (manjši kraj, op.) je bilo ful strogo, ni šans. Tako da čeprav mož dela v zdravstvu, dela cele dneve, ampak nobenega ni to zanimalo, [za] take stvari država ni poskrbela. Zdaj pa si ti predstavljaj, kar so mi eni razlagal, da je bila šola obvezna, dva šolarčka prvi in drugi, pa tri mesečni dojenček, pa daj nehaj, to je grozno. Pa še za službo bi mogel ta človek delati, pa dajte no. (MS-AK-R63) Zgornji citat prikazuje eno izmed mnogih situacij, s katerimi so se soočali zaposleni starši z vrtčevskimi in šoloobveznimi otroki. Zaradi teh večplastnih obremenitev je mogoče sklepati, da v družinah lahko pride do »pregorelosti« posameznih članov, pa tudi do spre- memb v ustaljenih odnosih (Podmenik in Bajec 2023). Ravno takšno izkušnjo je doživela sogovornica v raziskavi, ki je poleg svoje službe in vsakdanjih gospodinjskih del bila primorana skrbeti za svoje starše, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, in s svojimi tremi otroki vsak dan izvajati še šolanje na daljavo. Kot je razložila v spodnjem citatu, je zaradi kombinacije naštetih obremenitev sama zbolela: Ni čudno, da si zbolel, ne? Kaj pa še lahko narediš več, ne? Ker de- jansko si bil postavljen v situacijo, ko moraš delati od doma osem ur, štiri ure šolo na daljavo izvajati in še štiri ure medtem, če si uspel, opravljati še gospodinjska dela, pa skrbeti za celo hišo, potem še za starše skrbeti, pa z njimi kaj [delati], babica, dedek, ne? Ono, tisto …, kot oni tebi pomagajo, tako ti njim, ne, kakšne stvari in enostavno potem v bistvu čez nekaj časa komaj, ko si izven tistega adrenalina, ugotoviš, kako je s tem, ne? Tako, da ja …, definitivno prikrajšana za neko sprostitev, nek relax, za nek odklop, ja. (MS-AK-R60)12 12 »Nej čüdo, ka si zboleu, nej? Ka pa še lejko napraviš več, nej? Ker dejansko si biu po-stavleni v situacijo, kda moreš delati od dauma osem vr, štiri vre šaulo na daljavo izvajati, pa še štiri vre vmejs negi ge si sfolgo uporabljati, mislin, izvajati gospodinjska opravila, pa skrbeti za cejli hause, te še zmejs za starše, pa z njimi kaj, babica, dedi, nej? Ovo, ono, kak oni tebi pomagajo, tak ti njin, nej, kakše koli stvari, in enostavno te v bistvi čez nekaj časa komaj, kda si izven tistoga adrenalina, skapejraš, ka ka je sten, nej? Taka ja definitivno prikrajšanje za nekšo sprostitev, za nekši relax, za nekši odklop, ja.« (MS-AK-R60) 57 »Ostanimo doma« Kovidna_krajina_FINAL.indd 57 22. 12. 2023 10:19:06 Od razglasitve pandemije v Sloveniji marca 2020 pa do konca maja 2020 ter pozneje od konca oktobra 2020 in do konca januarja 2021 je bil vzgojno-izobraževalni proces izvajan na daljavo. Številni sogovorniki in sogovornice s šoloobveznimi otroki in izvajalci vzgoj- no-izobraževalnega procesa so pogosto opozarjali na pomanjkanje ustrezne opreme: od računalnikov in tiskalnikov do stabilne in zmo- gljive internetne povezave. Tako so se v času zaprtja šol in fakultet še poglobile neenakosti v dostopu do izobraževanja, saj so družbeno-eko- nomsko najbolj ranljivi deli prebivalstva pogosto ostali brez dostopa do spleta. Izobraževanje na daljavo je bilo tako izrazita težava za social- no ogrožene družine na Goričkem: Ja, niso, otroci niso imeli računalnika. Naši šolski otroci recimo niso imeli računalnika. Mi smo zbirali, vem, da je Lions klub eni deklici ku- pil prenosnik. Otroci se niso mogli povezati [na splet], na Goričkem ni bilo povezave, niso imeli interneta, pravzaprav niso imeli niti sklenje- nih paketov za nek prenos podatkov. Otroci niso prišli do učne snovi, v bistvu niso mogli komunicirati niti s sošolci, med seboj, nič … Mrk je bil. (MS-AK-R48) Podobno je učiteljica na osnovni šoli s prilagojenim programom na vprašanje, ali so bili vsi v skupnosti obravnavani enako, odgovorila: Ne, vsi nimajo enakih možnosti in jih ne bodo nikoli imeli. Nimajo dostopa do interneta, nimajo računalnikov takih, nimajo tiskalnikov, učitelji pa pričakujejo, da si bodo vse natisnili [sami]. Ne. […] Predrage so te stvari. To je predrago. Nekdo nima niti, da bi plačal položnico za elektriko, ne pa da bi še tiskalnik svojemu otroku kupil. In 500 papirjev, kateri tako [hitro] poidejo. (MS-AK-R48)13 Med šolo na daljavo so številne matere otrok postale tudi njiho- ve učiteljice, kar je lahko v precejšnji meri vplivalo na njihov odnos, kot kaže citat v nadaljevanju: Midve sva še mesec dni, ajde, tam do mesec dni sva, nekako, tisto … se je še dalo z njo. Potem pa kot bi grom udaril v njo. ‚Mama, jaz te ne razumem, mama, jaz to ne vem, mama, jaz to več nočem, to je preveč, ali grem v šolo ali pa ne bom to delala.‘ […] Veš, potem sem že učiteljico klicala, kaj naj naredim z njo, sem rekla, da takega ugovarjanja ne bom in ne odobravam. Sem rekla, da jo bom k psihologu peljala, če se ne bo 13 »Nej, vsi nimajo enakih možnosti in nedo jih nikoli meli. Nemajo dostopa o interne-ta, nemajo računalnikov takših, nemajo printerof, učiteli pričakuvlejo, ka trbej stvari printati. Nej. […] Predrage so te stvari. To je predrago. Nešče nema niti, ka bi plačal po-ložnico za elektriko, nej pa ka bi še tiskalnik svojemi diteti kupo. Pa 500 listov, keri tak [hitro] odidejo.« (MS-AK-R48) Anja Brunec 58 Kovidna_krajina_FINAL.indd 58 22. 12. 2023 10:19:06 spremenila s tem obnašanjem. No, pa potem hvala bogu so začeli hoditi nazaj v šolo in je postala druga deklica. (MS-AK-R17)14 Da je zaprtje šol in šolanje na daljavo prispevalo k poglabljanju družbenih razlik, je pokazala tudi kvalitativna raziskava, ki je bila v okviru mednarodnega projekta MiCREATE izvedena med učiteljicami ter priseljenimi dijaki in dijakinjami (Gornik idr. 2020). Ugotovitve te raziskave so, da so se družbene neenakosti z zaprtjem šol poglobile, pri čemer so ključne jezikovne ovire, ki onemogočajo uspešno šolsko delo priseljenih učencev, zanemarljive pa niso niti tehnične omejitve, od po- manjkljive digitalne pismenosti do nezadostne tehnične opreme (prav tam). Zaradi šolanja na daljavo in drugih ukrepov, ki so izolirali mla- dostnike, se je poslabšalo tudi njihovo duševno zdravje, kar so pokazale tako slovenske (Jeriček Klanšček idr. 2023) kot tuje raziskave (Hafstad in Augusti 2021 in Ravens-Sieberer idr. 2021) in tudi naša raziskava.15 Posledic pandemije pa niso občutili le mladi, temveč tudi sta- rejši. Zaradi več dejavnikov, od katerih v naši raziskavi izstopajo ukrepi zaprtja države ter zmanjšanega obsega dela patronažnega varstva in iz- vajanja pomoči na domu, je bila skrb za starejše, potrebne pomoči, vsaj začasno breme njihovih družinskih članov. Kot je pojasnil sogovornik, ki izvaja pomoč na domu, v začetku pandemije ni bilo dovolj jasnih navodil ministrstva o tem, katere obravnave spadajo pod nujne, torej kdo je lahko deležen pomoči in kdo ne: To sem jaz tudi vedno poudarjal tam zgoraj, a odgovora ni bilo. Če meni povedo, naj se odločim, kaj je nujno pa kaj ni nujno, pri nas vsaj s temi ljudmi, s katerimi prihajamo v stik, ki so deležni naših storitev, je to za njih nujna zadeva. To zdaj ne glede na to, če gre za pomoč pri osebni higieni ali gre za pomoč pri prinosu, ne vem, kakšnega obroka hrane na dom. Če nekomu z danes na jutri ne omogočim več pomoči pri osebni higieni, bo ostal v postelji v umazanih plenicah, pa če nekomu ne prine- sem kosila, bo lačen, ne? Sčasoma bo tudi to imelo hude posledice. Tako tudi ljudje, ki so osamljeni ali so bili čisto sami, in še to naj jim vzamem stran … Tega jaz nisem vedel predvideti, kaj je nujno in kaj ni nujno. Tu sem imel veliko stisko; kdo sem jaz, da bom o tem odločal, če bo kdo imel ali ne bo imel pomoči. (MS-AK-R65)16 14 »Midve sve še mejsec dni, ajde, tan do mejsec dni sve. Nekak. Tisto. Se je še dalo z njau. Te pa tak, kak da bi grom vdaro v njau. ‹Mama, ges te ne razmen, mama, ge tau neven, mama, ges več tau neščen, tau je že preveč, ali iden v šaulo al pa tau nebon delala.› […]‘ Naš, te san že učitelco zvala, san pravla, ka naj z njo nareden, san pravla, ges toga ugovarjanja nemo, ne odobravan. Ka san pravla, ka bon jo k psihologi vozila, či se nede popravila. S ten obnašanjon. No, pa te fala baugi so začali te šaule in je drüjga deklica.« (MS-AK-R17) 15 Za več glej poglavje Tise Kučan Lah v tej monografiji. 16 »To san ge tude skoz poudarjal, tan gore odgovora neje bilo, če meni povejo, naj se od-59 »Ostanimo doma« Kovidna_krajina_FINAL.indd 59 22. 12. 2023 10:19:06 Nedorečenost pravil je bila še posebej sporna zaradi nevarnosti covida-19, ki je bil za starejše toliko bolj ogrožajoč. Kot so pokazale tudi druge raziskave, »starejši bolniki potrebujejo večjo mero oskrbe in zaščite, covid-19 pa lahko te njihove potrebe še bolj ogrozi in jih zanemari« (Grebenšek 2020: 66). Kot nadaljuje avtorica, je obstajalo več vidikov, kako je novi koronavirus vplival na oskrbo starejših; zaradi socialne izolacije so bili bolj podvrženi osamljenosti ter tudi tveganju za poslabšanje splošnega in kognitivnega zdravja (prav tam). Raziskava o socialni opori starejših v Sloveniji, ki živijo v domačem okolju (Cu- gmas idr. 2021: 83) in potrebujejo tovrstno pomoč oziroma oskrbo, je pokazala, da so bili ti še posebej ranljivi v času omejitve gibanja z vidi- ka dostopa do instrumentalne socialne opore ter tudi druženja (prav tam). Slednje je potrdila tudi raziskava Sonar-Global med sogovorniki tako v Ljubljani kot Pomurju, še posebej med starejšimi, ki so bili v času pandemije institucionalizirani.17 Za tiste, ki so živeli doma, pa so poskrbeli družinski člani oziroma predvsem ženske članice gospodinj- stev. Tak primer je opisala sogovornica v raziskavi, ko so se skupaj s sestrami usklajevale pri skrbi za starše, ki živijo zunaj občinskih meja: Imam starše, ki so stari okoli 90 let, in je bilo treba it v Gorico, ne. Cela procedura, kako sploh pridt do Gorice, a veš. Ker onadva sta pa bila pre- strašena, ne. Jih je ta medijska …, to medijsko bombardiranje kar orng prestrašilo. Zdaj bi človek lahko tudi razumel, ne. Prvič, sta res že v letih, drugič, mama je hudi astmatik in oče ima tudi kar precej težav zdravstvenih. Mislim, z … neko strjevanje krvi ima …, neki ne … pol … A veš, ni fajn, če si bombardiran iz vseh koncev in krajev. (LJ-NV-R05) ZAKLJUČEK Iz terenskega materiala izhaja, da je priporočilo »ostanimo doma« prineslo mnogo pozitivnih izkušenj, še več pa slabih. To priporočilo je bilo problematično za mnoge osebe, ki so sodelovale v raziskavi, ločin, ka je nujno pa ka nenujno, prinas vsaj s ten, ka se z lidmi, s kerime prihajamo v stik, ka so deležni naše storitve, za njih je to nujna zadeva. To zaj ne glede na to, če ide za pomoč pri osebne higiene ali če ide za pomoč pri prinosu, ne ven, nekšega obroka hrane na dom. Če nekome z gnes na vutro ne omogočin več pomoč pri osebne higiene, de v postele osto v zamazanij plenicaj, pa ne ven, ka vse, če pa ovome ne prinesen kosilo, de pa lačen, nej. Sčasoma de tude to melo hude posledice. Taka ali pa, ne ven, lidje, ka so osamlene, ka so čista same bili, in te še to naj njeme krej zemen, in to da ge san nej znal predviditi, ka je nujno pa ka je nej nujno. Tu san mel velko stisko, što san ge, ka mo zaj o ton odločal, keri de mel pa keri nede mel pomoč . « (MS-AK-R65) 17 Za več glej poglavje Juša Škrabana v tej monografiji. Anja Brunec 60 Kovidna_krajina_FINAL.indd 60 22. 12. 2023 10:19:06 saj življenje številnih med njimi ni ustrezalo »modelu«, po katerem naj bi bilo zadrževanje doma zaradi zajezitve širjenja novega koronavirusa tako zelo preprosto, kot je bilo prikazano v medijih. Mnogim sogovornikom in sogovornicam namreč okoliščine niso dopuščale, da bi njihovo dolgotrajno zadrževanje doma predstavljalo pozitivno izkušnjo. V poglavju sem poskušala pokazati, kako so se ranljivosti in neenakosti prebivalcev zaradi ukrepa zaprtja države in priporočil, naj se prebivalci čim več zadržujejo doma, pokazale na več nivojih. Sogovorniki in sogovornice so pri tem izpostavljale predvsem neena- ke fizične bivanjske okoliščine, saj je prisilno preživljanje časa doma potenciralo že prej problematične bivalne razmere ali povzročilo nove omejitve, kot je denimo pomanjkanje prostora. Na eni strani so se zaradi tega ukrepa pogosto spremenili odnosi med osebami, ki so prebivale v skupnem gospodinjstvu, na drugi strani pa so bile osebe, ki so živele same, bolj podvržene osamljenosti in posledično poslab- šanju duševnega zdravja. V tem kontekstu se je socialno distancira- nje izkazalo kot zelo problematično: iz terenskega materiala izhaja, da je imelo velik vpliv predvsem na samske ljudi in mlade, ki so bili pred pandemijo bolj vključeni v družabno življenje, v času življenja med štirimi stenami pa so se soočali z občutki brezperspektivnosti in strahu pred prihodnostjo. Obenem pa je bil ukrep zaprtja države obremenjujoč tudi z vidika zaposlovanja ter skrbstvenega dela, saj so mnogi sogovorniki in sogovornice posebej v prvem valu pandemije morale skrbeti tako za vrtčevske in šoloobvezne otroke kot tudi za starejše v gospodinjstvu, vse dokler nega na domu oziroma patrona- žno varstvo ni bilo izvajano tako kot pred pandemijo. Ključni problem, ki prežema vse ravni neenakih razmer, prika- zanih v članku, je ta, da odločevalci pri oblikovanju politik za zajezi- tev pandemije niso upoštevali heterogenosti prebivalcev in prebivalk ter njihovih različnih možnosti za upoštevanje ukrepov, predvsem priporočila »ostanimo doma«. To kaže na toge in normirane pred- stave v politikah, ki niso upoštevale raznolikosti življenjskih okoli- ščin, ki so jih že v preteklosti, predvsem pa v času kriznih obdobij, kot je pandemija, prinesle družbene spremembe. Zato smo ob zaključku projekta Sonar-Global pripravili priporočila, za katera upamo, da bodo v podobnih situacijah pripomogla k boljši odzivnosti in razu- mevanju neenakih možnosti in razmer, v katerih živijo prebivalci in prebivalke v Sloveniji. 61 »Ostanimo doma« Kovidna_krajina_FINAL.indd 61 22. 12. 2023 10:19:06 REFERENCE A1 Slovenija 2020 Skupaj svet vrtimo naprej. Spletni vir: , 9. 5. 2023. Al. Ma. 2020 ‘Med epidemijo več nasilja nad ženskami: ZN pozivajo k preprečevanju tovrstnega nasilja.’ Spletni vir: < https://www.rtvslo.si/slovenija/med-epidemi- jo-vec-nasilja-nad-zenskami/543118>, 10. 3. 2022. (Al. Ma. - Aljoša Masten) Cugmas, Marjan, Polona Dremelj, Tina Kogovšek, Anuška Ferligoj in Zenel Batagelj 2021 ‘Socialna opora starejših, ki živijo v domačem okolju, v času prvega vala epidemije koronavirusa v Sloveniji.’ Ars & Humanitas 15(1): 73–90. Evropski parlament 2022 ‘Delo od doma, neplačano skrbstveno delo in mentalno zdravje med covidom-19.’ Spletni vir: , 17. 3. 2022. Filipovič Hrast, Maša in Srna Mandič 2015 ‘Alternative socialnemu stanovanju: pogledi prosilcev o različnih možnostih.’ Urbani izziv 26(1): 5–16, 69–81. Gornik, Barbara, Lucija Dežan, Mateja Sedmak in Zorana Medarić 2020 ‘Distance le- arning in the time of the COVID-19 pandemic and the reproduction of social inequality in the case of migrant children.’ Družboslovne razprave 36 (94/95): 149–168. Grebenšek, Tjaša 2020 ‘Skrb za starejše v času pandemije COVID-19.’ Kakovostna starost 23(3): 65–66. Hafstad, Gertrud Sofie in Else-Marie Augusti 2021 ‘A lost generation? COVID-19 and adolescent mental health.’ Lancet Psychiatry 8(8): 640–641. International Rescue Committee 2021 ‘IRC Annual Report 2020.’ Spletni vir: , 10. 4. 2022. Improving Pandemic Response 2021 Improving Pandemic Response: Global lessons and cultural insights from covid-19. Nashville: Vanderbilt Cultural Contexts of Health Initiative. Jeriček Klanšček, Helena, Lucija Furman, Maja Roškar, Andreja Drev, Vesna Pucelj, Helena Koprivnikar, Tina Zupanič in Aleš Korošec, ur. 2023 Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Ljubljana: Nacio- nalni inštitut za javno zdravje. Kučan Lah, Tisa 2021 ‘Družbene posledice epidemije koronavirusne bolezni med mla- dimi v Pomurju.’ Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Mandič, Srna 2010 ‘The changing role of housing assets in post-socialist countries.’ Journal of housing and the built environment 25(2): 213–226. Mandič, Srna 2020 ‘Epidemija in ljubljanski bloki, da o sosedih ne govorimo.’ Spletni vir: , 10. 4. 2022. Mandič, Srna in Andreja Cirman 2012 ‘Housing conditions and their structural determinants: comparisons within the enlarged EU.’ Urban studies 49(4): 777–793. Anja Brunec 62 Kovidna_krajina_FINAL.indd 62 22. 12. 2023 10:19:06 Ministrstvo za zdravje 2022 ‘Alkoholna problematika v luči epidemije. 2021.’ Spletni vir: , 20. 3. 2022. Napier, David 2020 ‘Rethinking vulnerability through Covid-19.’ Anthropology Today 36(3): 1–2. Perger, Nina, Blanka Tivadar in Tanja Kamin 2021 ‘Čas ne teče za vse enako: ženske, ki živijo same, njihovo doživljanje epidemije covid-19 in spoprijemanje z njo.’ Družboslovne razprave 37 (96/97): 51–77. Podmenik, Darka in Blaž Bajec 2023 ‘Družina v času pandemske krize.’ V: Analiza učinkovitosti obvladovanja epidemije v Sloveniji: mednarodno-primerjalni in interdisciplinarni pristop. Ljubljana: Inštitut za razvojne in strateške analize. Pogorelčnik, Tina 2020 ‘Delo doma: prednosti in slabosti za posameznika in organizacijo.’ Spletni vir: , 15. 2. 2022. Ravens-Sieberer, Ulrike, Anne Kaman, Michael Erhart, Janine Devine, Robert Schlack in Christiane Otto 2022 ‘Impact of the COVID-19 pandemic on quality of life and mental health in children and adolescents in Germany 2021.’ European Child & Adolescent Psychiatry (6): 879–889. Rener, Tanja, Mateja Sedmak, Alenka Švab in Mojca Urek 2006 Družine in družinsko življenje v Sloveniji. Koper: Založba Annales, Knjižnica Annales Majora. Roesch, Elisabeth, Avni Amin, Jhumka Gupta inClaudia García-Moreno 2020 ‘Vio- lence against women during covid-19 pandemic restrictions.’ BMJ 2020: 369. Schwarzmann, Sara 2020 ‘Nasilje do otrok, žensk in starejših ljudi v času pandemije COVID-19.’ Kakovostna starost 23(4): 74–76. Sominsky, Luba, David W. Walker in Sarah J. Spencer 2020 ‘One size does not fit all – Patterns of vulnerability and resilience in the COVID-19 pandemic and why heterogeneity of disease matters.’ Brain, Behavior, and Imunnity 87: 1–3. Škrila Čuš, Darja 2005 ‘Alkohol, agresija in nasilje.’ Zdravniški vestnik 74(9): 535–536. Tavolieri de Oliveira, Stela, Ewerton Alexandre Galdeano, Evelynne Maria Gomes Galvão da Trindade, Rafael Saad Fernandez, Rogerio Leone Buchaim, Danie- la Vieira Buchaim, Marcelo Rodrigues da Cunha in Saulo Duarte Passos 2021 ‘Epidemiological Study of Violence against Children and Its Increase during the COVID-19 Pandemic.’ International Journal of Environmental Research and Public Health 18(19): 10061. Vlada Republike Slovenije 2020 ‘V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se za- časno zaprejo.’ Spletni vir: , 9. 4. 2022. 63 »Ostanimo doma« Kovidna_krajina_FINAL.indd 63 22. 12. 2023 10:19:06 Kovidna_krajina_FINAL.indd 64 22. 12. 2023 10:19:06 Dostopnost zdravstvene oskrbe v času pandemije: normalizacija izrednih razmer Sara Pistotnik Pandemija je v »novo normalnost« prepisala vse, kar je bilo pred njenim prihodom del rutiniranega, a povečini javno marginalizi- ranega režima ustvarjanja neoliberalnega reda in z njim povezane sistemske produkcije globalne neenakosti. V sociološkem smislu je pandemična »nova normalnost« izris neoliberalne družbe in nje- nih bolezenskih stanj. Je neposredno pričevanje o zgodovinskem obratu k neoliberalni državi in njegovih posledicah. (Vidmar Hor- vat in Pušnik 2021: 5–6) V obdobju pandemije covida-19 sta zdravje in zdravstvo dobila številne nove konotacije. Med njimi so tudi tiste, ki se tičejo dostopno- sti zdravstvene oskrbe, ki je bila, skupaj z drugimi javnimi storitvami, tedaj omejena. V poglavju se bom zato ukvarjala s preoblikovanjem dostopa do zdravstvene oskrbe, kakor so ga doživljali sogovorniki in sogovornice v raziskavi Sonar-Global, ter njihovim manevriranjem Dostopnost zdravstvene oskrbe 65 v času pandemije Kovidna_krajina_FINAL.indd 65 22. 12. 2023 10:19:06 znotraj javnega zdravstvenega sistema v času izrednih razmer, zaznane spremembe pa bom skušala umestiti v širši družbeni kontekst. Sogovorniki in sogovornice imajo zaradi različnih značilnosti in okoliščin številne ranljivosti, zato me bo na začetku besedila za- nimalo, kako različni avtorji interpretirajo ranljivost v zdravstvu, še posebej s stališča družbene neenakosti. V nadaljevanju bom s tem po- vezala koncept dostopnosti, ki daje oprijemljivejše sidrišče za analizo odgovorov in jasneje nakazuje, kje se v slovenskem zdravstvenem siste- mu kažejo razpoke za nezadovoljene potrebe glede zdravstvene oskrbe sogovornikov. Ta pristop temelji na predpostavki, da za analizo ranlji- vosti ni ustrezno analizirati družbenega položaja »ranljivih skupin« kot vzporednega oziroma zamejenega v delu prebivalstva oziroma jih vnaprej umestiti med »ranljive skupine«. Pojmovanje dostopnosti nam namreč omogoči videti ovire, ki jih morda trenutno bolj intenziv- no doživljajo določeni prebivalci, vendar zaradi svoje sistemske narave kažejo na širše težave pri dostopnosti zdravstva. Te pa zaradi družbe- nih procesov, ki vodijo v razgradnjo različnih vidikov socialne države, pomenijo nevarnost za celotno družbo. Na ta način lahko vidimo do- stopnost kot hrbtno stran neenakosti, saj ključno zaznamuje možnosti oseb, da so sploh subjekt zdravstvene obravnave, obenem pa razume- mo, da se družbena neenakost (z njo pa ranljivosti) s spremembami družbenih okoliščin zlahka razširi na večji del prebivalstva. V drugem delu besedila bom analizirala odgovore sogovorni- kov in sogovornic glede dostopa do zdravstvene oskrbe v času pande- mije covida-19. Sogovorniki so skozi razumevanje zdravstvene oskrbe v času ukrepov opisovali preplet starih ovir in novih problemov, ki jih ni bilo mogoče povsem ločiti. Tako so razkrivali daljnosežnejše pro- cese v slovenskem zdravstvenem sistemu in s tem dokazovali, da se pandemija ni zgodila v praznem prostoru. Obenem pa so zaradi hitrih sprememb in premikov v pojmovanju »normalnega« ravno izredne razmere odličen pokazatelj širših trendov na različnih družbenih po- dročjih, ker lahko skoznje uzremo dolgotrajnejše usmeritve družbene- ga razvoja. POJMOVANJE NEENAKOSTI PRI DOSTOPU DO ZDRAVSTVA Nekateri avtorji za opisovanje dejavnikov, ki številne osebe na različnih področjih ovirajo pri doseganju enakosti v družbi, uporabljajo koncept strukturna ranljivost. Ta je sestavljen iz dveh konceptov. Prvi je strukturno nasilje, ki ga je Johan Galtung (1969) opredelil kot posredno Sara Pistotnik 66 Kovidna_krajina_FINAL.indd 66 22. 12. 2023 10:19:06 obliko nasilja, vgrajeno v družbeno strukturo ter institucije, in ki škodi ljudem, ker jim onemogoča, da zadovoljijo osnovne potrebe, čeprav bi se bilo temu možno izogniti. Ker je inherenten del družbene strukture in mu umanjka akter ali celo akcija nasilja, je pogosto nevidno, statič- no, stabilno in se zdi objektivna, naravna posledica delovanja družbe, četudi učinkuje kot neenako razmerje moči in neenake življenjske pri- ložnosti (Galtung 1969: 171–174). S tem pa vpliva tudi na manifesta- cije in resnost različnih zdravstvenih stanj. Drugi koncept je ranljivost, uveljavljen javnozdravstveni koncept, ki opisuje povečano tveganje oseb na področju zdravja. Skupaj nam koncepta sporočata, da različna tveganja, ki povzročajo in utrjujejo slabo zdravstveno stanje posame- znikov in posameznic, pogosto niso posledica njihovih individualnih, kulturnih in podobnih pomanjkljivosti, ampak družbenih, političnih in ekonomskih struktur (Carruth idr. 2021: 2). Koncept strukturne ranljivosti na področju zdravstva nam zato omogoča analizo, na kakšen način družbene okoliščine in organizacija vsakdanjih praks spodjedajo zmožnosti pacientov za neoviran dostop do zdravstvenega varstva, sledenje napotkom po obravnavah ali uspe- šno spreminjanje načina življenja (Bourgois idr. 2017: 299). Avtorji tako navajajo, da je strukturna ranljivost stanje posameznika ali skupi- ne prebivalstva, ki ga/jo zaznamuje tveganje za negativne zdravstvene posledice zaradi njihove umeščenosti v družbeno-ekonomske, politič- ne in kulturne oziroma normativne hierarhije: Pacienti so strukturno ranljivi, kadar njihova lokacija v družbi, ki jo določajo številne sovpadajoče in medsebojno utrjujoče se hierarhije moči (tj. družbenoekonomske, rasne, kulturne) ter institucionalni statusi in statusi na ravni politik (tj. migrantski status, zaposlitveni statusi), omejuje njihovo zmožnost za dostop do zdravstvenega var- stva in za prizadevanje za zdrav življenjski slog (prav tam: 300). Ta definicija torej upošteva, da živimo znotraj raznolikih mrež odnosov moči in njihovih različnih učinkov, ki vplivajo na dostop do virov ter oblikujejo naše odločanje in vedênje. Strukturna ranljivost je tako definirana kot pozicionalnost (angl. positionality), ki na vzorčne načine vsiljuje fizično in psihološko trpljenje specifičnim osebam ter skupinam prebivalstva, zato lahko rečemo, da je »produkt na razredni pripadnosti temelječega ekonomskega izkoriščanja ter kulturne, spol- ne in rasizirane diskriminacije, pa tudi komplementarnih procesov formiranja razvrednotene subjektivitete« (Quesada idr. 2011: 339). Učinek tovrstnega nasilja je ponotranjenje in s tem naturalizaci- ja neenakosti, ki skozi vsakdanjo rutino omogoča utrjevanje družbenih razmerij moči, zato strukturna ranljivost ni gola posledica kombinacije Dostopnost zdravstvene oskrbe 67 v času pandemije Kovidna_krajina_FINAL.indd 67 22. 12. 2023 10:19:06 družbenoekonomskih in demografskih značilnosti (na primer spol, ekonomski status, rasa/etničnost, spolna identiteta, državljanstvo, vključenost v zavodsko oskrbo in tako naprej), ampak nanjo vplivajo tudi prevladujoče družbene percepcije različnih vlog in statusov, po- vezanih z njimi (na primer predstave o normalnosti, odgovornosti, kredibilnosti, iskrenosti in podobno). Te so pri vprašanju vsakodnev- nega dostopa do zdravstvene oskrbe ključne za odločanje o tem, kdo velja za bolj ali manj vrednega obravnave. Številni subtilni kulturni in normativni označevalci, kot so naglas, drža, obnašanje in tako naprej, se namreč povezujejo z omenjenimi družbenoekonomskimi in demo- grafskimi značilnostmi ter utrjujejo predpostavke o družbenih statu- sih različnih oseb oziroma skupin oseb, s tem pa vplivajo na enakost dostopa do zdravstva in na družbeno enakost nasploh (Bourgois idr. 2017: 299–301). Ti označevalci tako lahko vplivajo na delo institucij ter usmeritve odločevalcev in drugih deležnikov, ki določajo sistemski okvir delovanja, ali na odločanje zdravstvenih delavcev o tipu pomoči, ki velja kot ustrezen za določeno osebo ali družbeno skupino. Tako strukturna ranljivost »vključuje načine, na katere različne institucije in prakse, vzpostavljene z namenom ponujanja pomoči in podpore, lahko, včasih nenamerno, prispevajo k zdravstvenim tveganjem in sla- bim zdravstvenim rezultatom« (Carruth idr. 2021: 2). V povezavi s tem se je v literaturi vzpostavil koncept zaslužnosti (angl. deservingness). Kot številni drugi javni delavci tudi zdravstveni delavci dnevno soustvarjajo kompleksne moralne ocene, ki temeljijo na predpostavkah o tem, kdo je vreden kakovostne obravnave. Oce- ne, ki določene paciente ovrednotijo kot manj vredne obravnave od drugih, imajo lahko za posledico neenak dostop do zdravstva in slabše izkušnje obravnave, kar vpliva na njihovo zdravstveno stanje in razvoj bolezni. Koncept zaslužnosti razkriva pogosto neizgovorjene predpo- stavke o prevladujoči hierarhiji različnih skupin pacientov, ki imajo neenak dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva, včasih ne glede na formalno upravičenost do zdravstvene obravnave. Ta koncept tako pokaže, kako implicitne moralne ocene vplivajo na vsakdanje, rutinske odločitve, ki imajo lahko posledice za zdravje oseb, saj vplivajo na vse aspekte obravnave. Čeprav so ta mnenja včasih celo integrirana v kli- nične protokole in norme delovanja, čisto vsak zdravstveni delavec ru- tinsko uporablja diskrecijo, ko se odloča o naravi oskrbe in dostopu do nje (Holmes idr. 2021: 1–3; primerjaj Willen 2012; primerjaj Lipovec Čebron in Pistotnik 2017). Pojmovanji strukturne ranljivosti in zaslužnosti se ne prekriva- ta nujno oziroma povsem z vidiki formalne upravičenosti, ki običajno izvirajo iz legalnih postavk in opredeljujejo dostop do pravic, zato ni Sara Pistotnik 68 Kovidna_krajina_FINAL.indd 68 22. 12. 2023 10:19:06 dovolj, da raziskujemo zgolj normativne predpostavke o tem, kdo naj bi imel dostop do zdravstva, saj nam tako pogosto spodleti pri ugota-vljanju, kdo ga dejansko ima in ga tudi uporablja. Sarah Willen (2012) je zapisala, da obstaja zapleteno razmerje med pravnimi argumenti o formalni upravičenosti do zdravstvenih pravic, ki stremijo k univer- zalnosti, in specifičnimi moralnimi argumenti o zaslužnosti, vezanimi na situacijo. Predlaga, da k dostopu do zdravstvenega varstva pristopi- mo sočasno s treh različnih kotov: pravnega (pravice, politike in druge podlage za formalno upravičenost), moralnega (zaslužnost) in empi- ričnega (dostop v praksi) (Willen 2012: 805–809). Ti pristopi k raziskovanju dostopnosti zdravstva v ospredje postavljajo razloge, zakaj se določene osebe ali skupine zaradi svo- jega strukturnega položaja v družbi soočajo z neenako obravnavo in slabšimi možnostmi za skrb za zdravje, torej zakaj so »ranljive«. V analizi sicer upoštevajo tvornost samih zdravstvenih delavcev in vpliv njihovih pogledov na kakovost zdravstvene obravnave, vendar ob tem zdravstvene institucije in njihovo vpetost v širšo organizacijo družbe- nega podsistema zdravstva, ki bi morala zagotavljati in udejanjati do- stopnost, pogosto jemljejo kot nekaj statičnega. Ponujajo nam okvir za razumevanje, zakaj imajo določene osebe ali skupine oseb neenako izhodišče pri dostopu do zdravstvene oskrbe, manj pa, kaj se dogaja, ko vstopajo v zdravstveni sistem. Zato se bomo v nadaljevanju posve- tili konceptualizacijam dostopnosti, ki nam lahko pomagajo razumeti, kako pri raziskovanju neenakosti v zdravstvu vzeti v ozir tudi različne procese, ki se odvijajo, ko oseba skuša priti do zdravstvene oskrbe, ter dejstvo, da so institucije spremenljive in je njihovo delovanje odvisno od številnih okoliščin. Ena teh okoliščin je bila vsekakor razglasitev pandemije covida-19 skupaj z vsemi ukrepi, ki so jih oblasti sprejele za omejevanje širjenja virusa. DOSTOPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Dostopnost je ena ključnih komponent, ki naj bi zagotavljale enakost v zdravstvu. Klasična raziskava Penchanskega in Thomasa (1981) je bila med tistimi, ki so opozorile, da dostopnost ni enoznačen pojem. Pri svojem razčlenjevanju sta jo zajela v petih dimenzijah, ki odražajo skla- dnost med značilnostmi in pričakovanji tako zdravstvenega sistema kot njegovih uporabnikov. Te dimenzije so: razpoložljivost (angl. availabi- lity), ki se nanaša na zadostno število in ustrezen tip zdravstvenega ose- bja, objektov, programov ter storitev; dostopnost (angl. accessibility), Dostopnost zdravstvene oskrbe 69 v času pandemije Kovidna_krajina_FINAL.indd 69 22. 12. 2023 10:19:06 ki izraža razmerje med lokacijami storitev in uporabnikov, upoštevajoč različne dejavnike, na primer prometne povezave, ceno, razdaljo in tako naprej; prilagojenost (angl. accommodation), ki obravnava razmerje med načini, na katere so storitve organizirane (na primer uradne ure, možnosti naročanja, podajanje informacij po telefonu in podobno), ter zmožnostmi uporabnikov za prilagoditev nanje, kot tudi percepcijami uporabnikov o njihovi ustreznosti; cenovna dosegljivost (angl. afforda- bility), ki opisuje razmerje med cenami storitev in obsegom zavarova- nja oziroma višino plačila glede na prihodke uporabnikov ter njihovo percepcijo o vrednosti storitve; in sprejemljivost (angl. acceptability), ki daje poudarek na razmerje med predstavami uporabnikov o osebnih in profesionalnih značilnostih zdravstvenega osebja ter njihovimi dejan- skimi značilnostmi, kot tudi na odnos zdravstvenega osebja do osebnih značilnosti uporabnikov (na primer starost, spol, etničnost in tako na- prej) (Penchansky in Thomas 1981: 128–129). Iz tega pristopa so se razvila številna pojmovanja dostopnosti in enakosti dostopa za različne skupine prebivalstva, ki se osredotočajo primarno na točko vstopa v obravnavo in na oceno pogostosti oziro- ma načina uporabe zdravstvenih storitev glede na ponudbo. Pogosto so dostop do zdravstvenega sistema razlagala na način, da dostopnost ni težava, dokler ponudba zadosti povpraševanju uporabnikov, saj so storitve na voljo. Ta pogled pa je pogosto spregledal, da je uporaba sistema zdravstvenih storitev kompleksna in da določene osebe iz raz- ličnih razlogov ne poiščejo pomoči oziroma jim je ta zavrnjena (van der Boor in White 2020: 157). Mary Dixon-Woods (2006) je zato s sodelavci razvila nov pri- stop, kritično interpretativno sintezo, kot metodologijo za pregled opravljenih raziskav na določenem področju, za primer pa so si izbra- li dostop do zdravstva za »ranljive skupine«. Po analizi so zaključili, da je zdravstvena obravnava odvisna od številnih kompleksnih pro- cesov, ki jih moramo prepoznati, če želimo pravilno razumeti dosto- pnost. Razvili so koncept kandidature (angl. candidacy), ki poudarja dinamično, večdimenzionalno in kontingentno naravo dostopnosti. Zajema procese, prek katerih se dostopnost nenehno definira in rede- finira s pogajanji med posamezniki in zdravstvenimi delavci oziroma institucijami glede upravičenosti do zdravstvene oskrbe. Ta konceptu- alni model dostopnosti zdravstva upošteva, da zdravstvene službe in uporabniki nenehno vzpostavljajo in opredeljujejo primerne subjekte zdravstvene obravnave, na kar vpliva preplet številnih dejavnikov, tako oseb in njihovih družbenih kontekstov kot silnic na makro ravni, ki usmerjajo razporeditev virov in organizacijo služb. Vstop v zdravstveni sistem od oseb zahteva določen angažma, pri tem pa so obseg, težavnost Sara Pistotnik 70 Kovidna_krajina_FINAL.indd 70 22. 12. 2023 10:19:06 in zapletenost tega angažmaja lahko ovira za zdravstveno obravnavo, s čimer se povečuje ranljivost (Dixon-Woods idr. 2006). Ti procesi nenehnega pogajanja potekajo na zelo različnih rav- neh. Kot prvo so avtorji opredelili identifikacijo kandidature, torej kdaj in kako uporabniki prepoznajo določene simptome kot potrebne obravnave, s čimer postanejo kandidati za zdravstveno oskrbo; druga se nanaša na navigacijo znotraj sistema, torej koliko uporabniki pozna- jo ponudbo zdravstvenih storitev in ali imajo ustrezne vire, da jo lahko dejansko uporabijo (na primer prevoz, ustrezen delovni čas, dodatni stroški in tako naprej); tretjo so poimenovali prepustnost zdravstve- nih storitev, ki opisuje, kako enostavno je priti do zdravstvenih sto- ritev oziroma koliko kompetenc ali virov mora oseba uporabiti, da si zagotovi obravnavo; četrta se tiče nastopa (angl. appearances) uporab- nikov v zdravstvenih službah, torej podajanja njihove kandidature za zdravstveno oskrbo, pri čemer je ta zopet odvisna od njihovih kompe- tenc, kot so jasno artikulirane zahteve in vtis kredibilnosti; sledi ji od- ločanje, ki se nanaša na strokovne razsodbe in odločitve zdravstvenega osebja o legitimnosti kandidature, od katerih je odvisna nadaljnja zdra- vstvena obravnava; šesto predstavlja odločitev uporabnikov, ali bodo zdravstveno obravnavo sprejeli ali zavrnili; zadnja raven pa zajema lokalno specifične vplive na interakcije med zdravstvenim osebjem in uporabniki, pri čemer sta ključna zaznana ali dejanska razpoložljivost in ustreznost virov, ki lahko naslovijo kandidaturo (Dixon-Woods idr. 2006: 7–8; primerjaj Pétrin idr. 2021: 791). Koncept kandidature tako upošteva, da podajanje posamezni- kove kandidature oblikujejo osebni, strukturni, družbeno-kulturni, organizacijski in strokovni dejavniki, zato nam pomaga razumeti tudi, zakaj osebe v manj privilegiranih situacijah manj uporabljajo zdravstvene storitve. Ugotovitev raziskave o dostopnosti zdravstva za prosilce za azil v Kanadi je, da se dejanska uporaba zdravstvenih storitev zaradi različnih okoliščin lahko razlikuje od formalne do- stopnosti, tudi zaradi izključujočega okolja, ki oblikuje občutek (ne) upravičenosti uporabnikov do zdravstvenih storitev ne glede na de- janske pravice (Chase idr. 2017). Koncept kandidature so avtorji uporabili v različnih situaci- jah; tako pri raziskovanju dostopnosti zdravstva v primeru pacientov z različnimi zdravstvenimi stanji (na primer multiplo sklerozo (Pétrin idr. 2021), rakom črevesja in srčnim popuščanjem (Macdonald 2016), kroničnimi boleznimi (Hunter idr. 2013), stiskami v duševnem zdravju (Liberati idr. 2022)) kot v primeru dostopnosti za različne družbene skupine (na primer prosilce za azil (Chase idr. 2017), starej- še pripadnike etničnih manjšin (Koehn 2009)) ali obojega (beguncev Dostopnost zdravstvene oskrbe 71 v času pandemije Kovidna_krajina_FINAL.indd 71 22. 12. 2023 10:19:06 na področju duševnega zdravja (van der Boor in White 2019), žensk z afroameriškim ozadjem na področju preventivne mamografije (Klassen idr. 2008)). Na podlagi teh raziskav so podali predloge za nove komponente koncepta kandidature (na primer vloga etničnega ozad- ja (Koehn 2009), državljanstva (Mackenzie idr. 2013); upoštevanje obravnave, osredotočene na pacienta, pretekle izkušnje, pričakovanja in rezultati obravnave (Pétrin idr. 2021; Hunter idr. 2013); vključitev bolezenske identitete (angl. illness identity) (Macdonald idr. 2016); nadgradnja modela z vključitvijo širšega nabora deležnikov, ki vpli- vajo na dostopnost zdravstva (Chase idr. 2017)). Drugi avtorji pa so predlagali uporabo koncepta kandidature tudi v nezdravstvenih jav- nih službah, še posebej v kontekstu spreminjajočih se družbenih in političnih norm, ki vplivajo na njihovo organizacijo in način delova- nja (Mackenzie idr. 2013). Koncept kandidature tako vpeljuje večplastno percepcijo do- stopnosti kot procesa, in ne kot statične postavke, vendar daje manj pozornosti strukturnim razlogom, ki vodijo v bolj omejen dostop do zdravstva za nekatere dele prebivalstva. Zajema sicer nekatere vidi- ke koncepta zaslužnosti, delno se zaradi svojega fokusa na dostop do zdravstvene oskrbe dotakne tudi strukturne ranljivosti. Ampak le, če upoštevamo vse tri koncepte skupaj, razumemo transformacije dosto- pnosti zdravstvene oskrbe med naglimi družbenimi spremembami, ki so na vseh ravneh potekale zaradi različnih ukrepov, uveljavljenih med pandemijo covida-19. To bom na podlagi raziskave Sonar-Global predstavila v nadaljevanju besedila. STARE IN NOVE OVIRE PRI DOSTOPU DO ZDRAVSTVENE OSKRBE V ČASU COVIDA-19 Namen projekta Sonar-Global je bil boljše razumevanje ranljivosti ter identifikacija novih in poglobljenih ranljivosti v pandemiji covida-19, za kar je bila ključna raziskava, ki je bila usmerjena v ugotavljanje potreb oseb z različnimi oblikami ranljivosti. Med drugim je bil cilj raziskave ugotavljanje strukturne ranljivosti in kako so nanjo vpliva- le družbene spremembe, povezane tako z virusom SARS-CoV-2 kot z ukrepi, ki so jih države sprejele za omejevanje njegovega širjenja. Ena osrednjih komponent enakosti in ranljivosti pa je, kot že omenjeno, dostopnost različnih virov in storitev. V nadaljevanju be- sedila bom analizirala odgovore sogovornikov in sogovornic, v katerih so bile prepoznane ranljivosti in ki se nanašajo na njihove izkušnje ter Sara Pistotnik 72 Kovidna_krajina_FINAL.indd 72 22. 12. 2023 10:19:07 na izkušnje njihovih sorodnikov, prijateljev, znancev in drugih glede zdravstvene oskrbe v času pandemije covida-19. Zanimali so me najpogostejši odgovori na vprašanja: Ali imate obvezno zdravstveno zavaro- vanje?, Ali imate dopolnilno zdravstveno zavarovanje?, Ali morate do- datno plačevati za medicinske pripomočke, za zdravila, specialistične preglede?, Ali stroški zdravstvene oskrbe vplivajo na to, ali boste po- iskali medicinski nasvet ali zdravljenje?, Ali tam, kjer živite, obstajajo organizacije, skupine ali posamezniki, ki ljudem pomagajo, da zdravo živijo?, Ali ste v zadnjem času prejeli podporo javne službe ali orga- nizacije? Je bila ta pomoč povezana z zdravjem ali s čim drugim?, Ali bi rekli, da so v vaši skupnosti/soseski vsi obravnavani enako?, Imate občutek, da je za vaše osnovne potrebe v življenju poskrbljeno? Ob- časno so sogovorniki to tematiko omenjali tudi na drugih mestih v intervjuju. Odgovori so bili razvrščeni pod kodo Nedostopnost zdra- vstvene oskrbe in pripadajoče podkode: Čakalne dobe, Časovne ovire, Diskriminacija – neenaka obravnava, Finančne ovire, Geografske ovi- re, Jezikovne ovire, Kulturna – verska – druga prepričanja, ki vplivajo na dostop do zdravstvene oskrbe, Nedostopnost zdravstvene oskrbe – drugo, Nima obveznega zdravstvenega zavarovanja in razlog, Nima dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in razlog, Otežena komuni- kacija, Pomanjkanje virov v zdravstvu, Strategije premoščanja ovir ter Zadržki pri dostopu zaradi covida-19. Zanimalo me bo, kako se je za sogovornike spreminjala dostopnost zdravstva, katere ovire so jo po njihovem mnenju otežile in kateri dejavniki olajšali ter ali so te po- vezane zgolj z ukrepi za omejevanje pandemije ali pa lahko govorimo o starih težavah slovenskega zdravstvenega sistema, ki jih je kontekst covida-19 poglobil. ARBITRARNOST DOSTOPA DO ZDRAVSTVENE OSKRBE Pri vprašanjih, ki so se nanašala na dostopnost oziroma nedostopnost zdravstvene oskrbe, je večina sogovornikov menila, da dostopnost ni enaka za vse prebivalke in prebivalce. Razlogi, ki so jih ob tem navajali, so se razlikovali. Nekateri sogovorniki in sogovornice so omenjale splošne razloge, denimo da ne zaupajo uradni medicini oziroma biomedicini, ker po njihovem mnenju zdravi le simptome, in ne vzroke različnih bolezen- skih stanj. Več sogovornikov je omenjalo razočaranje nad odzivi osebnih zdravnikov in zato občutke nerazumljenosti, nezaupanja ali zapostavlje- nosti, eden pa celo, da se nekateri zdravniki ne poglobijo v reševanje stisk uporabnikov, ampak se želijo pacientov čim prej znebiti (MS-AK-R30). Dostopnost zdravstvene oskrbe 73 v času pandemije Kovidna_krajina_FINAL.indd 73 22. 12. 2023 10:19:07 Sogovorniki so izrazili tudi, da so zdravstveni delavci preobremenjeni, zato se nimajo časa posvetiti zdravstveni obravnavi. Najpogosteje pa so omenjali, da je dostop do zdravstvene oskrbe omejen zaradi pomanjka- nja zdravstvenega osebja, še posebej osebnih zdravnikov, ginekologov in zobozdravnikov, ki bi bili v kraju prebivanja. Sogovornik je tako poja- snil: » V Ljubljani ni več na voljo osebnih zdravnikov. Ne glede na to, ali si begunec ali Slovenec. Potem, če si Slovenec, si najdeš osebnega zdravnika v Kočevju, če si begunec, pa ne, ker nimaš avta. « (LJ-NV-R03) Poleg man- ka teh zdravstvenih profilov, sistemske težave slovenskega zdravstvenega sistema, ki presega čas pandemije, so sogovorniki izpostavili še pomanj- kanje programov na področju duševnega zdravja. Po uvedbi ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 se je pro- blem pomanjkanja osebnih zdravnikov le še poglobil in dobil nove raz- sežnosti. Pri analizi odgovorov, ki se nanašajo na dostopnost zdravstve- ne oskrbe v tem času, so sogovorniki poudarjali, da so postali osebni zdravniki še bolj nedostopni. Nekateri so omenili, da so zaradi novih potreb veliko zdravstvenih delavcev prestavili na druga delovna mesta: » Dobro, zdaj so doktorje zreducirali na minimum … Prej boš zunaj pred zdravstvenim domom dobil pljučnico kakor pa covid. « (MS-AK-R48) Med nalogami, ki jih je prinesla pandemija in zaradi katerih je bilo zdravstveno osebje prestavljeno na druga delovna mesta, so omenja- li preverjanje simptomov covida-19 in cepljenje. Toda nedostopni so postali predvsem zaradi spremenjenega režima dostopa do zdravstvene oskrbe, kar pomeni, da so bile zdravstvene institucije sicer odprte, ven- dar je bilo njihovo delovanje organizirano na način, ki je lahko onemo- gočal dostop. Med drugim so se za nenaročene paciente zaprla vrata zdravstvenih domov, obenem pa se je zdravstvena oskrba delno izvajala po telefonu oziroma elektronski pošti. Pri tem so imeli sogovorniki različne izkušnje. Nekateri so imeli s takšnim načinom organizacije dostopa pozitivne izkušnje: » Samo na telefonih pa jih ne dobiš, ampak mail pa funkcionira« (LJ- -NV-R36). Pozdravili so nove možnosti za urejanje nekaterih po- stopkov, denimo bolniških odsotnosti, manj čakanja v zdravstvenih institucijah in prazne čakalnice zaradi dobrega sistema naročanja. Sogovornica je tako opisala svoje izkušnje: » Prej smo čakali po tri ure, pa so bili štirje pred mano […], sedaj je pa prazno. Ko prihajaš, se javiš spodaj, razkužiš, greš in si takoj sprejeta, ker si imela naroče- no. Meni je bilo zdaj dosti lažje iti v zdravstveni dom. « (LJ-NV-R36) Večina sogovornikov pa je navajala negativne izkušnje, saj je neod- zivnosti osebnih zdravnikov na telefon ali elektronsko pošto dejan- sko pomenila nedostopnost zdravstvene oskrbe. Številni so govorili o oteženi komunikaciji z zdravniki, ker jih niso mogli priklicati ali Sara Pistotnik 74 Kovidna_krajina_FINAL.indd 74 22. 12. 2023 10:19:07 so morali na odziv dolgo čakati, klicati večkrat v enem dnevu in podobno, ko so potrebovali recepte za tablete ali napotnice za nadaljnje preglede. Sogovornica je zaplete v zvezi s spremenjenim režimom de- lovanja zdravstvenih domov strnila na naslednji način: V tej situaciji, od ar je korona, jaz ne morem priti do svoje splošne zdrav- nice, ni šans. Imela sem en primer, mesec dni sem jih klicala, noben se mi ni oglasil, na koncu sem šla osebno tja in mi pravijo: »Pojdite nazaj domov in nas pokličite.« (LJ-JK-R04) Tudi intervjuvana zdravstvena delavka je potrdila, da je bila nji- hova podpora nezadostna: [T]o da se zdravstveni domovi zaprejo, da ne moreš do zdravnika, to za mene ni podpora. Vrag pa tisti denar, ki ga je država nudila kasneje za omi- litev teh zadev. Bolj bi pričakovala, da mogoče na drugi način država to reši, ne samo skozi denar. Bolj to, še vedno ni dostopa, do veterinarja lažje pridete kot pa do osebnega zdravnika, pa še lepše vas obravnava, bom rekla. Žal, da pljuvam po svoji službi, ampak tako je, ker jaz vidim, kaj se dejansko dogaja. (MS-AK-R61) Drugi so omenjali težave, ker je novi način organizacije dela zah- teval veščine, ki jih določeni uporabniki ne obvladajo, kot so komunika- cija po spletu, elektronsko pošiljanje slik in podobno. Še posebej to velja za določene skupine prebivalstva, ki ne obvladajo novih tehnologij: Jaz recimo imam boljši dostop do zdravstva, zaradi tega, ker lahko vza- mem telefon, lahko napišem sporočilo, lahko pošljem mail, lahko pri- dem nekako do doktorja. Dočim ena ženska, ki je 80 let stara, pa ima navaden telefon, ne more priti do ničesar. V zdravstvenem domu […] ji ne vzdigujejo telefona, ženska ne more napisati maila, ker ga ne zna, ker nima e-pošte, ne more se pripeljati do doktorja, zato ker nima avta, zato ker mora čakati na avtobus, zato ker mora čakati na nekoga, da jo nekdo nekam pripelje. Se pravi, krivično je. […] Če jaz ne bi svojim staršem pisala mailov za doktorje, moji starši ne bi do ničesar prišli […]. Ker je mati invalid, ne more zunaj stati tri četrt ure. Stolov ni, notri te ne spustijo, telefona ti ne vzdigujejo. Glej, ne moreš do nikamor priti. (MS-AK-R48)1 1 »Jes recimo man bokši dostop do zdravstva, zaradi toga, ker lejko zemen telefon, lejko napišen sporočilo, lejko pošlen mail, lejko priden nekak do doktora. Do čim ena ženska, ka je 80 let stara, pa ma navaden telefon, nemre priti do ničesa. V zdravstvenon do-mi […] njoj ne zdigavlejo telefona, ženska napisati maila nemre, ker ga ne vej, ker nema e-pošte, nemre se pripelati do doktora, zato ka nema avtoja, zato ker more čakati na avtobus, zato ka more čakati na nekoga, ka jo nešče nekan pripela. Se pravi, krivično je. […] Jes či ne bi mojin staršon pisala mailof doktori, moji starši ne bi do nikoj prišli […]. Kda je mati invalid, una nemre vni stati tri frtale vre. Stolov nega, notri te ne pistijo, telefona ti ne zdigavlejo. Glej, nej, nemreš do nikoj priti.« (MS-AK-R48) Dostopnost zdravstvene oskrbe 75 v času pandemije Kovidna_krajina_FINAL.indd 75 22. 12. 2023 10:19:07 Dostop do zdravstvene oskrbe v času pandemije covida-19 je bil tako odvisen od obvladanja spletne komunikacije. Ob tem so vztrajale neenakosti, ki temeljijo na nezadostni informiranosti zaradi nerazu- mevanja jezika ali pomanjkanja veščin ter poznavanja zdravstvenega sistema in pravic.2 V času pandemije je to pomenilo še večjo oviro, saj je bilo zaradi hitrega spreminjanja situacije treba toliko bolj spremljati različne informacije. Ista sogovornica je nadaljevala: V glavnem, če naša ne bi imela mene, ne vem, kako bi prišla do zdravil, ne vem, ali bi mati tam stala en cel popoldan, da ne bom govorila za napotnice, za naročilnice, za potne naloge, pa moja nista stara. To si moji starši sami ne bi mogli zrihtati, pa se ne bi mogli znajti. Zato ker informacije so tudi tako podane: »Ja, vi do tega niste upravičeni.« Ne ga srat, saj sem si prebrala, da sem upravičena. In tako oni ljudi na raz- ličnih družbenih nivojih obravnavajo, a ne? Ker si to lahko dovolijo. In ta covid jim gre zdaj epsko na roko. (MS-AK-R48)3 Hkrati so nekateri sogovorniki izražali dvom v uspešnost obrav- nave po spletu, še posebej kadar so zdravnikom pošiljali slike poškodb, kožnih izpuščajev in drugih obolenj, na podlagi katerih so dobili dia- gnozo. Niso bili prepričani, da so bili na podlagi fotografij deležni ena- ko kakovostne obravnave, kot bi jo dobili v primeru osebnega obiska. Besede zdravnice je sogovornica povzela takole: Ona meni reče – sem imela zadnjič vnete oči – poslikajte, pošljite slike, pa bom povedala. Jaz sem ji priznala, da ne znam, mislim, bi se že po- slikala, ampak ne znam dati tega na računalnik. Poleg tega sem imela toliko natečeno vse, da ne vem, kako bi se slikala takole, in mi ženska, potem zvečer, ko sva govorili, sem le prišla do nje, ker prej mi je sestra to razlagala. (LJ-NV-R27) Ker niso imeli urejenega osebnega zdravnika, so se nekateri so- govorniki v preteklosti že zatekli na urgenco, zaradi neurejenega gi- nekologa tudi v primeru ginekoloških storitev (LJ-NV-R51). V času pandemije pa so se na urgenco ali dežurno ambulanto obračali tudi tisti, ki so imeli izbranega osebnega zdravnika, toda do njega zaradi 2 Za več glej poglavje Jasmine Kuduzović v tej monografiji. 3 »V glavnon, či našiva ne bi mela mene, jes ne ven, kak bi njeva do zdravil prišla, ne ven, ali bi mati tan stala eden celi odvečerek, ka nemo gučala za napotnice, za naročilnice, za potne naloge, […] pa sta mojiva nej stariva. To si moji starši sami ne bi mogli zrihtati, pa se ne bi mogli znajti. Zato ka informacije so tudi tak podane: 'Ja vi ste do toga nej opravičeni.' Nej ga srati, saj san si pa preštela, ka san opravičena. In tak uni lidi na različnih družbenih nivojih obravnavajo, nej? Ker si to lejko dovolijo. In te covid njin zdaj ide epsko na roko.« (MS-AK-R48) Sara Pistotnik 76 Kovidna_krajina_FINAL.indd 76 22. 12. 2023 10:19:07 spremenjene organizacije dela v času ukrepov niso mogli priti. Sogovornici se to ni zdelo prav: Ko sem imela išias, ko me niso pri mojem doktorju sprejeli, sem morala iti v [večji kraj] k dežurnemu. To me je recimo motilo, ni se mi zdelo rav- no prav. Ker nisi mogel iz svoje vasi, ko si imel zdravnika v drugi ulici, si se moral peljati v [večji kraj] osem km, da so ti tam dali injekcijo. Bi mi jo verjetno lahko tu v desetih minutah. (MS-AK-R39)4 Raznolikost izkušenj v raziskavi Sonar-Global priča o tem, da je pri organizaciji zdravstvene oskrbe med pandemijo covida-19 že ob samem vstopu v zdravstveni sistem prevladovala arbitrarnost, zaradi katere osebe niso mogle vedno predvideti, ali bodo trčile na kakšne ovire ob poskusih dostopanja. Ali si lahko obiskal osebnega zdravnika, je bilo tako odvisno predvsem od njegove odzivnosti, kot ponazarja naslednji citat: » Polno jih poznan, ki sploh ne morejo do doktorjev priti, ker niti ne vzdigujejo telefonov, da bi do njih prišel, je pa katastrofa. […] Odvisno, koga imaš. Če imaš dobrega doktorja, ki so redki zdaj, prideš do njih, če ne, pa nič. « (MS-AK-R28)5 Če ljudje niso več prepričani, da bodo prišli do zdravnika, če- prav so do njega formalno upravičeni, to prispeva h krhanju zaupanja v javni zdravstveni sistem. Predvidljivost postopkov pri dostopnosti zdravstvene oskrbe namreč krepi družbeno kohezijo, ki je nujna za njegovo delovanje. Če dostop postane arbitraren in s tem nepred- vidljiv, osebe iz njega začnejo izstopati oziroma iskati vzporedne možnosti, saj se zavedajo, da se morda nihče ne bo odzval, četudi bodo potrebovale pomoč. V času pandemije je sogovornica zaznala takšno spremembo: » Vem, da so bili preobremenjeni, da so bili njiho- vi telefoni preobremenjeni, vem, ker sem stokrat klicala … in sem vča- sih cel dan porabila. Pa do pravega naslova priti … Mislim, definitivno so se ene stvari zdaj, ko nisi mogel fizično iti, spremenile. « (MS-AK- -R55) Te omejitve je druga sogovornica še težje razumela zato, ker so bile zdravstvene institucije prazne, ljudje pa vanje niso mogli priti (MS-AK-R54). 4 »Te kda san išias mela, ka so me nej pri mojen doktori sprejeli, san mogla v [večji kraj] iti k dežurnomi. To me je recimo motilo, nej se mi je zdelo gli prav. Ka si nej mogo iz svoje vasi, ge si mel v drugoj ulici doktora, si se mogo pelati v [večji kraj] osem km, ka so ti tan inekcijo dali. Bi mi jo verjetno lejko tu deset min.« (MS-AK-R39) 5 »Puno jih poznan, ka sploj nemrejo do doktorov priti, ker niti ne zdigavlejo telefonov, ka bi pa do njih prišel, je pa katastrofa. […] Odvisno, koga maš. Či maš dobroga doktora, ki so redki zdaj, prideš do njih, či nej, pa nič.« (MS-AK-R28) Dostopnost zdravstvene oskrbe 77 v času pandemije Kovidna_krajina_FINAL.indd 77 22. 12. 2023 10:19:07 PRIKRITA PRIVATIZACIJA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA Otežen dostop do osebnega zdravnika je dobil dodatne ravni, ki so po- gojene s samo organizacijo zdravstvenega sistema. Glede na to, da je za napotitev na različne specialiste v veliko primerih odgovoren osebni zdravnik, ta pa med ukrepi za omejevanje pandemije covida-19 pogo- sto ni bil dosegljiv, so imeli nekateri sogovorniki težave pri dostopu do specialističnih pregledov. Sogovornica je tako izpostavila, da je bila dostopnost sekundarnega nivoja zdravstva dobra v primerih, ko je bila oseba že vodena kot pacient, težave so se kazale pri samem vstopu v sis- tem (LJ-NV-R27). Druga pa je opisala, da ni mogla opraviti preiskav, ki so pogoj za obisk specialista: En dan sem rabila EKG za enega specialista. Deset dni sem jih klicala, da me naročijo, in pred nekaj dnevi sem šla tja in se skregala z njimi: »Pa ljudje božji, jaz že tretjič prelagam specialista zaradi vas, ker ne morem priti do EKG-ja.« S težkim srcem me je sprejela. (LJ-JK-R04) Tako niso bile vse ovire v zdravstvu povezane le s primarnim nivojem. Sogovorniki so izpostavili, da so se okrepile tudi ovire na področju čakalnih vrst. Poleg pomanjkanja osebnih zdravnikov te v slovenskem zdravstvenem sistemu predstavljajo drugo izpostavlje- no problematiko, ki presega dogajanje, povezano s pandemijo. So- govorniki so tako povedali, da so bile čakalne vrste predolge že prej in da so dolgo čakali na določen pregled, ki je bil zaradi covida-19 prestavljen. Številni so omenili, da je razlog za podaljšanje čakal- nih vrst v tem, da se je zdravstveni sistem osredotočil le na odziv na pandemijo covida-19 in da so se odločevalci vedli, kot da druge bolezni ne obstajajo: Ena omejitev v covidu je bila, da praktično, ko je bil covid, je bil samo covid. Vse ostale storitve, […] vsi pregledi, vse operacije, vse je bilo pre- loženo, ničesar se ni izvajalo. Mislim, da je bila tu fejst velika napa- ka, ker eni ljudje so bili betežni, pa kronične, pa vse, pa si niso upali k doktorji iti, zato ker da bo covid dobil. Dosti pregledov, dosti vsega, mislim, da je tudi to, da ko čakaš na en pregled, eno operacijo leto, dve, pa te ravno prenaročijo, mislim da to tudi vpliva psihično […] na ljudi. (MS-AK-R31)6 6 »Ena omejitev v covide je to bila, ka praktično, kda je bil covid, je bil samo covid. Vse ostale storitve, […] vsi preglede, vse operacije, vse je bilo preloženo, nika se je nej izvajalo. Mislen, ka je tu bila fejst velka napaka, ker eni lidje so bili betežni, pa kronične, pa vse, pa so nej vupale k doktore ite, zato ker de covid dobil. Dosta pregledov, dosta vsega, mislen, ka je tudi to, ka kda čakaš na en pregled, eno operacijo leto, dvej, pa te palik prenaročijo, mislen, ka to tudi vplivle tak pishično […] na lidi.« (MS-AK-R31) Sara Pistotnik 78 Kovidna_krajina_FINAL.indd 78 22. 12. 2023 10:19:07 Nekateri so omenjali, da storitev, ki so jih potrebovali, niso popolnoma odpovedali, vendar so zaradi spremenjenega načina delo- vanja zdravstvenega sistema oziroma osredotočenosti le na covid-19 zmanjšali število obravnav, kar zagotovo lahko razumemo kot obliko omejevanja dostopa do zdravljenja. Sogovornica je povzela dileme, po- vezane s tem: Pri nas je bil en uporabnik, ki je dializni bolnik. Pri njem se je zgodilo to, da je imel […] pred pandemijo štirikrat na teden dializo, […] med pandemijo pa trikrat. To ni bilo neke hude utemeljitve ali pa vsaj do mene ni prišlo […]. Ampak to je bilo nekaj, kar sem se vprašala: »Če ta dializa ni bila tako nujna že prej, zakaj je potem štirikrat moral hodit, če pa je nujna, zakaj pa zdaj ne hodi?« (LJ-NV-R31) Tudi nekateri drugi sogovorniki so govorili o tem, da niso imeli določenih terapij, ki jih potrebujejo za ohranjanje ali izboljšanje zdrav- ja, zaradi odpovedi, povezanih z ukrepi za omejevanje širjenja bolezni (MS-AK-R10). Omenili pa so tudi zmanjševanje obsega preventivnih programov oziroma njihovo neobiskovanje zaradi strahu pred co- vidom-19, kar je vodilo v zmanjšano ugotavljanje nekaterih bolezni. Sogovornica je opozorila na posledice prelaganja tovrstnih pregledov: [P]reventiva je ugasnila, to se vidi na vseh možnih področjih. Posledice so iste kot na primer posledice pri kroničnih boleznih, ki jih več ne odkrivamo, na primer ko se ne odkriva več toliko raka. Ampak to se bo poznalo, sledijo posledice, […] smrtonosne bolezni niso izginile, samo enostavno več nihče ne gre, ker se boji, da bo dobil covid. (MS-AK-R05)7 Ukrepi, sprejeti po razglasitvi pandemije, so torej poglobili sis- temske težave, s katerimi se že leta sooča slovenski zdravstveni sistem. Starejšim težavam s čakalnimi dobami so se pridružili novi zamiki pri obravnavi, ki so poglobili družbeno neenakost na področju zdravstva. Mnogi sogovorniki so zato problematizirali enakost dostopa do zdra- vstva, še posebej na podlagi finančnih zmožnosti. Omenjali so »pri- vilegije elit« (MS-AK-R19), v tem primeru, da samoplačniki, ki si storitve lahko privoščijo na zasebnem trgu, pridejo na vrsto prej kot osebe, ki čakajo na storitev na podlagi zdravstvenega zavarovanja. Po- dobno so pogosto govorili o osebah, ki imajo »veze in poznanstva« 7 »[P]reventiva je vgasnila, tou se vide na vsej možnih področjah. So posledice iste, kak do na primer posledice pri kroničnih boleznih, ka jih več ne odkrivlemo, na primer ka se ne odkriva več raka telko. Nega to de se poznalo sledi posledice, […] smrtonosne bolezni so nej izginile, samo več enostvno več nišče ne odi, ka se boji, ka de dobo covid.« (MS-AK-R05) Dostopnost zdravstvene oskrbe 79 v času pandemije Kovidna_krajina_FINAL.indd 79 22. 12. 2023 10:19:07 (MS-AK-R82), ki torej poznajo zaposlene v zdravstvu, zato jim ti lahko omogočijo zdravstveno obravnavo. Z besedami sogovornice: » Dve poti sta. Ena je ta, da plačaš, pa prej prideš na vrsto. Druga je pa pač to, da kdo koga pozna. « (MS-AK-R18) To ima včasih hude posledice, celo smrt, kot je pojasnil sogovornik, ki dela v reševalni službi: [D]a pa ti enkrat resno zboliš, potem se pa vidi diskriminacija. Če […] te kdo potegne notri, pa ti prej napravi preiskavo, pa te prej vzamejo na oddelek, potem imaš tu mogoče več, tisti, kateri pa nima, tisti pa ostane na prvi stopnici, pa dokler pride do tja, je že vse super kasno, in tu je problem v našem zdravstvenem sistemu. Sistem enostavno dovoljuje, da določeni prepozno pridejo na določene tipe obravnave. (MS-AK-R05)8 Lahko bi rekli, da dolge čakalne dobe, skupaj z drugimi omenjeni- mi težavami, pospešujejo privatizacijo zdravstvenih storitev in hierarhijo pri dostopu do zdravstva, saj osebe, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, za- radi nedostopnosti javnega zdravstvenega sistema plačajo storitev v zaseb- nem zdravstvu, če le to finančno zmorejo. Ali kot je povedala sogovornica: [Č]e imaš denar, si privoščiš specialistični pregled, ki stane 100 evrov ali ne vem koliko. Moj partner je ravno danes šel na enega. Zato ker je bila čakalna doba, datum, ki ga dobiš, tako daleč v prihodnosti … Da se ti zdi za miren občutek nekako potem kar vredno dati teh 100 evrov. […] Hočem reči, ta nivo tega, koliko smeš biti zaskrbljen za svoje zdrav- je in kako pravočasno lahko poskrbiš, […] pač stvar denarja postaja. (LJ-NV-R25) Iz zapisanega je sklepati, da je pandemija covida-19 zaradi podaljševanja čakalnih vrst še pospešila proces prikrite privatizacije zdravstvenih storitev, ki se dogaja zadnja desetletja, saj je dodatno onemogočala hiter in učinkovit dostop do javnih zdravstvenih stori- tev. Obenem so sogovorniki omenjali dodatne stroške, ki jih finanč- no obremenjujejo za stvari, ki jih potrebujejo, pa niso krite z zdra- vstvenim zavarovanjem, kot so različni dodatki (vitamini, minerali), oprema (infrardeča savna), toplice (pri kronični bolezni), sanitetni material, fizioterapija ali javni prevoz do zdravnika. Dostop do zdra- vstva, ki je pogojen s plačilno močjo in/ali poznanstvi, podobno kot nepredvidljivost osnovnih zdravstvenih storitev vzbuja nezaupanje v 8 »[D]a pa ti enouk resno zboliš, te se pa vide diskriminacija. Či […] te što potegne notri, pa ti prle napravi preiskavo, pa te prle zemejo na oddelek, te maš tu mogouče več, tisti, keri pa nema, tisti pa ostane na prvi stube, pa dokeč pride do tja, je že vse super kesno, i tu je problem v našon zdravstvi sistem. Sistem enostavno dovoljuje, ka določeni prekes-no pridejo na določene tipe obravnave.« (MS-AK-R05) Sara Pistotnik 80 Kovidna_krajina_FINAL.indd 80 22. 12. 2023 10:19:07 enakost v dostopu zdravstvenega sistema. Obenem pa sproža različne odzive, ki imajo lahko težje posledice. Osebe, ki si zasebnih storitev ne morejo privoščiti, se soočajo s poznejšim zaznavanjem različnih bolezenskih stanj, poleg tega pa pogosto posegajo po strategijah, ki so škodljive zdravju. Te med drugim zajemajo reduciranje pogosto- sti oskrbe in druge vrste samoomejevanja zaradi previsokih stroškov. Sogovornica je opisala svoj odziv, ko ji je psihoterapevt predlagal, da bi imela termin enkrat na teden: [N]avadno sva imela enkrat na dva tedna, ko je bilo zastonj. Zdaj se mi zdi, da kar malo vlečem, enkrat na tri ali pa enkrat na mesec […]. Ker mi je strašljivo, da bi imela tako pogosto, ker se mi zdi, da bo moj denar kar […] izplahnil. Tako da ja, tukaj delam neke reze. Na žalost. (LJ-NV-R42) Sogovorniki so omenjali tudi, da zaradi nedostopnosti stori- tev urejajo nekatera zdravila v ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, posegajo po zobozdravstvenih storitvah v drugih drža- vah nekdanje Jugoslavije in se informirajo o različnih oblikah zdra- vljenja na spletu. Včasih pa se zatekajo tudi k praksam, ki so manj etične ali celo nelegalne. Pri tem se je pomembno vprašati, koliko so za poseganje po tovrstnih strategijah odgovorne same omejitve v dostopu do zdravstva in ali se manj posega po takšnih praksah, če so na voljo pravočasne in učinkovite zdravstvene storitve v javnem zdra- vstvu. To lahko razberemo iz naslednjega citata, ki prikazuje odziv sogovornika na nedosegljivost osebnih zdravnikov v času ukrepov za zajezitev širjenja covida-19: Najprej sem jo klical ene osem dni. Potem sem pa ugotovil hack [zvija- čo], kako prideš do tega, da te ne vrže čez tisto tajnico, ki te disconnecta [odklopi] po petnajstih minutah. Pa sem čez centralo klical, tam te pa ne disconnecta, pa mimo tajnice greš, tiste avtomatizirane, tako da … Potem sem končno prišel, potem so me pa v to covid ambulanto pošiljal. Nisem bil pa glih strašno navdušen nad zdravstvom na prvi stopnji. (LJ-NV-R45) NOVA POJMOVANJA NUJNOSTI Vse našteto ima pomembne posledice za zdravje prebivalstva. Čakalne dobe povzročajo razvoj različnih zdravstvenih stanj s hujšimi posledi- cami, trpljenje zaradi bolečin, ki niso pravočasno naslovljene, in s tem zmanjševanje kakovosti življenja. Da je covid situacijo še poslabšal, je Dostopnost zdravstvene oskrbe 81 v času pandemije Kovidna_krajina_FINAL.indd 81 22. 12. 2023 10:19:07 povedala sogovornica: » [Z]nanec je čakal nemogoče dolgo na operacijo hrbta in zato trpel strašne bolečine. In se je prestavila ta operacija z razlogom covida res predaleč, ker ni več mogel delat svojega dela, ker so bile te bolečine neznosne. « (LJ-NV-R25) Čakalne dobe omejujejo tudi formalne postopke, vezane na invalidsko upokojitev, čeprav to pomeni podaljševanje dela v okoliščinah, ki škodujejo zdravju. Sogovornik je izpostavil to težavo: Še danes se borim za penzijo, pa ne moreš priti. Bil sem pred dvema letoma pa pol na slikanju vratnih žil. […] Pa sem se takoj naročil na- zaj k nevrologinji, ki mi je govorila: »Pojdite na slikanje vratnih žil, pa se takoj nazaj naročite, da čim prej na vrsto pridete, da vas dam na komisijo, […] da boste šli v penzijo.« Še danes nisem prišel na vrsto pri nevrologinji. (MS-AK-R50)9 Iz besed sogovornikov izhaja tudi, da so različni sektorji zdra- vstva delovali različno, zato se niso vse čakalne dobe podaljšale ena- ko. Nekateri so poročali, da so dolgo čakali na zdravstveno obravna- vo, medtem ko so drugi poročali o »običajnem dostopu«. Ob tem je zanimiva ugotovitev, da je »običajen dostop« relativen pojem, ki se spreminja glede na kontekst. Opisuje percepcijo, ki trenutno od- govarja pričakovanjem tako zdravstvenega osebja kot uporabnikov, glede na različne predstave in okoliščine, ki ga določajo. V družbe- nih krizah, kakršna je bila pandemija covida-19, pa se takšna priča- kovanja lahko povsem spremenijo. Po eni strani so sogovorniki, kot že omenjeno, poročali o tem, da si niso želeli k zdravniku, da se ne bi okužili s SARS-CoV-2. Nekateri primeri so bili kar resni, kot je opisal sogovornik: Opekel sem se po celi podlakti in sem klical frenda [prijatelja], ki je zdravnik, pa mi je povedal, kaj kupit v lekarni. Sem za to zapravil 120 evrov za mazila. K osebni zdravnici nisem šel, ker nisem hotel lazit po zdravstvenih ustanovah med korono. (LJ-NV-R19) Spremenile so se torej okoliščine, kdaj so osebe prepoznale, da je nastopila situacija, ki zahteva zdravstveno obravnavo, pa tudi sama zdravstvena obravnava je dobila nove pomene. O tem govori naslednji odgovor na vprašanje o dostopnosti zdravstvene oskrbe: 9 »Še gnesden se borin za penzijo, pa nemreš prite. Bil san pred dvema letoma pa pol na slikanje vratnij žil. […] Pa san se takoj naročo nazaj k nevrologinje, ka mi je pravla 'ite na slikanje vratnij žil, pa se takoj nazaj naročte, ka čim prle na vrsto pridete, ka vas dan na komisijo […], ka te šli v penzijo'. Še gnesden san nej prišel na vrste pri nevrologinje.« (MS-AK-R50) Sara Pistotnik 82 Kovidna_krajina_FINAL.indd 82 22. 12. 2023 10:19:07 Ja, samo po telefonu … Zdaj si moral k doktorju iti zdrav. […] Pa če je resnica … [Č]e te najprej vse vpraša, pa vse, pa ti tam vročino merijo […] … Dobro, ajde, zdaj smo to navajeni, ampak k doktorju greš, ko si betežen, pa nekaj potrebuješ … (MS-AK-R74)10 Pri tem jih je spodbujala tudi organizacija zdravstva v času pandemije, saj je bilo možno pogosto slišati, naj se ljudje izognejo zdravstveni obravnavi, če ta ni nujna. Zato so nekateri sogovorniki omenili, da v času pandemije covida-19 » nisi mogel kar normalno dostopati do zdravnika, ampak je nekaj moralo biti res hudo, hudo narobe, da so ti dovolili dejansko iti« (LJ-NS-R02). Kontekst pan- demije, ki je prevzel obliko izrednih razmer, je tako ustvarjal nova pojmovanja nujnosti. Na novo so opredelile »nujnost« tako zdra- vstvene institucije kot ljudje sami, ki so zaradi presoje, da »nekaj ni nujno«, odpovedali in prestavljali že naročene preglede ali se celo odpovedali zdravstveni oskrbi in se zdravili sami. Iz tega izhaja, da moramo tudi »nujnost« analizirati kot spremenljiv koncept, odvi- sen od konteksta. Velja pa tudi, da se dojemanje »nujnosti« včasih razlikuje pri uporabnikih zdravstvenega sistema in pri zdravstvenem osebju. Sogovornik je povedal: Recimo, se spomnim tipa na začetku korone, ki ga je bolel zob, blazno ga je bolel zob. In to je trajalo … Bilo je, okej, […] nima osebnega zo- bozdravnika, naj se obrne na pristojni zdravstveni dom. In tam je bil neki tip, ki ga je v bistvu ves čas poskušal prepričati, da naj ne pride do njega, »ker mi v bistvu obravnavamo samo urgentne primere«. Okej, to je urgentni primer. »Ne, veste, kaj je urgentno? To je, če imate takšno oteklino in tako…« In potem je bilo tako. Pokličem tipa in on reče: »Okej, naj me on pokliče.« In on pokliče, in kao: »A ste se kej zmenili?« »Ma ne, dal mi je protibolečinske.« In petkrat se je to po- novilo. (LJ-NV-R29) Podobno je bilo na področju duševnega zdravja. Nekaj sogo- vornikov je zatrdilo, da je pandemija covida-19 razkrila pomanjkanje zdravstvenih in drugih delavcev, ki se ukvarjajo z duševnimi stiskami (psihoterapevtov, psihiatrov in drugih oblik podpore), ter da je bilo duševno zdravje zapostavljen del pandemije, tudi v primerih, ko je bil obisk nujen. Sogovornica je opisala primer svoje sestre: 10 »Ja, samo po telefoni … Zaj si mogo k doktori iti zdrav. […] Pa či je istina … Pa či te naj-prle vse opita, pa vse, pa te ti tan vročino merijo […] … Dobro, ajde, zaj si to navajeni, ali k doktori ideš, ka si betežen pa nika nücaš …« (MS-AK-R74) Dostopnost zdravstvene oskrbe 83 v času pandemije Kovidna_krajina_FINAL.indd 83 22. 12. 2023 10:19:07 Recimo, pri moji sestri je bilo pač tako, da je bila dejansko nujni primer in so jo samo zaradi tega naprej vzeli. Ampak tako, če pa nisi recimo nujni primer, da imaš samo stisko … »Samo stisko«, pač glupo se sliši, ampak ja. Da nisi resno potreboval tega, da končaš svoje življe- nje ali pa da sam sebi škoduješ […] … Po mojem ni zadosti, ne nudijo zadosti. (MS-AK-R38)11 Na percepcijo »nujnosti« so vplivali tudi širši dejavniki te- danjih izrednih razmer. Nekatere omejitve so tako ustvarili ukrepi za zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2, ki niso bili neposredno povezani z zdravstvom, vendar so bile zaradi njih osebe v dvomih, ali naj obiščejo zdravstveno institucijo ali ne. Sogovorniki so ome- nili policijsko uro, zaradi katere so se posamezne osebe obotavlja- le pri večernih ali nočnih izhodih; ukinitev javnega prevoza, ki je povzročala težave pri dostopu do zdravstvenih institucij; omejen dostop do številnih institucij, ki posredujejo pri dostopu do zdra- vstva za skupine z ranljivostmi. Zelo težavne pa so bile tudi okoli- ščine, ko sogovorniki niso mogli do svojega zdravnika zaradi nepre- hodnosti državnih meja, ker živijo v drugi državi (LJ-NV-R48), ali zaradi zapiranja občinskih meja. Slednje je bil glede na organizacijo zdravstvene mreže v kombinaciji z razdrobljenostjo občin v Slove- niji nesorazmeren ukrep, ki je ustvarjal neenakost, saj zdravstvene institucije v nekaterih občinah so, v drugih pa ne. Zaradi ukrepa neprehodnosti občinskih meja razen z utemeljenim razlogom so bila potrebna posebna potrdila za dostop do zdravstvenih storitev v drugih občinah (MS-AK-R38). To pomeni, da je bil obisk zdra- vstvene institucije dovoljen, vendar otežen na način, da so uporab- niki spremenili svoje dojemanje nujnosti in premišljevali, ali naj zamaknejo obisk. Sogovornik je govoril o zadržkih pri dostopu do urgence zaradi strahu pred kriminalizacijo, ki jo je povzročilo zapr- tje občinskih meja: Bil sem ujet pri bivši punci dva meseca, ker je bilo prepovedano migri- ranje in smo morali paziti, kdo je hodil v trgovino in kdo ne in kako smo kam prišli. Tudi takrat, ko sem dobil anafilaktični šok, me oni niso mogli odpeljati na urgenco, ker jih je bilo strah zaradi policajev in smo morali čakati, da je prišel rešilec po mene, in tudi moral sem tam prespa- ti na urgenci. (LJ-NS-R02) 11 »Recimo, pri moji sestri je blau pač tak, ka je bila dejansko nujni primer in so jo samo zavolo toga naprej zeli. Ampak tak, če si pa recimo nej nujni primer, ka maš samo stisko … ‚Samo stisko‘, pač glupo se čuje, ampak ja. Ka si nej resno na raube toga, ka končaš svoje živlenje al pa ka sam sebe škodeš […] … Je po moje nej zadosta, ne nujdijo zadosta.« (MS-AK-R38) Sara Pistotnik 84 Kovidna_krajina_FINAL.indd 84 22. 12. 2023 10:19:07 DOSTOPNOST ZDRAVSTVA KOT PROCES, KI GA VODI NEOLIBERALIZACIJA ZDRAVSTVA »Ja, mislim, vsak gre lahko do zdravnika, saj smo v Sloveniji, a ne« (LJ-ŽG-R02). Na spletni strani državne uprave, portalu gov.si, si lahko glede univerzalne dostopnosti zdravstvenega varstva preberemo, da velja za temeljno človekovo pravico, ki omogoča ljudem »uporabo kakovostnih in varnih ter pravočasno zagotovljenih zdravstvenih storitev […], ki jih potrebuje posameznik ali skupnost, pri čemer posameznik ni izpostavljen finanč- nim tveganjem« (Ministrstvo za zdravje RS: 2023). Zagotavljanje ta- kšne dostopnosti naj bi bil glavni cilj zdravstvenih politik, vendar pa iz mnenj sogovornikov izhaja, da to ni čisto res. Že v obdobju pred ukrepi za omejitev širjenja covida-19 je veljalo, da dostopnost ni za vse prebival- ce enaka, te razlike pa so se v času izrednih razmer še poglobile. V izrednih razmerah se zaradi spremenjenega konteksta hitreje spreminjajo družbena razmerja in normalizirajo nova pojmovanja. Co- vid-19 je sprožil družbeno krizo, ki je načela različne družbene sisteme in preoblikovala njihovo delovanje. Družbene neenakosti se v takšnih krizah še bolj izrazijo, zato se strukturna ranljivost brez ciljnih interven- cij po pravilu poveča. Upravljanje pandemije covida-19 je sicer zajemalo nekatere olajšave oziroma dodatke, usmerjene na določene populacije, večinoma pa so oblasti sprejemale ukrepe, ki so bili enaki za vse prebival- stvo. Nekateri avtorji trdijo, da je to zato, ker so se sprejemali na podlagi različnih modelov, ki niso nujno upoštevali vseh vidikov družbenega življenja. Ker gre za predvidevanja na podlagi izračunov, modeli dajejo videz nevtralnosti in objektivnosti, dejansko pa usmerjajo družbeno ži- vljenje v skladu s svojo notranjo logiko, ki ne zmore vključiti vseh skupin prebivalcev (Johns 2021). Tako je bilo denimo zapiranje javnega življe- nja postavljeno kot norma, ki je vodila v določen tip ukrepov. Ker je bila v središču ultimativna grožnja virusa, so ukrepi morali veljati za vse, ob tem pa se je spregledalo, da imajo ti za različne osebe različne učinke in da imajo obstoječe družbene neenakosti vztrajajoč vpliv na kakovost ži- vljenja ljudi. Caduff je tako zapisal, da je bilo zapiranje politični meha- nizem za redistribucijo negativnih učinkov, saj je te preusmerilo iz javne sfere v zasebno in tako reproduciralo družbeno neenakost (2020: 478), čeprav se je navzven kazalo kot ukrep, nujen za splošno dobro. Analiza dostopnosti zdravstvene oskrbe pritrjuje tovrstnim ugotovitvam. Iz različnih razlogov večina sogovornikov nima ob- čutka, da imajo vsi enako izhodišče za dostop do zdravstva, kar se je z ukrepi za zajezitev pandemije le potrdilo. Pereč problem v slovenskem Dostopnost zdravstvene oskrbe 85 v času pandemije Kovidna_krajina_FINAL.indd 85 22. 12. 2023 10:19:07 zdravstvenem sistemu je zlasti pomanjkanje osebnih zdravnikov. Trenutno je kar 144.500 oseb, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, brez osebnega zdravnika, število pa se je v zadnjem letu povišalo (24 ur zvečer 2023). Spremenjena organizacija delovanja zdravstvenih institucij v času covida-19 je to nedostopnost povečala, saj tudi tisti z izbranim osebnim zdravnikom do oskrbe niso mogli prosto dostopati. Čeprav so nekateri sogovorniki poudarjali dobre vidike telemedicine, so prepoznavali pasti tovrstne organizacije dela. Ena izmed osrednjih je bila povečana arbitrar- nost pri dostopu do zdravstvene oskrbe, ker je bil ta odvisen predvsem od odzivnosti zdravstvenega osebja na telefon ali elektronsko pošto. Ker osebni obiski niso bili možni, so številni občutili nemoč, ko niso imeli na voljo dodatnega vzvoda, s katerim bi lahko vplivali na svoje možnosti za zdravstveno obravnavo. S tem se je povečala distanca med uporabniki in storitvami ter posledično nezaupanje v javno zdravstvo. Podobno se je dogajalo na področju čakalnih dob. Že prej so predstavljale pomemben del procesa prikrite privatizacije zdravstvenih storitev, ko so si osebe zaradi dolgega čakanja na zdravstveno storitev v javnem zdravstvenem sistemu to raje plačale na trgu zasebnih storitev. V obravnavanem obdobju so se čakalne dobe podaljšale, saj je bilo mnogo virov v zdravstvu preusmerjenih v obvladovanje covida-19. Zmanjšal se je obseg drugih obravnav, prestavljeni so bili že naročeni pregledi, hkrati se je upočasnilo preventivno delovanje zdravstva, zato so denimo zaznali 30 odstotkov manj diagnosticiranih rakavih obolenj (Gabrovec 2022: 84). To je zagotovo prispevalo k nadaljnjemu odtekanju pacientov v za- sebne prakse, seveda le tistih, ki si to lahko privoščijo, kar zopet povečuje družbeno neenakost in nezaupanje v javni zdravstveni sistem. Obenem se je izkazalo, da so v novem družbenem kontekstu sogovorniki spremenili razumevanje, kaj pomeni običajen dostop do zdravstva ter katero stanje je nujno in zahteva obisk zdravstvene insti- tucije. Kot je pokazala tudi raziskava vpliva ukrepov, sprejetih v Veliki Britaniji na področju duševnega zdravja zaradi covida-19, so ti povzro- čili učinke, ki so šli onkraj vprašanj gole tehnične dosegljivosti zdra- vstvene oskrbe. Preoblikovali so načine prepoznavanja kandidature uporabnikov, vključno z dojemanjem, kaj je zdravstveno stanje, vredno pozornosti, kdaj oseba potrebuje oskrbo in ali je je vredna oziroma je do nje upravičena (Liberati idr. 2022: 2). Koncept kandidature, pred- stavljen v prvem delu poglavja, ki dostopnost obravnava kot večplastni proces pogajanja med uporabniki zdravstvenih storitev ter zaposleni- mi v zdravstvenih institucijah, je tako ustrezen koncept za opisovanje sprememb v dostopu do zdravstva, ki so jih zaznali sogovorniki in so- govornice v času pandemije, saj ga ne razume kot dejstvo, ampak kot rezultat zapletenih procesov, ki istočasno potekajo na številnih ravneh. Sara Pistotnik 86 Kovidna_krajina_FINAL.indd 86 22. 12. 2023 10:19:07 Hkrati iz analize terenskega gradiva raziskave Sonar-Global izhaja, da je dostop do zdravstva že dolgo neenako porazdeljen med pre- bivalce glede na različne vidike družbene hierarhizacije, kar povzroča in ohranja strukturno ranljivost. Obenem pa nam rezultati kažejo, da na dostopnost bistveno vplivajo tudi organizacija in načini izvajanja zdravstvenih storitev. Kažejo nam, da se je v času ukrepov za omeje- vanje pandemije covida-19 omejeni dostop do zdravstvene oskrbe, s katerim se običajno soočajo predvsem marginalne družbene skupine, razširil na večji del prebivalstva. Zato je na mestu vprašanje, katere iz- med teh praks bodo ostale del slovenskega zdravstva, kako bodo vpli- vale na dostopnost zdravstvene oskrbe v okoliščinah, ki niso izredne, in ali jih lahko beremo kot prispevek k normalizaciji zmanjševanja do- stopnosti javnega zdravstva na poti v njegovo privatizacijo. Ali lahko pomanjkanje in posledično preobremenjenost zdravstvenega osebja, dolge čakalne vrste ter primanjkljaj sredstev vidimo le kot stvar načr- tovanja zdravstvenih politik in proračuna ali gre za temeljitejše struk- turne spremembe, ki so del razgradnje socialne države? Pandemije covida-19 se ni dalo obvladovati, ampak jo zgolj upravljati, pri čemer je bilo možnih več pristopov. Zdi se, da bi bil pomemben dejavnik za uspešnost odziva vključujoč, dostopen in dobro vzdrževan javni zdravstveni sistem, ki mu prebivalci zaupa- jo in ga uporabljajo, ker naslavlja njihove potrebe. Žal se slovenski zdravstveni sistem v obdobju zdravstvene krize ni izkazal kot tak. Za dokončno trditev, da je covid-19 deloval kot pospeševalec razgradnje javnega zdravstvenega sistema, bi morali razširiti analizo. Zagotovo pa je možno trditi, da je utrdil stare probleme in spodbudil nove ter da se je upravljanje pandemije umestilo v preoblikovanje javnih zdra- vstvenih sistemov, ki ga narekuje vseprisotna neoliberalizacija druž- benega življenja. REFERENCE Bourgois, Philippe, Seth M. Holmes, Kim Sue in James Quesada 2017 ‘Structural Vul- nerability: Operationalizing the Concept to Address Health Disparities in Clinical Care.’ Academic Medicine, 92(3). Caduff, Carlo 2020 ‘What Went Wrong: Corona and the World after the Full Stop.’ Medical Anthropology Quarterly 34(4): 467–487. Chase, Liana E., Janet Cleveland, Jesse Beatson in Cécile Rousseau 2017 ‘The gap between entitlement and access to healthcare: An analysis of »candidacy« in the help-seeking trajectories of asylum seekers in Montreal.’ Social Science & Medicine 182: 52–59. Dostopnost zdravstvene oskrbe 87 v času pandemije Kovidna_krajina_FINAL.indd 87 22. 12. 2023 10:19:07 Carruth, Lauren, Carlos Martinez, Lahra Smith, Katharine Donato, Carlos Piñones-Rivera in James Quesada 2021 ‘Structural vulnerability: migration and health in social context.’ BMJ Global Health 6(1): e005109. Dixon-Woods, Mary, Debbie Cavers, Shona Agarwal, Ellen Annandale, Antony Arthur, Janet Harvey, Ron Hsu, Savita Katbamna, Richard Olsen, Lucy Smith, Ri- chard Riley in Alex J Sutton 2006 ‘Conducting a critical interpretive synthesis of the literature on access to healthcare by vulnerable groups.’ BMC Medical Research Methodology 6: 35. Gabrovec, Branko 2022 ‘Slovenski sistem javnega zdravstva v času epidemije.’ V: Javno zdravje in COVID-19 2022: Zbornik povzetkov in recenziranih pri- spevkov. Branko Gabrovec, Ivan Eržen, Alenka Trop Skaza, Mario Fafan- gel, Mitja Vrdelja, Špela Selak, ur. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Str. 79–86. Galtung, Johan 1969 ‘Violence, Peace, and Peace Research.’ Journal of Peace Research 6(3): 167–191. Holmes, Seth M., Ernesto Castañeda, Jeremy Geeraert, Heide Castaneda, Ursula Probst, Nina Zeldes, Sarah S. Willen, Yusupha Dibba, Raphael Frankfurter, Anne Kveim Lie, John Fredrik Askjer in Heidi Fjeld; Migration and Health in Social Context Working Group 2021 ‘Deservingness: migration and health in social context.’ BMJ Global Health 6(1): e005107. Hunter, Cheryl, Carolyn Chew-Graham, Susanne Langer, Alexandra Stenhoff, Jessica Drinkwater, Elspeth Guthrie in Peter Salmon 2013 ‘A qualitative study of pa- tient choices in using emergency health care for long-term conditions: The importance of candidacy and recursivity.’ Patient Education and Counseling 93: 335–341. Ministrstvo za zdravje RS 2023 ‘Kakovost, varnost in dostopnost zdravstvenega var- stva.’ Spletni vir: , 9. 6. 2023. Johns, Fleur 2021 ‘Modeling Pandemic.’ V: Pandemic Exposures: Economy and Society in the Time of Coronavirus. Didier Fassin in Marion Fourcade, ur. Chicago: Hau Books. Str. 385–403. Klassen, Ann Carroll, Katherine C. Smith, Salma Shariff-Marco in Hee-Soon Juon 2008 ‘A healthy mistrust: how worldview relates to attitudes about breast cancer screening in a cross-sectional survey of low-income women.’ International Jo- urnal for Equity in Health 7: 5. Koehn, Sharon 2009 ‘Negotiating candidacy: ethnic minority seniors’ access to care.’ Ageing & Society 29(4): 585–608. Liberati, Elisa, Natalie Richards, Jennie Parker, Janet Willars, David Scott, Nicola Boy-dell, Vanessa Pinfold, Graham Martin, Peter B. Jones in Mary Dixon-Woods 2022 ‘Qualitative study of candidacy and access to secondary mental health ser- vices during the COVID-19 pandemic.’ Social Science & Medicine 296: 114711. Lipovec Čebron, Uršula in Sara Pistotnik 2017 ‘(Im)mobile populations and health rights: accessing the healthcare system in Slovenia.’ V: Health and care (im) mobilities. Cecilia Vindriola-Padros, Ginger A.Johnson, Anne E. Pfister, ur. New York, Oxford: Berghahn. Str. 53-72. Macdonald, Sara, David Blane, Susan Browne, Ellie Conway, Una Macleod, Carl May in Frances Mair 2016 ‘Illness identity as an important component of candidacy: Sara Pistotnik 88 Kovidna_krajina_FINAL.indd 88 22. 12. 2023 10:19:07 Contrasting experiences of help-seeking and access to care in cancer and heart disease.’ Social Science & Medicine 168: 101–110. Mackenzie, Mhairi, Ellie Conway, Annette Hastings, Moira Munro in Catherine O’Donnell 2013 ‘Is ‘Candidacy’ a Useful Concept for Understanding Journeys through Public Services? A Critical Interpretive Literature Synthesis.’ Social Policy & Administration 47(7): 806–825. Penchansky, Roy in William J. Thomas 1981 ‘The Concept of Access: Definition and Relationship to Consumer Satisfaction.’ Medical Care XIX(2): 127–140. Pétrin, Julie, Marcia Finlayson, Catherine Donnelly in Mary Ann McColl 2021 ‘Healthcare access experiences of persons with MS explored through the Candidacy Framework.’ Health and Social Care in the Community 29: 789–799. Quesada, James, Laurie Kain Hart in Philippe Bourgois 2011 ‘Structural Vulnerability and Health: Latino Migrant Laborers in the United States.’ Medical Anthropology 30(4): 339–362. Vidmar Horvat, Ksenija in Maruša Pušnik 2021 ‘Pandemija COVID-19 in njene druž- bene posledice.’ Ars & Humanitas 15(1): 5–12. Van der Boor, Catharina F. in Ross White 2020 ‘Barriers to Accessing and Negotia- ting Mental Health Services in Asylum Seeking and Refugee Populations: The Application of the Candidacy Framework.’ Journal of Immigrant and Minority Health 22: 156–174. Willen, Sarah S. 2012 ‘Migration, “illegality,” and health: Mapping embodied vulnerability and debating health-related deservingness: Special Issue Introduction.’ Social Science & Medicine 74: 805–811. 24 ur zvečer 2023 ‘Od obdavčitve bank v petih letih pričakujemo 500 milijonov evrov.’ Spletni vir: , 6. 9. 2023. Dostopnost zdravstvene oskrbe 89 v času pandemije Kovidna_krajina_FINAL.indd 89 22. 12. 2023 10:19:07 Kovidna_krajina_FINAL.indd 90 22. 12. 2023 10:19:07 Pandemija v totalnih ustanovah: zamujena priložnost za dezinstitucionalizacijo Juš Škraban UVOD »Pandemija ni za vse enaka,« se je v medijih, na družbenih omrežjih in še kje zaslišalo že hitro po prvih dneh ukrepov za zajezitev širjenja covida-19, ki so nas omejili med štiri stene naših domov. Pandemično ozračje je pomenilo še eno možnost za kritični premislek o tem, kje in kako živimo – nekateri nimajo doma in ne morejo tam ostati; ne- katerim dom zaradi nasilja, ki ga tam doživljajo, ne pomeni varnega zavetja; nekateri pa »domujejo« v ustanovah, ki so namenjene njiho- vi takšni ali drugačni oskrbi (rečemo tudi, da so v institucionalnem varstvu). V tem poglavju se bom posvetil slednjim oziroma vprašanju, kako je bilo živeti v takšnih ustanovah med pandemijo. V ospredju bodo torej totalne ustanove oziroma institucije. Te so lahko večje ali manjše, stanovalci tam bivajo ponekod manj in po- nekod dlje časa, imajo pa tudi različne deklarirane dejavnosti. Erving 91 Pandemija v totalnih ustanovah Kovidna_krajina_FINAL.indd 91 22. 12. 2023 10:19:07 Goffman (2019: 14–15), ki velja za enega izmed ključnih raziskovalcev totalnih ustanov, jih je delil takole: nekatere so namenjene skrbi za tiste, ki ne morejo skrbeti zase (na primer domovi za stare); druge za tiste, ki veljajo za skrbi potrebne, toda nevarne (na primer psihiatrične bolnišnice); tretje za zavarovanje skupnosti pred tistimi, za katere ve- lja, da namerno ogrožajo druge (na primer zapori); poznamo pa tudi totalne ustanove za verski odmik (denimo samostane) in take za izva- janje delovnih nalog (na primer vojašnice).1 Kar druži vse navedene ustanove, je, da »so stanovalci in stano- valke ločeni od širše skupnosti in/ali prisiljeni živeti skupaj« (Evrop- ska skupina … 2021: 29). Nadalje jih druži tudi to, od tod tudi njihova »totalnost«, da zajemajo vse vidike življenja svojih stanovalcev: pod eno streho zadovoljujejo vse njihove potrebe, urejajo njihovo življenje pod eno samo oblastjo in z enotnim nizom pravil (Rafaelič in Flaker 2021: 26).2 V tem so totalne ustanove radikalno nasprotje vsakdanjega življenja, kjer posameznik »spi, se zabava in dela na različnih krajih, z različnimi soudeleženci, pod različno oblastjo in brez vseobsegajoče- ga racionalnega načrta« (Goffman 2019: 15). Ljudi, ki živijo v takih ustanovah, pa je v Sloveniji veliko, saj je ta ena izmed bolj instituciona- liziranih držav v Evropi (10,7 institucionaliziranih oseb na 1.000 pre- bivalcev oziroma skupno 22.106; glej Flaker idr. 2015: 50).3 V tem poglavju se bom torej ukvarjal s tem, kako je bilo med pandemijo v krajih, ki so tako drugačni od vsakdanjega življenja. Če- prav totalne ustanove (razen domov za stare4) med pandemijo niso bile glavna tema ne v medijih ne v akademskih raziskavah, so bile vse- eno deležne pomembne mere raziskovalnega interesa. V nadaljevanju bom na kratko omenil nekaj najopaznejših raziskav tako doma kot v tujini, predvsem z vidika uporabljene metodologije. V Sloveniji je bilo izmed vseh totalnih ustanov največ pozorno- sti namenjene domovom za stare, najbolj intenzivno pa je bilo opaziti raziskave socialnega dela na tem področju. Štrancar (2022) je opravil eksplorativno kvalitativno raziskavo s stanovalci v domu za stare. Po- dobno terensko se je raziskovanja lotila Zaviršek (2021), ki je opravila 1 K tej delitvi se tako Goffman kot mi ne bomo več vrnili, saj nima analitične uporabnosti – Goffman z njo pokaže le na raznolikost obravnavanega pojava. 2 Goffman pokaže na skupne elemente totalnih ustanov, vendar pri tem opozarja, da ti elementi ne držijo le za totalne ustanove in da nobeden izmed teh elementov ne drži za vse totalne ustanove hkrati (2019: 15). 3 V ta izračun, ki se nanaša na leto 2014, so všteti: domovi za stare; posebni zavodi in enote kombiniranih zavodov; varstveno-delovni centri; centri za usposabljanje, delo in varstvo; vzgojni zavodi in drugo (Flaker idr. 2015: 21). 4 To poimenovanje povzemam po tistem, ki je v uporabi v raziskovanju na področju so- cialnega dela. Juš Škraban 92 Kovidna_krajina_FINAL.indd 92 22. 12. 2023 10:19:07 tri fokusne skupine z zaposlenimi v domovih za stare po Sloveniji in raziskala predvsem njihove dileme med pandemijo. Fokusnih skupin s socialnimi delavkami v domovih za stare so se lotili tudi v drugi raziskavi (Mali in Penič 2022). Zagovornik načela enakosti (2021) je opravil raziskavo o razmerah v domovih za stare med prvim valom epidemije, v raziskavi pa je uporabil mešano metodologijo in vanjo vključil stanovalce, njihove svojce, direktorje in zaposlene ter nevladne organizacije na tem področju. Flaker (2020) pa je analiziral podatke o okuženih in umrlih iz sledilnika covida ter analiziral ustanove kot dejavnik tveganja za okužbe. Pri tujih raziskav na tem področju naj se omejim le na tiste, ki so se osredotočile na pravice ljudi z ovirami med pandemijo, saj so se slednje pogosto posvetile tudi institucionaliziranim osebam. Med naj- bolj obširnimi je bila mednarodna raziskava, ki je uporabila mešano metodologijo in vključila podatke vladnih ustanov, nacionalnih me- hanizmov nadzora nad uresničevanjem človekovih pravic ter samih oseb z ovirami in njihovih organizacij (COVID-19 Disability Rights Monitor 2020).5 Podobne pristope raziskovanja so izbrali tudi v mo- nografiji, posvečeni mučenju ljudi z ovirami med pandemijo, prispevki pa poleg situacije v totalnih ustanovah raziskujejo tudi policijsko nasi- lje, triažne postopke, odrekanje osnovne oskrbe in podobno (Allen idr. 2020). Agencija Evropske unije za temeljne pravice je naredila pregled ukrepov držav članic EU, jih kritično ovrednotila v luči spoštovanja temeljnih pravic in med njimi izpostavila pravice institucionaliziranih oseb (European Union Agency for Fundamental Rights 2020). Neka- tere študije pa so se usmerile prav v raziskovanje smrtnosti stanovalcev institucionalnega varstva s covidom-19 po različnih državah po svetu (Carter Anand idr. 2022; Comas-Herrera idr. 2020). METODE RAZISKOVANJA IN ANALIZE Raziskava, ki je osnova za to monografijo, je – kot lahko vidimo po predhodnjem pregledu objav – ena redkih, ki je bila terenska in je po- leg zaposlenih (strokovnjakov) prvenstveno vključevala osebe z ranlji- vostmi (v našem primeru stanovalce ustanov). Vprašanja za terensko raziskavo niso vsebovala nobenega, ki bi bilo neposredno povezano s totalnimi ustanovami. Obstajajo pa mesta, 5 52 odgovorov je tudi iz Slovenije, kar jo umešča na deseto najbolj reprezentirano državo iz raziskave. 93 Pandemija v totalnih ustanovah Kovidna_krajina_FINAL.indd 93 22. 12. 2023 10:19:07 kjer se podatki o bivanju v totalni ustanovi bolj ali manj zgostijo. Najbolj so se zgostili morebiti prav v delu z demografskimi podatki, kjer so raziskovalci in raziskovalke spraševale o gospodinjstvu sogovornikov, saj je totalna ustanova alternativa gospodinjstvu, kot ga poznamo v vsakda- njem življenju. S tem smo dobili informacije o tako vsakdanjih temah, kot so: imeti izbiro, s kom živeti; imeti hišne ljubljenčke ali ne; imeti do- stop do skupnih prostorov in možnost uporabe teh; mesečni prihodek gospodinjstva in podobno – vse to je v totalni ustanovi definirano dru- gače kot v gospodinjstvu zunaj nje. Na manj intenziven način so se po- datki o življenju v totalni ustanovi zgoščali s pomočjo vsaj treh sklopov vprašanj, ki so se nanašali na javne storitve, na skupnost in na ranljivosti, saj so način podpore, povezanost s skupnostjo in ranljivosti stanovalca v totalni ustanovi drugačni kot pri komer koli, ki živi zunaj nje. Terenski material sem preučil s pomočjo tematske analize. Prav zato, ker so intervjuji z institucionaliziranimi ali pa z zaposlenimi v totalnih ustanovah kazali na posebno, drugačno sliko, je med vse kode prvega reda uvrščena tudi koda Totalne ustanove. Ta je imela naslednje podkode (v oklepaju je navedeno število citatov): • Zapiranje in omejevanje v ustanovah (29); • Dostopnost informacij o covidu-19 za institucionalizirane (21); • Masovno odpuščanje stanovalcev (5); • Omejevanje fizičnih stikov (24); • Poskusi premoščanja ovir (10); • Drugo (35). O totalnih ustanovah je govorilo skupno 27 sogovornikov (12,6 % od vseh), od tega šest zaposlenih, šestnajst uporabnikov in trije svojci institucionaliziranih. Odgovore dveh sogovornikov sem prezrl, saj sta le posredno omenjala svoja mnenja glede katere izmed totalnih ustanov. Ti sogovorniki so bili v navedenih vlogah povezani z naslednjimi vrstami ustanov, ki jih glede na značilnosti, predstavljene v uvodu, lahko uvrstimo med totalne ustanove: dom za stare, varstve- no-delovni center, zavetišče za brezdomce, zavod za prestajanje kazni zapora, center za tujce, azilni dom in materinski dom.6 Pri pregledovanju citatov sem izluščil nekaj tematskih področij, ki se med seboj povezujejo. Najprej se bom posvetil širjenju okužb v totalnih ustanovah; nato ukrepom za zajezitev okužb v teh ustanovah in pokazal na dva vzorca – hitro odpuščanje in še močnejša izolacija 6 Za več pojasnil o metodologiji raziskave glej poglavje Uršule Lipovec Čebron v tem zborniku. Juš Škraban 94 Kovidna_krajina_FINAL.indd 94 22. 12. 2023 10:19:07 stanovalcev; za konec pa me bo zanimalo, kaj je živeti v totalni ustanovi med pandemijo pomenilo za avtonomijo stanovalcev med zaje- zitvenimi ukrepi. Teme, ki jih analiziram v nadaljevanju na podlagi terenskega gradiva, nedvomno ponujajo le parcialen vpogled in ne odražajo celo- tnega dogajanja v totalnih ustanovah med pandemijo. V materialu de- nimo nisem zasledil nobene informacije o umrlih v ustanovah, čeprav se je izkazalo, da so umrli v ustanovah v Evropi na neki točki predsta- vljali 41 % vseh umrlih s covidom-19 (Comas-Herrera idr. 2020).7 V medijih in drugje se je pojavila še ena kočljiva tema, povezana z dile- mami triaže v domovih za stare (Salecl 2021), vendar se ta problem ni pojavil v našem materialu. Za izbiro teme tega poglavja je več razlogov. Na prvem mestu me je na to napeljal sam material, ki je kazal na posebne vidike življenja s pandemijo v totalnih ustanovah v primerjavi z drugimi konteksti. Obe- nem pa je gradivo terenske raziskave ponudilo priložnost, da preverimo, kako se je tisto, kar že vemo o totalnih ustanovah, izrazilo med pande- mijo. Kot bomo videli v nadaljevanju, je pandemija dodatno razkrila ne- katere značilnosti totalnih ustanov, ki jih že poznamo, in jih celo utrdila. USTANOVA KOT IDEALEN PROSTOR ZA ŠIRJENJE OKUŽB Najprej poglejmo, kaj so totalne ustanove pomenile za širjenje okužb. Sogovornica, zaposlena v varstveno-delovnem centru (VDC), pravi: Če en dobi [okužbo] …, mislim …, se je nemogoče izolirat, ne. Vsaj kar je neizogibno, je to, da bodo prišli z istimi zaposlenimi v stik, tudi če je ta zaposleni v skafandru. To je pač neizogibno. […] Da bi se okužli prek nekih socialnih stikov, izven organizacije, pa ne. Ker ti stiki so bili pa pač omejeni, ne. Pa kontrolirani. (LJ-NV-R31) Sogovornica iz zgornjega citata poudarja dve značilnosti total- nih ustanov. Prva je, da so ločene od svojega okolja (segregacija), hkrati pa znotraj sebe združujejo praviloma veliko ljudi s podobnimi težavami (kongregacija) (Flaker 2020: 314–315). Čeprav bom v nadaljevanju več razpravljal o omejevanju stikov znotraj ustanov kot načinu zameje- vanja okužb, naj že zdaj opozorim, da sta tako »socialna distanca« kot 7 V poročilih je za zgodnejše faze pandemije odstotek še višji. Ko so isti raziskovalci predstavili podatke za Slovenijo na dan 17. januarja 2021, je število umrlih v domovih za stare predstavljalo 56 % vseh smrti (prav tam: 13). 95 Pandemija v totalnih ustanovah Kovidna_krajina_FINAL.indd 95 22. 12. 2023 10:19:07 »samoizolacija« v totalni ustanovi enostavno nemogoči. Sogovornik, ki je med pandemijo prestajal kazen zapora, takole opisuje skupinsko jedilnico v zaporu, primerja pa tudi zajezitvene ukrepe v jedilnici s ti- stimi na zaporskem košarkarskem igrišču: Pa kao ni dotikanja, a mi stol za stolom, pa veš, da ga [drugega obsojen- ca] pipneš, pa da se ga boš s komolcem dotaknu. »A sem reku brez do- tikanja?« [oponaša paznika], »Kva se dereš, kva hočeš, sej se ne gonmo pizda tle po teh mizah, pipnem ga z roko, z nogo, kaj naj čem zdej …«, »Nema tikanja!«, na sprehodu, basket igram, se ga [drugega obsojenca] pa skos dotikam – to pa nima veze. (LJ-NV-R41) Že pred pandemijo covida-19 so se totalne ustanove in tudi druge institucije, ki za določen čas združujejo večje število ljudi (na primer vrtci), soočale s težavami z različnimi okužbami. Socialnovarstveni zavodi so se v preteklosti pokazali kot dobro gojišče za okužbe z denimo legionelo in mrso, v vrtcih pa je vsako leto aktualen rotavirus (Flaker 2020: 314–315; za razpravo o zaporih in okužbah glej Warren 2021). Koncentracija ljudi v totalnih ustanovah je imela med pandemijo učinek tudi na število okužb – na eni točki so potrjeni okuženi le v domovih za stare pomenili 70 % potrjenih okuženih v starostni skupini nad 65 let (Flaker 2020: 311). Poleg omenjenih dveh značilnosti totalnih ustanov – da segregi- rajo in kongregirajo – je ena izmed poglavitnih značilnosti tudi zelo jasna delitev na svet stanovalcev in svet osebja (Goffman 2019: 21–94). Kot je poudarila sogovornica iz citata v začetku tega poglavja, ustanove niso samooskrbne – potrebujejo stik z zunanjim svetom, ta pa je največkrat vir okužb, ki so skoraj neizbežne ne glede na rigoroznost zajezitvenih ukrepov (Flaker 2020: 315). Med pandemijo je to postalo še bolj vidno, saj so nekateri ukrepi veljali za stanovalce, drugi pa za zaposlene. Za prve je namreč veljalo, naj tvorijo svoj »balonček« (več o tem v nadaljeva- nju), zaposleni pa so – čeprav so ustanove vzpostavile pravila tudi zanje (na primer da določeni zaposleni delajo le na določeni enoti) – dnevno cirkulirali v ustanovi in zunaj nje. To je dobro razumel obsojenec v enem izmed zaporov, ki táko ureditev komentira takole: Kao ne bote hodil ven na izhode, bote prinesli korono. Ja, a ti [nanaša se na zaposlene v zaporu] je pa ne morš prinest, pa vsak dan greš ven. Kva, ti si pa imun. Pa pravi, jaz sem bolj odgovoren odzuni. Kva si odgovoren, če grem na izhod, pa te vidim v prvi kafani brez maske, vsi brez maske, pa pijete tam. Kva si ti odgovoren. Pa pravi, to pa ni res. Ne, privide mam. Ampak on ma prav, ti pa nimaš, to je skos večno pravilo. (LJ-NV-R41) Delitev na svet stanovalcev in svet osebja pa ima, poleg vidikov, na katere opozarja sogovornik, še druge implikacije. Sogovornik je že Juš Škraban 96 Kovidna_krajina_FINAL.indd 96 22. 12. 2023 10:19:07 v prejšnjem citatu opozoril na »večno pravilo«, čigava beseda bolj velja, kar nakazuje velik razkorak med močjo stanovalcev in zaposlenih, v prid slednjih. Ta značilnost totalnih ustanov ni mogla izginiti med pandemijo, kvečjemu se je še bolj pokazala ali poglobila pri, denimo, upoštevanju ukrepov: Pa najhujša mi je bla pa ta. Pride ti tko, z masko [nakaže masko, pote- gnjeno pod brado] na faci, paznik, ne, pa reče: »Raport, ti bomo uradni zaznamek napisal, ker ne nosiš maske.« A on ti tko nosi masko, isto kot ti. In on je zdej pameten. Kaj boš, a boš reku kej nazaj? Isto sekundo ti bo napisu uradni zaznamek. To ti je kao ko kršiš ukaz njegov al pa pravila. In nema vikenda pol. Takoj kazen. Tako izkoriščajo svojo moč. Pa ti do- kaž, da je on mel tko masko. Ni je mel, ne. (LJ-NV-R41) Čeprav je možno tako neskrbno ravnanje pravosodnega poli- cista pripisati osebni naravnanosti ali čemu drugemu, je vseeno treba razumeti, da slednje omogoča sam ustroj totalne ustanove. Ta namreč s svojo industrijsko organiziranostjo popredmeti stanovalce. Ali kot piše Flaker (2020: 316), »se pogosto zgodi, da [ima] osebje […] stano- valce za predmete svojega dela (nege), manj pa za ljudi s svojimi želja- mi, skrbmi, odnosi, zgodovino«. USTANOVE KOT PRIZORIŠČE ZAJEZITVENIH UKREPOV – AD HOC ODPUSTI Zdaj, ko sem na osnovi citatov sogovornikov pokazal na ene izmed bistvenih značilnosti totalnih ustanov – segregacijo, kongregacijo in presežek moči zaposlenih nad stanovalci – se bom posvetil vprašanju, kako so totalne ustanove odgovorile na pandemijo. Najprej si poglej- mo prvi vzorec, ki ga lahko imenujemo ad hoc odpusti. Terenska raziskava je zaznala takšne izkušnje predvsem pri lju- deh, nastanjenih v zavodih za prestajanje kazni zapora ter centru za tujce in azilnem domu. Sogovornik, ki je prestajal kazen zapora v času pandemije, se takole spominja, kako so mu ponudili nekajmesečno prekinitev izvrševanja kazni zapora:8 8 Marca 2020 je začel veljati Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je omogočil med drugim predčasni odpust ali prekinitev prestajanja kazni zapora kot ukrepa za preprečitev širjenja epidemije. O upravičenosti takega ukrepa so presojali posamezni zapori za vsakega obsojenca posebej. 97 Pandemija v totalnih ustanovah Kovidna_krajina_FINAL.indd 97 22. 12. 2023 10:19:07 So se pač pol odločil, ker nam ne morejo omogočit izhodov za vikend, ker se boji[jo], da bo nekdo prinesu not virus, so nas dal na prekinitev. Se pravi, so prišli do tebe, te vprašal, a bi šel na prekinitev – recimo, ne vem, dva, tri mesece, pač ne šteje se to kot kazen, dokler boš zuni, dva, tri mesece, tok ti zaupamo, dok se pač ne ohladi ta korona. In smo bli dejansko, štiri mesece smo bili zuni. (LJ-NV-R41) Čeprav ni šlo za ad hoc odpuste, pa lahko podobno taktiko za- mejevanja okužb opazimo pri drugih ustanovah, ki so svoje delova- nje skrčile na tisto, kar so razumele kot najnujnejše storitve, in s tem zmanjšale kongregacijsko zajetje večjega števila ljudi na enem mestu. Uporabnica VDC se spominja, kako so v center sprejemali le tiste uporabnike, za katere čez dan niso mogli zadostno poskrbeti svojci ali drugi pomočniki. Sogovornica pravi, da se je vse zaprlo 12. 3. 2020, kar je za uporabnike iz večinoma vaškega okolja pomenilo precejšnjo izolacijo, saj so morali ostati doma. Ponovno je lahko hodila v VDC čez poletje, potem pa se je z oktobrom vse ponovno zaprlo. VDC, v katerega hodi, je izvajal nujno varstvo za tiste, ki ne bi zmogli brez.9 V primerih iz obeh citatov je mogoče upravičeno sklepati, da je šlo za način zamejevanja okužb znotraj ustanove, in ne za načr- ten prehod v zagotavljanje podpore v skupnosti, v primeru zapo- rov pa izvrševanja kazni zunaj zapora (dezinstitucionalizacijo). Na to opozarjajo predvsem izkušnje ljudi, ki so po odpustu ostali brez formalne podpore, torej prepuščeni samim sebi brez predhodnega načrtovanja oskrbe – in to sredi pandemije. Sogovornik je bil de- nimo več mesecev zaprt v centru za tujce, med pandemijo pa so ga naenkrat izpustili, pri čemer ni znal jezika, ni imel sredstev, kontak- tov ali osnovnih informacij, kje naj poišče pomoč. Citat se začne s stisko ob dejstvu, da ni imel vozovnice za prevoz do Ljubljane in ne denarja, da bi si jo plačal: No, Postojna! Samo ven. Rekli so [mi] – pojdi! Nimate vozovnice? To ni moj problem. […] [Ker] nisem imel ničesar, sem prosil za vozovnico do Ljubljane, pa so rekli, to ni moj problem. Prosil sem prijatelja iz Afgani- stana, naj mi da tri evre, in še en moški mi je dal [še] tri evre, ker je vlak do Ljubljane šest evrov. […] Kličem [ime prostovoljke iz NVO]. Ona mi 9 »13. marca smo zaprli, nej, 13. smo te doma ostale, junija ste prišli nazaj, tak ka tou je za njih velki stres, nej, vsi večinoma doma živijo, ovi so na vasi na Goričkon in to fejst je omejilo njihovo socialno življenje, te čez poletje se je normalno delalo ob upoštevanju vseh ukrepov, izvajale so se tuj te kolonije, ka Sonček organizejra, pa tabori poletni, v jeseni, z oktobrom, se je pa te pa vse zaprlo, ampak naši VDC je šel v tou izvajanje nu-jnega varstva, podobno kak vrtci, in so se oni lejko vključevali, sploj tisti, keri starši so delovno aktivni, nej, pa ka nemajo vsi asistence za cejli den, pa tuj pri tistih, pri kerih smo mi prepoznali potrebo po druženju, po psihosocialni pomoči.« (MS-AK-R10) Juš Škraban 98 Kovidna_krajina_FINAL.indd 98 22. 12. 2023 10:19:07 pomaga. Pravim, prosim, nimam prostora za spanje, prej sem bil v [skvo-tu], ampak nisem mogel nazaj, ker že dolgo nisem bil tam. Oni [NVO, kjer so delali prostovoljci] so me pobrali. (LJ-NV-R20)10 USTANOVE KOT PRIZORIŠČE ZAJEZITVENIH UKREPOV – ZAPIRANJE Če sem prej pokazal na ad hoc odpuste kot odziv nekaterih ustanov za spopadanje s pandemijo, se je v nekaterih drugih ustanovah kazal rav- no obraten odziv – zapiranje (glej poglavje Uršule Lipovec Čebron v tej monografiji).11 Informacije o takem odzivu je v terenskem materia- lu najti predvsem iz domov za stare, čeprav je bilo takšne vrste ukrepov zaslediti tudi v posebnih socialnovarstvenih zavodih in drugje. Kakor koli že, videti je, da se je zapiranje dogajalo v tistih ustanovah, kjer so nastanjeni ljudje, ki načeloma potrebujejo več oskrbe v primerjavi z ustanovami, kjer je prišlo do ad hoc odpustov (Flaker 2020: 320).12 Kot sem že poudaril, je totalna ustanova negacija vsakdanjega ži- vljenja, kot ga poznamo zunaj ustanov. Med pandemijo smo vsi izkusili neke vrste zapiranje, izolacijo, vendar je bilo oboje v ustanovah zelo dru- gačno. Stanovalec doma za stare se takole spominja, kaj je v njegovi izku- šnji pomenila izolacija v ustanovi: » Tri mesece smo bili samo v sobi. […] Ja, to je bilo … To jst pravim tko, da smo bili zaprti brez policajev.« (LJ-NV- -R49) Stanovalec doma za stare na drugem koncu države je še bolj slikovit: 10 »No, Postojna! Just out. They speak [to] me – go! You have no ticket? This is not my problem. […] [As] I had nothing, I asked for a ticket to Ljubljana, they [said] it is not my problem. I asked my friend from Afghanistan to give me 3 euro, and another man gave me 3 [more] euro, because the train to Ljubljana is 6 eur. […] I call for [ime prostovoljke iz NVO]. She help me. I speak, please, I no have place for sleep, before I was in [skvot], but I could not go back because I wasn‘t there for a long time. They [NVO, kjer so delali prostovoljci] picked me up.« (LJ-NV-R20) Besede sogovornika pričajo o zelo prisotnem fenomenu »posvajanja« uporabnikov. To nekateri imenujejo »conska obramba« (Flaker idr. 2008: 25–26), saj ustanove (pa tudi druge službe) večinoma pokrivajo neki prostor (bodisi so zadolžene za skrb za ljudi na določenem geografskem področju bodisi za ljudi z določenimi težavami) in odgovarjajo le na potrebe ljudi, ki vstopijo v ta prostor. V sogovornikovem primeru ni šlo za načrtovano preselitev, temveč je z odpustom prenehal obstajati za ustanovo, ki ga je odpustila. 11 Zapiranje uporabljam kot izraz za splošni obrazec skladiščenja ljudi v totalnih ustanovah (oziroma po Goffmanu segregacija od drugih in kongregacija ljudi s podobnimi težavami na enem mestu). Ta izraz je uveljavljen vsaj od takrat, ko ga je vpeljal Michel Foucault (2018) s svojo analizo »vélikega zapiranja«, ko se je široko razmahnilo na-meščanje ljudi v ustanove. 12 Možnost ad hoc začasnega odpusta so domovi za stare sicer ponudili, vendar so bili pogoji strogi. Treba je bilo namreč še naprej plačevati oskrbo (razen hrane), dodatek za pomoč in postrežbo pa je kljub temu ostal zavodu (Flaker 2020: 320). 99 Pandemija v totalnih ustanovah Kovidna_krajina_FINAL.indd 99 22. 12. 2023 10:19:07 Vem, ko so tu razglasili, pa so v sobe nas zaprli, to je bil udarec strašen, jes san komaj čakal zjutraj ko pridejo, da delo naredijo, zajtrk prinesejo, pol pa se vrata zaprejo. To je bil taki …, kaj jaz vem …, taki arest. V tistem trenutku, ne. Vem jaz. Zastopim jaz vse starejše, ki samo ležijo, ki ne morejo več svoje telo, je odslužilo, ne. Jaz pa … […] Mobilni, ne? To me je nekak lomlo, pa sen se pač s telefonom tolažo, pa nekej gledal, pa televizija. Pač nekak si mogo to sprejet. (MS-AK-R82) Podoben vzorec je bil opazen tudi mednarodno. V raziskavi COVID-19 Disability Rights Monitorja (2020: 24) je denimo 69 % udeleženih poročalo o tem, da je bilo v ustanovah ljudem z ovirami onemogočeno gibanje, kar 82 % pa jih je izpostavljalo, da so jim bili krateni stiki z bližnjimi. Navade, ki so jih ustvarili ukrepi, kot je pre- poved druženja med stanovalci, so se v nekaterih domovih za stare ohranile tudi po hujših fazah pandemije (Štrancar 2022: 229; glej tudi Zagovornik načela enakosti 2021). Če se dodatna pravila v času urgen- tnega odgovora na pandemične razmere vzpostavijo relativno hitro, je pot nazaj težja. Omejevanje je bilo kdaj bolj in kdaj manj intenzivno. Včasih je zapiranje pomenilo dobesedno zaklepanje v sobe,13 kar je razvidno iz besed sogovornice, ki dela z ljudmi z intelektualnimi ovirami v VDC: Je pa bilo vedno, ob vsakem sumu na covid se je potem izoliralo pač ti- stega, ki je, am, kazal neke simptome, in včasih je to tudi dejansko po- menilo človeka zaklenit v sobo, ker pač niso razumeli, da pač ne smejo prihajat iz sobe. Kar je tak kar … Mislim, meni dost grozno, no …, am- pak razumem pač tudi ta vidik, da greš po poti manjšega zla in znotraj institucije se pač ne da … Ni, ni, sam ta način bivanja ni prilagojen tej situaciji, no, in je potem dejansko situacija, kjer se ne da na nek bolj hu- man način rešit, ker je sama struktura tak zgrajena, da je pač to nekak edina možnost, no, v danem trenutku. (LJ-NV-R31) Pri refleksu ustanov po večjem zapiranju se moram dodatno ustaviti. Ta iznajdba je aktualizacija že poznanega obrazca, na kate- rem so totalne ustanove zgodovinsko utemeljene. Totalne ustanove so se razvile, če ne štejemo njihovih prototipov,14 v Evropi v sedemnaj- stem stoletju z velikim zapiranjem (Foucault 2018). Šlo je za proces, 13 V Sloveniji je v imenu oskrbe zakonsko dopustno ljudi zapirati le na podlagi Zakona o duševnem zdravju, in sicer na »oddelke pod posebnim nadzorom« v psihiatričnih bolnišnicah in na »varovane oddelke« v socialnovarstvenih zavodih. Obema vrstama oddelkov pravimo navadno tudi »zaprti«, saj so zaklenjeni s ključem, namestitve na tovrstne oddelke pa so dovoljene le s sklepom sodišča. Za polemiko o tovrstnih praksah glej Škraban (2022). Zaklepanje v sobe brez sklepa sodišča ni dopustno. Tvori pa me-hanizem neformalizirane prisile in omejevanja, česar najdemo v ustanovah precej tudi zunaj pandemičnih razmer. 14 To so samostan, dvor, gobavišče in špital (glej Flaker 1998: 45–67). Juš Škraban 100 Kovidna_krajina_FINAL.indd 100 22. 12. 2023 10:19:07 vzporeden z razvojem mest in kapitalizma, saj so v splošne ustanove zapirali ljudi, ki so motili produkcijski proces. Liberalna družba in totalna ustanova torej delujeta kot dialektični par (Castel 2021: 84). Totalne ustanove so postale po francoski revoluciji tarče vse večjih kri- tik, saj so imele vonj po starem sistemu in kazale na kraljevo samovoljo zapiranja. Toda kljub temu so nekako preživele. Rešila jih je ravno ta- kratna uradna medicina (natančneje Philippe Pinel, oče sodobne psi- hiatrije), saj je hitro razvila načine, da je ohranila ustanove, vendar jih predstavila v novi luči (v nadaljevanju povzemam po Castel 2021: 95– 99). Pinel je razvil vednost, ki je klasificirala »duševno odtujenost« na različne vrste. Nadalje je v ustanove vpeljal strog red (z dejavnostmi, urniki in podobno), ki je pomenil osnovo za »moralno obravnavo«, torej terapevtsko prakso. Ta pa je slonela tudi na ideji, da se mora »bla- znež« podrediti avtoriteti zdravnika. S tem je bilo doseženih več stvari naenkrat: 1) izolacija ljudi v totalne ustanove, ki je bila v času velikega zapiranja precej nediferencirana, je dobila racionalizacijo – zdaj je za- piranje postalo terapevtsko; 2) moralna obravnava je temeljila na stro- gem redu v totalni ustanovi, ki naj bi prevzgojil »blazneže«; 3) red je vzpostavljalo avtoritarno razmerje, saj je zdravnik s svojo moralno obravnavo dajal »blaznežu« razum (Castel 2021: 96–99). Šele po tem manevru so sploh vzpostavljeni pogoji, da danes privezovanje in zapi- ranje mnogi razumejo kot zdravstveno, terapevtsko prakso (Toresini 2017: 320–321), nameščanje v totalne ustanove nasploh pa bolj kot ne kot neproblematično. Še en primer poglabljanja že znanih obrazcev iz totalnih usta- nov so pravila. Po Castelu (2021) bi lahko rekli, da so pravila izvorno del moralne obravnave, imajo pa tudi funkcijo upravljanja množice ljudi na enem mestu.15 Ustanove so že v predpandemičnem času regu- lirale življenje množice ljudi na majhnem teritoriju s sistemom hišnih pravil, ta pa so v času pandemije postala še bolj množična. Naslednji citat orisuje pravila obiskov v ustanovah in jih vzporeja s primeri, ko so stanovalci ustanove odšli domov za konec tedna: Ene take bizarne situacije so se zgodle. Kot recimo to, da smo mi potem se odločli, da zdaj pač pa moramo počasi sprostit, da moramo dovolit uporabnikom, da grejo tudi domov za vikend, ampak da …, ker pač je to za njih ful socialno pomembno, ampak ko pridejo pa svojci na 15 Poleg pravil velja tudi sistem nagrad in privilegijev za ubogljivost ter kazni (predvsem kot odtegnitev privilegijev) za kršitve teh pravil (Flaker 1998: 29). »Težavni« uporabniki so navadno na oddelkih z manj privilegiji in obratno. Pogosto se ta delitev odraža povsem arhitekturno – višje, ko živiš, več imaš privilegijev, in obratno. Kdaj je kazen za kršitev tudi premestitev na varovani (zaprti) oddelek, zato je morda premestitev v »rdečo cono« koga upravičeno spomnila na pretekle izkušnje z varovanim oddelkom. 101 Pandemija v totalnih ustanovah Kovidna_krajina_FINAL.indd 101 22. 12. 2023 10:19:07 obisk, pa se dajmo še naprej držati, naj pridejo z masko, naj sedijo zunaj na razdalji. In veš, pol so ble situacije, ko je recimo uporabnica bila še včeraj s svojo sestro doma v isti hiši, verjetno na istem kavču, si predstavljam, pol naslednji dan je prišla pa sestra na obisk, pa sta mogle z masko sedet na razdalji. Take situacije so se dogajale. To se je meni zdelo tak nesmiselno, ampak je bilo pol eno vztrajanje pri tem, da pač se držimo … Dajmo se držat tega, da so pol vsi na razdalji pa z masko. Am, čist kot … neko to …, dajmo ohranjat ta pravila, no. Bolj za voljo teh pravil. (LJ-NV-R31) Podobno je izpostavil sogovornik, ki je med pandemijo presta- jal kazen zapora: Tebe spustijo na izhod, k tej isti osebi, ko si ti na izhodu pri njej. Ampak ona, ko pride na obisk, mora met potrdilo, da je negativna. In nema dotikanja, nč. Pač ti mene spustiš, en teden prej si me spustu k tej isti osebi na izhod, js sem bil več kot 48 ur s to osebo in itak, da sem se jo dotiku, ne. Ne, ne, na bluetooth sma se tipala. A ne, tako so komande. (LJ-NV-R41)16 Spet je opazna razlika med življenjem v ustanovi in vsak- danjim življenjem zunaj nje. Med pandemijo je za tiste, ki so pred okužbo želeli zavarovati svoje bližnje, veljalo približno takole: »Pre- viden bom, da ne okužim drugih, zame pomembnih ljudi – na pri- mer vnuk se ne bo družil s prijatelji, ker obiskuje babico, ali pa ne bo obiskoval babice, ker se je družil z vrstniki« (Flaker 2020: 316). Šlo je, skratka, za kdaj bolj ekspliciten in kdaj bolj impliciten dogovor med dvema osebama. Ta logika ni delovala, če je vnuk želel obiskati babico, ki je bila institucionalizirana – takrat je v njun dogovor sto- pila ustanova s svojimi pravili. Sklenem lahko, da so ustanove med pandemijo le uporabile svoje elemente (sistem oddelkov, pravil, logiko zapiranja), ki so jih razvile že veliko prej. Čeprav so morala biti vodstva ustanov precej iznajdljiva pri notranjem premeščanju in drugih manevrih za zaje- zitev okužb, so bili ti z vidika zgodovinske geneze totalnih ustanov precej neinovativni, torej niso pomenili večjega odmika od že po- znanih obrazcev delovanja, prej narobe – med pandemijo so jih le še poglobili. 16 Čeprav je iz citatov razvidno, kako pravila vplivajo na uporabnike totalnih ustanov, pa nismo dobili veliko materiala o tem, kako so ta pravila doživeli zaposleni. Vsekakor vplivajo tudi nanje, praviloma torej tudi zaposlenim totalna ustanova omejuje možnosti dela z ljudmi. Juš Škraban 102 Kovidna_krajina_FINAL.indd 102 22. 12. 2023 10:19:07 UKREPI ZA OMEJEVANJE ŠIRJENJA OKUŽB ZNOTRAJ USTA- NOV PRIŠLI OD ZGORAJ Do zdaj sem izpostavil dva odziva ustanov na pandemijo: ad hoc odpuste in zapiranje. Kot bomo videli, sta ta dva odziva le dve plati istega kovanca – oba odziva namreč druži dejstvo, da se ukrepi v ustanovah sprejemajo od zgoraj navzdol.17 To ostaja implicitno v besedah sogovornice: Pa nekaj jih je bilo teh zunanjih [ukrepov], nekaj pa je bilo teh recimo, kar smo se mi …, v bistvu naša direktorica oziroma pač mi kot zavod odločli. Recimo to, ali smejo oni [stanovalci] it na obisk domov al ne smejo, ne. Niso bile predpisane s strani države, ampak pač se je zavod odločil in tu smo pol skoz v bistvu presojali, kaj je …, kaj je …, to je bilo kar komplicirano, te odločitve sprejemat, no. (LJ-NV-R31) Tovrstno odločanje o uporabnikih brez njih samih je možno za- radi že omenjene delitve na svet varovancev in svet osebja, na kar sem že opozoril kot na eno izmed bistvenih lastnosti totalnih ustanov.18 Sprejemanje odločitev o stanovalcih brez stanovalcev je sicer v usta- novah precej pogosto, vendar je postalo še bolj vidno med pandemijo. Sogovornik, ki je med pandemijo prestajal kazen zapora, se je na tak sistem že navadil, vendar ga je spravila v stisko kopica novih pravil, ki so se pogosto menjala in na katera ni imel vpliva: Ma, sej tko, ko si ti dve, tri leta noter, sej ti se navadiš na take stvari, sam je tko, ful stresno. Ne stresno, živčnega te ful delajo take stvari. Ker ti dobesedno uno …, prej, ko je blo vse normalno, za vikend greš ven, veš, da boš vseen šel vikend 100 % ven, razn če boš sam kej zajebu, ne? In rečeš, ja, itak si vedu, pondelk, tork, sreda, četrtek si tam, pol petek spet grem ven. Uno, gre nekak. S tem ti je lakše. Zdej pa ne veš, ko boš šel nazaj, pa spet ne veš, al boš čaku en teden, al boš čaku tri tedne, ne veš. Če boš sploh šel kam. (LJ-NV-R41) Stanovalcem ustanov torej ni preostalo drugega, kot spremljati, katera pravila so še v veljavi in katera so se vmes že spremenila: » Sej vem, da so ljudje, s katerimi smo bili zmenjeni, je bilo dovolj, da reče- jo, ‚ej, mi moramo na [ime NVO] nekaj‘, pa so jih spuščali. Samo to je nekako bilo skos v luftu, da jih bodo zaprli, da ne bodo mogli it ven. « (LJ-NV-R29) 17 V nadaljevanju izpostavljamo tiste izkušnje, ki smo jih zaznali v terenski raziskavi. V literaturi pa lahko preberemo tudi o bolj pozitivnih izkušnjah (glej Mali in Penič 2021). 18 Vprašanje, kdo odloča o zdravljenju, je bilo bistveno tudi pri polemiki o triažah (glej Salecl 2021). 103 Pandemija v totalnih ustanovah Kovidna_krajina_FINAL.indd 103 22. 12. 2023 10:19:07 Na to, kako malo vpliva ima stanovalec ustanove na svoje življe- nje, prav simptomatično kaže izkušnja sogovornice, ki je med pande- mijo živela v domu za stare. V obdobju, ko se je pojavila pandemija, je morala biti v svoji sobi. Ko so v dom prišle prve okužbe, so stanovalce preseljevali po enotah doma glede na to, ali so bili okuženi ali ne. Sama ni bila okužena, vendar je zaradi aritmetike preseljevanja v sobo dobila sostanovalko, na kar ni imela vpliva. Sogovornico so pozneje preme- stili drugam, kjer se je dobro razumela z novimi sostanovalkami. Po kratkem času so jo premestili v drugo sobo, kamor so premestili tudi sostanovalko, s katero je bilo zelo težko deliti sobo: Nobenih stikov nismo meli med sabo, samo prvi dan smo tukaj v sobah bili, ampak čisto vse, kaj je bilo tukaj, je šlo ven. Vse so spakirali v po- sebne vreče z imeni, rože, ure … Nič ni bilo tukaj. V drugem delu pa so nas preselili. Prvi del toga virusa je trajal od marca, pri nas, pa tja do maja. In do takrat smo bili v sobah. Hrano smo dobili v sobo pa vse, tak da nismo stopili na hodnik pa nič. Takrat dejavnosti ni bilo. [...] Takrat [navede mesec] smo pa sami nastradali. Takrat je pa virus prišel sem. V naš dom. Takrat so nas preselili. Testirali so nas. In tisti, ki smo bili ne okuženi, so nas dali v tretje in drugo nadstropje, okužene pa v prvo. In v mojo sobo je prišla ena gospa. Zelo inteligentna, dobra, mojih stvari se čist nič ni dotikala. Potem sem šla v tretje nadstropje in sem dodelje- na bila v eno sobo, ko je bila dvoposteljna, na oni strani na zahod, pa balkon je tudi bil. Pa so dali tretjo posteljo zraven, tak da sem jaz mela poleg. Tri smo v eni vrsti mele postelje. Takrat sem se zelo dobro počutila. Tako dobre ženske so bile, prijetne. Pomagale so mi, ker sem jaz bila pač prišlek in so mi nudile čisto vse, tak da udobje sem mela. Edino to pač, no, ko smo tri bile. Na balkonu smo veliko sedeli, dokler je še toplo bilo. Potem so me pa samo naenkrat dali v eno sobo, dvoposteljno, ko so moški notri bili. Je pa en moj kolega, pravzaprav na drugi šoli je on poučeval. Na tisti postelji sem ležala par dni sama in sem se dobro počutila. Potem so pa dali eno k meni. […] Je take cirkuse delala, da vam povedati ne morem. Spala skoraj nič nisem. Ponoči je ropotala, to ko mamo te ogra- jice, potem je treskala gor. Potem ne ven, kolkokrat je ponoči vstala in z vozičkom vred lopnila na tla. Tako še nisem čula kričati človeka. Priha- jal je en bolničar. In tisti jo je negoval, pa kregal jo je, da to ne sme, ker je imela prepoved iti s postelje. Pa da ne sme kričati pa to. (MS-AK-R81)19 Premeščanja iz sobe v sobo jasno kažejo, da ima sogovornica (kot vsi drugi stanovalci) v ustanovah bolj malo avtonomije in da ži- vljenje v ustanovi ureja neka druga oblast. Ukrepi za omejevanje okužb znotraj ustanov so bili za stanovalce, kot smo lahko razbrali iz besed sogovornikov, zelo težki. Zato so se ustanove na svoje načine ukvarjale 19 Citat spominja na kak skrivni dnevnik, kot ga pod psevdonimom piše nizozemski sta- novalec doma za stare. Taka liberalizirana forma z mešanico trpkosti in humorja dobro približa doživeto izkušnjo institucionalizirane osebe (glej Groen 2018). Juš Škraban 104 Kovidna_krajina_FINAL.indd 104 22. 12. 2023 10:19:07 s tem, kako blažiti stiske stanovalcev zaradi ukrepov. Tudi pri lajšanju stisk zaradi ukrepov so institucije reagirale institucionalno, torej vzdrževale ali pa še poglabljale institucionalni red, ki prihaja od zgoraj navzdol. Sogovornik, obsojenec v zaporu, je denimo omenil, da so mu omogočili enkrat tedensko pogovor po videoklicu: Kaj ti pomaga Skype, pa deset minut na teden – kao mi smo zdej omilil vse, da je isto ko obisk. Kako je isto ko obisk, če mamo obisk lahko dve uri. Pa fizično veš, da je tuki oseba. Ne tam, da je po ekrančku. […] [Lahko si govoril] s komer hočeš. Sam je, ful je smotan, ko on zraven sedi – vzgoj- ni, tvoj pedagog – in on vse posluša, kaj se ti pogovarjaš. In še ne smeš met slušalk, a veš, sej ti bi se pogovarju, sam kakšne stvari uno – pa dej bot tih rajš …, da ne boš kej preveč reku, ne? (LJ-NV-R41) Iz terenskega materiala je opazno, da so bili tako stanovalci kot tudi zaposleni v totalnih ustanovah ujetniki institucionalnega reda – kot običajno, vendar med pandemijo še toliko bolj. Pandemija je ta in- stitucionalni red le še poglobila in bolj nazorno pokazala tistim, ki so ga želeli videti. PANDEMIJA KOT ZAMUJENA PRILOŽNOST ZA DEZINSTITU- CIONALIZACIJO Do zdaj sem izpostavil tiste značilnosti totalnih ustanov, ki so bile naj- bolj opazne v terenskem materialu. Poudaril sem, da so to značilnosti, ki jih je še bolj potencirala pandemija, vendar so obstajale že v pred- pandemičnem času in bile tarče kritik. Prav zato je upravičeno sklepati, da bi oskrba v skupnosti ne le izboljšala kakovost življenja, omogočila udejanjanje človekovih pravic in podobno, temveč bi pomenila tudi epidemiološko manj nevarno oskrbo. To pa zaradi vrste dejavnikov. V skupnosti (na primer pri oskrbi na domu) je možno število stikov med epidemijo znižati bolj kot v ustanovi – čeprav so na primer omejili sti- ke med stanovalci, v ustanovah niso mogli povsem omejiti gibanja za- poslenih, ki so se marsikdaj izkazali kot prenašalci virusa (Flaker 2020: 315). Manjše število stikov pri skupnostni oskrbi bi pomenilo tudi ve- čjo možnost nadzora nad širjenjem okužbe, če bi do nje prišlo (Flaker 2020: 319–321); zaradi manjše popredmetenosti uporabnika pri deni- mo oskrbi na domu pa si lahko mislimo, da obstaja tudi manjša verje- tnost ohlapnega upoštevanja zajezitvenih ukrepov s strani zaposlenih. Kritike in praktične alternative totalnim ustanovam so tako sta- re kot ustanove, vendar so se zgostile po drugi svetovni vojni. Močno 105 Pandemija v totalnih ustanovah Kovidna_krajina_FINAL.indd 105 22. 12. 2023 10:19:07 vlogo so pri tem igrala gibanja (socialna psihiatrija, pozneje antipsihia-trija, uporabniška gibanja idr.), v povezavi z njimi pa so različne stroke razvile vrsto usmeritev za delo z ljudmi (normalizacija, samostojno ži- vljenje, zagovorništvo, dolgotrajna oskrba, okrevanje idr.) in praktič- nih alternativ totalnim ustanovam (Rafaelič in Flaker 2021: 64–74). Izkušnje so pokazale, da ni dovolj le vzpostavljati oskrbo v sku- pnosti, temveč je treba hkrati tudi odpravljati totalne ustanove ter spreminjati razmerja moči med strokovnjaki in uporabniki, če želimo preprečiti vrnitev k starim vzorcem institucionalizacije (Rafaelič, Fic- ko in Flaker 2017: 186; Evropska skupina … 2021). Temu procesu pra- vimo dezinstitucionalizacija. Dezinstitucionalizacija je v zadnjem času postala ena izmed ključnih reform socialnega varstva in je zapisana v pomembnih med- narodnih listinah. Konvencija Združenih narodov o pravicah ljudi z ovirami,20 ki jo je leta 2008 ratificirala tudi Republika Slovenija, na primer v svojem 19. členu zapisuje, da imajo osebe z ovirami »enako kot drugi možnost […] se odločiti, kje in s kom bodo živeli in jim ni treba bivati v posebnem okolju«, ter da morajo države podpisnice za- gotoviti »dostop do različnih storitev na domu ter bivalnih in drugih podpornih storitev v skupnosti, vključno z osebno pomočjo, potrebno za življenje in vključitev v skupnost« (Združeni narodi 2006). Slovenija je zavezana k rednemu poročanju o izvajanju določil Konvencije. Do zdaj je bilo mogoče prebrati le uvodno poročilo (Re- publika Slovenija 2014), ki pa je naletelo na močne kritike Odbora Združenih narodov za pravice oseb z ovirami. Kar se tiče izvajanja 19. člena Konvencije, odbor v 31. točki obrazložitve piše, da je »zaskr- bljen glede velikega števila invalidov, ki še vedno prebivajo v zavodih zaradi pomanjkanja jasno izražene politike ter zmožnosti in ukrepov za dezinstitucionalizacijo invalidov na državni in občinski ravni ter za- radi nezadostnega zagotavljanja storitev za njihovo samostojno življe- nje v skupnosti« (Odbor za pravice oseb z ovirami 2018). Kako so se na pandemijo odzvale ključne organizacije na po- dročju oviranosti? Med pandemijo je Odbor Združenih narodov za pravice oseb z ovirami zagovarjal urgentno dezinstitucionalizacijo (to- rej odpuste iz totalnih ustanov in organiziranje oskrbe v skupnosti) ter za ta namen ustvaril delovno skupino, visoki predstavnik Združe- nih narodov za človekove pravice pa je zagovarjal enako (Rodríguez 20 V uradnem prevodu v slovenščino je uporabljena neustrezna beseda »invalidov«. Kon- vencija definira ljudi z ovirami kot tiste »z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi« (1. člen). Juš Škraban 106 Kovidna_krajina_FINAL.indd 106 22. 12. 2023 10:19:07 Benavides 2020: 55, 60). Urgentno dezinstitucionalizacijo so zagovarjale tudi najvidnejše organizacije na tem področju ( The European Ne- twork on Independent Living, Validity Foundation in Disability Rights International), ki so poleti 2020 naredile javni spletni dogodek na to temo.21 Do podobnih zaključkov pa so prišle tudi raziskave, ki so ur- gentno dezinstitucionalizacijo navedle kot del svojih priporočil (CO- VID-19 Disability Rights Monitor 2020: 13). Leta 2022 je Odbor Združenih narodov za pravice ljudi z ovira- nostjo izvedel posvetovanja po vsem svetu z visoko participacijo ljudi z oviranostjo, končni produkt tega procesa pa je objava »Smernic za dezinstitucionalizacijo, tudi v nujnih primerih« (Committee on the Rights of Persons with Disabilities 2022). V smernicah se Odbor za- vzema za dezinstitucionalizacijo ljudi z oviranostjo v tveganih in izre- dnih humanitarnih razmerah, vključno s konfliktnimi razmerami. Kot lahko beremo iz aktualnih poročil mednarodnih organizacij, vojna v Ukrajini pomeni naslednjo situacijo po pandemiji, kjer bi sledenje omenjenim smernicam pomenilo zaščito pravic otrok in odraslih z ovi- ranostjo, vendar do tega na žalost še ni prišlo (Rosenthal idr. 2022). Do urgentne vzpostavitve oskrbe v skupnosti pa je v zgodovi- ni vseeno kdaj že prišlo. Razlog za to so bile predvsem nesreče. Ker sistematičnih raziskav na to temo ni, naj navedem štiri primere. V Vermontu (ZDA) je denimo hurikan Irene leta 2011 uničil državno bolnišnico. Lokalne oblasti so pri hitrem zagotavljanju oskrbe, ki bi nadomestila manko bolnišnične oskrbe, odprle možnost alternativ- nih odgovorov. Želeli so skleniti pogodbo z organizacijo, ki bi imela prostora za pet oseb, ki bi se v program vključevale prostovoljno in ki bi se želele izogniti oskrbi, osnovani na psihiatričnih zdravilih, ali jo zmanjšati oziroma bi si želele alternativne oskrbe pri prvi »psiho- tični« krizi. Oskrba naj bi temeljila na vrstniški pomoči, na izključ- no prostovoljnem vključevanju, medosebnem in psihosocialnem pristopu, ki uporablja kar najmanj zdravil.22 Izvedbo teh ciljev je izpolnila hiša Soteria, ki jo je vzpostavila organizacija Pathways Ver- mont na podlagi koncepta »soteria«, ki jo je razvil Loren Mosher (glej Mosher 1999). 21 Povezava do povzetka dogodka, kjer je priložena tudi povezava do posnetka celotnega dogodka: . 22 Glej od 20.47 dalje: < https://www.youtube.com/watch?v=CztNldGolEY&ab_chan- nel=RethinkingPsychiatry> . Ni sicer jasno, ali so v tem primeru na račun Soterie zmanjšali novo izgrajene psihiatrične kapacitete, kar bi bil cilj dezinstitucionalizacije. V nasprotnem primeru gre za gradnjo vzporednega sistema in povečevanje stori- tev, čeprav je cilj institucionalne kapacitete zmanjšati ali opustiti in jih nadomestiti z oskrbo v skupnosti. 107 Pandemija v totalnih ustanovah Kovidna_krajina_FINAL.indd 107 22. 12. 2023 10:19:07 Do prehoda iz institucionalnih v skupnostne oblike oskrbe je prišlo tudi v Bosni in Hercegovini (BiH). Po vojni v BiH so pisarno Sve- tovne zdravstvene organizacije v državi vodili italijanski zdravniki, ki so bili pred tem vpeti v preobrazbo psihiatričnega sistema v Italiji. Zaradi svoje skupnostne usmeritve so sodelovali pri obnovi sistema duševnega zdravja v BiH tako, da niso podprli investicij v obnovo od vojne poruše- nih velikih psihiatričnih ustanov, temveč so razvijali skupnostne službe (centre za duševno zdravje v skupnosti; Lagerkvist idr. 2013: 249–250; Maglajlic 2016: 212). Vojno opustošenje je, ironično, pomenilo prilo- žnost za drugačno, skupnostno usmeritev celotnega sistema pomoči. Da lahko dezinstitucionalizacija steče hitro, ko ni druge izbire, je znano tudi iz Češke. Čeprav je tam to sicer sprejeta usmeritev in trenu- tno poteka velika reforma, ki jo vodi Ministrstvo za zdravje, pa so morali precej ljudi urgentno razseliti in jim zagotoviti oskrbo v skupnosti, ker se je udrla streha na eni izmed ustanov (Jan Pfeiffer, osebna komunikacija). Navsezadnje je do dobrih praks prišlo tudi med pandemijo covida-19. V Rusiji se je nekaj nevladnih organizacij že aprila 2020 povezalo v projektu s pomenljivim naslovom Evakuacija, pridobilo podporo nekaterih ministrstev in preselilo 26 uporabnikov, večinoma z intelektualnimi ovirami, v podprta stanovanja (Battalova 2021). Opozorila o urgentni dezinstitucionalizaciji, ki smo jih opazili v mednarodnem prostoru in so predstavljena v tem poglavju, med pan- demijo niso prišla do ušes odločevalcev ali vodstev zavodov v Sloveniji. Izkušnje, ki smo jih zabeležili v raziskavi, pa kažejo prav na nasprotno – torej da je bilo vzdušje v ustanovah med pandemijo zaznamovano z vsemi že prej znanimi značilnostmi, ki jih je pandemija le še poglobila. SKLEP Naj to poglavje sklenem najprej s ključnimi ugotovitvami. Najprej sem pokazal, da totalne ustanove z zajetjem in koncentracijo ljudi na enem mestu ustvarjajo »dobre« razmere za hitro širjenje okužb, kar se je dodatno pokazalo med pandemijo. Poleg tega z delitvijo na zaposlene in stanovalce, z močjo enih nad drugimi, vzpostavljajo razmere, ki one- mogočajo avtonomijo stanovalcev. To je imelo spet močno vlogo pri izvajanju zajezitvenih ukrepov. Nadalje sem pokazal na dva odziva totalnih ustanov na pandemi- jo. Prvi se je kazal v ad hoc odpustih, kar smo zasledili predvsem v zaporih, azilnih domovih in centru za tujce, ki jih druži deklarirani cilj nad- zora tam nameščenih. Drugačen odziv je prišel do izraza v ustanovah, Juš Škraban 108 Kovidna_krajina_FINAL.indd 108 22. 12. 2023 10:19:07 katerih deklarirani namen je v prvi vrsti oskrba, na primer v domovih za stare. Tam se je pojavilo še več omejevanja in zapiranja. V prvem odzivu je šlo za predajanje »vročega kostanja« drugim, predvsem skupnostnim službam ali neformalni oskrbi, ki pa so bili postavljeni pred dejstvo, da morajo odpuščenim urediti bivališče in druge stvari, če jih po odpustu niso imeli. Skratka, ni šlo za načrtno preobrazbo izvajanja institucio- nalnega varstva v skupnostnega (dezinstitucionalizacija), saj se je oskrba končala z odpustom. V drugem odzivu pa so uporabili že obstoječe she- me totalnih ustanov (sistem pravil) in materialne ureditve (vrata, oddel- ki), ki so bile »pri roki«, in jih le še poglobili. Ugotovil sem tudi, da sta oba odziva le različni plati istega ko- vanca, namreč dejstva, da so bile odločitve o ukrepih med pandemijo podane s strani vodstva, stanovalci totalnih ustanov (do neke mere tudi zaposleni) pa le njihove neme priče (in izvajalci). To potrjuje staro ugotovitev, da totalne ustanove omrtvičijo stanovalce (Goffman 2019) in otežujejo, da bi strokovnjaki zares pomagali ljudem. Totalne ustanove so tudi pred pandemijo veljale za družbene mehanizme izključevanja, med pandemijo pa je ta njihova dejanska funkcija postala le še vidnejša. Dezinstitucionalizacija – prehod iz in- stitucionalnih v skupnostne oblike podpore – ki se ji je Slovenija zave- zala leta 2008 z ratifikacijo Konvencije o pravicah oseb z ovirami, ven- dar je na tem področju naredila izrazito premalo, je med pandemijo postala še bolj urgentna, vendar je zavodi niso izpeljali. Čeprav so kritike in alternative totalnim ustanovam tako sta- re kot same ustanove, totalne institucije še vedno obstajajo. Podatki o eksponentni rasti okužb, tudi z usodnimi izidi, so bili v javnosti spre- jeti večinoma kot žalostno dejstvo, obstoj domov za stare in drugih ustanov pa je ostal večinoma neprevprašan (Flaker 2022: 219). Ali kot mi je rekla zaposlena v neki totalni ustanovi: »Oni [uporabniki] so tukaj zato, ker so taki.« Obstoj totalnih ustanov in ideja, da ne- kateri ljudje pač »sodijo« tja, imata še vedno »aksiomsko vrednost neizprašljivosti« (prav tam), zato se tudi po do zdaj najhujših valo- vih pandemije pojavljajo ideje o gradnji več ustanov, ki jih poznamo iz časa pred pandemijo (Škraban 2022: 185),23 odločevalci pa to razu- mejo kot ključen doprinos k oskrbi in varnosti. Take aksiome je treba preizpraševati in se od njih premakniti k etičnim imperativom (Flaker 2022: 237). Ti pa nam narekujejo etiko neizključevanja, ki jo pomeni dezinstitucionalizacija. 23 Evropske smernice dezinstitucionalizacije kot »osrednji predpogoj uspešne strategije dezinstitucionalizacije« razumejo dosledno spoštovanje moratorija na gradnjo novih ustanov (Evropska skupina … 2021: 73). 109 Pandemija v totalnih ustanovah Kovidna_krajina_FINAL.indd 109 22. 12. 2023 10:19:07 REFERENCE Allen, Steven, William Aseka, Zsófia Bajnay, Ann Campbell, Šárka Dušková, Sándor Gurbai, Felicia Mburu, Bruno Monteiro in Palik Taslakian, ur. 2020 Tack- ling Torture: Victims with Disabilities in the COVID-19 Outbreak. Validity Foundation. Battalova, Alfiya 2021 ‘Expanding the meaning of citizenship: »evacuation« of people with disabilities in Russia from the institutions during COVID-19.’ Disability Studies Quarterly 41(3). Carter Anand, Janet, Sarah Donnelly, Alisoun Milne, Holly Nelson-Becker, Emme- -Li Vingare, Blanca Deusdad, Giovanni Cellini, Riitta-Liisa Kinni in Cristia- na Pregno 2022 ‘The covid-19 pandemic and care homes for older people in Europe – deaths, damage and violations of human rights.’ European Journal of Social Work 25(5): 804–815. Castel, Robert 2021 Psihiatrični red. Zlata doba alienizma. Ljubljana: Založba /*cf. Comas-Herrera, Adelina, Joseba Zalakaín, Elizabeth Lemmon, David Henderson, Charles Litwin, Amy T. Hsu, Andrea E. Schmidt, Greg Arling, Florien Kruse in Jose-Luis Fernández 2020 ‘Mortality associated with COVID-19 in care ho- mes: international evidence.’ Spletni vir: < https://ltccovid.org/wp-content/ uploads/2021/02/LTC_COVID_19_international_report_January-1-Febru- ary-1-2.pdf>, 30. 6. 2023. Committee on the Rights of Persons with Disabilities 2022 ‘Guidelines on deinstitutionalization, including in emergencies.’ Spletni vir: , 30. 6. 2023. COVID-19 Disability Rights Monitor 2020 ‘Disability rights during the pandemic. A global report on findings of the COVID-19 Disability Rights Monitor.’ Spletni vir: , 30. 6. 2023. European Union Agency for Fundamental Rights 2020 ‘Coronavirus pandemic in the EU – fundamental rights implications.’ Spletni vir: < https://fra.europa.eu/ sites/default/files/fra_uploads/fra-2020-coronavirus-pandemic-eu-bulle- tin_en.pdf>, 30. 6. 2023. Evropska skupina strokovnjakov in strokovnjakinj za prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo 2021 ‘Skupne evropske smernice za prehod iz institucional- ne v skupnostno oskrbo.’ Spletni vir: , 30. 6. 2023. Flaker, Vito 1998 Odpiranje norosti: vzpon in padec totalnih ustanov. Ljubljana: Založba /*cf. Flaker, Vito 2020 ‘Corona virus institutionalis – kronski institucionalni virus.’ Socialno delo 59(4): 307–324. Flaker, Vito 2022 ‘Oblastna inertnost totalnih ustanov.’ V: O skupnosti in dezinstitucionalizaciji onkraj obstoječih vrtov in vrtičkov. Sonja Bezjak, ur. Trate: Muzej norosti. Str. 215–240. Flaker, Vito, Jana Mali, Tadeja Kodele, Vera Grebenc, Jelka Škerjanc in Mojca Urek 2008 Dolgotrajna oskrba: Očrt potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Juš Škraban 110 Kovidna_krajina_FINAL.indd 110 22. 12. 2023 10:19:07 Flaker, Vito, Andreja Rafaelič, Sonja Bezjak, Katarina Ficko, Vera Grebenc, Jana Mali, Andreja Ošlaj, Jože Ramovš, Simona Ratajc, Iztok Suhadolnik, Mojca Urek in Nina Žitek 2015 Priprava izhodišč dezinstitucionalizacije v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Foucault, Michel 2018 Zgodovina norosti v času klasicizma. Ljubljana: Založba /*cf. Goffman, Erving 2019 Azili. Ljubljana: Založba /*cf. Groen, Hendrik 2018 Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼: kako z življenjem narediti še kaj. Ljubljana: Mladinska knjiga. Lagerkvist, Bengt, Nermana Mehic-Basara, Ismet Ceric in Lars Jacobsson 2013 ‘The Swedish support to Bosnia Herzegovina: rebuilding mental health services after the war.’ Intervention 11(3): 249–260. Maglajlic, Reima Ana 2016 ‘Co-creating the ways we carry each other: reflections on being an ally and a double agent.’ V: Searching for a rose garden: challenging psychiatry, fostering mad studies. Jasna Russo in Angela Sweeney, ur. Mo-nmouth: PCCS Books. Str. 210–220. Mali, Jana in Benjamin Penič 2021 ‘Dobre prakse socialne participacije v domovih za stare ljudi v času epidemije covida-19.’ V: Ljubljana – starejšim prijazno mesto: izboljšanje socialne vključenosti starejših v Mestni občini Ljubljana po pandemiji Covid-19. Nikolaj Lipič, ur. Ljubljana: Gerontološko društvo. Str. 102–107. Mali, Jana in Benjamin Penič 2022 ‘Odzivi socialnega dela na ukrepe za zajezitev epidemije covida-19 v domovih za stare ljudi.’ Socialno delo 61(2–3): 203–221. Mosher, Loren 1999 ‘Soteria and Other Alternatives to Acute Psychiatric Hospitalization: A Personal and Professional Review.’ The Journal of Nervous and Mental Disease 187: 142–149. Odbor za pravice invalidov 2018 ‘Sklepne ugotovitve glede uvodnega poročila Slove- nije.’ Spletni vir: < https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZZ/Dokumenti/ multilaterala/clovekove-pravice/porocila-SLO-po-instrumentih-o-cloveko- vih-pravicah/CRPD-sklepne-ugotovitve.pdf>, 30. 6. 2023. Rafaelič, Andreja, Katarina Ficko in Vito Flaker 2017 ‘Prehod k skupnostnim oblikam oskrbe v Sloveniji.’ Socialna pedagogika 21(3–4): 183–210. Rafaelič, Andreja in Vito Flaker 2021 Dezinstitucionalizacija I: neskončna. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Republika Slovenija 2014 ‘Uvodno poročilo o izvajanju določil Konvencije o pravicah invalidov.’ Spletni vir: < https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZZ/Doku- menti/multilaterala/clovekove-pravice/porocila-SLO-po-instrumentih-o- -clovekovih-pravicah/bc31dc603c/Uvodno-porocilo-Slovenije-o-izvajanju- -Konvencije-o-pravicah-invalidov.pdf>, 30. 6. 2023. Rodríguez Benavides, Priscila 2020 ‘People with Disabilities Detained at the Federico Mora Psychiatric Institution in Guatemala are at Risk of Torture, COVID-19 Infection and Death: They must be Supported to Leave Immediately.’ V: Tack- ling Torture. Victims with Disabilities in the COVID-19 Outbreak. Steven Allen idr., ur. Validity Foundation. Str. 55–61. Rosenthal, Eric, Halyna Kurylo, Dragana Ciric Milovanovic, Laurie Ahern in Priscila Rodriguez 2022 ‘Human Rights Bulletin: Protection and Safety of Children with Disabilities in the Residential Institutions of War-Torn Ukraine: The 111 Pandemija v totalnih ustanovah Kovidna_krajina_FINAL.indd 111 22. 12. 2023 10:19:07 UN Guidelines on Deinstitutionalization and the Role of International Do-nors.’ International Journal of Disability and Social Justice 2(2): 15–22. Salecl, Renata, ur. 2021 Koga reševati v času pandemije? Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Škraban, Juš 2022 ‘Predlog zakona o duševnem zdravju-1: več zapiranja in prisile.’ V: O skupnosti in dezinstitucionalizaciji onkraj obstoječih vrtov in vrtičkov. Sonja Bezjak, ur. Trate: Muzej norosti. Str. 173–194. Štrancar, Anže 2022 ‘Vpliv epidemije covida-19 na življenje stanovalcev domov za stare.’ Socialno delo 61(2–3): 223–235. Toresini, Lorenzo 2017 ‘Zapiranje in pravice.’ Socialna pedagogika 21(3–4): 309–324. Warren, Wendy 2021 ‘Carceral Contagion: Prisons and Disease.’ V: Pandemic Exposures: Economy and Society in the Time of Coronavirus. Didier Fassin in Marion Fourcade, ur. Chicago: HAU Books. Str. 227–244. Zagovornik načela enakosti 2021 ‘Razmere v domovih za starejše v prvem valu epi- demije covida-19: Poročilo o raziskavi Zagovornika načela enakosti.’ Spletni vir: , 30. 6. 2023. Zaviršek, Darja 2021 ‘Ljudje z ovirami in starejši v socialnovarstvenih institucijah: pomen transdisciplinarnosti za etično odločanje v izrednih razmerah.’ V: Koga reševati v času pandemije: etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže. Renata Salecl, ur. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Str. 195–228. Združeni narodi 2006 ‘Konvencija o pravicah invalidov.’ Spletni vir: < https://www.va- ruh-rs.si/fileadmin/user_upload/PRAVNE_PODLAGE/Mednarodne_kon- vencije_-_OZN/Konvencija_o_pravicah_invalidov/A_-_Konvencija_o_pra- vicah_invalidov.pdf>, 30. 6. 2023. Juš Škraban 112 Kovidna_krajina_FINAL.indd 112 22. 12. 2023 10:19:07 Vpliv pandemije covida-19 na duševno zdravje mladih odraslih Tisa Kučan Lah UVOD Ob začetku pandemije covida-19 se je v množičnih medijih govorilo predvsem o posledicah, ki jih bo bolezen pustila na fizičnem počutju in zdravju ljudi, o smrtnosti, ki jo povzroča, ter o vplivu, ki ga bodo ukrepi za zajezitev okužb imeli na gospodarstvo. Kaj kmalu pa je po- stalo jasno, da bo pandemija posegla v čisto vse kotičke naših življenj. Med drugim so se vse bolj začele omenjati duševne stiske, ki jih prinaša ali poglablja pandemija, saj v splošnem zdravstvene krize vedno dol- gotrajno vplivajo na duševno zdravje ljudi (glej Parola idr. 2020: 2). Z izrazom duševne stiske v tem poglavju razumemo širok nabor izkušenj: poleg težav v duševnem zdravju, ki imajo psihiatrično diagnozo, tudi množico duševnih stisk, za katere psihiatrična diagnoza ne obstaja in jih lahko imenujemo družbeno trpljenje (angl. social suffering). S tem izrazom, ki so ga skovali Arthur Kleinman, Veena Das in Margaret Vpliv pandemije covida-19 113 na duševno zdravje mladih odraslih Kovidna_krajina_FINAL.indd 113 22. 12. 2023 10:19:08 Lock, so želeli poudariti, »da se običajno družbeno življenje povsod po svetu doživlja kot bolečina in trpljenje« (po Kleinman 2023: 182). Kot razloge za družbeno trpljenje avtorji izraza med drugim navajajo razne krize, med katere lahko prištevamo tudi pandemijo covida-19. V poglavju se bom ukvarjala z vprašanjem, kako so pandemija in ukrepi za omejevanje njenega širjenja vplivali na duševno zdravje mladih. Mladi so namreč v zadnjih treh letih v različnih kvalitativ- nih in kvantitativnih raziskavah (Baumkirher 2020; Dumitrașcu idr. 2021; Coe idr. 2023) največkrat izrazili poslabšanje duševnega zdrav- ja. Med drugim na to kaže raziskava McKinsley Health Instituta, v kate- ri je sodelovalo 42.000 anketirancev iz 26 držav ter katere namen je bil vzpostavitev medgeneracijskega in mednarodnega dialoga o duševnem zdravju mladih (glej Coe idr. 2023). Raziskava je pokazala, da slabše duševno stanje zadeva enega od štirih vprašanih pripadnikov generacije Z (rojenih med letoma 1997 in 2012), kar je veliko več kot pri genera- ciji baby boomerjev (rojenih med letoma 1946 in 1964), kjer o poslab- šanju duševnega stanja govori eden od sedmih vprašanih (prav tam). Vseeno pa je treba poudariti, da so v razpravah o vplivu in po- sledicah pandemije covida-19 mladi sprva ostajali nekoliko spregleda- ni. Med pandemijo se je sicer veliko govorilo o »ranljivih skupinah«, katerih značilnost naj bi bila, »da so zaradi svojih osebnostnih značil- nosti, lahko pa tudi zaradi socialnih in ekonomskih pogojev, v katerih živijo, bolj dovzetni za določene bolezni« (Zaletel-Kragelj idr. 2011: 235). Kot ranljive med pandemijo se je v splošni javnosti najpogosteje označevalo starostnike in kronične bolnike. Tudi sogovorniki v raziskavi projekta Sonar-Global so kot ranljive pogosto izpostavljali starejše, ljudi s pridruženimi boleznimi, ljudi, ki se zdravijo v bolnišnicah, zaposlene v zdravstvu, oskrbovance domov za ostarele, nosečnice, dojenčke in tako naprej. Izpostavljali pa so tudi osebe, ki se ne držijo ukrepov, tiste, ki jih je preveč strah, ali pa kar vse ljudi, ko so se začeli sproščati ukrepi. Sle- dnje lahko pripišemo dejstvu, da so sogovorniki kot ranljive razumeli predvsem ljudi, ki so bili bolj dovzetni in izpostavljeni okužbi z virusom SARS-CoV-2, ter tiste skupine, ki so trpele za hujšim potekom bolezni in višjo smrtnostjo. Kmalu pa je postalo jasno, da posledice pandemije segajo onkraj fizičnih posledic okužbe s SARS-CoV-2, pri čemer se je za- čelo govoriti tudi o duševnih stiskah mladih. V slovenskih medijih1 so se začeli pojavljati prispevki o stiskah mladih, ki so jih povezovali predvsem s hitro sprejetimi ukrepi zaprtja šol, fakultet, dijaških in študentskih do- mov ter izgubo študentskega dela. Izpostavljali so, da nove situacije od 1 Glej na primer Kuralt 2021; Malovrh 2021; M. Z. 2021; Udovič 2021. Tisa Kučan Lah 114 Kovidna_krajina_FINAL.indd 114 22. 12. 2023 10:19:08 mladih terjajo hitro prilagajanje spremembam, kar je bilo za mnoge tež- ko ali celo neizvedljivo. Tovrstne težave v duševnem zdravju mladih so v medijih izpostavljali številni psihiatri, psihologi in drugi strokovnjaki,2 kmalu pa so jim sledile razne raziskave s tega področja. Raziskava Mladinskega sveta Slovenije, kjer je v spletni anketi sodelovalo 759 anketirancev, je tako pokazala, da se je pri mladih med pandemijo povečala predvsem zaskrbljenost glede zdravja njihovih bližnjih, posebej ženske pa so navajale občutke potrtosti, anksiozno- sti in živčnosti (glej Baumkirher 2020: 14). Tudi druga kvantitativna raziskava, ki jo je med 7.666 študenti opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, je opozorila na porast stisk in iskanja pomoči zaradi du- ševnih težav. Rezultati te raziskave kažejo, da pred pandemijo pomoči zaradi duševnih težav ni nikoli poiskalo 68,5 % oseb, med njo se za iskanje tovrstne pomoči nikoli ni odločilo 44 % anketirancev. Redko je to pomoč pred pandemijo poiskalo 13,9 % anketirancev, med njo se je ta številka povzpela na 17,1 %, občasno je pred pandemijo pomoč poiskalo 11,3 % anketirancev, med njo pa kar 22 %. Najbolj zgovoren pa je podatek, da je pomoč zaradi težav v duševnem zdravju pred pan- demijo poiskalo 6,4 % anketirancev, med njo pa kar 16,9 % (Cesar idr. 2021: 37), pri čemer so to pomoč najpogosteje iskali pri bližnjih (prav tam). Ko razmišljamo o duševnih stiskah mladih, moramo upoštevati dejstvo, da imajo lahko stiske, ki so se pri mladih pojavile ali poglobile zaradi pandemije covida-19, dolgotrajnejši vpliv na njihovo življenje. Študije v Združenih državah Amerike so pokazale, da 75 % vseh ljudi, ki trpijo za težavami v duševnem zdravju, začne te težave opažati že pred 24. letom starosti (Patel idr. 2007: 1306), zato je še posebej po- membno, da se jim pozornost nameni že v mladosti, obenem pa išče ustrezne pristope in rešitve, ki jim pomagajo z njimi živeti. V nadaljevanju je poglavje razdeljeno na tri dele. Sprva se ukvar- jam z metodami raziskovanja in analize, ki smo jih uporabili v terenski raziskavi projekta Sonar-Global, nato pa se osredotočam na rezultate raziskave, kar predstavljam v dveh sklopih. V prvem so analizirani de- javniki, ki jih mladi sogovorniki dojemajo kot vzrok lastnih duševnih stisk, v drugem pa se ukvarjam z vprašanjem, kaj mladi razumejo kot vir pomoči ob soočanju z duševnimi stiskami in kakšen dostop so imeli do nje med pandemijo covida-19. 2 Med drugim se je o tej temi večkrat medijsko izpostavila pedopsihiatrinja dr. Hojka Gregorčič Kumperščak. V prispevku za RTV je poudarila, da med pandemijo med mladimi opažajo porast motenj hranjenja, predvsem anoreksije. Prav tako so zazna- li več kriznih razmer, v katere je bilo treba vključiti multidisciplinarne ekipe (L. Š. 2021). Vpliv pandemije covida-19 115 na duševno zdravje mladih odraslih Kovidna_krajina_FINAL.indd 115 22. 12. 2023 10:19:08 METODE RAZISKOVANJA IN ANALIZE Čeprav terenski material, ki smo ga pridobili v okviru raziskave pro- jekta Sonar-Global, kaže, da so bile duševne stiske med pandemijo covida-19 prisotne v vseh starostnih skupinah, sem se v pričujočem prispevku osredotočila le na stiske mladih odraslih, starih med 18 in 25 let (povprečna starost 20,3 leta), ki živijo v Pomurju.3 Analizirala sem pogovore s 23 mladimi odraslimi, ki so zajeti v 776 citatih. Med sogovorniki so različne osebe: od študentov (šest sogovornikov), di- jakov (dva sogovornika) do udeležencev programa PUM-O4 (13 so- govornikov) in uporabnikov organizacije,5 ki skrbi za ranljivejše dele družbe (dva sogovornika). Manjši delež sogovornikov je prihajal iz urbanega okolja (v Murski Soboti jih živi devet), večji pa iz ruralnega (14 sogovornikov). Razlogi za odločitev, da je terenska raziskava tako kot v Ljublja- ni potekala tudi v Pomurski regiji, so bili predstavljeni že v uvodnih poglavjih.6 Vseeno pa naj tu na kratko dodam, da je ta regija v marsičem posebna zaradi svoje oddaljenosti od glavnega mesta, zaradi ruralnih delov, obmejnih območij, družbeno-zgodovinskih specifik in slabše ekonomske situacije od preostale Slovenije (Gajšek 2010: 5). Kot po- sledico težkih ekonomskih razmer bi verjetno lahko šteli dejstvo, da je Pomurska regija edina z negativnim skupnim prirastom prebivalstva, torej seštevkom naravnega in selitvenega prirasta, ki predstavlja –0,5 na 1.000 prebivalcev (glej Republika Slovenija Statistični urad 2023). Ker se poglavje osredotoča na mlade odrasle, je pomemben tudi po- datek, da je v Pomurju najmanjši delež mladih prebivalcev (0–14 let) v Sloveniji, ti namreč predstavljajo le 13,2 % prebivalstva (prav tam). Po drugi strani pa v Pomurju beležimo najvišjo povprečno starost pre- bivalstva, in sicer 46,1 leta (prav tam). Prej omenjena oddaljenost od glavnega mesta predstavlja pomemben dejavnik tudi pri duševnih sti- skah, saj pogosto botruje oviram pri iskanju formalnih oblik pomoči. Tako otoke in mladostnike v nujnih primerih, ki se zgodijo zunaj re- dnega delovnega časa, napotijo v dežurno službo, ki deluje v okviru 3 Zaradi mnoštva terenskega materiala sem se morala namreč omejiti – ne le starostno, temveč tudi geografsko, zato sem izpustila Ljubljano. 4 PUM-O oziroma Projektno učenje mlajših odraslih je program, katerega temeljni namen je »razvijati potenciale ranljivih mlajših odraslih za uspešno vključevanje v izobraževanje za pridobitev izobrazbe, razvijanje poklicne identitete in tako uspešno vključevanje na trg dela ter uspešno socialno integracijo« (Ljudska univerza Murska Sobota 2021). 5 Omenjena organizacija je anonimizirana, saj bi jo zaradi majhnosti okolja lahko hitro prepoznali, s tem pa tudi njene uporabnike in zaposlene. 6 Za več glej poglavje Uršule Lipovec Čebron v tej monografiji. Tisa Kučan Lah 116 Kovidna_krajina_FINAL.indd 116 22. 12. 2023 10:19:08 Enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo v Ljubljani (glej Zdravstven dom Murska Sobota 2021). Kot bo jasno iz nadaljevanja, je to predstavljalo velik izziv med pandemijo covida-19, ko je bila država zaprta, prebivalci so se lahko gibali izključno znotraj svoje občine oziroma regije, javni prevoz pa ni obratoval. Tematike, predstavljene v tem poglavju, so se v polstrukturira- nih intervjujih naše terenske raziskave najpogosteje pojavljale kot od- govori na naslednja vprašanja: • Ste se v zadnjem času kdaj tako slabo počutili, da ste morali ostati v postelji? (S podvprašanjema: Ali se spomnite, kdaj ste se nazadnje slabo počutili? Kaj mislite, da je povzročilo omenjeno stanje?) • Ali ste v zadnjem času prejeli podpore javne službe ali orga- nizacije? (S podvprašanjem: Je bila ta podpora povezana z zdravjem ali s čim drugim?) • Kje bi iskali podporo, če bi jo potrebovali? • Komu zaupate? (S podvprašanjem: Komu v trenutni situaci- ji najbolj zaupate, ko potrebujete nasvet glede zdravja?) • Ali se počutite samozavestni glede svoje prihodnosti? Zbrane odgovore smo kodirali. V tem poglavju bom analizira- la 776 citatov mladih prebivalcev Pomurja, ki so zajeti pod različnimi kodami in se bolj ali manj dotikajo duševnih stisk. Citati so razvršče- ni pod različne kode: Duševno zdravje,7 Nedostopnost zdravstvene oskrbe,8 Zaupanje,9 Viri podpore,10 Covid in odnos do covida.11 S ČIM MLADI POVEZUJEJO SVOJE DUŠEVNE STISKE Kot ugotavlja otroška psihologinja Anica Mikuš Kos, je pri proučeva- nju duševnih stisk smiselna delitev na življenjska obdobja, saj se ljudje v 7 S podkodami: Covid sindrom (29 citatov); Izboljšanje med epidemijo (3 citati); Poslab- šanje obstoječih zdravstvenih težav ali nove težave (61 citatov); Stisko povzroča dolo- čen dogodek (71 citatov); Moralna stiska, krivda (29 citatov); Težave z duševnim zdravjem pred epidemijo (24 citatov); Drugo (38 citatov). 8 S podkodama: Geografske ovire (10 citatov) in Zadržki pri dostopanju zaradi covida (22 citatov). 9 S podkodo: Skupnost in zaupanje (114 citatov). 10 S podkodami: Odnos do covida (75 citatov); Covid ni tako zelo nevaren (60 cita- tov); Covid ogroža moje zdravje (21 citatov); Covid ogroža zdravje mojih bližnjih (25 citatov). 11 S podkodama: Novi viri podpore med epidemijo – družina, skupnost (57 citatov) in Podpora že pred epidemijo – družina in prijatelji (137 citatov). Vpliv pandemije covida-19 117 na duševno zdravje mladih odraslih Kovidna_krajina_FINAL.indd 117 22. 12. 2023 10:19:08 različnih starostnih skupinah med drugim razlikujejo glede na biološke in razvojne značilnosti, glede na dejavnike bližnjega in širšega družbenega okolja ter glede virov in dostopnosti pomoči ob pojavu duševnih stisk (2021: 16). Pri tem velja izpostaviti, da je raziskovanje tega podro- čja pri mladih odraslih še posebej smiselno, saj so po ugotovitvah neka- terih avtorjev (Gulliver, Griffiths in Christensen po Dekleva idr. 2018: 12) duševne stiske pri osebah, starih med 16 in 24 let, pogostejše kot pri kateri koli drugi starostni skupini. Pri tem Anica Mikuš Kos ugotavlja, da duševne stiske v mladosti še posebej vplivajo na »čustveno in soci- alno dobrobit, telesno zdravje, stopnjo izobrazbe, možnost in kakovost zaposlovanja, socialni in ekonomski status« (2021: 16). Vpliv pandemije covida-19 na duševno zdravje je bil raznolik, kar se je odrazilo tudi v naši raziskavi, saj so sogovorniki spregovorili o različnih stiskah, ki so jih pestile. V nadaljevanju bodo analizirani cita- ti mladih sogovornikov iz Pomurja, ki nakazujejo na duševne stiske, s katerimi so se soočali sami ali njihovi bližnji, obenem pa bodo predsta- vljeni razlogi za pojav teh stisk. Z nekaterimi stiskami, ki jih omenjajo, se sogovorniki soočajo že dlje časa in so se v obdobju pandemije le še poglobile, druge pa so se pojavile povsem na novo. Med tistimi, ki so se pojavile na novo, so v prvi vrsti stiske, povezane s covidom-19 in ukrepi za omejitev njegovega širjenja – oboje so številni mladi odrasli navajali kot vzrok za svoje duševne težave. To je izpostavil tudi 18-letni sogovornik, udeleženec programa PUM-O: Raziskovalka (R): Pa če bi rekel pač, zakaj se v zadnjem času nisi počutil dobro? Sogovornik (S): Pa zaradi te karantene pa vse to. Pa s temi maskami, zdaj obvezno je, da jih nosimo, ampak malo [premor]. Nisem, nisem se tako navadil po enem letu. […] Bolj slabe volje sem bil. (MS-TKL-R12)12 Sogovornik vzrok za svoje duševno stanje vidi predvsem v ukre- pih za preprečevanje širjenja covida-19. Podobno povezavo med po- rastom težav v duševnem zdravju in ukrepi za zajezitev širjenja virusa dokazujejo tudi nekatere tuje raziskave. Italijanska kvalitativna razi- skava, v kateri je 97 oseb podalo samorefleksijo, kaže na jasen vpliv strožjih ukrepov, predvsem zaprtja države, na duševno zdravje (Parola idr. 2020: 2). Tudi dve študiji, ki sta bili izvedeni na Kitajskem ob zapr- tju države in mesec dni pozneje, sta pokazali povezavo med duševnim 12 R: »Pa če bi reko pač, zakaj se v zadnjen časi nejsi počuto dobro?« S: »Pa zaradi tote karantene pa vse to. Pa s totimi maskami, zdaj obvezno je ka jih nosimo, ampak malo [premor]. Nisem, nisem se tak navado po enem leti. […] Bolj slabe volje sem biu.« (MS-TKL-R12) Tisa Kučan Lah 118 Kovidna_krajina_FINAL.indd 118 22. 12. 2023 10:19:08 zdravjem in ukrepi za zajezitev covida-19, pri čemer sta razkrivali »visoke stopnje anksioznosti, depresije in s travmo povezanih simpto- mov« (Qui idr.; Wang idr. po Parola idr. 2020: 2). Ob tem je povedno dejstvo, da mladi sogovorniki morebitne lastne okužbe s SARS-CoV-2 niso videli kot povzročiteljice duševnih stisk. Večine sogovornikov namreč niti ni skrbelo, da bi se sami okužili. To je razvidno iz citata 18-letne sogovornice iz programa PUM-O, ki se je programu pridružila po daljšem obdobju težav z duševnim zdrav- jem, da bi v njem našla pomoč in podporo: R: Kaj pa se tebi zdi, da bi morali narediti, da preprečimo prenos covida? S: Jaz, meni je tako nekako. Mi smo tako ali tako iz bakterij, bakterije ne moreš, bolezni pa vse to, pobiti, ne vem. Sem eno sliko videla, pa mi je kar v glavo stopila. Kdo pač ima zadosti dober imunski sistem, bo šel naprej, kdo pa ne. […] Ne, pač ne vemo, kaj je zdaj to cepivo, če je konec koncev je dobro ali ne, to se še ne ve. Eni celo govorijo, da ni dobro. […] Vem, da na primer Slovenija drugače dela kot Nemčija. Nemčija je do zdaj bila ves čas zaprta, lockdown, mi pa zdaj komaj gremo. Tako da ne vem. Tudi sem slišala, da je Avstrijec dal v kokakolo tester, pa je pozitiv- no kazalo. Tu več sam ne veš, kaj je resnica. R: Tako da bi ti recimo pa naredila bolj, kot je bilo v Nemčiji? S: Verjamem bolj v tisto politiko, ja. Bolj v njih. Edino, kar bi jaz, več repe jesti pa take stvari, pa to je to. Kaj naj drugo povem. (MS-TKL-R10)13 Dejstvo, da sogovorniki niso izpostavljali povezave med dušev- nimi stiskami in okužbo s SARS-CoV-2, je zanimivo tudi zato, ker se ne sklada z nekaterimi drugimi raziskavami. Številne študije namreč izpostavljajo, da so mladi bolj dovzetni za z zdravjem povezano anksi- oznostjo (angl. health anxiety) (Haig-Ferguson idr. 2021). Tovrstna anksioznost naj bi se med pandemijo zelo povečala, kar je predvsem posledica medijskega poročanja, ki se je v veliki meri osredotočalo na število okuženih in smrti, zanemarjalo pa je informacije o številu zdra- vih oseb, ki so bile negativne na testih na okužbo ali so okrevale po covidu-19 (prav tam: 131). 13 R: »Ka pa se tebi zdi, ka bi mogli narediti, ka preprečimo prenos covida?« S: »Ges, men je tak nekak. Mi smo tak al tak z bakterij, bakterije nemreš, bolezni pa se tau, pobiti, ne ven. Tau san eno sliko vidla, pa mi je kar v glavau stopla. Što pač ma zadosta dober imunski sistem, de šau dale, što pa nej. […] Nej, pač ne vemo, ka je zdaj tau cepivo, če je konc koncov je dobro al nej, tau se še ne vej. Eni cilau gučijo, ka je nej dobro. […] Znan, ka na primer Slovenija nači dela kak Nemčija. Nemčija je do zdaj bla non stop zaprejta, lockdown, mi pa zdaj komaj idemo. Tak ka ne ven. Tuj san čula, ka je Avstrijec dau v kokakolo tester, pa je pozitivno kazalo. Tu več sam ne vejš, ka je resnica.« R: »Tak ka bi recimo pa naredla bole, kak je blau v Nemčiji?« S: »Vrvlen bole v tisto politiko, ja. Bole v njih. Edino, ka bi ge, več repe jesti pa takše stvari, pa tau je tau. Ka naj drugo poven.« (MS-TKL-R10) Vpliv pandemije covida-19 119 na duševno zdravje mladih odraslih Kovidna_krajina_FINAL.indd 119 22. 12. 2023 10:19:08 Nekateri izmed sogovornikov so vseeno izpostavili povezavo med lastno duševno stisko in okužbo družinskih članov, predvsem starejših. Na vprašanje, kaj ga pri covidu predvsem skrbi, je 18-letni sogovornik, ki je v času intervjuja zaključeval četrti letnik gimnazije, odgovoril: Na nek način babice in dedki dejansko bolj kot pa kdo drugi, da bi jim dal [da bi se od njega nalezli covida-19], da bi se mogoče njim zakom- pliciralo, če je tista blaga oblika, je v redu, samo če se pa zakomplicira, pa ni tako fajn, no. (MS-TKL-R20)14 Poleg strahu pred okužbo družinskih članov so sogovorniki izrazili zaskrbljenost tudi v povezavi z vplivom covida-19 na širšo družbo, na kar kaže intervju z 21-letno udeleženko programa PUM-O, ki si po programu želi dokončati že začeto srednješolsko izobraževanje iz ekonomije: R: Kaj pa covid, te zelo skrbi? S: Pa dobro, nekako me skrbi. […] Pač ne skrbi me zase, ker vem, da sama upoštevam, pač kar drugi od nas pričakujejo. Pač sama zase, pa tudi za ljudi okoli mene. Samo tako malo me skrbi za družbo na splo- šno. Tudi za ekonomsko stanje pa zdravstveno stanje naše države. […] To me bolj skrbi. (MS-TKL-R07)15 Sogovornikom, ki so bili vključeni v katero izmed oblik izobraže- vanja na srednješolski, višješolski ali visokošolski ravni, je veliko spremem- bo predstavljalo tudi zaprtje šol in fakultet. Izobraževalne ustanove so se v Sloveniji začele zapirati v drugem tednu marca leta 2020. Vlada je nato 16. 3. 2020 sprejela Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 25/20). Izobraževalni zavodi so ostali popol- noma zaprti več kot dva meseca, do 18. 5. 2020, ko so se vanje postopoma začeli vračati učenci prve triade osnovne šole in zaključnih letnikov sre- dnjih šol. Po poletnih počitnicah so se izobraževalne ustanove sprva od- prle kot običajno, v začetku septembra, nato pa so se že čez dober mesec, 19. 10. 2020, ponovno začele zapirati in uvajati izobraževanje na daljavo. S 23. 10. 2020 so se ponovno popolnoma zaprle. Pozneje se je uvedel sistem postopnega sproščanja ukrepov, glede na število okuženih v posamezni 14 »Nekši način, babice pa dedki dejansko bole kak pa što druge, ka bi njin dal [da bi se od njega nalezli covida-19], ka bi se mogeče se jin zakomplicejralo, če je ova blaga oblika, je vrede, samo če se pa zakomplicejra, je pa nej tak fajn, no« (MS-TKL-R20). 15 R: »Ka pa covid, te zelo skrbi?« S: »Pa dobro, nekak me skrbi. […] Pač ne skrbi me za sebe, zatau ka znan, ka sama upoštevan, pač ka drugi od nas pričakujejo. Pač sama za sebe, pa tudi za lidi okoli mene. Samo tak malo me skrbi za družbo na splošno. Tudi za ekonomsko stanje pa zdravstveno stanje naše države. […] Tau me bole skrbi.« (MS-TKL-R07) Tisa Kučan Lah 120 Kovidna_krajina_FINAL.indd 120 22. 12. 2023 10:19:08 regiji. Šele konec januarja 2021 pa so se lahko v svoje izobraževalne ustanove vrnili učenci prve triade osnovne šole, vrtčevski otroci ter študentje višjih in visokih šol, ki so obiskovali laboratorijske vaje, v regijah, ki so dose-gale zadosti nizke stopnje okuženosti (Gorenjska, Koroška, Osrednjeslo- venska, Podravska, Pomurska, Primorsko-Notranjska in Savinjska). Nasle- dnje večje vračanje je potekalo v začetku februarja oziroma 9. 2. 2021, za prvo triado osnovne šole vseh regij in za srednje šole, ki so imele nujne po- stopke za nadaljevanje šolanja (na primer vaje na umetniških gimnazijah). Šele 15. 2. 2021 pa so se v izobraževalne ustanove vrnili vsi osnovnošolci in vsi vključeni v preostale izobraževalne programe. Skupno so bile šole v Sloveniji zaprte povprečno 23 tednov (Eror, Pristavec Đogić in Križaj 2021), kar v primerjavi z drugimi državami Evropske unije pomeni, da je imela Slovenija v času pandemije eno od daljših zaprtij šol, daljše je bilo le še v Italiji, Romuniji, na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem in Češkem (Unesco po Eror, Pristavec Đogić in Križaj 2021: 9). O zaskrbljenosti nad lastnim šolanjem je v naši raziskavi sprego- vorila dijakinja zaključnega letnika gimnazije. Kot je povedala, so bile njene stiske v veliki meri povezane s pripravami na maturo, saj njeni profesorji nekaterih (maturitetnih) predmetov niso želeli poučevati na daljavo, pri čemer je dodatno težavo predstavljala tudi njihova slaba digitalna pismenost. Dijakinja je bila zaskrbljena, da se bo zaradi slabe pripravljenosti na maturo ob vpisu na fakulteto odrezala veliko slabše od dijakov z drugih srednjih šol, kjer je bil pouk na daljavo kakovo- stnejši in bolj kontinuiran. Navedla je, da se njena zaskrbljenost preve- ša v neke vrste apatičnost do šolanja: R: Kaj misliš, da je povzročilo, da si se počutila slabo? S: Stres v šoli. Pa vse to stanje, vse skupaj. R: Če ti je to v redu, bi povedala, kaj ti to povzroča? S: Ja. Neko potrtost, pa zaskrbljenost nad prihodnostjo. Pa po tem celo tako, da nič ne morem. R: Pač pomanjkanje energije ali …? S: Ja, v tem smislu, pa tudi nekako je pač vse brez veze. (MS-TKL-R17)16 Podobno kot za sogovornico je imelo zaprtje izobraževalnih ustanov veliko negativnih posledic tudi za druge učence, dijake in študente. Raziskave, opravljene v prvem valu pandemije v Sloveniji in 16 R: »Ka misliš, ka je povzročilo, ka si se slabo počutila?« S: »Stres v šoli. Pa to celo stanje, vse skup.« R: »Če ti je v redi, če bi pravla, kakšne simptome ti tau povzroča?« S: »Ja. Nekšno potrtost, pa zaskrbljenost nad prihodnostjo. Pa po tem celo tak, ka nič sploj nemren.« R: »Pač pomanjkanje energije al …« S: »Ja, v ton smisli. Pa tuj tak nekak pač je vse brez veze.« (MS-TKL-R17) Vpliv pandemije covida-19 121 na duševno zdravje mladih odraslih Kovidna_krajina_FINAL.indd 121 22. 12. 2023 10:19:08 nekaterih drugih evropskih državah, so na primer pokazale, da je šolanje na daljavo negativno vplivalo na »(i) čas, ki ga je učenec namenil učenju, (ii) stres, (iii) stike z vrstniki in (iv) motivacijo za učenje« (Di Pietro idr. 2020, Pedagoški inštitut 2020 in Lobe idr. 2021 po Gregor- čič in Kajzer 2021: 37). Prav tako se je kot negativna posledica pokazal manjši občutek varnosti. Študentje so poročali tudi o anksioznosti in zaskrbljenosti glede zdravja in opravljanja študijskih obveznosti, na kar je pokazala raziskava Študentske organizacije Slovenije (prav tam: 38). Pomemben vpliv na študente je imelo tudi okrnjeno delovanje knjižnic in s tem težji dostop do študijskega gradiva. Knjižnice so bile namreč, podobno kot same izobraževalne ustanove, dolgo zaprte. Knjige, ki so bile nujno potrebne za študij, se je pozneje sicer dalo v večini univer- zitetnih knjižnic izposoditi po pošti, vendar je bil tak način izposoje počasnejši in težji kot ob normalnem obratovanju knjižnic. Poleg zaprtja izobraževalnih ustanov pa so na duševno zdrav- je imeli pomemben vpliv tudi drugi ukrepi za zajezitev širjenja covi- da-19. Mladi sogovorniki iz Pomurja so največ zadržkov kazali do pre- povedi prehajanja občinskih, regionalnih in državnih mej ter do nočne omejitve gibanja oziroma policijske ure. Podobno kažejo tudi rezultati že omenjene raziskave Mladinskega sveta Slovenije, po kateri v prvem valu pandemije »[m]ladi ocenjujejo ukrepe vlade kot delno dobre del- no slabe, pri čemer je pozitivnih ocen je nekoliko več kot negativnih – povprečna ocena na lestvici od 1 do 5 znaša 3,3« (Baumkirher 2020: 9). Kot najbolj negativno ocenjenega so izpostavili ukrep prepovedi gi- banja med občinami in v nekoliko manjši meri druge omejitve gibanja (prav tam: 10). Tako so se kot najbolj negativno sprejeti ukrepi poka- zali ravno tisti, ki so bili namenjeni izolaciji: omejitev gibanja, policij- ska ura, zaprtje izobraževalnih ustanov in lokalov. Zaradi teh ukrepov se je med posamezniki, ki so sodelovali v raziskavi Mladinskega sveta Slovenije, okrepil občutek osamljenosti (prav tam: 6), ki se je lahko iz- ražal tudi v kršenju zajezitvenih ukrepov, o čemer je spregovorila naša sogovornica, 21-letna udeleženka programa PUM-O: Pa nisem kolegov mogla videti, ker so bili v drugih občinah kot jaz. Veš, kako je to bad, ne. […] Ali pa vsaj to, da ni teh omejitev med občinami, veš. Vsaj to. Enkrat sem se pretihotapila, za rojstni dan, ne. Če pa sem mogla iti na rojstni dan. Če se tako že mesec dni nismo videli, pa sem morala iti. (MS-TKL-R02)17 17 »Pa nejdsan kolegov mogla vidite, ki so bli v drugij občinaj kak jaz. Veš, kak je to bad, ne. […] Al pa vsaj to, ka te nega totih omejitev med občinami, veš. Vsaj to. Ki enkrat sen se prešvercala, za rojstni den, ne. Če pa sen mogla iti na rojstni den. Či smo se pa tak že mesec dni nej vidli, te pa san mogla iti.« (MS-TKL-R02) Tisa Kučan Lah 122 Kovidna_krajina_FINAL.indd 122 22. 12. 2023 10:19:08 Zaradi želje po stiku z vrstniki in za krajšanje časa med dolgi- mi obdobji izobraževanja od doma se je pri mladih sogovornikih tudi močno povečala uporaba socialnih omrežij, o čemer govori naslednji citat, v katerem sogovornica odgovarja na vprašanji, ali ima socialna omrežja in za kaj jih uporablja: » Mislim, imam, samo nisem tako ak- tivna, zdaj v zadnjem času bolj, zaradi tega, ker se pač ne smemo toliko družiti, tako da zaradi tega« (MS-TKL-R07). Socialna omrežja so sogovorniki dojemali kot podporni dejavnik oziroma kot sredstvo za lajšanje osamljenosti, vendar kot kaže naslednji citat 19-letne sogovor- nice, ki je v času intervjuja zaključevala četrti letnik gimnazije, so lahko tudi vir stisk: R: Okej. Pa si aktivna na družbenih omrežjih? S: Ja. […] Za krajšanje časa. R: Se ti zdi, da to kako vpliva na tvoje zdravje in dobro počutje? S: Večinoma bolj negativno, no. […] Glede tega, da se dostikrat pri- merjaš z drugimi, če prav se niti nočeš. Ali pa preveč časa porabiš tam. (MS-TKL-R17)18 Na negativen vpliv uporabe socialnih omrežij na mlajše ge- neracije tako v obdobju pandemije kot že pred njo kaže več razi- skav. Ena izmed njih je uvodoma omenjena kvantitativna raziskava, v kateri je sodelovalo 42.000 mladih iz 26 držav in se osredotoča na vprašanje, kakšen vpliv imajo sodobne tehnologije in socialna omrežja na njihovo duševno zdravje. Rezultati te raziskave so po- kazali, da pripadniki generacije Z ob rabi socialnih omrežij večkrat občutijo FOMO – strah pred tem, da bodo nekaj (pomembnega) zamudili (angl. Fear Of Missing Out), pri čemer socialna omrežja prispevajo k njihovi negativni samopodobi in manjši samozavesti (Coe idr. 2023). Omenjena raziskava tudi dokazuje, da so tovrstni vplivi socialnih omrežij pogostejši pri dekletih. O negativnem učin- ku socialnih omrežij je spregovorila tudi sogovornica, ki je med pan- demijo covida-19 opazovala svojo sestro ob spopadanju z motnjami hranjenja, natančneje z anoreksijo. Sestrine težave je povezovala s povečano rabo socialnih omrežij: Vem pa, da, bom zdaj grdo povedala, TikTok, predvsem TikTok zna biti zelo nevaren, zelo toksičen. Ker sem videla vsebine, ko sem vmes [se usta- vi med stavkom]. […] In mi je ven metalo takšne stvar, ne vem, What 18 R: »Okej. Pa si aktivna na družbenih omrežjih?« S: »Ja. […] Za krajšanje časa.« R: »Se ti zdi, ka to kak vpliva na tvoje zdravje pa dobro počutje?« S: »Večinoma bole negativno, no. […] Glede toga, ka se dostikrat primerjaš z drugimi, če prav se niti nočeš. Ali pa preveč časa porabiš tam.« (MS-TKL-R17) Vpliv pandemije covida-19 123 na duševno zdravje mladih odraslih Kovidna_krajina_FINAL.indd 123 22. 12. 2023 10:19:08 I eat in a day‘ [Kaj pojem v enem dnevu] video in je ženska pojedla, ne vem, ne hecam se, eno mandarino, pa eno ploščico beljakovinsko, pa mogoče, ne vem, pol solate, pa še to brez dressinga [preliva], ker pri njih je pač preveč kaloričen. […] Tako da mislim, da ima to izjemen vpliv. (MS-AK-R38)19 Na povezavo med povečano rabo socialnih omrežij in razvo- jem motenj hranjenja so opozorile že številne študije, med njimi velja omeniti tudi kvalitativno raziskavo, ki so jo v času pandemi- je izvedli v Veliki Britaniji. Raziskava je med razlogi za povečano število oseb z anoreksijo razkrila nove življenjske razmere v času pandemije, med katerimi je izpostavila omejevanje socialnih sti- kov, samoizolacijo, spremembo v dostopu do hrane, povečano rabo socialnih omrežij, spremembo vsakodnevnih navad, otežen dostop do strokovnjakov na področju zdravja (Dumitrașcu idr. 2021: 2). Slednje se je pokazalo tudi pri naših sogovornikih, ki pa so pomoč iskali tudi zunaj strokovnih krogov. O različnih oblikah pomoči, ki so jo iskali oziroma so je bili deležni sogovorniki, bom pisala v nadaljevanju. ISKANJE POMOČI Terensko gradivo naše raziskave jasno kaže, da so mladi sogovorniki is- kali različne oblike pomoči, da bi si v času pandemije lajšali duševne sti- ske. Vseeno velja izpostaviti, da številni med njimi pomoči sploh niso po- iskali, za kar večinoma niti niso navedli kakšnih posebnih razlogov. Kot na primer dijak, ki se je soočal z ovirami pri šolanju v času pandemije: R: Si se s kom pogovoril slučajno o tem stanju? S: Ne. R: Tako da ne bi rekel, da si dobil kakšne posebej koristne nasvete ali pa kaj? S: Ne, pač, mislim, probam sam nekako s tem. (MS-TKL-R20)20 19 »Znan pa, ka, mo zdaj grdo povejdala, zna TikTok, predvsem TikTok biti zelo nevaren, zelo toksičen. Ker san vidla vsebine, ka san zmejs [se ustavi med stavkom]. […] In mi je v metalo takše stvar, ne ven, ‚What I eat in a day‘ [Kaj pojem v dnevu] video in je ženska pogejla, ne ven, ne zajebavlen se, eno mandarino, pa eno ploščico beljakovinsko, pa mogoče, ne ven, pol solate, pa še tau brez dressinga [preliva], ker pri njih je pač preveč kaloričen. […] Tak da mislin, ka ma tau izjemen vpliv . « (MS-AK-R38) 20 R: »Si se s ken pogovoril slučajno o ton stanje?« S: »Nej.« R: »Tak ka ne bi reko, ka si dobo kakšne posebej koristne nasvete ali pa kaj?« S: »Nej, pač, mislen, proban san nekak s ten.« (MS-TKL-R20) Tisa Kučan Lah 124 Kovidna_krajina_FINAL.indd 124 22. 12. 2023 10:19:08 Tudi predhodne raziskave v tujini so večkrat pokazale, da mladi odrasli za svoje duševne stiske redko poiščejo pomoč. Študija, ki je bila izvedena v Veliki Britaniji, v kateri so sodelovali 3004 mladi, je tako pokazala, da »le eden od šestih mladih odraslih z duševnimi težavami poišče pomoč pri zdravstvenem delavcu« (Biddle idr. 2004: 248). Av- torji raziskave izpostavljajo, da tudi v skrajnih primerih mladi redkeje poiščejo pomoč kot starejši odrasli. Pred poskusom samomora tako pomoč poišče manj kot tretjina mladih (prav tam). Prav tako kot ta študija tudi kvalitativna raziskava iz Katalonije, v kateri je sodelovalo 105 sogovornikov, poudarja, da pomoč redkeje poiščejo osebe moške- ga spola, saj naj bi pozneje prepoznale težave v duševnem zdravju ter pogosteje »normalizirale« svoje duševne stiske in jih s tem naredile nekaj vsakdanjega in nepomembnega (Martínez-Hernáez idr. 2014: 9). Za razmeroma redko iskanje pomoči pa so različni raziskovalci tako pri moških kot ženskah »kot ključna dejavnika poudarili prav pomanjkanje znanja o težavah v duševnem zdravju in stigmo kot spre- mljajočo okoliščino« (Gulliver idr. po Cukut Krilić in Knežević Ho- čevar 2021: 54). Raziskovalci zato poudarjajo, da bi mladi pogosteje poiskali strokovno pomoč, če bi zmanjšali stigmo, povezano z duševni- mi težavami. Pri tem bi pomagalo, če bi mladi različne oblike pomoči videli kot sredstvo za vzdrževanje duševnega zdravja in ne le sredstvo za zdravljenje duševnih stisk (Martínez-Hernáez 2014: 10). Vsekakor pa iskanje pomoči ni nujno omejeno na tako imeno- vane strokovnjake in organizacije. Zanimivo je dejstvo, da so sogovor- niki v naši raziskavi pomoč večinoma našli znotraj svoje socialne mre- že. 18-letni sogovornik, udeleženec programa PUM-O, tako navaja, da je o svojih stiskah vedno govoril s svojo sestro, kar se ni spremenilo niti med obdobjem pandemije: Najbolj zaupam svoji starejši sestri. […] Ona mi je velikokrat pomaga- la, ko sem bil majhen, pa zdaj. Še posebej, ona me [se ustavi]. Jaz ne govorim tako vsakemu, kako sem mentalno dol ali pa to, ker me je strah. Ona pa vidi, pa pride do mene, pa se pogovoriva samo midva, pa zelo ji zaupam vse. (MS-TKL-R12)21 Tudi nekateri drugi sogovorniki so povedali, da svoje stiske za- upajo družinskim članom in prijateljem, pri čemer so slednje povezo- vali z dejstvom, da so skupaj odraščali in si delijo podobne izkušnje in 21 »Najbolj zaupam moji starejši sestri. Ona mi je velikokrat pomagala, ko sem biu mali, pa zdaj. Še posebej, ona me [se ustavi]. Jaz nea tak gučim vsakemi, kak sem mentalno dol al pa to, ker me je strah. Ona pa vidi, pa pride do mene, pa se pomeniva samo midva, pa ja zelo ji zaupam vse.« (MS-TKL-R12) Vpliv pandemije covida-19 125 na duševno zdravje mladih odraslih Kovidna_krajina_FINAL.indd 125 22. 12. 2023 10:19:08 življenjske situacije. O tovrstni medvrstniški podpori sta spregovorila dva 19-letna sogovornika, eden od njiju je bil vključen v program PUM-O, drugi pa je zaključeval svoje gimnazijsko izobraževanje: R: Pa če bi rekel, tako, komu zaupaš? S: Najbolj mami. Mami najbolj. Potem pa kolegom tudi. […] Ja, zato, ker so na istem. Pač tako isto razmišljanje imamo, pa tudi najbolj se razumemo, pa isto smo, pač gor smo, odraščali smo skupaj. Pa razumejo na primer. (MS-TKL-R13)22 R: Pa komu bi rekel, da zaupaš? S: Družinskim članom pa prijateljem. Ja, družinski člani, ti, ki te imajo najraje, ne, pa zdaj po tem tudi kakšni prijatelji, ne, katerim zelo zau- paš, mogoče zato, ker so bolj vrstniki kot pa kakšni družinski člani, ki so bolj stric pa starš, pa ne vem, kaj vse. Bolj znajo, bolj razumejo včasih situacijo pa to, ne. (MS-TKL-R19)23 Podobno izpostavljajo tudi izvajalci že omenjene katalonske raziskave, ki ugotavljajo, da večina mladih pomoč najprej (ali izključ- no) poišče doma in pri prijateljih, pri čemer je to neformalno okolje prvi in ključen korak pri nadaljnjem iskanju pomoči (Martínez-Her- náez 2014: 2). Kot je splošno znano, socialna mreža ponuja podporo, ki je pomembna za človekovo funkcioniranje in psihološko dobrobit v življenju (Brown in Turner 2010: 201), o čemer je pisal že Durkheim, ki je trdil, da je samomor pogostejši med posamezniki, ki niso dovolj socialno integrirani in posledično nimajo zadostne socialne podpore (Durkheim 1951 [1897]). Člani posameznikove socialne mreže, ki mu stojijo ob strani v času težav v duševnem zdravju, lahko predstavljajo neko stalnico, ki sega v čas, ko se duševne stiske še niso pojavile. S tem posameznika opominjajo na življenje pred pojavom stisk in pomagajo, da stiske ne prevzamejo njegove celotne biti. S tem prinašajo tudi upa- nje za prihodnost, ki bo drugačna od sedanjosti (Topor idr. 2006: 22). Poleg neformalnih oblik pomoči so si nekateri mladi sogovor- niki želeli tudi strokovne pomoči. Med pandemijo pa je bil dostop do strokovnih organizacij, še posebej tistih na področju duševnega zdrav- ja, precej otežen, kar lahko pripišemo več dejavnikom. Prvič, dejstvu, 22 R: »Pa če bi tak reko, komi zaupaš?« S: »Najbole mami. Mami najbole. Te pa kole- gon tuj. […] Ja, zatau, ka so na iston. Pač tak isto razmišljanje mamo, pa tuj najbole se razmimo, pa isto smo, pač gor smo, odraščali smo skup. Pa razmijo na primer.« (MS-TKL-R13) 23 R: »Pa komi bi reko, ka zaupaš?« S: »Družinskin članon pa kolegon. Ja, družinski čla-ni te tak majo najrajši, nej, pa zdaj te tuj kakšni kolegi, nej, s kerimi fejst zavupleš, mo-goče zato, ka so bole vrstniki kak pa kakšni družinski člani, ka so bole stric pa stariš, pa ne ven, ka vse. Bole znajo, bole razmijo včasih situacijo pa tau, nej.« (MS-TKL-R19) Tisa Kučan Lah 126 Kovidna_krajina_FINAL.indd 126 22. 12. 2023 10:19:08 da so bile nekatere organizacije, ki delujejo na področju duševnega zdravja, v tem času preobremenjene, na kar so strokovnjaki redno opozarjali tudi v medijih (Udovič 2021). Pri tem so izpostavljali, da se ta problem pojavlja že dlje časa, s pandemijo pa se je le še poglobil (prav tam). Drugič, iz terenskega gradiva izhaja, da so bili sogovorniki po- gosto mnenja, da so bile organizacije, društva in ustanove, ki delujejo na področju duševnega zdravja, v času pandemije nedostopne oziroma zaprte. Neredko se je to mnenje izkazalo za utemeljeno. Med drugim je o tem pričal sogovornik, zdravstveni delavec, ki je zaposlen v kriznem centru za težave v duševnem zdravju enega izmed zdravstvenih domov. Kot je povedal, ta krizni center v prvem valu pandemije sploh ni de- loval, saj so vse zaposlene preusmerili na covidni oddelek. O nedosto- pnosti strokovne pomoči je v naši raziskavi spregovorila že omenjena sogovornica, katere sestra se je soočala z anoreksijo: Potem po tistem breakdownu [zlomu], ko je bila tista točka trčenja, ko smo res, ne vem, histerični napadi, ko je želela pojesti tablete, pač se je dogajalo vse v roku petih ur. Po tem se je umirila, pa je rekla, da ne more več. Da pač rabi pomoč. In tu se je po tem v bistvu pa opazilo s tem covidom, da so bile bolnice pa to zaprte, pa v bistvu nisi mogel tisto čisto, če res ni bilo čisto, čisto, čisto nujno, da bi človek malo da ne umiral. Se- veda nisi imel prioritete. Kar pa tudi razumem, ker je pač bilo zdravstvo dejansko pač [okrnjeno]. (MS-AK-R38)24 Tudi do številnih drugih zdravstvenih storitev je bil v času pan- demije dostop pogosto otežen ali zelo otežen25, zato ne moremo trditi, da je šlo na področju duševnega zdravja za izjemo. Zgovoren je primer UKC Maribor, kjer so med pandemijo covida-19 za petino zmanjšali oddelke za otroško in mladinsko psihiatrijo, s čimer so uporabniki, ki bi jih morali nujno sprejeti, pristali na čakalni listi (Malovrh 2021). Te- žava s kadrom na tem področju in posledično pomanjkanje strokovne pomoči pa segata veliko dlje. Leta 2015 smo imeli v Sloveniji v javnem sektorju zaposlenih 15 psihologov na 100.000 prebivalcev, v zaho- dnoevropskih državah Evropske unije pa te številke segajo med 100 in 150 psihologov na 100.000 prebivalcev (GROW/E5 po Gregorčič in 24 »Te po tiston breakdowni [zlomu], kda je bila tista točka trčenja, ka smo resno, ne ven, histerični napadi, ka je ščela tablete pojesti, pač se je se dogajalo v roki petih ur. Je te se umirila, pa te je pravla, ka nemre več. Ka pač nuca pomoč. In tu se je te v bistve pa opazilo s ten kovidon, ka so ble bolnice pa tau zaprejte, pa v bistvi si nej mogo tisto čist, če resno je nej blau čist, čist, čist nujno, ka človek nej, malo nej mero. Si seveda nej meu prioritete. Ka tudi razmin, ker je pač blau zdravstvo dejasnko pač [okrnjeno].« (MS-AK-R38) 25 Za več glej poglavji Sare Pistotnik in Jasmine Kuduzović v tem poglavju. Vpliv pandemije covida-19 127 na duševno zdravje mladih odraslih Kovidna_krajina_FINAL.indd 127 22. 12. 2023 10:19:08 Kajzer 2021: 206). Veliko bolj dostopna je psihosocialna pomoč, kjer pomoč lahko ponujajo osebe brez specialistične izobrazbe na področju duševnega zdravja, na primer zdravstveni delavci, socialni delavci, pe- dagogi, lahko pa tudi prostovoljci, ki so zmožni pomagati (Mikuš Kos 2021: 42). Kot odziv na opisano stanje je bila leta 2018 sprejeta Reso- lucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028, ki je predvidela vzpostavitev centrov za duševno zdravje (Gregorčič in Kaj- zer 2021: 206). V letu 2020 je delovalo že 30 takšnih timov, na podlagi opozoril strokovnega kolegija za otroško in mladostniško psihiatrijo pa je Ministrstvo za zdravje aprila 2021 uvedlo dodatne time in kapaci- tete za soočanje s težavami v duševnem zdravju otrok in mladih (prav tam). V letu 2021 se je dostopnost strokovne pomoči na tem področju nekoliko izboljšala. Seveda pa celotnega stanja na področju duševnega zdravja ne moremo omejiti zgolj na nedostopnost in pomanjkanje strokovne pomoči. Pomemben dejavnik slabšanja stanja v duševnem zdravju je tudi osip mladih uporabnikov, saj kar 50 % mladih opusti zdravljenje, preden je zaključeno (Timimi po Mikuš Kos 2021: 51). O razlogih za osip sta pisala Bojan Dekleva in Darja Tadič, ki ugotavljata, da so ti pogosto podobni tistim, zaradi katerih oseba ne poišče pomoči, ve- likokrat pa nastopijo tudi kot povsem novi razlogi, ki so lahko bolj splošni (na primer demografski ali sociokulturni oziroma izvirajo iz same obravnave) (2019: 177). Ob pomanjkanju strokovnega kadra, institucionalnih kapaci- tet, osipu in stigmi je med pandemijo težavo pri iskanju pomoči pred- stavljala tudi mobilnost. Če za primer znova vzamemo sogovornico in njeno sestro, ki se je soočala z anoreksijo, lahko opazimo, da ji je ovire pri iskanju pomoči predstavljalo tudi dejstvo, da bi se po pomoč mo- rala odpeljati od Murske Sobote do Maribora, vendar so bile v tistem času zaprte občinske in regionalne meje, zato je za prehajanje potrebo- vala posebno potrdilo z ustreznim razlogom: » Pa občine so bile zaprte, tako da si rabil posebna potrdila, da si se lahko peljal v Maribor, pa zakaj se zdaj v Maribor pelješ, ne« (MS-AK-R38).26 Iz terenskega gradiva je očitno, da problem pri iskanju pomoči pri duševnih stiskah predstavlja tudi neinformiranost o različnih možno- stih, ki obstajajo na tem področju. Neinformiranost o različnih oblikah pomoči ni vezana le ne obdobje pandemije, saj je predstavljala problem že pred tem, o čemer priča citat sogovornice, ki se je v času intervjuja ravno pridružila programu PUM-O, da bi v njem našla podporo: 26 »Pa občine so ble zaprejte, tak ka si nuco ekstra potrdila, ka si se lejko v Maribor pelo, pa zakoj se zdaj v Maribor pelaš, nej«. (MS-AK-R38) Tisa Kučan Lah 128 Kovidna_krajina_FINAL.indd 128 22. 12. 2023 10:19:08 To je zdaj prvo, kar grem. Ja sem pa res za take skupine mislila tudi v Maribor nekam iti. Če tu nimajo nič pametnega, kaj bom potem. Neke skupine, da malo ljudi spoznam s podobnimi problemi. Da me ne bodo tukaj vsi samo [trenutek tišine] začudeno gledali. (MS-TKL-R10)27 Citat nam pokaže tudi to, da mladi sicer morda dobijo pomoč v različnih ustanovah, manjka pa jim dolgotrajnejša vključenost v sku- pine, kjer bi dobili medvrstniško podporo in sodelovali z ljudmi, ki se soočajo z enakimi ali podobnimi duševnimi stiskami. V Murski Soboti takšne organizacije in skupine sicer obstajajo, vendar jih sogovorniki niso omenjali oziroma jih niso poznali. Zakaj o tem prihaja do tako slabega prenosa informacij tudi med prebivalci manjših krajev, pa nam v tej raziskavi ni uspelo ugotoviti. ZAKLJUČEK Na osnovi terenskega gradiva sem poskušala pokazati, da so bili mladi v času pandemije podvrženi situacijam, ki so sprožile ali poglobile nji- hove duševne stiske. Med našimi mladimi sogovorniki so bili največ- krat omenjeni razlogi zanje ukrepi za zajezitev covida-19, ki so vodili v osamljenost in posledično vedno večjo odvisnost od socialnih omrežij. Veliko stisk je bilo tudi posledica zaprtja šol in fakultet, saj so bili po- samezniki pri učenju na daljavo marsikdaj prikrajšani za kakovostno razlago, osamljeni in nemotivirani. Iz intervjujev tudi izhaja, da so se sogovorniki s svojimi stiskami najpogosteje spopadali sami ali pa so se naslonili na svoje socialne mre- že. Redkeje so posegali po strokovni pomoči. Te si bodisi niso želeli ali je niso poznali bodisi do nje niso mogli dostopati zaradi ukrepov za zajezitev okužb s SARS-CoV-2. Na osnovi vsega zapisanega dobimo občutek, da se z dušev- nimi stiskami sooča vedno večje število mladih. Zaradi tega sta ge- neracija milenijcev (rojeni med letoma 1981 in 1996) ter generacija Z (rojeni med letoma 1997 in 2012) dobili vzdevek »snežinke« . To poimenovanje poudarja, da so mladi (pre)hitro zaskrbljeni nad raznimi dogodki, situacijami in problemi (Nicholson 2016), kot je zaskrbljenost nad podnebnimi spremembami ali vzponom 27 »Tau je zdaj prvo, ka iden. Ja san pa resno, za takše skupine san misla tuj v Maribor nekan iti. Če tu nemajo nika pametnoga, ka mo te zdaj. Nekše skupine, ka malo lidi spoznan s podobnimi problemami. Ka me nedo tu vsi samo [trenutek tišine] začudeno gledali.« (MS-TKL-R10) Vpliv pandemije covida-19 129 na duševno zdravje mladih odraslih Kovidna_krajina_FINAL.indd 129 22. 12. 2023 10:19:08 nacionalizma, rasizma, homofobije oziroma seksizma. Čeprav to poimenovanje zveni precej pokroviteljsko in cinično, pa ne more- mo zanikati dejstva, da mladi odraščajo v družbeno-politični real- nosti, ki jo je težko razumeti in še težje prenašati. Kako je pandemija dejansko zaznamovala generacijo milenijcev in generacijo Z, bomo najverjetneje ugotavljali šele v prihodnjih letih, ko se bo še več nje- nih posledic pokazalo v širšem družbenem kontekstu, morda tudi v spreminjanju prej obstoječih družbenih norm. Do tega lahko pri- de že zaradi pogostejših pogovorov o težavah v duševnem zdravju, boljšega razumevanja duševnih stisk, njihove destigmatizacije in iskanja rešitev za soočanje z njimi, tudi s pomočjo širšega, družbe- nega pristopa. REFERENCE Baumkirher, Tanja 2020 Mladi v času epidemije COVID-19: Rezultati raziskave med mladimi za objavo ob Mednarodnem dnevu mladih. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. Biddle, Lucy, David Gunnell, Debbie Sharp in Jenny L. Donovan 2004 ‘Factors influencing help seeking in mentally distressed young adults: a cross-sectional sur- vey.’ British Journal of General Practice 54: 248–253. Brown, Robyn Lewis in R. Jay Turner 2010 ‘Social Support and Mental Health.’ V: A Handbook for the Study of Mental Health Social Contexts, Theories, and Systems. Teresa L. Scheid in Tony N. Brown, ur. New York: Cambridge University Press. Str. 200–212. Cesar, Katarina, Nuša Crnkovič, Branko Gabrovec, Špela Selak in Andrej Šorgo 2021 Raziskava o doživljanju epidemije covid-19 med študenti: poročilo o opravljeni raziskavi. Ljubljana: NIJZ. Coe, Erica, Andrew Doy, Kana Enomoto in Cheryl Healy 2023 ‘Gen Z mental health: The impact of tech and social media.’ Spletni vir: , 7. 6. 2023. Cukut Krilić, Sanja in Duška Knežević Hočevar 2021 ‘Duševno zdravje in migracije: Uporabnost programa Prva pomoč na področju duševnega zdravja.’ Dve do- movini 54: 205–219. Dekleva, Bojan, Mija Marija Klemenčič Rozman, Špela Razpotnik, Matej Sande, Juš Škraban in Darja Tadič 2018 Dostopnost organiziranih oblik podpore mladim v psihosocialnih in duševnih težavah in konteksti teh težav (preliminarna študija). Ljubljana: Pedagoška Fakulteta Univerze v Ljubljani. Dekleva Bojan in Darja Tadič 2019 ‘Ovire pri iskanju in uporabi pomoči mladim v duševnih stiskah.’ Socialna pedagogika: duševne stiske mladih 23(03–04): 173–194. Tisa Kučan Lah 130 Kovidna_krajina_FINAL.indd 130 22. 12. 2023 10:19:08 Dumitrașcu, Mihai Cristian, Florica Șandru, Mara Carsote, Razvan Cosmin Petca, An-cuta Augustina Gheorghisan-Galateanu, Aida Petca in Ana Valea 2021 ‘Ano- rexia nervosa: COVID-19 pandemic period (Review).’ Spletni vir: < https:// www.spandidos-publications.com/10.3892/etm.2021.10236>, 10. 4. 2022. Durkheim, Émile 1951 [1897] Suicide: A Study in Sociology. New York: Free Press. Eror, Andrej, Mojca Pristavec Đogić in Marjana Križaj 2021 Šolanje v času covid-19: Primerjalni pregled (PP). Republika Slovenija Državni zbor: Ljubljana. Gajšek, Silvija 2010 ‘Regionalni razvoj Slovenije.’ Neobjavljeno diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. Gregorčič, Marta in Alenka Kajzer, ur. 2021 Evropski steber socialnih pravic, Slovenija 2000–2020. UMAR: Ljubljana. Haig-Ferguson, Andrew, Kate Cooper, E. Cartwright, Maria E. Loades in Jo Daniels 2021 ‘Practitioner review: health anxiety in children and young people in the context of the COVID-19 pandemic.’ Behavioural and Cognitive Psychotherapy 49: 129–143. Kleinman, Arthur 2023 ‘Medical Anthropology and Mental Health: Five Questions for the Next Fifty Years.’ Spletni vir: , 7. 6. 2023. Kuralt, Špela 2021 ‘Po koronavirusu še epidemija duševnih motenj.’ Spletni vir: < https://www.delo.si/novice/slovenija/po-koronavirusu-se-epidemija-du- sevnih-motenj/>, 15. 7. 2023. L. Š. 2021 ‘NIJZ: Posledice epidemije covida-19 bodo najbolj prizadele mlade.’ Spletni vir: < https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/nijz-poslediceepide- mije-covida-19-bodo-najbolj-prizadele-mlade/570705>, 10. 4. 2022. Ljudska univerza Murska Sobota 2021 ‘Projektno učenje mlajših odraslih plus (PUM- -O+).’ Spletni vir: < https://www.lums.si/projekti/pum-o-2/>, 22. 7. 2021. M. Z. 2021 ‘Poklukar: Epidemija bo najbolj negativno vplivala na najbolj ranljive in izpostavljene.’ Spletni vir: < https://www.rtvslo.si/zdravje/poklukar-epi- demija-bo-najbolj-negativno-vplivala-na-najbolj-ranljive-in-izpostavlje- ne/575766>, 15. 7. 2023. Malovrh, Polona 2021 ‘Zmanjkuje jim motivacije za učenje in življenje.’ Spletni vir: < https://www.delo.si/novice/slovenija/zmanjkuje-jim-motivacije-za-uce- nje-in-zivljenje/>, 10. 4. 2022. Martínez-Hernáez, Angel, Susan M. DiGiacomo, Natàlia Carceller-Maicas, Martín Correa-Urquiza in María Antonia Martorell-Poveda 2014 ‘Non-professional- -help-seeking among young people with depression: a qualitative study.’ BMC Psychiatry 14: 124. Mikuš Kos, Anica 2021 ‘Duševno zdravje odraščajočih in mladih – vprašanja in vizije današnjega časa.’ V: Podporne mreže mladih v psihosocialnih stiskah: Zaključno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta. Bojan Dekleva, ur. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani in Pedagoška Fakulteta Univerze v Ljubljani. Str. 16–77. Nicholson, Rebecca 2016 ‘»Poor little snowflake«– the defining insult of 2016.’ Spletni vir: < https://www.theguardian.com/science/2016/nov/28/snowflake-in- sult-disdain-young-people>, 15. 7. 2023. Vpliv pandemije covida-19 131 na duševno zdravje mladih odraslih Kovidna_krajina_FINAL.indd 131 22. 12. 2023 10:19:08 Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. Uradni list RS, št 25/20, 29/20, 65/20 in 67/20, 15. 3. 2020. Parola, Anna, Alessandro Rossi, Francesca Tessitore, Gina Troisi in Stefania Mannarini 2020 ‘Mental Health Through the COVID-19 Quarantine: A Growth Curve Analysis on Italian Young Adults.’ Frontiers in Psychology 11(1): 1–17. Patel, Vikram, Alan J. Fisher, Sarah Hetrick in Patrick McGorry 2007 ‘Mental health of young people: a global public health challenge.’ The Lancet 369(9569): 1302–1313. Republika Slovenija Statistični urad 2023 ‘Pomurska regija.’ Spletni vir: , 28. 6. 2023. Topor, Alain, Marit Borg, Roberto Mezzina, Dave Sells, Izabel Marin in Larry Davidson 2006 ‘Others: The Role of Family, Friends and Professionals on the Recovery Process.’ American Journal of Psychiatric Rehabilitation 9: 17–37. Udovič, Lea 2021 ‘Najhujše psihološko breme epidemije nosijo otroci in mladostniki.’ Spletni vir: < https://n1info.si/poglobljeno/psiholoske-posledice-pri-otro- cih-in-mladostnikih/>, 28. 6. 2023. Zaletel-Kragelj, Lijana, Ivan Eržen in Marjan Premik 2011 Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje. Zdravstveni dom Murska Sobota 2021 ‘Center za duševno zdravje otrok in mla- dostnikov.’ Spletni vir: , 6. 9. 2021. Tisa Kučan Lah 132 Kovidna_krajina_FINAL.indd 132 22. 12. 2023 10:19:08 Cepiti se ali ne cepiti se: dejavniki oklevanja s cepljenjem proti covidu-19 Vanja Germ UVOD Konec leta 2020 je Ministrstvo za zdravje pripravilo Nacionalno stra- tegijo cepljenja proti COVID-19 (v nadaljevanju Strategija) s ciljem, da bi bilo cepljenje dostopno vsem prebivalcem Slovenije. Na ta način, torej z ustrezno precepljenostjo prebivalstva, naj bi učinkovito prepre- čevali širjenje okužb s SARS-CoV-2, kar naj bi pripomoglo k ponov- nemu zagonu vseh področij življenja, oziroma, kot je zapisano v Stra- tegiji: »Cilji cepljenja proti COVID-19 so preprečiti širjenje virusa in zmanjšati možne zdravstvene posledice okužbe s COVID-19 in s tem škodljivih posledic za našo družbo. Razvoj novega cepiva predstavlja tako znanstveni izziv in hkrati tudi nove možnosti.« (Vlada RS 2020) Ta citat iz Strategije na zelo jedrnat način opredeljuje cilje, ki naj bi jih dosegli s cepljenjem, pri čemer trdi, da je s cepljenjem možno odpraviti širjenje okužb, saj da jih »zgolj z zaščitnimi ukrepi ni možno dovolj 133 Cepiti se ali ne cepiti se Kovidna_krajina_FINAL.indd 133 22. 12. 2023 10:19:08 učinkovito preprečevati« (prav tam). Strategija poleg ciljev opredeljuje še distribucijo, shranjevanje in logistiko cepiv, priporočila glede oblikovanja prednostnih skupin, organizacijo in izvajanje cepljenja ter ureja način financiranja nabave cepiv in druge materialne stroške, ki so povezani s cepljenjem. V njej so podrobneje opisani potek ra- zvoja cepiv proti covidu-19 in proces pridobitve dovoljenja zanje za promet v Evropski uniji (EU) ter skupne aktivnosti na ravni EU glede preskrbe s cepivi. S spremljanjem precepljenosti s pomočjo beleženja opravljenih cepljenj proti covidu-19 so želeli snovalci Strategije oceni- ti, koliko oseb v ciljni populaciji je zaščitenih pred boleznijo, Strategija pa poudarja tudi spremljanje učinkovitosti in varnosti cepiva v sodelo- vanju s pristojnimi nacionalnimi organi in opredeljuje njihove vloge (prav tam). Strategija se vprašanju sprejemanja cepiv oziroma odnosu do cepljenja na kratko posveča v poglavju z naslovom »Komunikacija, strokovno usposabljanje in obveščanje javnosti«, kjer omenja problem nezaupanja v cepiva ter pomen odpravljanja zadržkov, ki jih imajo po- samezne ciljne skupine do cepljenja, pri čemer upe polaga v komunici- ranje s temi skupinami: Ena od zadnjih uporabnih raziskav (družbe Valicon) je pokazala, da se dobra četrtina odraslih prebivalcev zagotovo ne bo cepila, še nadaljnja tretjina pa verjetno ne, kar pomeni, da se več kot polovica prebivalcev verjetno ne namerava cepiti. Na drugi strani se jih dobrih 40 % verjetno bo cepilo, ko bo cepljenje na voljo. Kot najpogostej- ši razlog je nezaupanje ljudi v novo cepivo in strah pred neželenimi stranskimi učinki cepiva. Zato bo s komunikacijskega vidika zelo po- membno, da se naslovi ta vprašanja in s komuniciranjem odpravlja zadržke, ki jih posamezne ciljne skupine imajo do prihajajočega ce- pljenja. (Vlada RS 2020) V času opravljanja naše terenske raziskave, med februarjem in julijem 2021, je vlada Republike Slovenije Strategijo sprejela in dopolnila še petkrat, do konca leta 2021 pa je bilo potrjenih skupno devet verzij. Vse dopolnjene verzije vključujejo prilogo, v kateri so opredeljene »prednostne skupine za cepljenje in priporočila za uporabo posameznih cepiv v razmerah, ko so koli- čine posameznih cepiv zelo omejene« (Vlada RS 2021), s čimer so cepljenje najprej zagotovili najbolj ranljivim skupinam prebivalstva ter delavcem, za- poslenim v zdravstvu, pri upravljalcih kritične infrastrukture in drugih jav- nih ustanovah, v katerih izvajajo naloge, ki so nujne za nemoteno delovanje države. V tej začetni fazi cepljenja se je posameznike na prioritetnih listah aktivno vabilo k cepljenju, medtem ko so se preostali zainteresirani lahko cepljenja v začetni fazi udeležili le s pomočjo vloge za izražanje interesa za cepljenje oziroma osebnega zdravnika, pri čemer cepiva tudi ni bilo mogoče Vanja Germ 134 Kovidna_krajina_FINAL.indd 134 22. 12. 2023 10:19:08 izbirati.1 Izbrani pristop temelji na tem, da cepljenje, kot obliko preprečevalnega zdravljenja, urejajo predpisi in zakonski ukrepi, pri čemer so državni organi tisti, ki zahtevajo, regulirajo in priporočajo cepiva.2 Kot kažejo intervjuji terenske raziskave, se je v času pandemije vprašanje cepiv zarezalo v vse pore družbenega življenja, v medsebojna razmerja, zveze in družinske odnose. Namen tega prispevka je ugoto- viti, kakšna stališča imajo glede cepiv in cepljenja posamezniki, ki so bili vključeni v našo raziskavo. V prispevku bom od 214 intervjujev analizirala tisti del terenskega gradiva, ki se je neposredno nanašal na vprašanja cepiv in cepljenja. V raziskavi so bila to naslednja vprašanja, ki so bila zajeta pod tematskim sklopom Zaupanje in avtonomija, in so se glasila: Ali na splošno zaupate cepivom?; Zaupate trenutnemu cepivu proti covidu in zakaj?; ter Se nameravate cepiti in zakaj?3 Ana- lizirala bom vse odgovore 104 sogovornikov, od tega jih 59 prihaja iz Ljubljane z okolico in 45 iz Pomurske regije, pri čemer so bili njihovi odgovori razvrščeni v naslednje podkode (v oklepaju je navedeno šte- vilo citatov): • Odnos do cepiv – razno (55 citatov), • Vsa cepiva so problematična in razlogi (16 citatov), • Cepivo proti covidu je problematično in razlogi (70 citatov). OKLEVANJE GLEDE CEPLJENJA Na vprašanje o odnosu do cepiv in cepljenja v Sloveniji bi lažje odgovo- rili, če bi imeli na voljo več podatkov o tem. Prva obširnejša raziskava o stališčih in odnosu do cepljenja, ki so jo med letoma 2015 in 2018 izvedli raziskovalci z NIJZ in Fakultete za družbene vede, je pokazala, da je med starši majhnih otrok v Sloveniji zaupanje v cepljenje nizko, na kar vpliva tudi porast skupin in posameznikov, ki cepljenju naspro- tujejo (Učakar in Fafangel 2018). 1 Množično cepljenje proti covidu-19 se je v Sloveniji začelo 27. decembra 2020. Od 21. junija 2021 je večina cepilnih centrov omogočila izbiro cepiva, prav tako za cepljenje naročanje ni bilo več potrebno. 2 V Sloveniji po Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB 2006) to velja za vsa obvezna cepljenja proti devetim nalezljivim boleznim, pa tudi nekatera cepljenja v povezavi s potovanji v določene države oziroma poklicem, ki ga opravljamo. Pri tem lahko ob epidemiji minister za zdravje po predlogu Nacionalnega inštituta za javno zdravje določi še obvezna cepljenja proti drugim nalezljivim boleznim. 3 Poleg omenjenih vprašanj se je raziskava posvetila še mnogim drugim vidikom zaupan-ja (na primer zaupanje vladi in ljudem v skupnosti, komu ljudje v trenutni situaciji najbolj zaupajo, ko potrebujejo nasvet glede zdravja), ki so potencialno sicer povezani z vprašanjem cepljenja, vendar jih zaradi količine materiala tu ne bom obravnavala. 135 Cepiti se ali ne cepiti se Kovidna_krajina_FINAL.indd 135 22. 12. 2023 10:19:08 Čeprav se je del javnosti že pred nastopom pandemije vse po- gosteje ukvarjal s pojavom obotavljanja glede cepljenja, pa je vpraša- nje odnosa do cepljenja z razvojem novih cepiv proti covidu-19 znova stopilo v ospredje javnih debat. Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju SZO) obotavljanje pri cepljenju opredeljuje kot »za- vlačevanje pri sprejemanju oziroma zavračanje cepljenja kljub razpo- ložljivosti storitev cepljenja« (SZO 2017: 18). Gre za kompleksen in večplasten pojav, odvisen od konteksta, ki se spreminja glede na čas, prostor in vrsto cepiva (prav tam). Po besedah Noni E. MacDonald in sodelavcev (2015: 4126) sprejemanje cepljenja kaže na vedênje v zvezi s cepljenjem, ki je posle- dica zapletenega procesa odločanja, na katerega lahko vplivajo številni dejavniki. Po njihovem mnenju zaupanje v cepljenje izhaja iz prepriča- nja, da cepiva učinkujejo, so varna in so del zdravstvenega sistema, ki je zaupanja vreden, saj služi javnosti in javnemu interesu na področju zdravja. Podobno Heidi Larson s sodelavci (2015) ugotavlja, da so ti odnosi zaupanja pomembni, »saj se ob sprejemanju cepljenja javnost zanaša na integriteto, kompetence in zanesljivost javnega zdravstva ter državnih organov, da priporočajo ustrezna cepiva, da akterji privatnega sektorja proizvajajo učinkovite in neonesnažene produkte ter da izva- jalci zdravstvenih storitev varno in ustrezno ravnajo z njimi«. Nasprotno pa je oklevanje glede cepljenja dober pokazatelj upa- dajočega zaupanja. Melissa Leach in James Fairhead (2007: 30–31) pišeta, da je tako imenovani zlom zaupanja na Zahodu mogoče po- jasniti z več razlogi. Prvi sklop razlogov se navezuje na hitro širjenje informacij v nastajajoči informacijski dobi. Drugi sklop, kjer izhajata iz del Anthonyja Giddensa in Urlicha Becka, je povezan z nezaupanjem, dvomom in negotovostjo kot prevladujočimi značilnostmi družbene- ga življenja v pozni moderni. Pri tem pa sta kritična tudi do domneve, da je zaupanje v preteklosti obstajalo in se zlomilo šele nedavno. V Sloveniji je bilo od vpeljave cepiv proti covid-19 opravljenih več raziskav, tako kvantitativnih (predvsem v obliki javnomnenjskih anket) kot v manjši meri kvalitativnih, ki so se ukvarjale z odnosom posameznikov do cepljenja. Eno prvih kvalitativnih raziskav je opravi- la Srna Mandič (2021); v njej razkriva razloge sogovornikov, ki ceplje- nju niso naklonjeni, obenem pa njihove argumente povezuje s širšim družbenim dogajanjem. V okviru te kratke raziskave je sedem posame- znikov sodelovalo v intervjujih, ki so trajali do pol ure, vsebovali pa le eno odprto vprašanje: Kako gledate na cepljenje proti covidu? Kljub majhnemu številu sogovornikov je raziskava pokazala na veliko različ- nih razlogov, zakaj se izogibajo cepljenju proti covidu-19, pri čemer so na eni strani izpostavljali nevarnosti, povezane s cepljenjem, na drugi Vanja Germ 136 Kovidna_krajina_FINAL.indd 136 22. 12. 2023 10:19:08 strani pa nevarnosti, povezane z obolenjem za covidom-19. Obenem pa so kot razloge navajali svoje pretekle izkušnje s cepivi, vprašanja, po- vezana z odnosi moči in avtoriteto, vplivom vednosti in ozaveščenosti, vire informacij ter možnost individualne izbire. Poleg lastnih prepri- čanj je na njihove odločitve vplivalo tudi splošno družbeno dogajanje, vključno z javnimi politikami, ki niso bile sposobne jasno artikulirati potrebe po cepljenju, obenem pa v javnih razpravah niso naslavljale problemov v zvezi s cepljenjem in javnosti dopustile izmenjave stališč, ki bi vodila do sprejemanja skupnih in razumnih odločitev. V analizi intervjujev je Srna Mandič tako pokazala, da na odločitev o neceplje- nju vplivajo zelo različni, tako osebni kot širše družbeni razlogi, pri čemer ima politični ustroj nadvse pomembno vlogo (Mandič 2021). Tudi kvalitativna raziskava, ki so jo opravile Ana Hafner, Joži- ca Čehovin Zajc in Marija Milavec Kapun (2021), se je osredotočila na nasprotnike cepljenja. Na slovenskih družbenih omrežjih so sledile vodilnim nasprotnikom cepiv (v prispevku jih ne navajajo ne številčno ne poimensko) in pri tem zbrale 50 izpostavljenih vsebin, ki izraža- jo nezaupanje v cepiva proti covidu-19. Med njimi so bile tudi objave v tujih jezikih, ki so bile opremljene s slovenskimi podnapisi, vendar so se zaradi prostorske omejitve prispevka odločile, da analizirajo le vsebine v slovenščini, ki so zajemale 16 objav. Med njimi je bilo 11 vi- deoposnetkov, štiri spletne strani in ena Facebook stran. Analizirale so argumente nasprotnikov cepiv proti covidu-19 in jih primerjale s protiargumenti zagovornikov cepiv, objavljenimi v množičnih medi- jih. Ugotovile so, da v podkrepitev svojih stališč nasprotniki cepljenja uporabljajo nizanje posamičnih primerov ter pri tem uporabljajo izra- zito čustven govor, pri čemer v primerjavi s strokovnjaki s tega podro- čja svoja sporočila podajajo na bolj poljuden način, ki ljudi nagovarja bolj neposredno (Hafner, Čehovin Zajc in Milavec Kapun 2021). Glede na porast posameznikov, ki nasprotujejo cepljenju ali oklevajo z njim, ne preseneča, da je fokus obeh raziskav predvsem na pojavu necepljenih. Pri tem velja izpostaviti, da raziskave jasno kaže- jo, da so posamezniki, ki oklevajo s cepljenjem, velika in heterogena skupina ljudi, katerih odnos do cepljenja je lahko zelo različen in se giblje med dvema skrajnostma: od popolne podpore cepljenju do iz- razitega nasprotovanja kakršnemukoli cepivu. Na eni strani imamo tako ljudi, ki cepivom povsem nasprotujejo, nekje vmes so tisti, ki so do njih zadržani, na drugi strani pa tisti, ki se cepijo občasno ali re- dno, z vsemi priporočenimi cepivi. Pretekle raziskave so tudi pokazale, da lahko posamezniki sprejemajo vsa cepiva, ki so na voljo, vendar pri tem ostajajo negotovi, zavračajo le nekatera cepiva in sprejemajo dru- ga oziroma s cepljenjem odlašajo zaradi pomislekov o varnosti cepiv 137 Cepiti se ali ne cepiti se Kovidna_krajina_FINAL.indd 137 22. 12. 2023 10:19:08 oziroma strahu zaradi preteklih izkušenj posameznikov ali skupnosti (Dubé idr. 2014; Dubé, Vivion in MacDonald 2014; Peretti-Watel idr. 2015). Obenem pa posamezniki, ki cepiva zavračajo, niso nujno »proticepilci«,4 čeprav v iskanju informacij pogosto uporabljajo pro- ticepilske argumente,5 pri čemer tvegajo, da jih bo okolica oziroma predvsem zdravstvena in znanstvena stroka označila za »proticepilce« (Larson in Broniatowski 2021: 1289). Strateška svetovalna skupina strokovnjakov za imunizacijo (skrajšano SAGE) pod okriljem SZO je v delovni skupini razvila mo- del »3C«, na osnovi katerega je mogoče kategorizirati dejavnike, ki vplivajo na oklevanje s cepljenjem. Ti dejavniki so bili prepoznani na osnovi preteklih raziskav, izkušenj članov delovne skupine in razprav s strokovnjaki (MacDonald idr. 2015: 4163) ter zajemajo tri ključne kategorije: • (ne)zaupanje (angl. confidence): posamezniki ne zaupajo cepivu oziroma ponudniku cepiv, vključno z izvajalci zdra- vstvenih storitev (sistemu), • nezavedanje nevarnosti, samozadostnost (angl. complacen- cy): posamezniki ne čutijo potrebe po cepivu oziroma pod- cenjujejo koristnost cepiv, • (ne)dostopnost (angl. convenience): nanaša se na razpolo- žljivost oziroma dostopnost cepljenja kot storitve (MacDo- nald idr. 2015: 4162). V prispevku sem kot pripomoček za analizo tem, ki so jih so- govorniki najpogosteje izpostavljali, uporabila model dejavnikov oklevanja s cepljenjem po predlogu SAGE. Zanj sem se odločila za- radi njegove široko sprejete rabe na področju negotovosti glede cepiv in oklevanja s cepljenjem, kar omogoča primerljivost podatkov tudi z drugimi okolji, ki se soočajo s podobno problematiko. V modelu so teme razdeljene v tri kategorije, ki zajemajo kontekstualne dejavnike (zgodovinski, družbeno-kulturni, institucionalni, ekonomski in poli- tični dejavniki), individualne in družbene dejavnike (to so prepričanja, ki izhajajo iz osebnega dojemanja cepiva oziroma družbenega ali vr- stniškega okolja) ter druga vprašanja, povezana s cepivi in cepljenjem. 4 Ti so običajno opredeljeni kot najbolj zavzeti nasprotniki cepljenja, ki zavračajo urad-no znanost in za širjenje lastnih pogledov glede cepiv po navadi uporabljajo različna orodja, predvsem družbena omrežja. 5 Argumenti nasprotnikov cepljenja so zelo različni: pogosto gre za strah pred neželenimi učinki cepiv, nezadovoljstvo z učinkovitostjo cepiv, ki ne dajejo absolutne zaščite, ali odsotnost bolezni, proti kateri se cepljenje opravlja. Vanja Germ 138 Kovidna_krajina_FINAL.indd 138 22. 12. 2023 10:19:08 Model dejavnikov oklevanja se je izkazal za izjemno uporabne- ga pri kategorizaciji rezultatov terenske raziskave, pa tudi kot sredstvo analize, saj upošteva vpliv širokega nabora družbeno-kulturnih dejav- nikov, ki so se pojavljali med pandemijo covida-19. Dejstvo je namreč, da citati sogovornikov kažejo večplastno sliko medsebojno povezanih in prepletenih dejavnikov ter stališč glede sprejemanja cepljenja in ce- piv. Mestoma se nekatere kategorizacije prekrivajo. Pri posameznih dejavnikih, ki sem jih povzela in prilagodila po SAGE, navajam citate sogovornikov iz raziskave, ki jih je treba razumeti zgolj kot ilustracijo primera, saj ne zajamejo vsega, kar je bilo v raziskavi izrečenega o dolo- čeni temi. Poleg tega v nadaljevanju izpostavljam le dejavnike, ki so jih sogovorniki sami največkrat izpostavili. KONTEKSTUALNI DEJAVNIKI Med kontekstualnimi dejavniki, ki v terenskem materialu najbolj iz- stopajo, velja izpostaviti vplive zdravstvenih politik in predpisov, ki se navezujejo na cepiva in cepljenje; vpliv zajezitvenih ukrepov, predvsem tistih, ki vplivajo na zaposlitev in mobilnost posameznikov; ter doje- manje farmacevtske industrije. V zvezi z zdravstvenimi politikami in predpisi, ki se navezujejo na cepiva, je v mnogih izjavah sogovornikov razbrati nezaupanje, kot kaže naslednji citat sogovornika iz Ljubljane: Načeloma zaupam stroki, ampak težava je, ker so ena cepiva en čas dovoljena, potem niso, pa mi je malo čudno. […] Ampak če gledaš, da ima vsaka država svoje predpise, koliko dni moraš biti cepljen, da lahko kaj počneš, pa glede tega, da je vsaka država po svoji volji ta cepiva potrjevala ali pa ne, pa vmes ukinjala, se mi zdi zelo čudno. (LJ-NV-R18) Kot je razvidno, citat izraža kritiko do neenotnih predpisov glede cepljenja, ki so nastali kot posledica prepuščanja odločitev po- sameznim državam. Renata Salecl (2020) pravi, da se je tesnoba med pandemijo povečevala, saj voditelji držav ljudem niso ponudili odgo- vora na vprašanje, kako se vesti v javnosti, mnoge vlade pa so v času pandemije dajale nasprotujoče si informacije, kako se zaščititi pred virusom in preprečiti njegovo širjenje. Tudi vlada RS je v sodelovanju z NIJZ v obdobju pandemije pripravljala različna navodila ter priporo- čila za zaščito zdravja in zamejevanje okužb s SARS-CoV-2. Kljub trdi- tvam, da »priporočila za obvladovanje širjenja okužb s SARS-CoV-2 139 Cepiti se ali ne cepiti se Kovidna_krajina_FINAL.indd 139 22. 12. 2023 10:19:08 ne posegajo pomembno v vsakdanje življenje posameznikov« (NIJZ 2022), je država v času pandemije z zajezitvenimi ukrepi korenito po- segala vanj; s policijsko uro, omejevanjem gibanja, karantenskimi od- ločbami, zahtevo po cepljenju in drugim. Iz intervjujev je razvidno, da so ravno tovrstni ukrepi pri neka- terih posameznikih ustvarili okoliščine, v katerih so se oziroma bi se cepili. Številni med njimi so izpostavljali, da je njihova potreba po ce- pljenju pogojena z zmožnostjo za delo: »Se ne bi tekla cepit drugače, ampak tudi ne razmišljam, ali bi se ali ne. Ker vem, da drugače ne bom mogla delat.« (LJ-JK-R25) Nekaterim se je prav tako zdelo, kot da pri tem nimajo zares izbire: »[Č]e bom hotela delati, v svojem poklicu, [vem,] da se bom morala cepiti. […] Boš pa potem tudi to naredil, a ne, zato, ker nimaš izbire. Na tak lep način te bodo prisilili, da moraš.« (LJ-JK-R08) Pri tem določeni sogovorniki opravljajo poklice, kjer je potovanje v tujino neizogibno, kar je zanje predstavljalo še dodaten pritisk. Tudi ko so bile odločitve o prejemu cepiva prostovoljne, so jih vodile predvsem potrebe po mobilnosti. Prehajanje meja, tako občin- skih kot mednarodnih, so kot razlog sicer navajali tudi posamezniki, ki so se nenazadnje želeli le prosto gibati: »Da bom lahko se prosto gibala. […] Da bom lahko šla na primer poleti na morje, bom lahko šla prek meje, da sem lahko šla na smučanje, zdaj pozimi, pa takšne finte« (MS-AK-R30);6 »Da lahko grem nekam naokoli, pa v trgovino, pa to je to.« (MS-AK-R26)7 Omejevanje gibanja je bil sicer eden izmed pr- vih ukrepov za zamejevanje širjenja okužb s SARS-CoV-2. Postopoma so se zapirale državne meje, omejitve gibanja pa so se stopnjevale vse do prepovedi gibanja zunaj občin ali regij, uvedbe policijske ure ter pre- povedi gibanja in zbiranja na javnih površinah. Marca 2021 je Evrop- ska komisija predlagala zakonodajno besedilo o vzpostavitvi skupne- ga okvira za evropsko digitalno potrdilo o covidu-19, ki je v državah Evropske unije poenotilo obdobje veljavnosti testov, cepljenja in pre- bolelosti. Z julijem 2021 se je to potrdilo začelo uporabljati po vsej EU, imetniki potrdila pa so bili tako med potovanjem po državah članicah izvzeti iz omejitev prostega gibanja. Čeprav cepljenje proti covidu-19 v Sloveniji ni bilo uzakonjeno kot obvezno,8 pa sogovorniki izpostavlja- jo, da je bilo v praksi za necepljenje življenje izredno oteženo, saj so se soočali z velikimi ovirami pri gibanju, na potovanjih, pa tudi na 6 »Ka mo lejko se prosto gibala. […] Ka mo lejko šla na primer poleti na morje, mo lejko šla prek meje, ka san lejko šla na smučanje, zdaj v zime, pa takšne finte.« (MS-AK-R30) 7 »Ka lejko iden nekan okoli, pa v trgovino, pa to je to.« (MS-AK-R26) 8 Evropski svet za človekove pravice je odločil, da mora cepljenje proti covidu-19 ostati prostovoljno, državam članicam pa je prepustil odločitev glede sproščanja ukrepov. Vanja Germ 140 Kovidna_krajina_FINAL.indd 140 22. 12. 2023 10:19:08 delovnem mestu: »Na en način je to … fašizem, ne. Recimo, če pa re- češ, če pa nisi cepljen, pa ne boš mogel tega pa tega pa tega. To je neko pogojevanje, a veš.« (LJ-NV-R05) Tovrstni ukrepi so lahko, kot so opozarjali tudi tuji raziskovalci (Mills in Rüttenauer 2021; Gbenon- si idr. 2022; Ward idr. 2022), sicer učinkoviti pri zviševanju stopnje precepljenosti, vendar ne rešijo vseh težav, ki povzročajo skepso glede cepiv in vplivajo na oklevanje s cepljenjem. Zadnja tema, ki bi jo lahko vrstili med kontekstualne dejavnike in se je v intervjujih pogosto pojavljala, se nanaša na nezaupanje do farmacevtske industrije. Mnogo sogovornikov je delilo mnenje, da je primarni namen razvijanja cepiv dobiček farmacevtske industrije, in ne zdravje ljudi: »Jaz mam težavo predvsem, kako zaupat, jaz znanosti zaupam. […] Problem vidim v sami farmakološki industriji, ki je ena od pravzaprav največjih dobičkarskih industrij na planetu.« (LJ-NV- -R30) Pri čemer je ista sogovornica poudarila naslednje: Tukaj sem malo skeptična, glede na pač te manipulacije, tudi glede na to, da ni nihče nič kriv. Če se tebi kaj zgodi. Nihče ne odgovarja. Se pravi, je odgovornost popolnoma na tebi. In na nobenemu drugemu, ne. To je … To ni ok. (LJ-NV-R30) Kot je opazno iz citata, se sogovornica sprašuje po pravni in politični odgovornosti za škodljive posledice cepljenja, ki so se ji pro- izvajalci cepiv izognili z načelom delitve tveganja. Glede na to, da so Evropska komisija in države članice EU menile, da je zgodnja uvedba cepiv v interesu javnega zdravja, so bile slednje pripravljene zmanjšati tveganja proizvajalcev, povezana z odgovornostjo za škodljive učinke. Če je pred pandemijo veljalo, da je državljan držav članic EU lahko v skladu z direktivo EU o odgovornosti za proizvode za škodo, ki jo je utrpel zaradi hudih škodljivih posledic cepiva, odškodninski zahtevek vložil proti proizvajalcu, so v primeru pandemije covida-19 nekatera finančna tveganja, ki jih običajno prevzamejo proizvajalci cepiv, pre- vzele države članice (Evropsko računsko sodišče 2022: 10). Z akon o nalezljivih boleznih (ZNB 2006) je doslej predvideval odškodninsko odgovornost države le ob hudih posledicah stranskih učinkov po obve- znem cepljenju, medtem ko se odškodnina ni izplačala, če je do škode prišlo zaradi strokovnih nepravilnosti pri opravljanju cepljenja ali če je šlo za posledice neustrezne kakovosti cepiva.9 V novembru 2021 pa je vlada z interventnim zakonom predlagala uvedbo sistema odškodnin zaradi resnih stranskih učinkov po cepljenju oziroma po uporabi 9 V teh primerih se je odškodnina lahko terjala ne od države, pač pa od odgovorne osebe, ki je opravljala cepljenje, ali pa od proizvajalca cepiva. 141 Cepiti se ali ne cepiti se Kovidna_krajina_FINAL.indd 141 22. 12. 2023 10:19:08 registriranih zdravil za zdravljenje covida-19. Na ta način je bila vzpostavljena pravna podlaga za denarno odškodnino osebam, ki jim je s ce- pljenjem proti covidu-19 na zdravju nastala resna škoda (ZDUPŠOP 2021). Gre za nekrivdno odškodninsko shemo, pri kateri oškodovan- cem ni treba dokazovati vzročne povezave med cepivom in neželenim učinkom. Pri tem se oseba, ki se za tako nadomestilo odloči, odpove pravici do vložitve tožbe proti farmacevtskemu podjetju (Evropsko računsko sodišče 2022: 11). Poleg tega so številni sogovorniki izposta- vljali pomanjkanje informacij glede cepiv, kar je še stopnjevalo njihovo nezaupanje do farmacevtskih podjetij, zaradi česar so se redkeje odlo- čali za cepljenje oziroma so z njim odlašali: »Mogla bi bit dostopna, če mene vprašaš, javno, dokumentacija o cepivih, pa nobenemu nočejo pokazat niti! Rečejo, poslovna skrivnost. […] Ful neki skrivajo, to je vse skupaj ful sumljivo.« (LJ-NV-R10) Tovrstne dvome, ki so se pojavljali v številnih intervjujih, so na- slovili tudi v reviji Nature (2020), kjer so ugotavljali, da farmacevtska podjetja pogosto ne objavljajo podrobnosti oziroma protokolov glede preizkušanja in ocenjevanja svojih preparatov. V nekaterih primerih ne objavijo niti dejanskih rezultatov kliničnih preizkušanj. Podjetja se pred tem branijo z argumentom, da lahko takšne podrobnosti ogrozijo njihovo delo in razkrijejo ključne informacije njihovim konkurentom. Zamude in zadržanost pri sporočanju rezultatov ali popolna tajnost pa ne izboljšujejo odnosa do cepljenja. Podobno ugotavlja tudi Sašo Dolenc (2021), ki pravi, da je za učinkovito spopadanje s pandemijo in nezaupanjem pomembno, da se med znanstveno stroko, političnimi voditelji ter splošno javnostjo vzpostavi ozračje zaupanja in transpa- rentnosti. Pomanjkanje transparentnosti lahko zruši zaupanje, pov- zroči vznik teorij zarot kot alternativnih razlag za stvari ali dogodke, ki ne sledijo uradnim razlagam, in še okrepi prepričanje javnosti, da farmacevtska industrija ne deluje v javnem interesu: Covid je itak vse … narejeno, nalašč, da je to, ker to so eni XY, ki vo- dijo cel svet, so se odločili, da nam je malo predobro in da nas morajo malo spravit v red, malo nas dejansko selekcionirat …, in zato potem, ko vidim cepiva za covid, takoj vidim, da je to farmacevtska industrija, takoj vidim industrijo pred sabo in koliko denarja služijo s tem, ko se prodajajo ta cepiva. In takoj imam potem občutek, da ne zaupam tem cepivom. (LJ-VBC-R02) O pojavu tako imenovanih koronadobičkarjev, ki so vse od začetka pandemije razmišljali o možnosti profitov s koronavirusom, je pisala tudi Salecl (2020), ki pravi, da sta s tovrstnim koruptivnim obnašanjem med pandemijo gospodarska in politična elita dali jasno Vanja Germ 142 Kovidna_krajina_FINAL.indd 142 22. 12. 2023 10:19:08 vedeti, da se trpljenje ljudi da izkoristiti za hitro kovanje zaslužka. Mnoge vlade so, kot že rečeno, sprejemale arbitrarne odločitve, da bi obvladale pandemijo, s čimer so še povečale sumničavost prebivalstva, zato ni presenetljivo, da se nezaupanje do oblasti pri nekaterih sogo- vornikih kaže kot nezaupanje do cepiv. Če k temu dodamo še nezaupa- nje v korporacije, »ki so s svojo gonjo za dobičkom že zdavnaj zamajale vero ljudi v to, da delajo v njihovo dobro« (Salecl 2021), dobimo širo- ko pahljačo razlogov, zakaj ljudje oklevajo s cepljenjem. INDIVIDUALNI IN DRUŽBENI DEJAVNIKI Poleg kontekstualnih dejavnikov sem v terenskem materialu prepozna- la tudi tiste, ki bi jih po modelu SAGE lahko uvrstili med individualne in družbene dejavnike, pri čemer izstopajo teme, kot so pretekle izku- šnje s cepivi, dojemanje tveganj in koristi cepiv ter družbene norme oziroma kolektivne vrednote. Iz analize citatov sogovornikov izhaja, da se osebne izkušnje po- sameznikov, ki so vplivale na dvom v cepiva nasploh, vežejo predvsem na negativne izkušnje s cepljenjem: Vmes sem bil edino za tetanus cepljen …, potem sem sicer imel tudi nekakšno finto, ker ne vem, kaj mi je bilo, ker sem se zbudil pri školjki v zdravstvenem domu … Resno, se pravi, da se mi je zvrtelo …, tako da od takrat dalje se mogoče malo bojim … (MS-AK-R79)10 Zato, ker se je mojemu najboljšemu prijatelju zgodilo pač, da je po cepljenju njegova punčka doživela tako čudno situacijo zdra- vstveno in v bistvu zdaj ima zelo oteženo zdravstveno stanje zaradi tega. Mogoče je bil to prvi povod, da sem nehal zaupat. […] In mi- slim, da ni treba imeti milijon primerov, da ne zaupaš čemur koli. (LJ-VBC-R01) Tovrstna pretekla doživetja sogovornikov ter njihovih bližnjih, ki se osredotočajo predvsem na ugotavljanje, kako so cepiva škodo- vala njihovemu zdravju, so pomemben dejavnik oklevanja s ceplje- njem. Takšne pripovedi so običajno čustveno močno obarvane, saj se dotikajo osebnih izkušenj sogovornikov ter njihovih sorodnikov in prijateljev, pri čemer legitimirajo njihova prepričanja, o čemer so pisali nekateri tuji raziskovalci (Dubé idr. 2018; Rozbroj idr. 2020; 10 »Vmes san bil edino za tetanus cepleni …, te san sicer meu tuj nekšo finto, ka ne ven, ka mi je bilo, ka san se zbujdo pri školjki v zdravstvenon domi … Rejsan, se pravi, ka se mi je zvrtelo …, tak ka od takrat dele se mogoče malo bojin …« (MS-AK-R79) 143 Cepiti se ali ne cepiti se Kovidna_krajina_FINAL.indd 143 22. 12. 2023 10:19:08 Chutiyami idr. 2022). Poleg izkušenj z drugimi cepivi so nekateri sogovorniki navajali tudi negativne stranske učinke po cepljenju proti covidu-19: eni so opažali bolečino v pljučih, drugi so imeli vročino ali bili zasopli. Iz njihovih pripovedovanj je očitno, da lahko izogiba- nje stranskim učinkom in s cepivi povezanim tveganjem pri odloči- tvi glede cepljenja postane pomembnejše od pridobitve zaščite, ki jo ponuja cepivo. Pri tem prevzemanje tveganj ni povezano izključno s cepivi, saj določena tveganja prinaša tudi obolenje samo. V tehtanju med nezaželenimi učinki oziroma koristmi cepiv so bili sogovorniki prepuščeni lastni presoji: »To je tehtanje. Veš, da pač virus obstaja, da lahko pride do tebe, in potem pač moraš stehtat, ali se boš cepil ali pa boš rekel, da boš zbolel. In v tem tehtanju je zame cepivo večji faktor, tako da probam it na rizik.« (LJ-LK-R02) V navedenem citatu je sogovornika pri tehtanju vodilo njegovo splošno zdravstveno stanje oziroma z zdravjem povezane skrbi, saj živi s kronično ledvično boleznijo, zaradi česar se je v javnem diskurzu o cepljenju prepoznal kot ranljivi posameznik. Medtem so drugi, ki so se na splošno počutili zdrave, poskušali oceniti tveganje glede na koristi cepljenja, kot kažeta naslednja primera: Ne zaupam [cepivu], samo sem naju zdaj prijavila … Pa zelo sem proti, ravno premišljujem, da sem zdrava, pa odpornost imam kolikor toli- ko visoko, pa vse ok, pa zdaj se bojim, da si vse porušim s tem cepi- vom, po drugi strani pa … (MS-AK-R54)11 Ne počutim se zelo lagodno s temi cepivi, ni tako, da bi nav- dušeno skakala naokrog, da se … Nisem pa še cepljena, ker …, ne vem. Ampak se bom, no. Absolutno, ko bo možno. […] Zato, ker vidim dobrobit tega. Da vseeno prevaga nad tveganji, ki pa so. (LJ-NV-R25) Kot je razvidno iz obeh citatov, se v presoji glede tveganj so- govorniki naslanjajo na zelo izmuzljive, neotipljive pojme, kot je »vi- soka odpornost«, ali fraze »ne počutim se lagodno«, ki izhajajo iz njihovega osebnega dojemanja zdravja oziroma počutja. Čeprav bi jim njihovo zdravstveno stanje morda dopuščalo, da cepivo oziroma bole- zen prenesejo brez vsakršnih težav, so v procesu odločanja pomemb- no vlogo imeli občutki. Občutki glede tveganja, pravita Paul Slovic in Ellen Peters (2006: 323), imajo močnejši vpliv na vedênje kot znanje o tveganju. Če so občutki posameznikov glede odločitve za cepljenje pozitivni, običajno ocenjujejo tveganja kot nizka in koristi kot visoke. 11 »Ne zavupan [cepivu], samo san naji zaj prijavila … Pa fejst san proti, glih si tak premi- šlavlen, ka san zdrava, pa odpornost man kelko telko visko, pa vse ok, pa zaj se bojin, ka si vse porušin s ten cepivom, po drugi strani pa …« (MS-AK-R54) Vanja Germ 144 Kovidna_krajina_FINAL.indd 144 22. 12. 2023 10:19:08 Če so njihovi občutki glede te odločitve negativni, so nagnjeni k nasprotni presoji, da je tveganje visoko in korist nizka. Nekateri posa- mezniki v cepljenju vidijo ne samo individualno, ampak širšo skupno korist, saj menijo, da je cepljenje družbeno odgovorno dejanje in da tovrstne odločitve odražajo odgovornost do šibkejših oseb oziroma do širše skupnosti: »Jaz se bom cepila iz odgovornosti do drugih in do sebe. Ampak ne vem pa, ali je to prav. Cepila se pa bom.« (LJ-RK- -R14); »Primarno je to, da je družbeno odgovorno. Ne bi hotla, da sem jaz krivec, da koga okužim.« (LJ-NV-R02) Nadalje na oklevanje s cepljenjem pomembno vplivajo norme družbenih skupin, katerih člani so posamezniki. V primeru naslednje- ga sogovornika gre za vpliv okolja, v katerega je vpeta njegova hči: »V razredu [hčerke] so vsi zelo proti, še zdaj so proti cepljenju, proti testiranju« (LJ-RK-R10). Treba je razumeti, meni Elisa Sobo (2016: 343–348), da zavrnitev cepiva pogosto deluje kot izjava o identifikaciji z družbenim okoljem, ki mu pripada posameznik. Tovrstno zavračanje tako bolj govori o tem, kdo je in s kom se identificira, kot o tem, kdo ni ali komu nasprotuje. Raziskovalka torej trdi, da zavračanje cepiva vključuje dejanje identifikacije, odločitve oziroma razglasitve o tem, da »pripadam« in da »delim vaše vrednote«. Podobno ugotavljata Leach in Fairhead, ki pravita, da z razmišljanjem in govorjenjem o ce- pljenju ljudje pogosto povedo veliko o tem, kaj cenijo, kdo so in s kom se identificirajo (glej Leach in Fairhead 2007). Čeprav drži, da zavrača- nje cepiva na splošno vključuje različne vrste kritike, je za posameznika to družbeno dejanje, ki vsakokrat, ko ga izvaja, krepi družbeno pripa- dnost in v skupnosti oživlja vezi. Kot ugotavlja Sobo (2016: 345–348), pomeni podpirati cepljenje kazati svojo družbeno povezanost z večino, podobno pa pomeni zavračanje cepljenja razglasiti svojo povezanost s pomembnimi drugimi, ki ne pripadajo večini. CEPIVA IN CEPLJENJE Dejavniki, ki jih bom na osnovi terenskega materiala predstavila v tej zadnji kategoriji, se navezujejo na vprašanja, povezana z lastnostmi cepiv, razvojem cepiv ali procesom cepljenja. Kot do sedaj bom tudi v tem podpoglavju predstavila le tiste dejavnike, ki so jih sogovorniki izpostavili največkrat. V tem kontekstu velja izpostaviti, da so sogovorniki pogosto izražali pomisleke glede cepljenja, ne glede na to, ali so se zanj že od- ločili, so o cepljenju še premišljevali ali pa mu nasprotovali. Na to je 145 Cepiti se ali ne cepiti se Kovidna_krajina_FINAL.indd 145 22. 12. 2023 10:19:08 med drugim pomembno vplivalo njihovo dojemanje varnosti cepiva, kot kažeta citata dveh sogovornikov: Veš, kok časa potujejo te težke kovine, preden to pride do možganov. Ampak telo …, ker tega ni kar tko v naravi, ti ne prideš v naravi kar tako v stik s takimi stvarmi, anorganskimi. Ker ti daš telesu nekaj, kar sploh ni iz narave, telo sploh ne ve, kako bi odreagiralo, in pol ne ve niti, kako bi izločilo. (LJ-NV-R11) [S]va že na listi za cepljenje, me je pa pol zaskrbel, ta AstraZe- neca, to cepivo, ki pač povzroča krvne strdke, ker jaz sem po porodu še zmeraj dovzetna za krvne strdke, ženske po menopavzi so dovzetne za krvne strdke, tko. (LJ-LK-R01) Veliko sogovornikov je podobno pogojevalo odločitev za ce- pljenje z dokazi o varnosti cepiva. Kot ugotavljajo raziskovalci, lahko znanstveni dokazi o tveganjih in koristih ter pretekla vprašanja glede varnosti cepiv posameznike spodbudijo k oklevanju, čeprav je morebiti stroka tovrstna vprašanja v preteklosti že pojasnila in ovrgla z njimi povezane dvome. Zaskrbljenost glede varnosti cepiv ne zajema samo vprašanja glede takojšnjih stranskih učinkov, ampak tudi dolgotrajnej- še zaplete. Pri tem raziskovalci izpostavljajo, da so bila cepiva vedno predmet polemik, ki so v preteklosti in sedanjosti v različni meri vpli- vale na sprejemanje cepiv, pogosto v določenem kontekstu, na primer povezava med cepivom OMR12 in avtizmom v Združenem kraljestvu ali povezava med cepivom proti otroški paralizi in neplodnostjo v Afri- ki in Indiji (Leach in Fairhead 2007; Larson 2020). Čeprav so bile do- mnevne povezave cepiv z avtizmom in neplodnostjo znanstveno ovr- žene, pa je skrb še vedno prisotna vsaj pri eni sogovornici: »Predvsem to, ka večina cepiv povzroča neplodnost in splave …« (MS-AK-R29). Kljub preiskavam, okrepljenim varnostnim praksam pri cepljenju in širjenju informacij o varnosti cepiv je oklevanje pri nekaterih sogovor- nikih ostalo trdno zakoreninjeno. Prav tako se je med sogovorniki pogosto pojavljalo vprašanje re- lativne učinkovitosti imunosti, ki jo povzroča cepivo proti covidu-19, v primerjavi z imunostjo, pridobljeno z naravnim potekom bolezni ali, kot se je izrazila ena izmed sogovornic, »imaš simptome, eh, to je isto, kot če dobiš korono« (LJ-JK-R02).13 Ravno dojemanje učinkovito- sti cepiva je bistven dejavnik pri odločanju oklevajočih posameznikov glede cepljenja. Stališča mnogih sogovornikov dobro povzema izjava, da »zadeve niso realno predstavljene, številke niso povsod sporočene 12 Cepivo OMR je kombinirano trivalentno cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki je tudi v Sloveniji del programa obveznega cepljenja. 13 »[I]maš simptome, eh, to ti je isto, ko kad dobiješ koronu.« (LJ-JK-R02). Vanja Germ 146 Kovidna_krajina_FINAL.indd 146 22. 12. 2023 10:19:08 tako, kot bi bilo treba, in zdravila, ta cepiva, nimajo dobrih učinkov. In po tem cepivu, ko ga sprejmeš, si prenašalec. Če si cepljen za ošpice, tudi nisi prenašalec, ne. Tu pa si prenašalec.« (LJ-ND-R02) Pri vpra- šanju učinkovitosti cepiv se je ponovno pojavil že omenjeni problem nedostopnosti podatkov o cepivih za javnost, kot pravi sogovornik: Bojim se, nikoli se ne ve, kaj je v tem cepivu, ker ne povejo vsega, oni samo povejo, kakšno cepivo je, pa kako se imenuje to cepivo, pa da se ne bomo okužili več, ampak kaj je to, mislim, da to nič ne pomaga, ker to nima nič s tem veze, če si cepljen ali nisi cepljen, vseeno si lahko okužen. (MS-AK-R72)14 Nadalje so se med sogovorniki dodatni pomisleki glede varnosti ce- piv nanašali tudi na število novih cepiv ter čas njihovega razvoja in upora- be. Med pandemijo je bilo namreč v relativno kratkem obdobju uvedenih veliko novih cepiv, v času opravljanja intervjujev pa so bila v pripravi še dodatna cepiva. Številni sogovorniki so menili, da v tako kratkem času ni mogoče razviti učinkovitih in varnih cepiv: »V manj kot letu dni so iznašli cepivo proti virusu, ki divja po vsem svetu, to mi je malo sumljivo« (LJ-JK- -R05).15 Nekateri sogovorniki se sicer zavedajo in priznavajo, da je bilo v primeru cepiva proti covidu-19 v razvoj in distribucijo cepiv na tržišče vlo- ženih veliko sredstev in znanja, vseeno pa so bili nekateri med njimi mne- nja, da je to premalo raziskano, »glede na to, da še ni bilo toliko testiranj na ljudeh oziroma genetsko« (LJ-JG-R02). K oklevanju sogovornikov je pripomoglo tudi dejstvo, da izbira cepiva sprva ni bila mogoča. Hkrati se je zaradi zdravstvenih zapletov, izpostavljenih tudi v medijih, vzpostavilo zaupanje samo do določenih cepiv, kot izpostavlja sogovornik: »Edin zdaj ta AstraZeneca, ko so spet neki mutni posli in ne veš, kaj je, pa ko je ful stranskih učinkov, ampak ne vem, lej, Pfizer pa Moderna, sem pa takoj, če bota Pfizer pa Moderna, se grem jaz takoj cepit« (LJ-LK-R03). Zdravstveni delavci so lahko pomemben zgled za svoje paciente. Če iz kakršnega koli razloga oklevajo, lahko to vpliva na pripravljenost za cepljenje uporabnikov zdravstvenih storitev, kot je povedala sogovornica: Znotraj Kliničnega centra vem, da se veliko zdravstvenih delavcev ni cepilo. Vem, da so nas spraševali, če smo cepljeni, pa smo rekli, da nismo, oni pa so nam rekli, da se ne nameravajo cepiti. To mi je bilo malo sumljivo, toliko nas silijo, zdravstvenih delavcev, ki so temu 14 »Bojin se, nikoli se ne ve, ka je v ton cepivi notri, ka ne povejo vsega, oni samo povejo, kakšo cepivo je, pa kak se imenuvle tou cepivo, pa ka se nemo okužili več, pa ka je tou, to nič, mislen, ka ne pomaga, ka to nema nič s ten veze, či si ceplen ali si nej ceplen, seeno si lejko okuženi.« (MS-AK-R72) 15 »Za manje od godinu dana su pronašli vakcinu, koja je za virus, koji hara cijelim svije-tom, to mi je malo sumljivo, al eto.« (LJ-JK-R05) 147 Cepiti se ali ne cepiti se Kovidna_krajina_FINAL.indd 147 22. 12. 2023 10:19:08 izpostavljeni in so s tem v stiku, pa ne silijo h cepljenju in imajo pravico izbrati, ali si tega želijo ali ne. (LJ-JK-R05)16 Moč priporočil, strokovno znanje zdravstvenih delavcev (pred- vsem zdravnikov) glede cepiv in cepljenja ter odnos zdravstvenega osebja lahko ključno vplivajo na sprejemanje cepljenja, kar so ugotavljali tudi drugi raziskovalci (Bazylevych 2011; Dubé idr. 2013; Patterson idr. 2016; Belščak Čolaković idr. 2022). Ravno zato je treba poudariti, da so nekateri sogovorniki izpostavili nezadostno komunikacijo zdravstve- nega osebja, konkretno izbranih osebnih zdravnikov. Svojo izkušnjo z osebnim zdravnikom, na katerega se je ob soočanju s tesnobo ob preje- mu vabila na cepljenje obrnila sogovornica, je sama opisala takole: [P]otem pa sem bila najprej povabljena na cepljenje …, potem pa sem se pozanimala, če je to res, da bom umrla … Strah me je bilo, pa pa- nika me je grabila … Potem pa je rekel …, zdravnik je rekel, gospa, ne delajte takšne panike, to, kar vi poslušate, nikar ne poslušajte … Mi vas moramo cepiti …(MS-AK-R73)17 Kot ugotavlja Heidi Larson (2020: 69–70), se občutki tesnobe in strahu širijo kot požar, kar lahko močno ovira javnozdravstvena pri- zadevanja za cepljenje. Strah tako lahko deluje pozitivno, na način, da posameznike vzpodbudi k preventivnemu delovanju, lahko pa nanje deluje negativno in jih od cepljenja odvrne, o čemer so pisali tudi že tuji raziskovalci (Chou in Budenz 2020; Bendau idr. 2021; Liu in Chu 2022). Bolj oseben odnos z zdravnikom, ki bi lahko pomiril strahove posameznikov, s katerimi se soočajo ob prejemu novega cepiva, pogre- ša tudi naslednja sogovornica, ki pravi: Mogoče kar sem pogrešala, je to, k so rekli, da pri nekaterih je bilo tko, da ko so bili cepljeni, da je zdravnica vsak dan poklicala domov in vpraša, kako se počutite, imate kakšne težave. Povejte mi, kakšne so težave. To bi recimo pričakoval od zdravnika, za katerega veš … Oziroma, ker on ve, da je pač to v fazi preizkušanja. Da je to pač … Cepivo ni táko, kot je recimo cepivo za gripo ali pa za katero koli drugo [bolezen], ne. (LJ-NV-R05) 16 »U sklopu Kliničnega centra znam da se dosta medicinskih radnika nije cijepilo. Znam, da su nas pitali, da li smo se cepili, i mi kažemo, da nismo, i su nam rekli, da se i ne pla-niraju, da se cijepe. To mi je bilo malo sumnjivo, nas toliko tjeraju, a medicinske radni-ke, koji su izloženi tome i koji su u doticaju sa time, ne tjeraju, da se cijepe, imaju pravo birati, hoće li ju ili neče.« (LJ-JK-R05) 17 »[T]e pa da san bila pozvana na cepljenje prvo, nej …, te pa san se pozanimala, či tou resno ka mo mrla … Strah me je blo, pa panika me je grabila … Te je pravo …, zdravnik pravo, gospa, vi ne delajte takšo paniko, to ka vi poslušate, nič ne poslujšajte … Mi vas moremo cepiti …« (MS-AK-R73) Vanja Germ 148 Kovidna_krajina_FINAL.indd 148 22. 12. 2023 10:19:08 Interes za cepljenje, piše Dolenc (2021), je pogojen predvsem s stopnjo zaupanja v stroko, zdravstvene in državne institucije, zato nista dovolj samo dejanska učinkovitost in varnost cepiv, pač pa morajo v to verjeti tudi ljudje, ki se cepijo. Podobno ugotavlja Niko Toš (2005: 3), da je zaupanje v javno zdravstvo del bolj splošnega zaupanja v zdra- vstvo, zdravstveni sistem in zdravstvene institucije. Kot družbene usta- nove institucije namreč v veliki meri določajo vsakodnevno življenje ljudi. Pri tem je odnos posameznika z zdravstvenimi organizacijami hkrati tudi odnos s celotnim sistemom. Za zaupanje v institucije pa velja, da ta narašča oziroma upada glede na splošno stanje zaupanja v družbi (Toš 2005: 30). Zaupanje javnosti lahko pomaga preprečiti zmedo, nezaupanje in napačne predstave. Pri tem komunikacija igra ključno vlogo tudi pri sprejemanju cepiv med splošno populacijo, saj kot pomembno orodje javnega zdravstva prebivalstvu zagotavlja ustre- zne in preverjene informacije. Jamie Murphy in sodelavci (2021) meni- jo, da bi morali v javnozdravstvenih prizadevanjih za povečanje dosto- pa do posameznikov, ki glede cepiv oklevajo, informacije širiti po več medijskih kanalih, pri čemer bi morala biti komunikacija s tem delom prebivalstva jasna, neposredna in pozitivno orientirana. ZAKLJUČEK Cepljenje je nedvomno eden največjih dosežkov sodobne medicine. Od njegovih začetkov smo z njegovo pomočjo izkoreninili prenekate- ro smrtonosno bolezen ali pa vsaj preprečili njihovo širjenje. Hkrati je vprašanje odnosa do cepljenja eno najbolj perečih zdravstvenih vpra- šanj v času, ko na področju zdravja in zdravstva v ospredje prihajajo izrazi strahu in negotovosti. Nezaupanje do cepiv in njihovo prevpra- ševanje kljub temu ni pojav sodobnega časa, pač pa je staro vsaj toliko kot cepiva sama (Larson 2020). V ozračju načetega zaupanja smo ko- nec leta 2020 prejeli prva cepiva proti covidu-19. Trenutek, ki naj bi naznanjal začetek konca pandemije, je povzročil vznik na prvi pogled nenavadnega pojava. Na to, kar naj bi bil izjemen civilizacijski dose- žek, ki je povezal znanstvenike po celem svetu, so se zlile kritike eko- nomskega, političnega in zdravstvenega sistema ter nezadovoljstvo s trenutnim stanjem sveta. Na začetku prispevka sem se dotaknila konceptov zaupanja in ne- zaupanja ter s pomočjo modela SAGE predstavila dejavnike, ki so vpli- vali na oklevanje sogovornikov glede cepljenja. Odgovori udeležencev v raziskavi razkrivajo medsebojno povezane dejavnike, ki so prispevali k 149 Cepiti se ali ne cepiti se Kovidna_krajina_FINAL.indd 149 22. 12. 2023 10:19:08 odločanju glede cepljenja proti covidu-19. Nezadovoljstvo z ukrepi vlade, načini podajanja novih spoznanj s strani stroke ter pomanjkanje komunikacije med zaskrbljenimi posamezniki in zdravniki so samo nekateri od dejavnikov, ki so v veliki meri prispevali h krepitvi oklevanja glede ceplje- nja proti covidu-19 tudi med našimi sogovorniki. Vendar velja opozoriti, da iz tega ne sledi, da lahko vse posameznike, ki imajo pomisleke in vpra- šanja glede novih cepiv, označimo za »proticepilce«. So pa argumenti slednjih v okoliščinah globalnih izrednih razmer in vsesplošne razširjeno- sti družbenih omrežij naleteli na rodovitna tla za širjenje nepreverjenih in nepodprtih informacij in teorij zarot (Vidmar Horvat 2021) ter krepitev argumentov, ki nasprotujejo cepljenju in polarizirajo skupnost. Treba se je zavedati, da ima vsaka pandemija svoje družbene skupine, opredeljene s tem, da delujejo na načine, ki so lahko videti kot bolj ali manj tvegani, nenormalni ali iracionalni. Pri tem je odklonskost odnosna, saj je oprede- ljena v nasprotju s tistim, kar je »normalno« (Irwin 2021). Toda normal- nost je relativen pojem, ki ima opraviti z našo socializacijo in dojemanjem sveta okoli nas, pri čemer je opredelitev »normalnosti« kot nečesa, kar je skladno s pričakovanji večine, le ena izmed definicij. Iz intervjujev je razvidno, da so se zaradi nenehnih sprememb, ki so vplivale na delovni in izobraževalni proces, pa tudi vsakdanje življe- nje nasploh, pri sogovornikih začele kazati nove percepcije ukrepov, ki so se izražale tudi v negotovem odnosu do cepljenja proti covidu-19. Kljub prizadevanjem v obliki kampanj, posebnih vladnih ukrepov in drugih pristopov, ki bi ljudi nagovorili k cepljenju, je videti, da ob tem ostaja spre- gledan premislek o naravi človeških interakcij. Pokazalo se je namreč, da so se posamezniki soočali z mnogimi dilemami, ki niso bile nujno zdra- vstvene narave. Pogosto pozabljamo, da pandemije niso samo medicin- ski, ampak tudi družbeni problem, saj imajo naše vsakodnevne prakse in vedênje pomembno vlogo pri širjenju virusa. Ob zapletenem in širokem razponu dejavnikov oklevanja glede cepljenja lahko večja ozaveščenost o prednostih cepljenja, vztrajno informiranje in dialog z javnostjo, prizade- vanje za zdravstveno pismenost in spremembo vedênja, tako na ravni po- sameznika kot širše družbe, ter nenazadnje skrbno prilagojene strategije, ki naslavljajo dejavnike obotavljanja, prinesejo želeno spremembo. REFERENCE Bazylevych, Maryna 2011 ‘Vaccination Campaigns in Postsocialist Ukraine: Health Care Providers Navigating Uncertainty.’ Medical Anthropology Quarterly 25(4): 436–456. Vanja Germ 150 Kovidna_krajina_FINAL.indd 150 22. 12. 2023 10:19:08 Bendau, Antonia, Jens Plag, Moritz Bruno Petzold in Andreas Ströhle 2021 ‘COVID-19 vaccine hesitancy and related fears and anxiety.’ International Immunophar- macology 97. Belščak Čolaković, Andreja, Andreja Drev, Vesna Pucelj in Nastja Šivec 2021 ‘Za- kaj bi se cepili proti covidu-19 in zakaj ne: pogovor v fokusni skupini.’ V: Javno zdravje in COVID-19. Branko Gabrovec, Ivan Eržen, Alenka Trop Skaza, Mario Fafangel, Mitja Vrdelja, Špela Selak, ur. Ljubljana: NIJZ. Str: 136–141. Chou, Wen-Ying Sylvia in Alexandra Budenz 2020 ‘Considering Emotion in COVID-19 Vaccine Communication: Addressing Vaccine Hesitancy and Fostering Vacci- ne Confidence.’ Health Communication 35(14): 1718–1722. Chutiyami, Muhammad, Dauda Salihu, Umar Muhammad Bello, Stanley John Win- ser, Amina Abdullahi Gambo, Hadiza Sabo, Adam Mustapha Kolo, Hussaina Abubakar Jalo, Abdullahi Salisu Muhammad, Fatima Ado Mahmud, Khadijat Kofoworola Adeleye, Onyinye Mary Azubuike, Ibitoye Mary Bukola in Priya Kannan 2022 ‘Are Fear of COVID-19 and Vaccine Hesitancy Associated with COVID-19 Vaccine Uptake? A Population-Based Online Survey in Nigeria.’ Vaccines 10(8): 1271. Dolenc, Sašo 2021 ‘Zaupanje v času pandemije.’ Kvarkadabra, 20. 5. 2021. Spletni vir: < https://kvarkadabra.net/2021/05/zaupanje-v-casu-pandemije/>, 29. 3. 2022. Dubé, Eve, Maryline Vivion, Chantal Sauvageau, Arnaud Gagneur, Raymonde Gagnon in Marye Guay 2013 ‘How do Midwives and Physicians Discuss Childhood Vaccination with Parents?’ Journal of Clinical Medicine 2(4): 242–259. Dubé, Eve, Dominique Gagnon, Emily Nickels, Stanley Jeram in Melanie Schuster 2014 ‘Mapping vaccine hesitancy – Country-specific characteristics of global phe- nomenon.’ Vaccine 32(49): 6649–6654. Dubé, Eve, Maryline Vivion in Noni E. MacDonald 2014 ‘Vaccine hesitancy, vaccine refusal and the anti-vaccine movement: influence, impact and implications.’ Expert Review of Vaccines 14(1): 99–117. Dubé, Eve, Dominique Gagnon, Noni MacDonald, Aurélie Bocquier, Patrick Peretti- -Watel in Pierre Verger 2018 ‘Underlying factors impacting vaccine hesitancy in high income countries: A review of qualitative studies.’ Expert Review of Vaccines 17(11): 989–1004. Evropsko računsko sodišče 2022 ‘Javno naročanje cepiv proti COVID-19 v EU.’ Spletni vir: < https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR22_19/SR_EU_ COVID_vaccine_procurement_SL.pdf>, 2. 7. 2023. Gbenonsi, Gloria Yawavi, Aline Labat, Amandine Oleffe, Boris Jidovtseff, Oliver Ser-vais, Nicolas Vermeulen in Elisabeth Paul 2022 ‘Factors Associated With CO- VID-19 Vaccination Among Individuals With Vaccine Hesitancy in French- -Speaking Belgium.’ JAMA Network Open 5(9): e2234433. Hafner, Ana, Jožica Čehovin Zajc in Marija Milavec Kapun 2021 ‘Analiza argumentov slovenskih nasprotnikov cepiv proti covidu-19 v družbenih omrežjih.’ V: Pan- demična družba. Miroljub Ignjatović, Aleksandra Kanjuo Mrčela in Roman Kuhar, ur. Ljubljana: Slovensko sociološko društvo. Str. 138–144. Irwin, Rachel E. 2021 ‘Deviant Swedes in the Global Covid-19 Media Environment.’ Medical Anthropology 40(8): 815–829. 151 Cepiti se ali ne cepiti se Kovidna_krajina_FINAL.indd 151 22. 12. 2023 10:19:09 Larson, Heidi J., William S. Schulz, Joseph D. Tucker in David M. D. Smith 2015 ‘Measuring Vaccine Confidence: Introducing a Global Vaccine Confidence Index.’ PloS Currents, 25. 2. 2015. Spletni vir: , 29. 3. 2022. Larson, Heidi J. 2020 Stuck: how vaccine rumors start – and why they don’t go away. New York: Oxford University Press. Larson, Heidi J. in David A. Broniatowski 2021 ‘Volatility of vaccine confidence.’ Science 371(6563): 1289. Leach, Melissa in James Fairhead 2007 Vaccine Anxieties: Global Science, Child Health and Society. London: Earthscan. Liu, Sixiao in Haoran Chu 2022 ‘Examining the direct and indirect effects of trust in motivating COVID-19 vaccine uptake.’ Patient Education and Counseling 105(7): 2096–2102. MacDonald, Noni E. in SAGE Working Group on Vaccine Hesitancy 2015 ‘Vaccine hesitancy: definition, scope and determinants.’ Vaccine 33(34): 4161–4164. Mandič, Srna 2021 ‘Necepljeni: kaj pravijo oni in kaj lahko to pove nam vsem.’ Delo, 25. 9. 2021. Spletni vir: < https://www.delo.si/sobotna-priloga/necepljeni- -kaj-pravijo-oni-in-kaj-lahko-to-pove-nam-vsem/>, 31. 3. 2022. Mills, Melinda C. in Tobias Rüttenauer 2021 ‘The effect of mandatory COVID-19 cer- tificates on vaccine uptake: synthetic-control modelling of six countries.’ The Lancet 7(1): 15–22. Murphy, Jamie, Frederique Vallieres, Richard P. Bentall, Mark Shevlin, Orla McBride, Todd K. Hartman, Ryan McKay, Kate Bennet, Liam Mason, Jilly Gibson-Miller, Liat Levita, Anton P. Martinez, Thomas V. A. Stocks, Thanos Karatzis in Philip Hyland 2021 ‘Psychological characteristics associated with COVID-19 vaccine hesitancy and resistance in Ireland and the United Kingdom.’ Nature Communications 12(1): 1–15. Nature 2020 ‘COVID vaccine confidence requires radical transparency.’ Nature 586(7827): 8. NIJZ 2022 ‘Strokovnjaki o aktualnem dogajanju obvladovanja covida-19 in novih strokovnih priporočilih.’ Nacionalni inštitut za javno zdravje, 22. 7. 2022. Spletni vir. , 1. 11. 2023. Patterson, Pauline, Francois Meurice, Lawrence R. Stanberry, Steffen Glismann, Susan L. Rosenthal in Heidi J. Larson 2016 ‘Vaccine hesitancy and healthcare provi-ders.’ Vaccine 34(52): 6700–6706. Peretti-Watel Patrick, Heidi J. Larson, Jeremy K. Ward, William S. Schulz in Pierre Verger 2015 ‘Vaccine hesitancy: clarifying a theoretical framework for an am-biguous notion.’ PLoS Currents, 25. 2. 2015. Spletni vir: < https://www.ncbi. nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4353679/>, 29. 3. 2022. Rozbroj, Tomas, Anthony Lyons in Jayne Lucke 2020 ‘Vaccine-Hesitant and Vaccine- -Refusing Parents’ Reflections on the Way Parenthood Changed Their Attitu- des to Vaccination.’ Journal of Community Health 45(1): 63–72. Vanja Germ 152 Kovidna_krajina_FINAL.indd 152 22. 12. 2023 10:19:09 Slovic, Paul in Ellen Peters 2006 ‘Risk perception and affect.’ Current Directions in Psychological Science 15(6): 322–325. Sobo, Elisa J. 2016 ‘Theorizing (Vaccine) Refusal: Through the Looking Glass.’ Cultural Anthropology 31(3): 342–350. Svetovna zdravstvena organizacija 2017 ‘Vaccination and trust: How concerns arise and the role of communication in mitigating crises.’ WHO, 14. 3. 2017. Sple- tni vir: < https://www.who.int/publications/i/item/vaccination-and-trust>, 29. 3. 2022. Salecl, Renata 2020 Človek človeku virus. Ljubljana: Mladinska Knjiga. Salecl, Renata 2021 ‘Cepljenje med izbiro in obveznostjo.’ DISENZ, 31. 7. 2021. Spletni vir: < https://www.disenz.net/cepljenje-med-izbiro-in-obveznostjo/>, 7. 4. 2022). Toš, Niko 2005 Zaupanje v institucije sistema. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Učakar, Veronika in Mario Fafangel 2018 ‘Zaupanje in oklevanje pri cepljenju med ma-terami majhnih otrok v Sloveniji.’ V: Cepljenje: stališča in odnos ključnih javnosti do cepljenja v Sloveniji. Alenka Kraigher, ur. Ljubljana: NIJZ. Str. 51–63. Vidmar Horvat, Ksenija 2021 ‘Družbeni strahovi med znanostjo in kulturnim bojem: teorije zarot v času pandemije COVID-19.’ Ars & Humanitas 15(1): 57–70. Vlada Republike Slovenije 2020 ‘Nacionalna strategija cepljenja proti COVID-19.’ Spletni vir: < https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/ staro/Koronavirus/04122020-Strategija-cepljenja.pdf>, 7. 4. 2022. Vlada Republike Slovenije 2021 ‘Nacionalna strategija cepljenja proti COVID-19, ver-zija II z dne 1. 3. 2021.’ Spletni vir: < https://www.gov.si/assets/ministrstva/ MZ/DOKUMENTI/Koronavirus/Cepljenje/Nacionalna-strategija-ceplje- nja-proti-COVID-19_1.3.2021.pdf>, 7. 4. 2022. Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-1 (ZDUPŠOP). Uradni list RS, št. 206/21, 29.12. 2021 Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB). Uradni list RS, št. 33/06, 30. 3. 2006. Ward, Jermy K., Fatima Gauna, Amandine Gagneux-Brunon, Elisabeth Botelho-Ne- vers, Jean-Luc Cracowski, Charles Khouri, Odile Launay, Pierre Verger in Pa- trick Peretti-Watel 2022 ‘The French health pass holds lessons for mandatory COVID-19 vaccination.’ Nature Medicine 28: 232–235. 153 Cepiti se ali ne cepiti se Kovidna_krajina_FINAL.indd 153 22. 12. 2023 10:19:09 Kovidna_krajina_FINAL.indd 154 22. 12. 2023 10:19:09 (Ne)dostopnost zdravstvenega zavarovanja in težave s prehajanjem meja v času pandemije covida-19 Jasmina Kuduzović UVOD Vsaka večja kriza, naj bo ekonomska, politična ali zdravstvena, s seboj prinese spremembe, ki močno posežejo v družbeni red in avtonomijo delovanja vsakega posameznika. Ukrepi, ki jih odločevalci sprejmejo, da bi omejili vpliv takšnih kriz, praviloma dodatno prizadenejo naj- bolj ranljive dele prebivalstva. To se je potrdilo tudi med pandemijo covida-19, ko so se obstoječe neenakosti še bolj okrepile, kar je poka- zala tudi terenska raziskava Sonar-Global, ki smo jo v Sloveniji izvedli v Ljubljani in Pomurju. Sama sem terensko delo opravljala v Ljubljani, kjer sem raziskovala predvsem posledice pandemije in z njo povezanih ukrepov predvsem pri priseljencih ter študentih s prostorov nekdanje Jugoslavije. Od 214 intervjujev smo jih 43 opravili s priseljenci iz raz- ličnih držav, ki živijo v Sloveniji v raznolikih pravnih statusih (osebe z začasnim ali stalnim bivališčem, prosilci za mednarodno zaščito (Ne)dostopnost zdravstvenega zavarova- nja in težave s prehajanjem meja v času 155 pandemije covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 155 22. 12. 2023 10:19:09 in nedokumentirani migranti). V tem poglavju se bom osredotočila predvsem na študente in študentke, ki so prišli iz Bosne in Hercegovi- ne, Srbije, Črne gore ter Severne Makedonije in se v Sloveniji pogosto soočajo s problemom pridobitve zdravstvenega zavarovanja, čemur bom v besedilu namenila posebno pozornost. Tuji študenti in študentke so državljani držav članic in nečla- nic Evropske unije (EU), ki se v Republiki Sloveniji izobražujejo za krajši čas, v obliki študijskih izmenjav, ali pa za daljši čas, na rednem študiju na izbrani fakulteti. Nabor pravic, ki izhajajo iz zdravstvenega zavarovanja, je za te študente večinoma okrnjen, če ga primerjamo s študenti državljani Slovenije, ki imajo pravico do obveznega zdravstve- nega zavarovanja in lahko po 26. letu starosti sklenejo tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kar pomeni, da imajo v primeru zdravstvene obravnave praviloma pokrite vse storitve. Pandemija covida-19 in z njo povezani ukrepi so večini pre- bivalcev otežili dostop do zdravstvene oskrbe.1 To še posebej velja za študente in študentke iz držav nečlanic Evropske unije, saj so se na eni strani dodatno okrepile že obstoječe ovire do zdravstvene oskrbe v Sloveniji, na drugi strani pa so vzniknile nove, ki so znatno otežile dostop do zdravstvenih storitev v njihovi matični državi. V poglavju bom podrobneje pokazala, kakšen vpliv sta imela pandemija in ukrep zapiranja državnih meja na dostopnost zdravstvenega zavarovanja ozi- roma zdravstvene oskrbe za študente in študentke s prostora nekdanje skupne države. Menim, da je ta skupina prebivalstva za razumevanje dostopnosti zdravstva še posebej zanimiva, saj se ji v preteklih raziska- vah in v splošni javnosti ni namenilo dovolj pozornosti. Ob tem je po- membno poudariti, da skupina seveda ni homogena in statična, kot jo predstavljajo različni javni, medijski diskurzi. Ob branju terenskega gradiva lahko hitro ugotovimo, da so ovi- re, s katerimi so se srečevali tuji študenti v času pandemije, do neke mere podobne tistim, s katerimi so se srečevali begunci iz Bosne in Hercegovine (BiH) ter izbrisani prebivalci Slovenije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (Dedić, Jalušič in Zorn 2003; Lipovec Čebron 2007). Gre za ovire, ki izhajajo iz dejstva, da je bilo obvezno zdravstve- no zavarovanje v Sloveniji težko dostopno za vse omenjene skupine prebivalcev, čeprav v javnosti še vedno kroži predstava, da naj bi bilo to zavarovanje univerzalno za vse (Lipovec Čebron in Pistotnik 2015). Poleg tega se pri raziskovanju pogosto izkaže, da so pravice iz obvezne- ga zdravstvenega zavarovanja za nekatere skupine prebivalstva omejene 1 Glej poglavje Sare Pistotnik v tej monografiji. Jasmina Kuduzović 156 Kovidna_krajina_FINAL.indd 156 22. 12. 2023 10:19:09 in ne pokrivajo vseh njihovih zdravstvenih potreb. Med ovire tako lahko prištejemo tudi visoka doplačila za določene zdravstvene storitve in zdravila ter vsesplošno pomanjkljivo informiranost o urejenosti zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in o pravicah, ki iz zavarovanja izhajajo (Pistotnik 2019; Lipovec Čebron 2019). Glede na sorodnost omenjenih ovir bom v nadaljevanju mestoma vzporejala izkušnje tujih študentov in študentk med pandemijo s situacijami, ki so jih v Sloveniji doživljali begunci in izbrisani v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Nekatere ovire tujih študentov s prostorov nekdanje Jugoslavije (z izjemo Hrvaške) bom predstavila skozi zgodbi dveh študentk, Hane in Tanje, ki sta se v času pandemije, vendar že tudi pred njo, srečevali z različnimi izzivi na področju zdravstvenega zavarovanja in zdravstve- ne oskrbe. Njuni zgodbi pričata o kontinuiteti sistemskih ovir, ki se v krizah, kot je bila pandemija covida-19, poglobijo ali celo spodbudijo nove, ki neredko vztrajajo tudi po uradnem zaključku teh kriz. Čeprav so sogovorniki v terenski raziskavi Sonar-Global ome- njali številne ovire, se bom v prispevku osredotočila le na tiste, ki izha- jajo iz oteženega dostopa do zdravstvenega zavarovanja nasploh in iz neprehodnosti državnih meja, ki je bila specifična posledica ukrepov za zajezitev pandemije covida-19, saj so imele te največji vpliv na študente in študentke, ki prihajajo s prostorov nekdanje skupne države. V tem smislu bom ovire, s katerimi so se tuji študenti iz držav nečlanic EU srečevali v času raziskave, strnila v naslednje tri kategorije: obstoječe ovire oziroma ovire, s katerimi so se obravnavani tuji študenti srečevali že pred pandemijo; poglobljene stare ali novonastale ovire, s katerimi so se soočili med pandemijo; in ovire, ki vztrajajo tudi po pandemiji. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA TUJE ŠTUDENTE Dostop do zdravstvenega zavarovanja je ena izmed pravic, za katero se zdi, da se tujim študentom s prostora nekdanje Jugoslavije (z izjemo Hrvaške, ki je članica EU) izmika. V poglavju bom ugotavljala, do kakšnih pravic iz zdravstvenega zavarovanja so tuji študenti s tega prostora upravičeni in v kolikšni meri so lahko te pravice dejansko uveljavljali pred pandemijo co- vida-19, med njo in po njej. Glede na to, da so bili pri študentski populaciji v raziskavi med bolj zastopanimi tisti, ki prihajajo iz BiH in Srbije, bom v tem poglavju večinoma predstavljala njihove izkušnje. Če pogledamo v preteklost, lahko ugotovimo, da je bil v času po osamosvojitvi Slovenije dostop do obveznega zdravstvenega za- varovanja omejen tudi za nekatere druge državljane BiH in Srbije. V (Ne)dostopnost zdravstvenega zavarova- nja in težave s prehajanjem meja v času 157 pandemije covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 157 22. 12. 2023 10:19:09 devetdesetih letih 20. stoletja je bil še posebej problematičen začasni status beguncev iz BiH, ki je bil dolgo časa pravno nedorečen in je zato osebam onemogočal urejanje različnih življenjskih zadev. Med njimi je bil tudi dostop do zdravstva, ki je bil zanje omejen zgolj na primere nujnih zdravstvenih stanj. Istočasno so se z oteženim dosto- pom do zdravstvenih storitev soočale tudi osebe, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (Lipovec Čebron 2007, 2010), ko jim je, kot pravi Jelka Zorn, oblast najprej »odvzela pravno identiteto in jih na milost in nemilost izpostavila represivnim organom (preganjanju policije, deportacijam), različne javne institucije pa so s svojim etično slepim, administrativnim pristopom ta gola življenja ogrožale. Tako so zdravstvene in socialnovarstvene službe zgolj reproducirale odloči- tve represivnega dela oblasti« (Zorn 2010: 35). Te ovire so izhajale iz sprememb zakonodaje iz leta 1992, ko se je začel spreminjati model slovenskega zdravstvenega sistema, ki je tako za begunce iz BiH kot za izbrisane osebe ustvaril nove ovire na področju zdravstvene oskrbe. Obstoječi sistem slovenskega zdravstva je bil namreč tedaj do- končno utemeljen kot različica Bismarckovega modela zdravstvenega varstva, vendar je ohranil mnoge prvine starejšega socialističnega mo- dela, ki je deloval po načelih, kot so univerzalni dostop do zdravstva, organizacija zdravstvene infrastrukture na ravni lokalnih skupnosti, poudarek na preventivi in drugo. Pri snovanju posocialističnega siste- ma so se ta načela v veliki meri ohranila, vendar je hkrati postal prost dostop do zdravstva večinoma pogojen s prispevki za obvezno zdra- vstveno zavarovanje, ki odtlej predstavljajo največji delež financiranja zdravstvene blagajne (Pistotnik 2020: 72). Dostop do zdravstva je za mnoge nedržavljane zato še danes omejen, saj so njihove pravice do zdravstvenega zavarovanja odvisne od stalnega prebivališča in/ali zaposlitve, ki jim omogoča njihovo uveljavljanje. Od leta 1991 so se pravice do zdravstvenega zavarovanja spreminjale glede na državljanski status osebe; praviloma so se krčile, in ne širile, kot bi pričakovali glede na takratno bolj stabilno politično stanje Slovenije v primerjavi z drugimi državami v regiji. V zadnjih de- setletjih so tako pravice do zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenih storitev za nedržavljane bolj omejene in izključujejo nekatere skupine, ki so sistemsko povsem prezrte. Eno izmed njih predstavljajo tuji štu- denti s prostorov nekdanje Jugoslavije (z izjemo Hrvaške), ki po po- datkih statističnega urada v visokošolskem izobraževanju predstavljajo 60 % vseh tujih študentov (Statistični urad Republike Slovenije 2021). Tuji študenti so v Sloveniji zdravstveno zavarovani s sporazumi o socialnem zavarovanju, ki so sklenjeni med matično državo študenta in Republiko Slovenijo. Sporazumi se med seboj razlikujejo glede na Jasmina Kuduzović 158 Kovidna_krajina_FINAL.indd 158 22. 12. 2023 10:19:09 to, ali je matična država članica Evropske unije (EU) oziroma Evrop-skega gospodarskega prostora (EGP) ali ne. Študentje iz prve skupi- ne imajo več pravic iz zdravstvenega zavarovanja, medtem ko je druga skupina študentov, ki jo tvorijo državljani BiH, Črne gore, Severne Makedonije ter Srbije, pri uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz zdravstve- nega zavarovanja, veliko bolj omejena. Čeprav so bili meddržavni spo- razumi o socialnem varstvu z državami nekdanje Jugoslavije sklenjeni v različnih časovnih obdobjih,2 jim je skupna vsebina sporazuma, ki opredeljuje osnovne pravice do zdravstvenega zavarovanja za študente. Obseg pravic in s tem dostop do storitev, ki jih pokriva zdra- vstveno zavarovanje, se tako med tujimi študenti in študentkami znatno razlikuje. Tisti, ki prihajajo iz držav članic EU, svoje sto- ritve uveljavljajo z evropsko zdravstveno kartico (EUKZZ).3 To je kartica, s katero so državljani držav EU ali EGP med začasnim bivanjem v kateri koli od 27 držav članic EU (pa tudi na Islandiji, Norveškem, v Lihtenštajnu in Švici) upravičeni do nujne ali po- trebne zdravniške pomoči v zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže.4 Medtem pa imajo tuji študenti iz držav, s katerimi so sklenjeni bilateralni sporazumi o socialnem zavarovanju, zdravstveno zavarova- nje urejeno s specifičnimi obrazci,5 ki jih izdajo pristojne institucije v njihovih državah in jih praviloma predložijo na eni izmed enot Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pri tem ne gre zgolj za pravico do zdravstvenega zavarovanja. Urejeno zdravstveno zavarova- nje je namreč pogoj za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje v Sloveniji. Če želi tuji študent tega pridobiti, mora namreč ob prošnji za dovoljenje za prebivanje priložiti dokazilo o zdravstvenem zavaro- vanju, ki je praviloma sklenjeno na podlagi omenjenih sporazumov o socialnem varstvu. Kot kaže citat sogovornice Tanje, pa eno izmed ovir pri dostopu do zdravstvenih storitev za tuje študente in študent- ke predstavlja neinformiranost o samem postopku uveljavljanja zdra- vstvenega zavarovanja v Sloveniji: Poznam vsaj tri študentke iz Srbije, ki mislijo, da sploh nimajo zavaro- vanja v Sloveniji, čeprav ta dokument [obrazec zdravstvenega zavaro- vanja SRB/SI 03] morajo obvezno oddati, da bi lahko podaljšale vizo. Študenti ne vedo, da ta dokument ni veljaven, dokler ni konvertiran v 2 Glej < https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/zav_tujina/sporazumi>, 13. 3. 2023. 3 Glej , 13. 3. 2023. 4 Glej < https://www.gov.si/novice/2020-09-23-zdravstveno-zavarovanje-tujih-studen- tov/>, 15. 3. 2023. 5 Glej obrazce BIH/SI 3, MNE/SI 03, SRB/SI 03 in RM/SI 3. (Ne)dostopnost zdravstvenega zavarova- nja in težave s prehajanjem meja v času 159 pandemije covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 159 22. 12. 2023 10:19:09 slovensko različico na ZZZS-ju. Ker to ne pokriva Ministrstvo za zuna-nje zadeve, ki pač izdaja naše dovoljenje za prebivanje (ne vize) in ker to ne pokriva Ministrstvo za šolstvo, ampak Ministrstvo za zdravstvo, oni sploh ne vedo, da je dokument treba iti konvertirat na ZZZS, ki je v Ljubljani na Mali ulici. In posledično mislijo, da sploh nimajo zava- rovanja. (LJ-NV-R38) Tistim študentom in študentkam, ki za postopek vedo in ga pravilno izpeljejo, pa ZZZS izda listino za uveljavljanje nujnih zdravstvenih storitev v Sloveniji. Te storitve lahko, enako kot drugi tuji študenti, uveljavljajo le pri izvajalcih v javnem (in ne zasebnem) zdravstvenem sistemu. Nujna medicinska pomoč, splošni zdravniški pregledi, zdravila na recept in specialistične storitve so tako zanje brezplačne ali delno plačljive glede na vrsto zdravstvenega zavaro- vanja in nujnost obravnave. Predpogoj za pridobitev zdravstvene- ga zavarovanja v Sloveniji pa je vključenost študenta v zdravstveno zavarovanje v državi državljanstva, zato morajo študenti vsake tri mesece s potrdilom dokazovati na zavarovalnici v matični državi, da so vključeni v študijski proces na izbrani fakulteti in so uspešno zaključili letnik. Druga možnost dostopa do zdravstvene oskrbe je prostovoljna vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje. Vsi študenti, ki zaradi kakršnih koli razlogov nimajo urejenega pogod- benega zavarovanja z bilateralnim sporazumom med Slovenijo in eno izmed omenjenih držav nečlanic EU oziroma niso vključeni v zdravstveno zavarovanje v državi državljanstva, se lahko vključijo v obvezno zdravstveno zavarovanje prek ZZZS. Vendar pa se za to možnost tuji študenti praviloma ne odlo- čajo, saj so prispevki izjemno visoki. Mesečni prispevek za vključi- tev v obvezno zdravstveno zavarovanje za tujce, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Republiki Sloveniji, je namreč v času pisanja tega poglavja znašal 165,97 evra.6 V obvezno zdravstveno zavarovanje na tej podlagi se študenti praviloma vključijo le v primeru, ko ne prido- bijo pravočasno dokazila o vpisu na izbrano fakulteto v Sloveniji, ki ga zahteva njihova matična država za izdajo listin, nujnih za ureditev zavarovanja v državi gostiteljici. Vključitev v takšno zavarovanje je zato običajno začasna rešitev. Glede na to, da tuji študenti in študentke potrebujejo zavaro- vanje za pridobitev dovoljenja za prebivanje oziroma njegovo podalj- šanje, bi lahko rekli, da so v določenih primerih prisiljeni v plačevanje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, če želijo študirati v 6 Glej , 10. 4. 2023. Jasmina Kuduzović 160 Kovidna_krajina_FINAL.indd 160 22. 12. 2023 10:19:09 Sloveniji.7 Poleg tega je iz opravljenih intervjujev jasno, da je urejanje zdravstvenega zavarovanja za tuje študente povezano z dolgotrajnimi in težko razumljivimi upravnimi postopki, zaradi česar lahko sklene- mo, da eno izmed ovir v dostopu do zdravstvenega zavarovanja zanje predstavljajo dolgi administrativni postopki in pomanjkanje jasnih in- formacij o tem, na kakšen način uveljaviti zdravstveno zavarovanje, do katerega so upravičeni. DRUGE OVIRE PRI ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU ZA TUJE ŠTUDENTE Ostale ovire, s katerimi se v slovenskem zdravstvenem sistemu srečuje- jo sogovorniki in sogovornice, študenti in študentke iz BiH in Srbije, bom v nadaljevanju predstavila skozi zgodbi študentk Hane in Tanje. Z ovirami, ki jih bom v nadaljevanju predstavila, se ne sooča- jo nujno vsi tuji študenti in študentke, saj gre za raznoliko skupino posameznikov, vseeno pa so si moji sogovorniki in sogovornice delili nekatera skupna vprašanja: Kaj se zgodi, ko potrebujejo zdravstveno oskrbo, ki ni zajeta v zdravstveno zavarovanje na podlagi bilateralne- ga sporazuma?; S kakšnimi ovirami se srečujejo pri iskanju te oskrbe?; in Kakšna je njihova informiranost o pravicah, ki jim pripadajo? Kot bo jasno iz nadaljevanja, bodo ta vprašanja prišla do izraza v zgodbah obeh sogovornic. Hana8 prihaja iz BiH ter je študentka drugega letnika dodi- plomskega študija na eni od fakultet Univerze v Ljubljani. V inter- vjuju je izpostavila problematiko zdravstvenega zavarovanja in ovir, s katerimi se srečuje v zdravstvenem in izobraževalnem sistemu. Tanja je študentka magistrskega študija na eni od članic Univerze v Lju- bljani. Iz Srbije v Slovenijo se je preselila že v najstniških letih, ko se je začela izobraževati na eni izmed srednjih šol v Mariboru. Trav- matični dogodek, ki ga je doživela pri sedemnajstih letih, je vodil v resnejšo obliko depresije, pozneje pa je dobila še težjo psihiatrično diagnozo, zaradi katere danes jemlje zdravila, do katerih v Sloveniji s težavo dostopa: 7 Glej , 16. 4. 2023. 8 Vsa osebna imena so v besedilu psevdonimi, za zaščito identitete sogovornic. (Ne)dostopnost zdravstvenega zavarova- nja in težave s prehajanjem meja v času 161 pandemije covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 161 22. 12. 2023 10:19:09 Čeprav edina pomoč, ki jo zares uporabljam, je ta, da grem v Pro Bono ambulanto, 9 ki jo sofinancirata MOL in Slovenska filantropija, kjer do-bivam svoja redna zdravila, ker so sicer zelo draga. Kot nedržavljanka in študentka imam v Sloveniji samo nujno zdravstveno zavarovanje in to zavarovanje mi včasih pokrije vsa zdravila, ampak trenutno ta, ki jih zdaj jemljem, jih pokrivam s takšnim doplačilom, ki si ga enostavno ne morem privoščiti. Cena zdravil, ki jih trenutno jemljem, bi bila okrog 150 evrov na mesec. In Pro Bono ambulanta mi res pomaga, to mi rešuje življenje. (LJ-NV-R38) Ovira, ki jo je izpostavila, izvira iz obsega pravic, ki jih omogoča zdravstveno zavarovanje, urejeno z že omenjenimi bilateralnimi spo- razumumi. Ti sporazumi omogočajo zdravstveno zavarovanje za tuje študente iz držav nečlanic EU, vendar predvidevajo določene izjeme, za katere ne krijejo stroškov zdravstvenih storitev. Ena izmed takšnih izjem je zdravljenje kroničnih bolezni, saj morajo zavarovanci v prime- ru, ko gre za stanja, ki niso življenjsko ogrožajoča, doplačevati različne zneske, pri čemer niso upravičeni do povračila stroškov.10 Ista sogovornica je tudi opisala, na kakšen način pristojne usta- nove za zdravstveno zavarovanje v Srbiji preverjajo upravičenost do kritja stroškov za različne zdravstvene storitve in kje se pojavi težava v primeru kroničnih bolezni: A problem je, da če si ti kronični bolnik, ki, se pravi, redno jemlje zdra- vila. Če redno jemlješ zdravila iz lekarne, in če redno prihajajo računi iz Slovenije v Srbijo, te zavarovalnica lahko pokliče na komisijo, da si kronični bolnik, ki tega ni priznal in zdravnik, ki je potem napisal, da ti nisi kronični bolnik, ker rabiš eno tako potrdilo, da bi sploh dobil zdra- vstveno zavarovanje, bi potem izgubil svoj status. (LJ-NV-R38) Ovire, ki izvirajo iz zdravstvenega zavarovanja, urejenega na podlagi bilateralnega sporazuma s Srbijo, tako niso omejene le na Slo- venijo. Zavarovalnice v matični državi izvajajo nadzor nad zavarovan- ci, predvsem nad tistimi, katerih mesečna doplačila zdravil presežejo predvideni znesek, določen s pogodbo o zdravstvenem zavarovanju in lahko po besedah sogovornice potencialno sankcionirajo tako študen- ta kot zdravnika, ki mu je izdal potrdilo, da nima kroničnih bolezni. Takšna ureditev zdravstvenega zavarovanja uteleša koncept notranjih mej (Balibar 2004), ki skozi različne družbene podsisteme 9 Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, Pro Bono. Gre za brezplačno ambulanto in posvetovalnico, ki je namenjena vsem občanom Mestne občine Ljubljana brez urejenega zdravstvenega zavarovanja. Med njimi prevladujejo brezdomne osebe in tujci brez urejenega pravnega statusa. Za več glej: < https://www. filantropija.org/pro-bono-ambulanta/>. 10 Glej < https://www.zzousk.ba/zdravstvena-zastita-ino-osiguranika/>, 13. 3. 2023. Jasmina Kuduzović 162 Kovidna_krajina_FINAL.indd 162 22. 12. 2023 10:19:09 delujejo izključujoče, kar se kaže v skopem naboru zdravstvenih pravic, ki pripadajo tujim študentom in študentkam. Ovire, s katerimi se srečujejo v slovenskem zdravstvenem sistemu, so del kontinuiranega procesa, ki spreminja delovanje sodobnih socialnih držav. Ta sledi po- litiki nadzora in represije, s katerimi smo se v preteklosti praviloma srečevali na zunanjih ali državnih mejah. Danes pa se z omejitvami, ki utrjujejo njihov neenaki položaj v družbi, tuji študenti srečujejo tudi znotraj države, na različnih institucijah, na primer na upravnih eno- tah, kjer so postopki za pridobivanje dovoljenja za začasno prebivanje dolgotrajni in negotovi, sogovornice pa opozarjajo tudi na neustrezno komuniciranje s študenti in študentkami ter neodzivnost zaposlenih. Svoje izkušnje mi je zaupala tudi Ema, Hanina prijateljica: Najhujše od vsega je bilo čakanje, neodzivnost in pomanjkanje infor- macij. Ko sem vložila za vizo, sem dobila enega referenta [vsak, ki pre- da vlogo za dovoljenje za bivanje, ima dodeljenega referenta, ki vodi postopek], ampak jaz sploh nisem vedela, kdo je moj referent, potem sem končno izvedela, in ko sem želela preveriti na upravni enoti, kaj se dogaja z vizo, so mi rekli, da ta oseba tam ne dela, da je ne poznajo. In sem jim rekla, kako je ne poznate, če ste mi vi posredovali njeno ime in priimek. To je bila prva stvar, potem pa vsakič, ko sem jih poklicala, nikoli nisem dobila tistih informacij, ki sem jih potrebovala, zmeraj je bilo isto; v tem smislu, da dobivajo preveč naših klicev [klicev študentov, ki čakajo dovoljenje za bivanje], da oni ne poznajo vseh odgovornih in da imajo ogromno dela. Jaz sem svojo vizo dobila šele po treh mesecih, medtem ko jo je moja prijateljica dobila v roku dveh tednov. Sem šla osebno do enote preveriti, zakaj je še nisem dobila, tam pa me je usluž- benka poskušala z zelo nesramnim tonom prepričati, da sploh nimam termina in da se izmišljujem, in potem, ko sem ji pokazala mail, ki so mi ga poslali, je samo utihnila, ni se niti opravičila. (LJ-JK-R12) Podobno velja tudi za pravico do zdravstvene obravnave, saj iz zapisanega izhaja, da imajo tuji študenti in študentke iz obravnavanih držav do nje bistveno bolj omejen dostop od njihovih kolegov in kole- gic s slovenskim državljanstvom. Hana je svoj položaj v zdravstvenem sistemu opisala takole: Imamo težave, vsi tuji državljani na splošno, če nimamo tu družine ali eventualno zraven študija še kakšno stalno zaposlitev, ki bi nam zagota- vljala zdravstveno zavarovanje, ki se plačuje na letnem nivoju. Takrat bi imeli pravice za zdravstvene usluge, tako pa ne. Me [s prijateljicami, ki študirajo v Ljubljani] smo na primer urejale svoje zdravstveno zava- rovanje, ker imamo pogodbe s Slovenijo, se lahko brezplačno izobražu- jemo, ta nam nudi tudi zdravstveno oskrbo, vendar le v primeru nujne pomoči; se pravi v primeru, ko je vprašanje življenja in smrti. Do vseh ostalih storitev, ne glede na to, kako strahovito se to sliši, nimamo pravi- ce, zato nas pošiljajo nazaj v Bosno. (LJ-JK-R06) (Ne)dostopnost zdravstvenega zavarova- nja in težave s prehajanjem meja v času 163 pandemije covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 163 22. 12. 2023 10:19:09 Sogovornice se znotraj zdravstvenega sistema velikokrat poču- tijo prepuščene samim sebi, še posebej takrat, ko se soočajo z resnimi odločitvami glede lastnega zdravja, ki imajo lahko dolgoročne posle- dice. Kot je povedala Hana, naj bi za vsa zdravstvena stanja, ki niso življenjsko nevarna, študenti in študentke morali poiskati zdravstve- no oskrbo v matični državi. Vendar pa sogovornice izpostavljajo, da bi taka odločitev lahko ogrozila študijske obveznosti ali pa zaposlitev, ki številnim tujim študentom omogoča študij v Sloveniji. V zadnjih desetletjih lahko opazujemo, kako se v neoliberalnem reorganiziranju družbenega življenja odgovornost za zdravje vse bolj premešča z drža- ve na mnogotere akterje: posameznike, izobraževalne in zdravstvene ustanove, lokalne skupnosti in podobno (Lipovec Čebron in Pistotnik 2015). Premeščanje odgovornosti na posameznike je očitno tudi v pri- meru tujih študentov in študentk iz BiH in Srbije, ki so znotraj obsto- ječega sistema prepuščene predvsem samim sebi in lastni iznajdljivosti. POLOŽAJ ŠTUDENTOV IZ BIH IN SRBIJE V ČASU PANDEMIJE COVIDA-19 Za tuje študente in študentke iz BiH ter Srbije, kot sta Tanja in Hana, so imeli ukrepi za obvladovanje bolezni covid-19, kompleksne razse- žnosti, saj so ustvarjali nove ranljivosti, hkrati pa poglabljali že obsto- ječe. Po eni strani se obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja zanje v času pandemije ni bistveno spremenil. Še več, študenti nečlanic EU z listino zdravstvenega zavarovanja, ki jo na podlagi bilateralnega spo- razuma izda območna enota ZZZS (enako kot tuji študenti iz držav članic EU) so se v času pandemije lahko brezplačno testirali s HAG testi, cepili proti covidu-19 ter dostopali do nujne medicinske oskr- be v primeru resnejših zapletov, ki bi lahko ogrožali njihovo življenje. Po drugi strani pa bi tisti, ki niso imeli resnejših zapletov po okužbi s SARS-CoV-2, vendar so vseeno imeli določene posledice te bolezni, morali zdravniško pomoč poiskati v matični državi, kar pa je bilo v času ukrepov skorajda nemogoče. Državne meje so namreč 30. 3. 2020 z Odlokom vlade o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja zunaj občin (Uradni list RS, št. 38/20) postale veliko manj prehodne. Ovire, ki sta jih izpostavili sogovornici, so tako izhajale pred- vsem iz ukrepa zapiranja državnih meja (prav tam), ki je v času zaprtja države onemogočal njihova potovanja med Slovenijo in BiH oziroma Srbijo. Odločitev o zapiranju meddržavnih meja je v tem primeru Jasmina Kuduzović 164 Kovidna_krajina_FINAL.indd 164 22. 12. 2023 10:19:09 pokazala na zgodovinski in institucionalni pomen izključevanja in razvrščanja ljudi, ki te meje prestopajo (Pajnik 2019). Tanjina izkušnja z zaprtjem državne meje se je pokazala pri poskusu vrnitve v Slovenijo zaradi študijskih obveznosti: Prva stvar, ki se je zgodila, je ta, da so zaprli meje in nisem mogla it nazaj. […] Profesorica je v mailu napisala samo, ne [da ustnega dela ne more izvesti »na spletu«], kar pridite v kabinet, se vidiva na izpitu. Jaz sem bila v Srbiji in to je bilo nemogoče. (LJ-NV-R38) Ukrep pa je omogočal tudi izjeme, ki so dovoljevale prehod meja z izjavo, v kateri je oseba morala navesti utemeljene razloge za takšno odločitev. Ob tem so sogovorniki ubirali različne strategije za premoščanje te ovire. Tudi sogovornica Hana in njene prijateljice so se poskusile po svoje znajti pri prehajanju državnih meja: »Morale smo najti ustrezno dokumentacijo, jo sneti z interneta in si izmišljevati razlo- ge, da nas spustijo čez mejo« (LJ-JK-R06). Dodatne težave so povzročali predpisi, ki so določali kraj nasta- nitve za obdobje karantene. Sogovornica Tanja je določeno obdobje, ko so veljali ukrepi poostrenega nadzora na državnih mejah, preživela v rojstnem kraju v Srbiji, saj so študijske obveznosti takrat potekale na daljavo. Ko pa se je želela vrniti v Slovenijo, jo je lastnik stanovanja, v katerem je živela kot najemnica, obvestil, da je namestitev izgubila: ...planirala sem, da grem nazaj [v Slovenijo], zmenila sem se z lastni- kom [podnajemniškega stanovanja] in kupila sem karto. […] Potem me je lastnik poklical preko Viberja in rekel: »Jaz sem se pogovoril z drugimi v hiši in so rekli tisti naciji, da nočejo [da bi se vrnila nazaj]. Meni je res žal, ampak saj veš, kako je, ne morem ravno provocirat take skupine.« (LJ-NV-R38) V nadaljevanju pogovora je Tanja pojasnila, da ji je lastnik sta- novanja sicer želel pomagati in jo začasno nastaniti pri prijatelju v Ce- lju, vendar zaradi zakonsko odrejenega obdobja karantene/izolacije na naslovu, kjer je bila oseba s tujim državljanstvom začasno prijavljena, to ni bilo izvedljivo.11 Če bi se Tanja in druge osebe v podobni situa- ciji odločile karanteno preživeti na naslovu, ki se razlikuje od naslo- va njihovega začasnega prebivališča, bi se srečale z ovirami že na slo- venski državni meji. Obmejni policisti so namreč morali od potnikov 11 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije, Uradni list RS, št 71/20. (Ne)dostopnost zdravstvenega zavarova- nja in težave s prehajanjem meja v času 165 pandemije covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 165 22. 12. 2023 10:19:09 pridobiti osebne podatke za izdajo odločbe in jih posredovati pred-stavniku Ministrstva za zdravje. Slednji je izdal odločbo in jo vrnil policistu na mejnem prehodu, ki jo je nato vročil potniku in mu na ta način dovolil vstop v državo.12 V notranjosti države se je nadzor na- daljeval s preverjanjem prisotnosti osebe na domu (v primeru tujcev na prijavljenem začasnem naslovu) s strani zdravstvenega inšpektorata in klicnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spornost takšnega nadzora tiči v tako imenovanih elektronskih mejah ali, kot jih imenujeta Cukut Krilić in Zavratnik (2016), e-mejah, kjer nadzor ni prepuščen zgolj pooblaščenim osebam, temveč tehnolo-giji, kameram, biometriji in bazam podatkov. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da postajajo administrativna in politična prizadevanja sočasno čedalje bolj medsebojno usklajena, posamezne baze in informacijski sistemi pa vse bolj povezani (Cukut Krilić in Zavratnik 2016: 248; primerjaj Broeders 2007). Za tuje študente in študentke iz BiH in Sr- bije je ta preplet in soodvisnost sistemov zdravstvenega zavarovanja in dovoljenja za prebivanje predstavljal znatno oviro pri pridobivanju in ohranjanju pravice do prebivanja in izobraževanja v Sloveniji. Različni družbeni procesi so v zadnjih 30 letih tudi v Sloveni- ji omogočili premestitev koncepta meje na notranje javne in zasebne podsisteme (zdravstvo, centri za socialno delo, upravne enote in tako naprej), katerih naloga je med drugim prizadevanje za socialno varnost vseh prebivalcev. Ta je udejanjana s pozicije moči. Moč državnih apa- ratov Foucault imenuje biomoč, to je moč izvajanja nadzora nad telesi in populacijo s pomočjo različnih institucij in metod, od izobraževanja do načrtovanja družinske celice (Foucault 2008; primerjaj Fassin 2021: 162-163). Takšna oblika moči je v času pandemije covida-19 izobliko- vala povsem novo obliko ovir, med katerimi so bile tudi ovire v izobra- ževalnem sistemu. Ta je bil v času pandemije znatno podvržen ključnim spremembam, tujim študentom in študentkam iz držav nečlanic EU pa so te pogosto onemogočale vpis ali nadaljevanje študija v Sloveniji. Pri tem velja dodati, da nove ovire kažejo na kontinuiteto z odločitvami vlade Republike Slovenije, ki so v preteklih letih vse bolj omejevale pravice tujih študentov in študentk v Sloveniji – toda ne vseh tujih študentov; predvsem tistih, ki ne prihajajo s področja EU. Že leta 2012 so tedanje oblasti ukinile štipendije za te študen- te (Zajc 2012),13 nato so marca 2021 spremenile Zakon o tujcih, ki 12 Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 76/20. 13 Glej tudi: , 13. 3. 2023. Jasmina Kuduzović 166 Kovidna_krajina_FINAL.indd 166 22. 12. 2023 10:19:09 tujim študentom nalaga dokazovanje zadostnih sredstev za preži- vljanje v času bivanja v Sloveniji (Brezar in Radilović 2022; Poljak Istenič 2021; Smrekar 2022).14 Z novim zakonom je vlada tuje štu- dente torej finančno močno obremenila, saj je to pomenilo, da mo- rajo imeti že ob vložitvi prošnje za dovoljenje za začasno prebivanje na osebnem računu znesek v višini 5.000 € - znatna obremenitev za družine študentov, ki prihajajo iz držav z nižjim povprečnim me- sečnim dohodkom v primerjavi s Slovenijo.15 Novi zakon se je bi- stveno razlikoval prejšnjega, po katerem je za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje zadostovalo pisno zagotovilo staršev oziroma skrbnikov, da bodo svojega otroka vzdrževali v času bivanja v Slo- veniji. Nastale ovire na področju izobraževanja so se v nadaljnjih mesecih poglobile. Poveden primer za to je dogodek, ko so tuje štu- dente oziroma kandidate za vpis brez slovenskega državljanstva in statusa Slovenca (glej ZORSSZNM 2006),16 ki so se želeli vpisati na medicinsko fakulteto, sprva zavrnili na Univerzi v Ljubljani in nato še na Univerzi v Mariboru. Ljubljanska Medicinska fakulteta je svojo odločitev argumentirala z razlago, da so prosta mesta zasedli kandidati s »statusom Slovenca«, ki naj bi imeli zaradi svojega sta- tusa prednost pred tujci iz držav zunaj EU. Mariborska Medicinska fakulteta je svojo odločitev argumentirala enako in pri tem dodala, da če bi se odločili za razpis vpisnih mest za tujce, bi se vsi, ki bi si želeli študirati medicino v Sloveniji, uvrstili na mariborsko fakulte- to. Kljub odličnemu uspehu študentov in zadostnemu številu točk za vpis na želeno fakulteto ter predhodni potrditvi prostih vpisnih mest so bile njihove prijavnice zavrnjene. Eden izmed študentov je svoje ogorčenje tako izrazil: Februarja so potrdili vso dokumentacijo in zagotavljali, da bomo sprejeti, potem pa so nam septembra sporočili, da bo v Ljubljani sprejet samo en tuj študent, v Mariboru pa štirje – vsi Slovenci brez državljanstva. Menim, da gre za diskriminacijo in za kršenje Evropske 14 V obdobju od februarja 2020 do aprila 2022 so potekali protesti, med drugimi tudi protesti samoniklih študentskih iniciativ (Študentska fronta, Iniciativa za tuje študente idr.), predavateljev in drugih zaposlenih v šolstvu, kjer so med drugim opozarjali tudi na škodl-jivost zakona o tujcih, ki je zaostril pogoje za tuje študente, ki želijo študirati v Sloveniji, ter vse intenzivnejšo diskriminacijo in nestrpnost takratne vladajoče koalicije. 15 Povprečni mesečni dohodek v Črni gori znaša 793,00 € (, 12. 3. 2023), v Srbiji 715,36 € (< https://www.stat.gov.rs/ sr-Latn/oblasti/trziste-rada/zarade>, 12. 3. 2023), v Bosni in Hercegovini 634,51 € (< https://bhas.gov.ba/Calendar/Category/13>, 12. 3. 2023) in v Severni Makedoniji 589,39 € (, 12. 3. 2023). 16 Gre za posameznike, ki so slovenskega rodu oziroma porekla in ki so aktivni v organizacijah Slovencev zunaj Slovenije ali so aktivno povezani s Slovenijo. Slovensko poreklo dokazujejo z izpiski iz rojstne matične knjige in drugimi ustreznimi dokazili. (Ne)dostopnost zdravstvenega zavarova- nja in težave s prehajanjem meja v času 167 pandemije covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 167 22. 12. 2023 10:19:09 konvencije o človekovih pravicah. Sprašujem se, ali so bili Slovenci brez državljanstva tudi boljši po znanju ali samo bolj ustrezni po krvi . (Smajila 2021)17 Razlogi za tedanjo odločitev univerz niso povsem jasni, saj so v preteklih letih na razpisih namenili več deset vpisnih mest tako za tuje študente in študentke kot za študente s statusom Slovenca. Ne- strinjanje z novim zakonom, ki je predvideval preverjanje zadostnih finančnih sredstev za bivanje tujih študentov in študentk, je v odprtem pismu, naslovljenem na ministrico za izobraževanje, znanost in šport, izrazil tudi tedanji dekan Filozofske fakultete UL: Dejstvo je, da tudi večina domačih študentov na začetku študijskega leta na računu nima 5000 evrov, s katerimi bi dokazovali sredstva za preživljanje, pač pa se – tako kot tudi študentke in študenti iz tujine – preživljajo iz meseca v mesec s pomočjo študentskega dela in s po- močjo njihovih staršev oziroma skrbnikov. Ker z dosedanjo uredbo glede začasnega bivanja tujih študentk in študentov v Sloveniji ni bilo nobenih težav, ni jasno, zakaj je bila ta sprememba uvedena na hitro, brez prave javne razprave in brez jasnega stališča MIZŠ, kaj to pomeni za proces internacionalizacije visokega šolstva v Sloveniji. Ta je na- mreč eden od strateških ciljev Univerze v Ljubljani. Pojasnitev MNZ, da je bila sprememba vpeljana zaradi evropske direktive, preprosto ne drži, saj evropska direktiva, ki je bila z novelo Zakona o tujcih vnesena v slovenski pravni red, nikjer ne zahteva tovrstnega preverjanja razpo- ložljivih finančnih sredstev. (Kuhar 2021) Odločitev o takšni spremembi zakona kaže na določene težnje takratne vlade, ki svoje odločitve pravzaprav nikoli ni povsem poja- snila. Argumenti za sprejetje novih predpisov ravno v času pandemije covida-19, spominjajo na retoriko represivnih državnih aparatov, ki so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izbrisali več tisoč prebivalcev iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije, pri tem pa sledili na- čelu delitve na Naše in Tuje. Iz zapisanega izhaja, da se že več kot deset let v Sloveniji po- stopoma krčijo pravice tujih študentk in študentov, zaradi česar se vse manj oseb z območja nekdanje Jugoslavije odloča za študij v Sloveni- ji.18 Poleg že obstoječih birokratskih ovir se je vlada ravno v letu, ko je 17 Glej tudi: ; < https://www. delo.si/novice/slovenija/ljubljanska-univerza-si-je-glede-vpisa-tujih-studentov-pre- mislila/>, 10. 4. 2023. 18 Glej < https://ba.boell.org/sites/default/files/studija-masovni-odlazak-mladih-iz-bih. pdf>, 17.10. 2023. Jasmina Kuduzović 168 Kovidna_krajina_FINAL.indd 168 22. 12. 2023 10:19:09 bila razglašena pandemija, odločila za dodatno zaostrovanje pogojev za tuje študente, zaradi česar so bili med njimi tudi taki, ki študija niso mogli nadaljevati in so se bili prisiljeni vrniti domov (Kuhar 2021). Kot je bilo prikazano na primeru obeh sogovornic, pa so dodatno ote- žili njihovo bivanje in izobraževanje še drugi vladni ukrepi za omejeva- nje širjenja bolezni covid-19. ZAKLJUČEK Ne glede na to, od kod prihajamo ali v katero starostno obdobje vsto- pamo, je zdravje tista vrednota, ki jo večina ljudi doživlja kot krovno. Čeprav zdravje zaseda visoko mesto med našimi prioritetami, pa pri skrbi za lastno zdravje nimamo enakih možnosti. Kako uspešno prema- gujemo ovire na področju zdravja in dostopa do zdravstvene oskrbe, je v Sloveniji odvisno predvsem od zdravstvenega zavarovanja in pravic, ki se razlikujejo glede na pravni status prebivalca oziroma uporabnika. V besedilu sem poskušala predstaviti položaj študentov in štu- dentk iz BiH in Srbije v slovenskem zdravstvenem sistemu ter se dota- kniti nekaterih ovir, ki jih določa zdravstveno zavarovanje na podlagi bilateralnih sporazumov med Slovenijo in državami nečlanicami EU. Obravnavane ovire, s katerimi se danes srečujejo tuji študenti iz BiH in Srbije, imajo nekatere podobnosti z ovirami v zdravstvu, s katerimi so se soočali begunci v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in izbrisa- ni prebivalci Slovenije. V času pandemije covida-19 pa smo lahko opa- zovali, kako se že obstoječe ovire poglabljajo in ustvarjajo nove, kot so omejen dostop do zdravstvene oskrbe, ki se je dodatno zmanjševal s pre- povedjo gibanja zunaj občinskih in državnih meja, ter vse večje omejitve v izobraževalnem sistemu in z njimi povezane finančne obremenitve. Novonastale ovire so preplavile mnogotere vidike življenj sogovornic in sogovornikov, nekatere pa so celo sprožile retravmatizacijo na podlagi preteklih dogodkov, predvsem pri sogovornikih, ki so prišli v Slovenijo kot begunci v začetku devetdesetih let. Kot je povedal Josip: Ja, dejansko ta negotovost, najprej kot begunec, ko si prišel, nisi imel kje prespat, niti ta osnovna sredstva za preživetje, socialna mreža je nula, nobenega ne poznaš, čist si bačen [vržen] nekam. Potem traja toliko časa, da to zgradiš in začutiš malo te neke varnosti in potem v trenutku skontaš [dojameš], da se to lahko vse dejansko poruši. O vsemu smo sanjali, o nekih ekonomskih, podnebnih krizah, onemu, tretjemu, potem pa se je zgodilo nekaj, kar si niti v sanjah ne moreš predstavljati. (LJ-JK-R10) (Ne)dostopnost zdravstvenega zavarova- nja in težave s prehajanjem meja v času 169 pandemije covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 169 22. 12. 2023 10:19:09 Negotovost in pomanjkanje občutka varnosti, ki ju opisuje so- govornik, se krepita z zavračanjem in nesprejemanjem, ki so ju odseva- li vladni ukrepi za obvladovanje pandemije, s tem pa so le potencirali pogosto izkušnjo življenja v slovenski družbi, ki priseljence še zmeraj pogosto vidi kot Druge, kot nezaželene. Ravno zato se praviloma zdru- žujejo v skupnosti, ki jih tvorijo sorojaki ali ljudje z istega kulturnega prostora, kjer prihaja do izmenjave informacij, dobrin, pomoči, obe- nem pa tudi do vse večje izoliranosti od večinskega prebivalstva. Podobne izkušnje imajo tudi sogovornice, ki zavračanje večin- skega prebivalstva doživljajo predvsem v študijskem procesu. Vsaka od njih je od določenih profesoric in profesorjev ali kolegic in kolegov do- živela negativne odzive, ki so se lahko kazali kot izrazita brezbrižnost in izogibanje, pa tudi kot odkrito diskriminatoren odnos zaradi njiho- ve etnične pripadnosti ali slabšega znanja slovenskega jezika, o čemer je spregovorila Hana: Na primer, v ponedeljek sem imela vaje šest ur, brez odmorov in zgodilo se je, da sem bila v tisti skupini, kar se že dolgo ni zgodilo, da ni bilo niti enega Bosanca, Srba ali Hrvata, s katerim bi se lahko pogovarjala. Se-dela sem tisti dan kot kaznjenec v zadnji klopi sama. Na vso moč se nas izogibajo, ne vem iz katerega razloga, še vedno nismo ugotovili, zakaj; to mislim na Slovence. Mi smo za njih čefurji in tako je ostalo od prvega dne, ko smo prišli sem in tako je od zmeraj. Ko se razdelijo v skupine, ko se nekaj dogovarjajo, nikjer se ne upoštevajo naša mnenja. Na primer, tudi profesorji, vsa čast izjemam, če znaš bolje od Slovenca, ne boš na- grajen, ampak celo zatiran, ne glede na to, da veš odgovor in da si bil prvi, ki je dvignil roko, bo profesor z bonus točkami nagradil njega, nas pa bo ignoriral, kot da se ni nič zgodilo. (LJ-JK-R06) REFERENCE Balibar, Étienne 2004 We, the People of Europe: Reflections on Transnational Citizenship. Princeton: Princeton University Press. Brezar, Borut in Hana Radilović 2022 ‘Čigavi študenti smo, če ne vaši: Sodobni boj za pravice »tujih« študentov v Sloveniji.’ Androgoška spoznanja (28)2: 65–85. Broeders, Dennis 2007 ‘The New Digital Borders of Europe: EU Databases and the Sur-veillance of Irregular Migrants.’ International Sociology 22(1): 71–92. Cukut Krilić, Sanja in Simona Zavratnik 2016 ‘Destinacija: Evropa. Pot: od schengenske »e-meje« do rezalnih žic.’ Časopis za kritiko znanosti 44(264): 247–260. Dedić, Jasminka, Vlasta Jalušič in Jelka Zorn 2003 Izbrisani: Organizirana nedolžnost in politike izključevanja. Ljubljana: Mirovni inštitut. Jasmina Kuduzović 170 Kovidna_krajina_FINAL.indd 170 22. 12. 2023 10:19:09 Fassin, Didier 2021 ‘The Moral Economy of Life in the Pandemic.’ V: Pandemic Exposures: Economy and Society in the Time of Coronavirus. Didier Fassin in Marion Fourcade, ur. Chicago: HAU books. Str. 155–175. Foucault, Michel 2008 The Birth of Biopolitics: Lectures at the Collège de France, 1978– 1979. New York: Springer. Kuhar, Roman 2021 ‘Odprto pismo ministrici za izobraževanje, znanost in šport.’ Spletni vir: < https://www.ff.uni-lj.si/novice/odprto-pismo-ministrici-za-izobra- zevanje-znanost-sport>, 15. 3. 2023. Lipovec Čebron, Uršula 2007 ‘Metastaze izbrisa.’ Časopis za kritiko znanosti 35(228): 59–75. Lipovec Čebron, Uršula 2010 ‘ Izbrisane pravice – nevidne bolezni: Analiza zdravstvenih posledic izbrisa. ’ V: Brazgotine izbrisa. Kogovšek, Neža in Brankica Petković, ur. Ljubljana: Mirovni inštitut. Str. 149– 188. Lipovec Čebron, Uršula 2019 ‘Medkulturni (in drugi) nesporazumi v zdravstvu.’ V: Ve- čjezično zdravje: Komunikacijske strategije in večkulturni stiki s tujejezičnimi bolniki v slovenskem zdravstvenem sistemu. Pokorn Kocijančič, Nike in Uršula Lipovec Čebron, ur. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Str. 78–93. Lipovec Čebron, Uršula in Sara Pistotnik 2015 ‘Iluzija o univerzalnem dostopu do zdravstvenega zavarovanja: Nedržavljani, prekarni, revni kot zdravstveno nezava- rovani prebivalci.’ Etnolog 25(1): 89–111. Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notra- njih mejah in v notranjosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 76/20, 25. 5. 2020. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov, pove- zanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije, Uradni list RS, št 71/20, 17. 5. 2020. Pajnik, Mojca 2019 ‘Autonomy of migration and the governmentality of plastic bor- ders.’ Dve domovini 49: 125–141. Pistotnik, Sara 2019 ‘Pravni statusi nedržavljanov in z njimi povezane ovire pri dostopu do zdravstvene obravnave.’ V: Večjezično zdravje: Komunikacijske strategije in večkulturni stiki s tujejezičnimi bolniki v slovenskem zdravstvenem sistemu. Pokorn Kocijančič, Nike in Uršula Lipovec Čebron, ur. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Str. 66–77. Pistotnik, Sara 2020 ‘Izključujoča univerzalnost: nezavarovani v slovenskem zdravstvenem sistemu in vpliv ekonomske krize na zdravstveno zavarovanje.’ V: Nee- nakosti in ranljivosti v zdravju v Sloveniji: Kvalitativna raziskava v 25 okoljih. Ivanka Huber, Uršula Lipovec Čebron in Sara Pistotnik, ur. Ljubljana: Nacio- nalni inštitut za javno zdravje. Str. 71–99. Poljak Istenič, Saša 2021 ‘Dom ali represija?’ Spletni vir: , 17. 6. 2023. Smajila, Barbara M. 2021 ‘Tuji študenti: fakulteti vpisali le Slovence brez državljanstva, druge zavrnili.’ Spletni vir: , 7. 9. 2021. (Ne)dostopnost zdravstvenega zavarova- nja in težave s prehajanjem meja v času 171 pandemije covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 171 22. 12. 2023 10:19:09 Smrekar, Amadeja 2021 ‘Malodušje in nemoč.’ Spletni vir: < https://radiostudent.si/ univerza/pod-katedrom/malodusje-in-nemoc>, 17. 6. 2023. Statistični urad Republike Slovenije 2021 ‘Vpis študentov v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, Slovenija, študijsko leto 2020/2021.’ Spletni vir: , 10. 8. 2023. Zajc, Tjaša 2012 ‘Varčevalni ukrep ali izgon tujih študentov?’ Spletni vir: , 13. 3. 2023. Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM), Uradni list RS, št. 43/06, 76/10 in 206/21, 21. 4. 2006. Zorn, Jelka 2010 ‘Vpisani kot delavci, izbrisani kot Neslovenci: Pogled izbrisanih na obdobje tranzicije.’ V: Brazgotine izbrisa: Prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Kogovšek, Neža in Brankica Petković, ur. Ljubljana: Mirovni inštitut. Str. 19–45. Jasmina Kuduzović 172 Kovidna_krajina_FINAL.indd 172 22. 12. 2023 10:19:09 Solidarnost ter viri podpore in pomoči med pandemijo covida-19 Neža Vodopivec Sem imela primer zelo dobre kolegice, ki je zbolela za covidom, in sem se trudila, da sem jo preverjala, kako je. K sreči ne živi sama, ampak s partnerjem, ampak smo bili njeni prijatelji na voljo, če bi kaj potrebo- vala, recimo od zdravnika, kakšna zdravila, ali hrano, saj je tudi njen partner moral biti v karanteni. Smo ji rekli, naj pokliče, pove, bomo že zrihtali in stvari pred vrati pustili, da bi obdržali razdaljo in se sami ne bi izpostavljali. Se mi zdi pomembno, da ravno v takih primerih ljudje skupaj stopimo in pomagamo, kolikor se le da. (LJ-JG-R03) Kaj se zgodi, ko se vsakdanje življenje ustavi? Kaj ostane, ko jav- no življenje ugasne? Ko so fizični stiki morda nevarni, ko se dostopne informacije spreminjajo in ko nihče ni prepričan, kaj nas čaka jutri? Kako se skupnost odzove, ko je večina državnih in nevladnih institucij zaradi ukrepov, namenjenih obvladovanju pandemije, za dlje časa za- prtih ali je njihovo delovanje zelo okrnjeno? Solidarnost ter viri podpore in pomoči 173 med pandemijo covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 173 22. 12. 2023 10:19:09 Kot bom poskušala pokazati v tem poglavju, so v času pandemi- je postali zelo pomembni različni viri podpore in pomoči, predvsem družinske in medsosedske vezi. Socialne mreže, ki so jih imeli posame- zniki že v času pred pandemijo covida-19, so se pokazale kot ključen vir podpore, tako za njihovo vsakdanje preživetje kot tudi za odpor- nost. Avtorja Göran Dahlgren in Margaret Whitehead (1991), ki opi- sujeta socialne determinante zdravja, razumeta krepitev družbene in skupnostne podpore posameznikom in družinam kot osredotočenost na to, da se ljudje povežejo, medsebojno podpirajo in s tem krepijo zaščito pred nevarnostmi za zdravje (1991: 12). Raziskovalca poseb- no pozornost namenjata krepitvi tovrstne podpore, saj imajo družine, sorodniki, prijatelji, prostovoljske organizacije in skupnosti večjo moč in zmožnosti od posameznikov. Že dolgo je jasno, da imata socialna izključenost in izolacija škodljiv vpliv na zdravje, razvejane socialne mreže pa, ravno nasprotno, izrazito pozitiven vpliv. Kot bomo videli v nadaljevanju, pa gradivo terenske raziskave, ki je v Sloveniji potekala v okviru projekta Sonar-Global, kaže, da skrb za zdravje ni bila niti edina niti najpomembnejša potreba večine sogo- vornikov med pandemijo. Vprašanja ekonomskega preživetja, varnosti in ohranjanja »normalnosti« v času ukrepov, ki so omejili gibanje in večino medčloveških stikov, so se prav tako pokazala kot ključna. V poglavju bom poskusila pokazati, kaj so sogovorniki in sogovornice v obdobju pandemije razumele kot vir podpore in pomoči, pri čemer bom pozorna tako na materialno kot nematerialno ter tako na institu- cionalno kot neinstitucionalno podporo. V Sloveniji so se predhodne, bolj kvantitativno orientirane raz- iskave podpore in pomoči, ki je na voljo posamezniku (Kogovšek idr. 2003; Cugmas idr. 2021), osredotočale na tako imenovana egocentrič- na socialna omrežja oziroma na omrežja socialne opore. Pri tem pristo- pu so v ospredju posameznik oziroma enota – ego – in njegove relacije z drugimi enotami – alterji (Kogovšek in Ferligoj 2003: 129–131). Poudarek je na posamezniku v odnosu do njegovih individualnih po- vezav in potreb. Za razumevanje vzpostavljanja in ohranjanja mrež, ki so ponujale podporo in pomoč vanje vpetim posameznikom med pan- demijo covida-19, sem si namesto osebnega omrežja socialne opore za izhodišče izbrala vire podpore in pomoči. Pri identificiranju virov pod- pore in pomoči, ki so se v času pandemije pojavljali, utrdili ali izginili, tako ni bil v ospredju le posameznik s svojo osebno socialno mrežo, temveč skupnost ter izvor podpore in pomoči v skupnosti. Dodaten razlog za izbiro tovrstnega zornega kota je vseobsegajoča narava pan- demije – praktično nihče se njenim posledicam ni mogel popolnoma izogniti. Podporo ali pomoč, povezano s posledicami pandemije, je na Neža Vodopivec 174 Kovidna_krajina_FINAL.indd 174 22. 12. 2023 10:19:09 neki točki ponujala ali potrebovala večina sodelujočih v raziskavi. Prav tako je podpora delovala v več različnih smereh, ne le kot izmenjava med posameznimi osebami. Pričujoči tekst bom pričela s krajšo metodološko razlago. Nato se bom posvetila podpori in pomoči, ki so jo sogovornikom ponujali družina in najbližji. Nadaljevala bom z analizo medsosedske podpore in pomoči, ki so jo sodelujoči v etnografski raziskavi prepoznali v lo- kalni skupnosti. Zaključila bom s podporo, ki so jo sogovorniki prepo- znali v tistih institucijah, ki so vsaj v okrnjeni obliki delovale. O virih podpore in pomoči smo sogovornike spraševali na več mestih vprašalnika, ki je vodil naš polstrukturirani intervju. Glede na njihove odgovore smo nato običajno nadaljevali s podvprašanji, ki so še bolj natančno razkrila različne vire podpore in pomoči: • Ali tam, kjer živite, obstajajo organizacije, skupine ali posamezniki, ki ljudem pomagajo, da zdravo živijo? (S podvprašanji: Katere/kdo? Lahko podate kakšen pri- mer?; Ali ste bili v stiku s katero od njih?; Kakšna je bila vaša izkušnja? Ste imeli kakšno posebej dobro/sla- bo izkušnjo?; Ali ste še v stiku z njim(i)? Zakaj da/ne?) • Katere druge organizacije ali skupine, ki pomagajo ljudem, da zdravo živijo in ostanejo zdravi, poznate? (S podvprašanji: Ali bi se vključili v te organizacije? Zakaj (ne)?; Poznate še koga, ki bi jim te organizaci- je/skupine lahko koristile? Zakaj?) • Poznate kakšne javne službe ali druge organizacije, ki pomagajo ljudem z nalezljivimi boleznimi / boleznijo covid-19? (S podvprašanji: Ali katere delujejo v vaši bližini? Kaj pa kakšna skupina ali posameznik?; [Če DA] Lahko podate kakšen primer? Uporabljate njiho- ve storitve / koristite njihovo pomoč? Zakaj (ne)?; Kaj menite o teh skupinah/organizacijah/posameznikih? Poznate koga, ki uporablja njihove storitve?; Ali bi komu lahko koristile te storitve / takšna pomoč?) • Ali vaša družina, prijatelji oziroma vaša socialna mre- ža na neki način podpirajo vaše zdravje? (S podvpra- šanjem: [Če DA] Zakaj in kako?) Po virih podpore in pomoči smo spraševali tudi posredno, v kontekstu pogovora o lokalni skupnosti in/ali drugih skupinah, ki jim sogovornik pripada. Beležili smo tako posameznikovo vpetost v sku- pnost ter posledično vire podpore in pomoči, ki mu jih skupnost lahko ponudi, kot tudi odgovore v zvezi z drugimi osebami v skupnosti: • Ali se počutite kot del skupnosti? • Se kdaj počutite izolirani ali osamljeni? Solidarnost ter viri podpore in pomoči 175 med pandemijo covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 175 22. 12. 2023 10:19:09 • Ali si tam, kjer živite, ljudje pomagajo, ko je potrebno? (S podvprašanji: [Če DA] Lahko podate kakšen primer? Komu je ta pomoč najbolj potrebna? Ali sodelujete tudi vi? Zakaj?; [Če NE] Bi vas lahko kaj spodbudilo k sodelovanju?) • Ali tam, kjer živite, obstaja (kakšna posebna) tradicija, ki spodbuja medsosedsko pomoč? (S podvprašanji: [Če DA] Lahko podate kakšen primer? Je za vas osebno pomembno, da vi pomagate drugim v skupnosti? Kaj menite, da so pozi- tivne strani pomoči v skupnosti?; [Če NE] Zakaj ne?) • Razen medsosedske pomoči – ali imate kakšne druge tradi- cije ali navade, ki povezujejo ljudi? • Ali v vaši skupnosti / soseski] obstajajo ljudje, ki ponujajo različne oblike oskrbe? Nazadnje pa velja omeniti, da smo v raziskavi namenili po- zornost tudi zaupanju, ki se je izkazalo za zelo povezano s temo virov pomoči in podpore, pri čemer smo spraševali dvoje: Komu zaupate?; Komu v trenutni situaciji najbolj zaupate, ko potrebujete nasvet glede zdravja?Transkripcije polstrukturiranih intervjujev raziskovalke kodi- rale. V analizo tega poglavja sem vključila odgovore pod kodo Viri podpore (pri vzdrževanju zdravja in drugo) ter podkodami Družina in prijatelji; Pomoč v skupnosti (neformalna); Pomoč NVO; Pomoč prostovoljcev (bolj formalizirana); Institucionalni viri podpore; Novi viri podpore med epidemijo – družina, skupnost, NVO in drugo; Novi viri podpore med epidemijo – institucionalni. Znotraj teh pod- kod sem analizirala 548 citatov sogovornikov in sogovornic. DRUŽINA, SORODNIKI IN PRIJATELJI KOT VIR PODPORE IN POMOČI Predhodne raziskave na Slovenskem (glej Kogovšek idr. 2003), pa tudi raziskava socialne opore slovenskih starostnikov med prvim valom epidemije (Cugmas idr. 2021) nakazujejo, da osebe v primeru zdra- vstvenih, materialnih, finančnih ali čustvenih težav praviloma najprej poiščejo pomoč in oporo pri sorodnikih. Brezposelna mlada sogovor- nica je v času pandemije rodila in je prvo obdobje po porodu preživela s partnerjem in otrokom v fizični izolaciji. Poudarila je močno oporo, ki ji jo je v tem obdobju ponujala razširjena družina ne le z materialno pomočjo, temveč tudi zavedanjem, da je bližnjim mar zanjo: Neža Vodopivec 176 Kovidna_krajina_FINAL.indd 176 22. 12. 2023 10:19:09 Vem, da recimo, ko sem jaz rodila, pa ko sem domov prišla, se mi zdi, da je sorodstvo tu ful pomembno. [Tast in tašča] sta ful nosila hrane nama. Isto, ko je [partnerjeva] sestra zbolela, vsak dan sta ji pred vrata prinesla sveže pečen kruh. A veš, z eno ljubeznijo sta poskrbela, in če imaš take sorodnike, pol mislim, da zguraš ta cajt brez problema, če pa noben ne ve za tvojo stisko, je pa kar huda, no. (LJ-LK-R01) Druga sogovornica, študentka in kronična bolnica, ki je zaradi pandemije izgubila vir dohodka, se je bila primorana preseliti nazaj k staršem. Starši so ji v tem času ponujali največjo finančno oporo: Finančno pa, če mi ne morejo familija pa prijatelji pomagat, pa tud pač ne vem, kam bi se obrnila, iskreno, ampak če ne bi imela družine, ki je zmožna me preskrbet, pol bi bla v dreku dobesedno, tak da ja, hvala bogu, da imam družino, ker pri mojih letih ne bi več rabili skrbet za mene. Da imam streho nad glavo pa hrano. (LJ-LK-R03) Poleg družine so vir podpore in pomoči za nekatere sogovorni- ke predstavljali prijatelji in sostanovalci. Sogovornica zdravnica med bližnje vključuje zaupne prijatelje: Ja pač družina pa najbližji te prijatelji. Ne vsi prijatelji, ampak to pač ta krog, ki se v bistvu največ z njimi pogovarjaš o teh stvareh. To v bistvu, mislim, bi bila tista prva bojna linija, kamor bi šla iskat nekaj oziroma ki bi se pogovarjala o takih stvareh. (LJ-JK-R13) Tudi za drugi sogovornici, ki živita ločeno od svoje družine, so prijatelji, ki so bili obenem sostanovalci, predstavljali pomemben vir podpore in pomoči. Prva, mlada aktivistka v 20. letih,1 ki ima družino v drugem mestu, je prepričana, da bi zanjo v primeru bolezni poskrbeli sostanovalki, študentka iz tujine pa je svoji prijateljici in sostanovalki, prav tako tujki, pomagala finančno: Pomagala sem ji, ko se je začela korona, jaz sem ji hotela, ko sem dobila tisto štipendijo […], ona je izgubila službo zaradi korone. In jaz sem ji hotela dat vsaj dvesto evrov, da ima od nečesa za živet, dala sem ji, ko sem šla v Srbijo, svojo verižico od belega zlata, rekla sem ji, če bo res kri- za, ki sem jo dobila za 18. rojstni dan od družine, če bo res kriza, prodaj zlato, to je vsaj nekaj. (LJ-NV-R38) 1 Gre za sogovornico s kodo LJ-NV-R21. Solidarnost ter viri podpore in pomoči 177 med pandemijo covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 177 22. 12. 2023 10:19:09 MEDSOSEDSKA SOLIDARNOST TER PODPORA IN POMOČ V SKUPNOSTI Številni sogovorniki in sogovornice so se pri iskanju pomoči obračale na prijatelje, znance in druga neformalna omrežja oziroma na širšo so- cialno mrežo, ki ni bila vezana (le) na sorodstvene vezi. Medsosedska pomoč se je v raziskavi pokazala kot pomemben vir podpore in pomoči v obeh raziskovanih okoljih, Ljubljani in Pomurju. Več sogovornikov iz Pomurja je omenjalo medsosedsko pomoč, ki je obstajala že pred pandemijo, pri čemer so izpostavljali pomoč pri fizičnih opravilih,2 nakupe in opravke za starejše in obnemogle,3 izmenjavo dobrin (sadik, živil) ter ponujanje prevoza sosedom.4 Več sogovornikov je izpostavi- lo občutek varnosti in medsebojne povezanosti, ki izhaja iz delujoče mreže medsosedske pomoči.5 Istospolno usmerjenemu sogovorniku je skupnost predstavljala močan vir podpore ob smrti partnerja: Pred dvemi pa pol, skoro tremi leti …, kda je pač partner mrou, meni so dejansko vsi pomagali, nobenega je nej trbelo prositi. Ja to je to, kar ti potem v teh trenutkih nekaj pomeni, pomaga, in to je to. In še zdaj čutiš to, »si vredi«, »nucaš kaj«. To je to, kar dela skupnost skupnost oziroma kar je meni tu fajn. (MS-AK-R67) Tudi mlajša sogovornica s cerebralno paralizo je izrazila zaupa- nje v svojo skupnost: » Če je treba, stopimo skupaj« (MS-AK-R12).6 Za pogodbenega delavca iz Pomurja je močna medsosedska mreža po- moči tudi vir ponosa: » Ja, vedno [si pomagamo]. To je ostalo … Država lahko to z nekimi odloki prepove pa ne vem kaj, ampak tega ne more iz- koreninit, ni šans. « (MS-AK-R02) Opaža tudi, da se je ta vidik medso- sedskih odnosov med pandemijo še okrepil. Pri medsosedski pomoči kot viru podpore in pomoči se kaže pomen socialne oziroma solidarnostne mreže, pri čemer sogovor- niki opažajo njeno spreminjanje skozi čas. Tako se zdravstveni de- lavec v intervjuju z nostalgijo spominja preteklih časov, ko je bilo več medsosedske pomoči zaradi načina življenja, ki je zahteval več fizičnega dela: Še nekako ostaja tista solidarnost ali kako bi rekel, ko eden drugemu kri- jemo hrbet ali pazimo drug na drugega. Mogoče na dvorišče pogledaš, če 2 To omenjajo sogovorniki s kodo MS-AK-R24, MS-AK-R02 in MS-AK-R31. 3 To omenja sogovornik s kodo MS-AK-R21. 4 To omenja sogovornik s kodo MS-AK-R06. 5 Izpostavljajo sogovorniki MS-AK-R49, MS-AK-R60 in MS-TKL-R01. 6 »Da trbej te stoupimo [sküp].« (MS-AK-R12) Neža Vodopivec 178 Kovidna_krajina_FINAL.indd 178 22. 12. 2023 10:19:09 je pri sosedu vse v redu, če niso doma, mislim take malenkosti še, ampak izginja tisto pristno, bi rekel, tista prava fizična pomoč. (MS-AK-R05)7 Eden od sogovornikov (MS-AK-R56), ki skrbi za nepokre- tno mater, meni, da so te spremembe posledica pomanjkanja časa. Ko je večina lokalnega prebivalstva kmetovala, so » drug drugega bolj potrebovali«.8 Podobno meni mlajši prekarni delavec: » Čedalje manj. Nekoč je bilo precej bolje, ko sem recimo bil še majhen. Sosedje so sosedom pomagali recimo zidat ali kar koli je bilo treba, je sosed kar sam prišel vprašat, če lahko kaj pomaga. Zdaj pa bolj malo. […] Ljudje posta- jajo vedno večji egoisti. « (MS-AK-R19)9 Kot ugotavljajo sogovorniki, v urbanem okolju medsosedske pomoči ni v tolikšni meri: »Ne. Vseeno živim v mestu, v bloku, kjer človeku rečeš dober dan in nasvidenje, včasih pa niti tega ne. To je žal bolj ta mestna mentaliteta. Če pa bi bila v svojem rojstnem kraju, v Kr- škem, pri starših, kjer pa [pozdraviš)] vsakega drugega.« (LJ-JG-R03) Drugi pa opažajo, da je vseeno mestoma prisotna. Vdova iz Ljubljane opisuje močno mrežo medsosedske pomoči v skupini blokov, ki se je oblikovala na ploščadi med ostarelimi prebivalci, ki spadajo v prvo ge- neracijo naseljencev novogradnje. V oporo so si bili že dalj časa pred pandemijo, med njo pa se je pri marsikaterem ta pokazala za ključno. Poleg hčerke so sogovornici pomagale prebroditi prebolevanje bole- zni covid-19 sosede. Kot pogosto pomoč tudi zunaj obdobja omejitev javnega življenja sogovornica omenja nakupe in opravke, ki jih starejše sosede težje zmorejo. Parkrat je pa bila še tukaj prijateljica, na sosednji ploščadi, in sem rekla, »rabim žemlje, rabim banane, sadje, limone, pomaranče«, tega sem enormno pojedla, no, in mi je ona vsak drug dan pripeljala z vozičkom, naložila, na koncu mi je dala vse račune, smo sešteli in sem poravnala. Tako da sicer v bloku niti ne, ker v tem bloku, mislim, da nas je pet, šest še tistih »staroselcev«, ker ta blok je bil zgrajen leta 1973 in nas je še pet družin, ki smo še od takrat. […] Pa soseda, se tudi poznama 100 let, ona je tudi rekla, ' če kej rabiš, povej' , no, pol je pa še ona dobila [bolezen covid-19], pa tudi hčerka … V glavnem, meni je prijateljica [pomagala] tukaj s ploščadi – njej je tudi pred enim letom mož umrl, tako da ni imela tolk velikega dela … (LJ-NV-R43) 7 »Še nekak ostaja tista solidarnost al ka bi pravo, ka en drugome, bi pravo, krijemo hrbet ali ka pazimo en drugome mogoče dvorišča, ka bi pravo, ka pogledneš, či je pri souside vse vredi, či so nej doma, tou pa mislen, ka še ja, pa bi pravo takše malenkosti še obstaja tou, ampak izginja pa tisto pristno, bi pravo tude, pravim tista pomouč, tista fizična praven.« (MS-AK-R05) 8 »Tan so eden drugoga bistveno bole nucali.« (MS-AK-R56) 9 »Čiduže menje. Nekda je dosta bole bilo, kda san še mali buo, recimo. Te so sosidje sosidon pomagali, kda so zidali, pa ka koli je trbelo, je sosid prišo pitat direkt, če lejko kaj pomaga. Zaj pa fejst malo. […] Lidje postajajo čiduže večji egoisti.« (MS-AK-R19) Solidarnost ter viri podpore in pomoči 179 med pandemijo covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 179 22. 12. 2023 10:19:09 Po sociologinji Poloni Dremelj (2003), ki je raziskovala sorod- stvene vezi kot vir socialne opore posameznikov, naj bi bili neformalni viri opore in pomoči namenjeni bolj druženju in manj zahtevni pomo- či oziroma medsebojni dolžnosti in odgovornosti kot pri sorodstvu. Kljub temu je v terenski raziskavi v okviru projekta Sonar-Global več sogovornikov omenilo neformalne vire opore in pomoči, ki niso iz- hajali zgolj iz že obstoječih odnosov, temveč so ljudje v skupnosti po- nujali pomoč tudi bežnim znancem ali celo popolnim neznancem. Iz terenskega gradiva tako lahko sklepamo, da je pandemija kot izredna situacija pri delu prebivalstva (vsaj) začasno spodbudila širjenje soli- darnostne mreže. To solidarnost so bili posamezniki pripravljeni raz- širiti na širši krog oseb, ki so jim bili pripravljeni ponuditi nepovratno pomoč in podporo. Prej omenjena vdova iz Ljubljane je opazila ponu- janje medsosedske pomoči sosedom, ki se sicer do takrat niso poznali: Tam v bloku se je zgodil, ena druga gospa, tam ene 40, 45 let stara, je v vsako nadstropje nalepila, da če ste osamljeni, če se želite pogovarjat, če rabite kej iz trgovine, tukaj je moja številka, pokličite … To je tako, ko je neka mala vojna, a veste, ko je neka mala vojna, si ljudje najdejo poti, da se povežejo med sabo. Tu je isto bilo, mi je rekla soseda: »Če boš kej rabla, povej.« (LJ-NV-R43) Podobno izkušnjo ima sogovornica, ki kot začasna najemnica stanovanja v svojem bloku ne neguje medsosedskih vezi: Vem, da takrat, ko se je začela korona, je bil nek listek spodi, da z veseljem greva – dva neka soseda sta se ponudila – »z veseljem prineseva kavo, greva v trgovino, če kdo kar koli rabi.« Mislim, da v tem bloku, da načeloma so taki prijazni ljudje, ki bi si pomagali, če bi bilo treba, ampak lej, ne vem. Nisem še bila v taki situaciji, da bi bilo treba. (LJ-NV-R03) Med terensko raziskavo je bilo opaziti, da so se med pose- bej ranljivimi znašli tujci, ki v lokalnem okolju niso imeli druži- ne ali močne socialne mreže (glej poglavje Jasmine Kuduzović v tej monografiji). V primeru študentke s tujim državljanstvom10 je podporo zagotovila tudi precej širša socialna mreža – teta znanke je ponudila, da lahko preživlja karanteno ob ponovnem vstopu v Slovenijo na njenem naslovu, saj se sicer ne bi mogla vrniti in nada- ljevati študija v Sloveniji. Raziskava je pokazala, da so poleg medsosedske pomoči po- memben vir podpore ponujale lokalne oblasti, nevladne organizacije 10 Gre za sogovornico s kodo LJ-NV-R38. Neža Vodopivec 180 Kovidna_krajina_FINAL.indd 180 22. 12. 2023 10:19:09 in prostovoljci. Sogovornik, ki je v času pandemije sam postal prostovoljec, je izpostavil materialno podporo, ki so jo potrebovali bolni, okuženi in izolirani sokrajani: Sem pa v poletnem času bil tam kot prostovoljec, da sem pomagal dosta- vit razne nakupe iz trgovin ali pa pustit na samih vratih, da niso rabili oni kam it. […] Ker pač tisti ljudje, ko imajo korono, večina pride do tega kar naenkrat. In dvomim, da imajo takrat v hladilniku recimo vso hrano za dva do tri tedne. Da imajo vsa potrebna zdravila, ki jih neka- teri rabijo. Da majo, tudi nekateri nimajo niti dostopa do interneta in tako naprej, in pač to so neke osnove, ki jih trenutno v tej situaciji rabiš. (LJ-UK-R03) Nekateri posamezniki, ki so sodelovali v terenski raziskavi, so prepoznali nove ali povečane potrebe v skupnosti in so se poskušali nanje odzvati tako, da so se povezali z že obstoječimi sistemi podpore. Takšne oblike pomoči so pogosto prehajale med bolj formalno organi- ziranimi in samoiniciativnimi akcijami. Begunec z znanjem zdravstve- ne nege se je sprva pridružil prostovoljcem, ki so brezdomnim osebam razdeljevali čaj in hrano, nato pa je opazil potrebo po prevezovanju kroničnih ran: » Videl sem, da potrebujejo zdravstveno pomoč. Ampak bolnišnice jih zavračajo. Vsi smo bili panični in smo sami zbrali denar. Vsi smo donirali nekaj in kupil sem nekaj osnovne opreme. Fiziološko raztopi- no in podobno…« (LJ-NV-R17)11 Pri terenskem delu se mu je pridružil še prijatelj, in ko je novinar napisal prispevek o njunem delu, je stik z njima poiskala večja huma- nitarna organizacija, ki je ponudila sredstva za nakup potrebnega sani- tetnega materiala: » [P]oklicali so me in mi prinesli, kar sem potreboval. Poslali so donacijo, osnovne stvari. In dali so mi svojo davčno številko ter rekli, naj kupim, kar potrebujem. « (LJ-NV-R17)12 Kot omenja starejši sogovornik z Goričkega,13 so se v okolici prostovoljci angažirali tudi po komercialnih kanalih: vedel je za gostil- ne, ki so kuhale in razdeljevale tople obroke, pa tudi potujoča pekarna in trgovina je pogosteje obiskovala bolj odročne podeželske predele.14 11 »… recognize they need medical help. But hospitals, they refuse to accept them. Everyone was panicking and we start to collect money from our pocket. Everyone donated and I bought basic stuff. Normal saline …« (LJ-NV-R17) 12 »[T]hey called me and they start to bring anything I want. They start to send some donation, basic stuff. And they give me their tax number and say buy anything you want.« (LJ-NV-R17) 13 To omenja sogovornik s kodo MS-AK-R21. 14 »V ponedelek, sredo … mi mamo sakši den peka. […] Mlinopekov je te v pondelek, sre-do, petek …, ovak pa meni ešče ov ka trgovine pela …, či ščen kaj meti iden v …, pa eden še z Veržeja odi …, pa Pečjak tüj ena ženska odi …« (MS-AK-R21) Solidarnost ter viri podpore in pomoči 181 med pandemijo covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 181 22. 12. 2023 10:19:09 INSTITUCIONALNI VIRI PODPORE IN POMOČI Iz terenske raziskave je razvidno, da so sogovorniki kot vir podpore in pomoči poleg družine, sosedov in sokrajanov v lokalni skupnosti iden- tificirali tudi institucije; vsaj tiste, ki so v času zaprtja države še vedno delovale (glej poglavje Sare Pistotnik v tej monografiji). Iz opravljenih intervjujev je razbrati, da so se na potrebe specifičnih skupin ali (že prepoznanih) ranljivih oseb poleg skupnosti odzivale organizacije, ki so bile predhodno prisotne na terenu in so tako poznale potrebe, ki so obstajale že pred pandemijo, kot tudi prepoznavale nove potrebe, ki so jih povzročile bolezen covid-19, omejevanje gibanja ali nedostopnost storitev. Vseeno pa velja omeniti, da je bila večina institucij, ki so bile pred pandemijo zadolžene za zagotavljanje različnih oblik pomoči, praktično ohromljenih. Kljub temu pa so nekatere poskušale opravljati svoje poslanstvo ter pri tem iskale čim bolj uspešne načine, kako vsee- no upoštevati vladne ukrepe za zamejitev pandemije in opravljati vsaj najbolj nujne storitve. Sogovornica, zaposlena v nevladni organizaciji, ki deluje na področju brezdomstva, tako opisuje nemoč pri opravljanju osnovnih storitev: Takrat, k je bilo zaprt, tako da dnevni center je bil odprt zgolj tist za nujno, se pravi čez okno si dal vlogo ali pa nekaj na hitr vzel, tisto, kar je bilo res nujno. […] V prvem valu je bilo čisto zaprtje in tisto je bil de- jansko problem, k ljudi pač nismo mogli spustit niti na stranišče, čeprav so prosili, sam je bil problem, če bi njega spustil, pa bi mogel še druzga in pol mamo mi že težavo. (LJ-NV-R04) Sogovornica je omenila tudi, da je njeno organizacijo nekdo prijavil policiji, ko so poskušali svoje delo vseeno opravljati tako, da so se iz prostorov društva preselili ven, na ulico. Ko je bilo mogoče, so delili maske, kuhali in razdeljevali hrano, večina druge podpore pa je bila zaradi narave dela, ki zahteva osebni stik, močno okrnjena. Tudi drugi družbeno marginalizirani sogovorniki so poudarjali načine, kako so humanitarne in nevladne organizacije vseeno posku- šale ponujati podporo na načine, ki niso zahtevali stika v živo. Sogo- vornici, prosilki za azil, je tako nevladna organizacija v Ljubljani pri- skrbela plenice in mleko za dojenčka ter pomagala urediti brezplačni vrtec za preostala otroka.15 Na drugem koncu Slovenije, v pomurskem romskem naselju, pa so udeleženci raziskave omenjali, da sta hrano in higienske potrebščine ponujali humanitarna verska organizacija in 15 To omenja sogovornica s kodo LJ-NV-R53. Neža Vodopivec 182 Kovidna_krajina_FINAL.indd 182 22. 12. 2023 10:19:09 Rdeči križ.16 Starejši sogovornik, ki živi sam, je poudaril, da je društvo, ki mu je že prej ponujalo podporo, z njim stike vzdrževalo po telefonu, tudi ko fizični obiski niso bili možni.17 Za samozaposlene v kulturi je nevladna organizacija ponujala informacije in svetovanje glede novih omejitev in pravic, ki so vplivale na njihovo delo.18 Po besedah sogovornice svetovalke na kriznem telefonu je bil eden od razlogov za okrnjen dostop do institucionalne podpore in po- moči tudi zmotno prepričanje javnosti, da popolnoma nič ne deluje. Poudarila je, da je ob prvem omejevanju javnega življenja njihov tele- fon »utihnil«. Sklepala je, da potencialni uporabniki zaradi informa- cij v medijih mislijo, da nobena storitev ne deluje in zato ne poiščejo pomoči. Poudarja, da je bilo za njihovo delo najpomembnejše obvešča- nje o razpoložljivosti siceršnjih virov podpore in pomoči ter osveščanje o običajnem delovanju centrov za socialno delo, varne hiše in policije – da vse normalno dela: Zato smo imeli strašne kampanje o tem osveščanju, v tem smislu, da nismo govoril tolko o nasilju, ampak bolj o tem, da delamo, da vse nor- malno dela, da centri za socialno delo delajo, da policija dela, da varne hiše delajo. V bistvu smo bolj dajali ta sporočila v smislu tukaj smo za vas in vemo, da se dogaja nasilje za štirimi stenami. (LJ-JK-G01) Brezdomni sogovornik, ki biva v zavetišču, je poudaril, da je bilo zanj izjemnega pomena, da je to zavetišče ves čas delovalo.19 Tudi za sogovornico, večletno uporabnico trdih drog,20 je bilo kontinuira- no izvajanje metadonskega programa izrednega pomena. Zdravstveni dom je prilagodil način izvajanja obstoječega programa, da bi za zapo- slene in uporabnike zmanjšali možnost prenosa okužbe – sogovornica je med zaprtjem države dobila namesto vsakodnevne doze sproti na- enkrat celotedensko zalogo metadona. Prav tako je bilo neprekinjeno izvajanje organizirane in plačane vloge osebnega asistenta ključnega pomena za osebo z mišično distrofijo, saj mu program bistveno izbolj- šuje kakovost življenja: Ma ja, zdej je super. Js sem ful, se je spremenil vse [odkar ima asistenta], sem se lahk mal zredil, prej se nisem mogu. Sem preveč energije rabu, da sem skuhal, nisem tolk jedel, ni šlo. Sem mogu, da sem bil tri ure na no- gah, tam sem si delal kosilo, pol sem mogu eno uro mal se skulirat, spočit, 16 To omenja sogovornik s kodo MS-AK-R17. 17 To omenja sogovornik s kodo MS-AK-R21. 18 To omenja sogovornik s kodo LJ-NV-R01. 19 To omenja sogovornik s kodo MS.AK-R16. 20 To omenja sogovornica s kodo LJ-NV-R51. Solidarnost ter viri podpore in pomoči 183 med pandemijo covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 183 22. 12. 2023 10:19:09 da sem lahko sploh jedel. In po navadi itak se je vse zavleklo, sem tam ob šestih, sedmih jedel kosilo, pa ob dveh zajtrk, pa take. (LJ-NV-R10) Med novimi viri podpore in pomoči med pandemijo so sogo- vorniki omenjali predvsem finančne ukrepe, kot sta nadomestilo za čakanje na delo, brez katerega v podjetju ne bi imeli plač oziroma bi izgubili zaposlitev,21 ter finančna pomoč države v znesku 150 € študen- tom22 in upokojencem. Ti ukrepi so se izkazali za dobrodošel in nujen vir podpore. Glede potrebe po univerzalnosti dostopa do tovrstne fi- nančne pomoči oziroma vprašanja, ali naj jih prejmejo celotne skupi- ne, na primer vsi študenti, so bila mnenja sogovornikov različna. Četu- di so nekateri upokojeni sogovorniki in študentje bili mnenja, da oni osebno niso finančno ogroženi, pa so se drugi znotraj teh dveh skupin znašli v stiski. Več sogovornikov je bilo mnenja, da je bil solidarnostni finančni dodatek za študente prenizek, saj v nasprotju z upokojenci praviloma niso imeli rednega dohodka in dodatek ni bistveno izboljšal njihovega položaja.23 ZAKLJUČNE MISLI Pandemija covida-19 ter z njo povezano omejevanje javnega življe- nja sta predstavljala izredne okoliščine, ki so ohranile, transformira- le in ustvarjale nove oblike pomoči in podpore. Kot kažejo rezultati terenske raziskave v času zaprtja države, večina institucij ni delovala oziroma so svoje delo izvajale v osiromašeni obliki, zato je levji delež bremena pomoči in podpore prevzela skupnost. Sogovorniki so se za pomoč in podporo praviloma obračali na družinske člane, prijatelje in širšo socialno mrežo, pomembno vlogo pa sta odigrali tudi medsosed- ska pomoč in podpora lokalne skupnosti. V besedilu sem poskušala prikazati pomen predhodno obstoječih socialnih mrež v skupnosti, ki so predstavljale temelj za ponujanje medsebojne podpore in pomoči. Prav tako sem pokazala, da so pandemične razmere pri posameznikih spodbudile solidarnost tudi do neznancev oziroma članov skupnosti, s katerimi sicer niso tesno povezani. Iz intervjujev lahko sklepam, da so sogovorniki med zaprtjem države potrebovali pomoč in podporo 21 To omenjata sogovornici s kodo LJ-AK-R01 in MS-AK-R06. 22 To omenja sogovornica s kodo LJ-JG-R01. 23 To omenjajo sogovorniki s kodami MS-AK-R07; LJ-ND-R01; LJ-JK-R20 in MS- AK-R38. Neža Vodopivec 184 Kovidna_krajina_FINAL.indd 184 22. 12. 2023 10:19:09 na različnih področjih, ne le na področju zdravja. Na te potrebe, še posebej ekonomske in materialne, so se najhitreje odzvali družina in prijatelji, pa tudi soseska in širša skupnost. S pomočjo etnografske raziskave smo lahko raziskovalke več- krat potrdile, da je kontinuiteta že obstoječih institucionalnih virov podpore izjemnega pomena, kar pa ne pomeni, da nove oblike pomoči v skupnosti niso odigrale pomembne vloge. Kljub temu pa so ob zapr- tju države najmočnejšo odzivnost in inovativnost pokazale skupnosti, ki so zaznale konkretne potrebe med svojimi člani. Za boljšo pripra- vljenost na prihodnje pandemije in druge izredne dogodke je zato smiselno spodbujati, graditi in vzdrževati močne lokalne skupnosti ter podpirati delovanje že obstoječih solidarnostnih mrež. REFERENCE Cugmas, Marjan, Polona Dremelj, Tina Kogovšek, Anuška Ferligoj in Zenel Batagelj 2021 ‘Socialna opora starejših, ki živijo v domačem okolju, v času prvega vala epidemije koronavirusa v Sloveniji.’ Ars & Humanitas 15(1): 73–90. Dahlgren, Göran in Margaret Whitehead 1991 Policies and strategies to promote social equity in health. Stockholm: Institute for Futures Studies. Dremelj, Polona 2003 ‘Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov.’ Družboslovne razprave 19(43): 149–170. Kogovšek, Tina in Anuška Ferligoj 2003 ‘Merjenje egocentričnih omrežij socialne opo-re.’ Družboslovne razprave 19(43): 127–148. Kogovšek, Tina, Valentina Hlebec, Polona Dremelj in Anuška Ferligoj 2003 ‘Omrežja socialne opore Ljubljančanov.’ Družboslovne razprave 19(43): 183–204. Solidarnost ter viri podpore in pomoči 185 med pandemijo covida-19 Kovidna_krajina_FINAL.indd 185 22. 12. 2023 10:19:09 Kovidna_krajina_FINAL.indd 186 22. 12. 2023 10:19:09 POVZETEK Pričujoča monografija ima v množici kovidnih in postkovidnih objav nekaj posebnosti. Prva je ta, da je nastala kot rezultat mednarodnega projekta Sonar-Global – globalne mreže družboslovnih ved za nalezljive bolezni in protimikrobno odpornost (2019–2022), v okviru katerega je v petih državah (Francija, Italija, Malta, Nemčija, Slovenija) sočasno po- tekala obširna kvalitativna raziskava o zdravstvenih, družbenih, eko- nomskih in drugih posledicah pandemije covida-19. Drugič, posebna je zaradi svoje metodologije, saj v času pandemije potekala raziskava na terenu, kjer je bilo zbrano obsežno etnografsko gradivo: v prvi polovici leta 2021 so bili v Ljubljani in Pomurju izvedeni polstrukturirani in- tervjuji z 214 sogovorniki in sogovornicami, med katerimi so številni družbeno marginalizirani posamezniki in posameznice, ki jih kvanti- tativne raziskave običajno spregledajo. Tretjič, monografija predstavlja zbrane razmisleke predvsem mlajših avtoric in avtorja, ki so na različne načine sodelovali pri projektu Sonar-Global, pri čemer velja poudariti, da so med avtoricami tudi raziskovalke, ki so opravile večino terenske- ga dela slovenskega dela projekta. Kot bo jasno iz kratkih opisov posa- meznih poglavij, so se avtorice in avtor v svojih prispevkih osredotočili na nekatere tematike, ki so se izkazale kot ključne pri premišljevanju pandemije covida-19 ter njenih dolgoročnih učinkov na družbeno ži- vljenje v Sloveniji in širše. V uvodnem poglavju Uršula Lipovec Čebron predstavi medna- rodni projekt Sonar-Global ter oriše uporabljeno metodologijo, potek raziskovanja, pa tudi ključne značilnosti sogovornikov in sogovornic ter glavne ugotovitve, ki so izšle iz zbranega terenskega materiala. Med temi ugotovitvami velja izpostaviti, da so se sogovorniki in sogovor- nice v času pandemije soočale s kompleksnimi, prepletenimi ranlji- vostmi, ki jih nikakor ni mogoče reducirati na koncept »ranljivih sku- pin«, obenem pa večina ugotovljenih ranljivosti ni bila posledica same pandemije, temveč poskusov njenega obvladovanja. S tem je povezana ugotovitev, da je bila posebnost pandemije v Sloveniji njena izrazita političnost, saj se je z začetkom pandemije zgodila menjava oblasti, za- radi česar je večina sogovornikov in sogovornic ukrepe za zamejevanje okužb razumela kot povezane z interesi tedanje vlade. Poleg težav z ukrepi za omejevanje okužb avtorica izpostavi še nekatera druga po- dročja, na katerih so se najbolj izrazito pokazale ranljivosti, ki so bile 187 Povzetek Kovidna_krajina_FINAL.indd 187 22. 12. 2023 10:19:09 posledice omejenega dostopa do javnih prostorov in storitev, spremenjenih razmer dela in z njimi povezane spremembe dohodka ter insti- tucionalne oskrbe oziroma ranljivosti institucionaliziranih oseb. Ta in druga področja so v naslednjih poglavjih pričujoče monografije bolj natančno analizirana. V drugem poglavju, »Ostanimo doma«: kaj se je med pande- mijo dogajalo med štirimi stenami? , Anja Brunec analizira, kako je na vsakdan sogovornikov in sogovornic raziskave vplivalo priporočilo »ostanimo doma«. Ugotavlja, da lahko na podlagi terenske raziskave sklepamo, da je to priporočilo delovalo po načelu prelaganja odgovor- nosti na prebivalce, saj naj bi bili s svojimi dejanji odgovorni za potek pandemije in bi z upoštevanjem priporočila upočasnili širjenje novega koronavirusa. Obenem pa rezultati raziskave kažejo, da odločevalci pri oblikovanju teh ukrepov niso upoštevali realne družbene situacije, saj so izhajali iz predstave o homogenosti populacije, ki jo sestavljajo je- drne družine s prostornimi bivališči ter ekonomskimi zmožnostmi za delo in izobraževanje od doma ter skladnimi odnosi za medsebojno skrb v času zaprtja javnega življenja. Avtorica poudari, da so imele ose- be, ki ne ustrezajo tej tradicionalni normi, težave pri spoprijemanju z izzivi »nove realnosti«, saj niso izpolnjevale pogojev, ki bi jim omogo- čali dostojno preživljanje pandemije doma. Na osnovi etnografskega materiala izpostavi pet ključnih tem, o katerih so sogovorniki in sogo- vornice najbolj pogosto govorili: stari ali novi stanovanjski problemi; neurejene družinske razmere; omejitve socialnih stikov; sprememba delovnih razmer; in druge obremenitve, kot je povečano skrbstveno delo med pandemijo, ter vsako od tem natančno analizira. V naslednjem poglavju, Dostopnost zdravstvene oskrbe v času pandemije: normalizacija izrednih razmer, se Sara Pistotnik ukvarja s preoblikovanjem dostopa do zdravstvene oskrbe, kot so ga doživljali sogovorniki in sogovornice v raziskavi, ter njihovim manevriranjem znotraj javnega zdravstvenega sistema v času izrednih razmer. Ti so skozi razumevanje zdravstvene oskrbe v času ukrepov za zajezitev covi- da-19 opisovali preplet starih ovir in novih problemov ter tako razkri- vali daljnosežnejše procese v slovenskem zdravstvenem sistemu. Obe- nem pa so zaradi hitrih sprememb v pojmovanju normalnosti potrdili, da skozi izredne razmere hitreje uzremo splošne trende družbenega ra- zvoja. Avtorica izkušnje sogovornikov analizira na podlagi konceptov strukturne ranljivosti, dostopnosti in kandidature, ki pomagajo osmi- sliti transformacije dostopa do zdravstvene oskrbe med pandemijo co- vida-19. Ugotavlja, da je že v obdobju pred ukrepi za omejitev širjenja covida-19 veljalo, da dostopnost ni enaka za vse prebivalce. Te razlike 188 Kovidna_krajina_FINAL.indd 188 22. 12. 2023 10:19:09 pa so se zaradi povečane arbitrarnosti pri dostopu do zdravstvene oskrbe ter novih pojmovanj »običajnega dostopa« in »nujnosti«, ki so prispevala k prikriti privatizaciji zdravstvenih storitev, v času izrednih razmer še poglobile. Zato se v prispevku sprašuje, koliko je omejevanje dostopa do zdravstva med pandemijo covida-19 prispevalo k normali- zaciji zmanjševanja dostopa do javnega zdravstva in razgradnji socialne države.Sledi poglavje Pandemija v totalnih ustanovah: zamujena pri- ložnost za dezinstitucionalizacijo, v katerem poskuša Juš Škraban od- govoriti na vprašanji, kako so se totalne ustanove (domovi za starejše občane, azilni dom, center za tujce, zavodi za prestajanje kazni zapora in druge) odzvale na pandemijo ter kaj je ključno zaznamovalo insti- tucionalno oskrbo v tem času. Na osnovi preteklih raziskav in analize terenskega materiala ugotavlja, da je pandemija razkrila številne znane šibkosti totalnih ustanov, obenem pa nekatere utrdila. Med drugim tako avtor ugotavlja, kako se je med pandemijo ponovno pokazalo, da so v totalnih ustanovah idealne razmere za hitro širjenje okužb, obe- nem pa izpostavlja, da je v teh ustanovah, ki so bile že prej poznane po svojih mehanizmih izključevanja, ta njihova funkcija postala le še vidnejša. V zaključnem delu poglavja Juš Škraban opozori, da je pan- demični čas ponujal nekatere elemente za hitrejši proces dezinstitucio- nalizacije – prehoda iz institucionalnih v skupnostne oblike podpore, ki se mu je Slovenija zavezala že leta 2008. Čeprav je gradivo s terena jasno pokazalo, kako pomembno bi bilo izvesti obsežen proces dezin- stitucionalizacije, pa do njega (še) ni prišlo. V petem poglavju z naslovom Vpliv pandemije covida-19 na du- ševno zdravje mladih odraslih se Tisa Kučan Lah osredotoča na dušev- ne stiske, ki so jih prinesli ali poglobili ukrepi za njeno zajezitev. Znano je, da zdravstvene krize dolgotrajno vplivajo na duševno zdravje ljudi, mladi pa so bili sprva kot družbena skupina, ki v pandemiji covida-19 ni bila razumljena kot ranljiva, nekoliko spregledani. Vendar je kma- lu postalo jasno, da učinki pandemije segajo onkraj fizičnih posledic okužb s SARS-CoV-2, zato so se v slovenskih medijih začeli pojavljati prispevki, ki so izpostavljali vprašanje duševnega zdravja mladih, s ka- terim so se pozneje ukvarjale tudi številne raziskave. Avtorica v svojem prispevku analizira, kaj so mladi sogovorniki dojemali kot vzrok la- stnih duševnih stisk, katere vire so uporabili kot pomoč ob soočanju z duševnimi stiskami in kakšen dostop so imeli do njih med pandemijo covida-19. Na osnovi terenskega gradiva prikaže, da so sogovorniki kot razlog svojih stisk največkrat dojemali ukrepe za zajezitev covida-19, še posebej zaprtje izobraževalnih institucij, ki so vodili v osamljenost 189 Povzetek Kovidna_krajina_FINAL.indd 189 22. 12. 2023 10:19:09 in posledično večjo odvisnost od socialnih omrežij. Velja izpostaviti, da poglavje obravnava situacijo mladih v Pomurju, ki je zaradi svojih geografskih in socialnih značilnosti pogosto spregledano, odpre pa tudi vprašanje, zakaj se mladi dandanes pogosteje soočajo z duševnimi stiskami, s čimer so si prislužili vzdevek »snežinke«. Sledi poglavje Cepiti se ali ne cepiti se: dejavniki oklevanja s ce- pljenjem proti covidu-19, v katerem Vanja Germ razpira vprašanje cepiv in cepljenja, ki je v času pandemije covida-19 predstavljalo kontrover- zno tematiko. Množično cepljenje proti covidu-19 se je v Sloveniji za- čelo konec leta 2020, njegovo izvajanje pa so spremljale burne javne diskusije. Avtorica celo pravi, da intervjuji terenske raziskave kažejo, kako je v času pandemije vprašanje cepiv zarezalo v vse pore družbene- ga življenja, v medsebojna razmerja, zveze in družinske odnose. Glede na to, da je bilo to vprašanje v javnem diskurzu mnogokrat predstavlje- no na površen in izrazito polemičen način, je namen njenega prispevka ugotoviti, kakšna stališča so imeli glede cepiv in cepljenja sogovorniki, vključeni v raziskavo. Ob tem je kot pripomoček za analizo najpogo- steje izpostavljenih tem uporabila model dejavnikov oklevanja s ceplje- njem, ki ga je razvila Strateška svetovalna skupina strokovnjakov za imunizacijo ( SAGE) pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, kar omogoča primerljivost podatkov raziskave z drugimi okolji. Anali- za je jasno pokazala, da je oklevanje glede cepljenja kompleksno vpra- šanje, ki zajema številne različne razlage in prepričanja sogovornikov in sogovornic, ki jih velja temeljito raziskati ter ne vnaprej diskrediti- rati s posplošenimi in zaničevalnimi predstavami o »proticepilcih«. V sedmem poglavju z naslovom Nedostopnost zdravstvenega za- varovanja in težave s prehajanjem meja v času pandemije covida-19 se Jasmina Kuduzević loteva razčlenjevanja situacije skupine prebivalk in prebivalcev, ki jih tako znanstvene raziskave kot splošna javnost pogo- sto spregledajo. Gre za tako imenovane tuje študente in študentke, ki so državljani in državljanke držav nečlanic Evropske unije (na primer Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije) in se v Republiki Sloveniji izobražujejo v okviru študijskih izmenjav ali rednega študija. Avtorica na osnovi terenskega gradiva ter pregleda dostopnih raziskav in do- kumentov ugotavlja, da so njihove pravice na področju zdravstvene- ga zavarovanja, v primerjavi s tistimi, ki jih imajo državljani Slovenije, okrnjene. Dokazuje, da so pandemija in z njo povezani ukrepi, pred- vsem ukrep zapiranja državnih meja, na eni strani dodatno okrepili že obstoječe ovire na področju zdravstvene oskrbe za te študente in štu- dentke, na drugi strani pa so jih podvrgli novim, ki so znatno otežile dostop do zdravstvenih storitev v njihovi matični državi. V zadnjem 190 Kovidna_krajina_FINAL.indd 190 22. 12. 2023 10:19:10 delu poglavja se avtorica ustavi še pri analizi posledic, ki so jih sogovorniki in sogovornice doživljale ob postopnem krčenju študentskih pravic v Sloveniji, pri čemer pokaže, da so jim že leta 2012 slovenske oblasti ukinile štipendije, nato pa leta 2021 z novim Zakonom o tujcih naložile še dokazovanje zadostnih sredstev za preživljanje v času biva- nja v Sloveniji, kar je še dodatno otežilo njihovo bivanje in izobraževa- nje v tej državi. V zadnjem poglavju monografije, Solidarnost ter viri podpore in pomoči med pandemijo covida-19, se Neža Vodopivec sprašuje, kje so v obdobju pandemije, ko je bila večina javnih institucij in storitev zaprtih oziroma je delovala zelo omejeno, prebivalci in prebivalke do- bile pomoč in podporo. Z analizo odgovorov na vprašanja, ki so se v polstrukturiranem intervjuju neposredno in posredno nanašala na vire pomoči in podpore ter vlogo skupnosti, je izluščila 548 citatov sogo- vornikov in sogovornic. Na osnovi teh citatov avtorica ugotavlja, da so se udeleženci in udeleženke raziskave po pomoč in podporo pra- viloma obračale na družinske člane, prijatelje in širšo socialno mrežo, pomembno vlogo pa sta odigrali tudi medsosedska pomoč in podpora lokalne skupnosti. Zanimivo je, da so pandemične razmere spodbudile povsem nove solidarnostne prakse, kjer so denimo stanovalci v bloko- vskih naseljih ponujali pomoč neznancem oziroma članom skupnosti, s katerimi do tedaj niso bili povezani. Prav tako so v obdobjih, ko je bila večina oblik institucionalne pomoči ukinjena, nekatere nevladne organizacije in samonikle iniciative prevzele ključen delež skrbi za naj- bolj družbeno marginalizirane prebivalce ter v težkih razmerah iznaj- devale nove oblike solidarnosti. 191 Povzetek Kovidna_krajina_FINAL.indd 191 22. 12. 2023 10:19:10 Kovidna_krajina_FINAL.indd 192 22. 12. 2023 10:19:10 SUMMARY The present monograph has a few distinctive features among the many COVID and post-COVID publications. First, it is the result of the in- ternational project Sonar-Global - A Global Social Sciences Network for Infectious Threats and Antimicrobial Resistance (2019–2022), which simultaneously conducted a large-scale qualitative study on the health, social, economic, and other consequences of the COVID-19 pandem- ic in five countries (France, Italy, Malta, Germany, Slovenia). Second, it is distinctive due to its methodology, as its research took place in the field during the pandemic, where extensive ethnographic material was collected: semi-structured interviews were conducted with 214 inter- locutors in Ljubljana and the Pomurje region in the first half of 2021. Among the interlocutors were many socially marginalized individu- als who are typically overlooked in quantitative research. Third, the monograph presents the collected contributions primarily of younger authors who participated in various ways in the Sonar-Global project, and who carried out most of the fieldwork of the Slovene part of the project. As will be clear from the brief descriptions of the individual chapters, the authors have focused their contributions on some of the themes that have proved crucial in thinking about the COVID-19 pan- demic and its long-term effects on social life in Slovenia and beyond. In the introductory chapter, Uršula Lipovec Čebron introduces the international project Sonar-Global and outlines the methodology used, the research process, the key characteristics of the interlocutors and the main findings that emerged from the collected field mate- rial. Among the findings, it is worth highlighting that the interlocu- tors faced complex, intertwined vulnerabilities during the pandemic, which cannot be reduced to the concept of “vulnerable groups,” and that most of the vulnerabilities identified were not a consequence of the pandemic itself but of attempts to manage it. A related observation is that the pandemic in Slovenia was distinctly political in nature, as it began during a change of government, which led many interlocutors to perceive the containment measures as being linked to the interests of the government at the time. In addition to considering the problems with infection control measures, the author highlights some other areas in which vulnerabilities were most pronounced, resulting from 193 Summary Kovidna_krajina_FINAL.indd 193 22. 12. 2023 10:19:10 limited access to public spaces and services, changed working conditions and related reductions in income, and institutional care, exposing the vulnerability of people in care facilities. These and other issues are analyzed in more detail in the following chapters of this monograph. In the second chapter, “‘Let’s Stay at Home’: What Happened between Four Walls during the Pandemic,” Anja Brunec analyzes how the recommendation “stay at home” affected the daily lives of the inter- locutors. According to her conclusions the field research suggests that this recommendation worked by shifting responsibility to the popula- tion, as it would be responsible for the course of the pandemic through its actions and would slow down the spread of the new coronavirus if it followed the recommendations. At the same time, the results of the survey show that the decision-makers did not take the actual social sit- uation into account when designing these measures, as they assumed a homogeneous population composed of nuclear families with spacious accommodation and the economic capacity to work and study from home, while having harmonious relationships of mutual care during the closure of public life. The author points out that those who do not fit this traditional norm have had difficulty coping with the challenges of the “new reality,” as they have not met the conditions that would al- low them to live with dignity at home during the pandemic. Drawing on ethnographic material, this chapter highlights five key themes most frequently discussed by interlocutors: old or new housing problems; disrupted family situations; the effects of social distancing; changes in working conditions; and other pressures, such as increased care work during the pandemic. In the next chapter, “Access to Health Care during the Pandem- ic: Normalizing the Emergency,” Sara Pistotnik examines the transfor- mation of access to health care as experienced by the interlocutors in the study and their negotiation of the public health system in times of emergency. Through their understanding of health care during the COVID-19 measures, they described the interplay of old barriers and new problems, revealing wider-reaching trends in the Slovene health system. Furthermore, the rapid changes in the conception of normal- ity have confirmed that the general trends of social development can be observed more quickly in emergency situations. The author ana- lyzes the interlocutors’ experiences based on the concepts of structural vulnerability, accessibility, and candidacy, which help to make sense of the transformations in access to health care during the COVID-19 pandemic. She finds accessibility was not the same for all populations already in the period before the measures taken to limit the spread of 194 Kovidna_krajina_FINAL.indd 194 22. 12. 2023 10:19:10 COVID-19. However, these disparities were exacerbated during the pandemic by increased arbitrariness in access to care and new notions of “normal access” and “emergency,” which contributed to the hid- den privatization of health services. The paper therefore asks to what extent the restriction of access to health care during the COVID-19 pandemic contributed to the normalization of the decline in access to public health care and the dismantling of the welfare state. This is followed by the chapter “Pandemic in Total Institu- tions: A Missed Opportunity for Deinstitutionalization,” in which Juš Škraban tries to answer the questions of how total institutions (homes for the elderly, asylum centres, immigration detention centers, prisons, etc.) responded to the pandemic and what the key characteristic of institutional care in this period were. Drawing on past research and an analysis of field material, he concludes that the pandemic exposed many known weaknesses of total institutions, while also reinforcing some of them. Among other observations, the author notes how, dur- ing the pandemic, it was once again demonstrated that total institu- tions provide ideal conditions for the rapid spread of infections and points out that in these institutions, which were already known for their exclusionary mechanisms, this issue only became more visible. In the final part of the chapter, Juš Škraban points out that the pandemic offered some opportunities for a more rapid process of deinstitutional- ization—the transition from institutional to community-based forms of support, to which Slovenia had already committed itself in 2008. Although the information from the field has clearly shown how im- portant it would be to carry out a comprehensive process of deinstitu- tionalization, it has not (yet) taken place. In the fifth chapter, “The Impact of the COVID-19 Pandem- ic on the Mental Health of Young Adults,” Tisa Kučan Lah focuses on the mental distress caused or exacerbated by the measures taken to contain it. Health crises are known to have a long-lasting impact on people’s mental health, and young people were initially somewhat overlooked as a social group that was not considered as vulnerable in the COVID-19 pandemic. However, it soon became clear that the effects of the pandemic went beyond the physical consequences of SARS-CoV-2 infections, and articles in the Slovene media began to highlight the issue of young people’s mental health, which later be- came the subject of several research studies. In her article, the author analyzes what the young interlocutors perceived as the cause of their own mental distress, which resources they used as a source of help when dealing with mental distress, and what access they had to these 195 Summary Kovidna_krajina_FINAL.indd 195 22. 12. 2023 10:19:10 resources during the COVID-19 pandemic. Evidence from the field research demonstrates that the most frequent reason for the interlocu- tors’ hardship was perceived to be the measures taken to curb COV- ID-19, particularly the closure of educational institutions, which led to loneliness and, consequently, greater dependence on social media. Of note is that the chapter deals with the situation of young people in the Pomurje region, which is often overlooked due to its geographical and social particularities, and also raises the question of why young people today are more often confronted with mental distress, which has earned them the nickname “snowflakes.” This is followed by the chapter “To Get Vaccinated or Not to Get Vaccinated: Factors of Hesitation to Get Vaccinated against COVID-19,” in which Vanja Germ discusses the issue of vaccines and vaccination, a controversial topic in itself during the COVID-19 pan- demic. The mass vaccination against COVID-19 started in Slovenia at the end of 2020, and its implementation was accompanied by heated public debates. The author even states that the interviews from the field research show how the issue of vaccines penetrated all spheres of social life during the pandemic, into interpersonal interactions, relationships, and family relations. Since this issue has often been presented in a superficial and highly controversial way in the public discourse, the aim of her contribution is to find out what views the in- terlocutors had on vaccines and vaccination. In doing so, she used the vaccine hesitancy model developed by the WHO’s Strategic Advisory Group of Experts on Immunization ( SAGE) as a tool to analyze the most frequently raised topics, which allows the survey data to be com- parable with other contexts. The analysis clearly showed that vaccine hesitancy is a complex issue, involving many different interpretations and beliefs among participants, which should be thoroughly explored and not discredited in advance by generalized and dismissive notions of “anti-vaxxers.” In the seventh chapter, entitled “The Unavailability of Health Insurance and the Difficulties of Crossing Borders in the Time of the COVID-19 Pandemic,” Jasmina Kuduzević begins to unpack the cir- cumstances of a group of people who are often overlooked by both sci- entific research and the general public. These are the so-called foreign students who are citizens of non-EU countries (e.g., Serbia, Bosnia and Herzegovina, North Macedonia) and who are studying in Slovenia as part of study exchanges or their full-time studies. Using fieldwork and a review of available research and documents, the author concludes that their rights within the scope of health insurance are limited compared 196 Kovidna_krajina_FINAL.indd 196 22. 12. 2023 10:19:10 to those of Slovene citizens. She demonstrates that the pandemic and related measures, in particular the closure of national borders, on the one hand, have reinforced the already existing barriers to health care for these students and, on the other hand, have subjected them to new ones that have made it significantly more difficult for them to access health care services in their country of origin. In the last part of the chapter, the author analyzes the consequences that the interlocutors experienced in the context of the gradual erosion of student rights in Slovenia, showing that as early as 2012, the Slovene authorities cut their scholarships. Then in 2021, with the new Act on Foreigners, they were required to prove that they had sufficient means of subsistence during their stay in Slovenia, which made it even more difficult for them to stay and study in this country. In the last chapter of the monograph, “Solidarity and Sources of Support and Assistance during the Pandemic of COVID-19,” Neža Vodopivec examines where individuals received help and support dur- ing the pandemic at a time when most public institutions and services were closed or functioning in a very limited way. She analyzed 548 re- sponses from interlocutors to questions related directly and indirectly to sources of help and support and the role of the community. On the basis of these quotations, the author concludes that the participants in the study generally turned to family members, friends, and their wider social network for help and support, while neighborly help and support from the local community also played an important role. In- terestingly, the conditions of the pandemic stimulated entirely new practices of solidarity, with, for example, tenants in apartment blocks offering help to strangers or community members to whom they pre- viously had no connection. Similarly, in periods when most forms of institutional assistance were being withdrawn, some NGOs and inde- pendently led initiatives took on a crucial share of the care of the most socially marginalized populations, creating new forms of solidarity un- der challenging circumstances. 197 Summary Kovidna_krajina_FINAL.indd 197 22. 12. 2023 10:19:10 Kovidna_krajina_FINAL.indd 198 22. 12. 2023 10:19:10 Imensko kazalo Kovidna_krajina_FINAL.indd 199 22. 12. 2023 10:19:10 A Dubé, Eve 138, 143, 148 Allen, Steven 93 Dumitrașcu, Mihai Cristian 114, 124 Augusti, Else-Marie 59 Durkheim, Émile 126 B E Bajec, Blaž 56–57 Eror, Andrej 121 Baldacchin, Jean-Paul 9 Balibar, Étienne 162 F Battalova, Alfiya 108 Fafangel, Mario 135 Baumkirher, Tanja 114–115, 122 Fairhead, James 136, 145–146 Bazylevych, Maryna 148 Farkaš-Lainščak, Jerneja 27 Beck, Urlich 136 Fassin, Didier 166 Belščak Čolaković, Andreja 148 Ferligoj, Anuška 174 Benak Cvijanović, Vanessa 9, 24 Ficko, Katarina 106 Bendau, Antonia 148 Filipovič Hrast, Maša 47 Bernard, Russel H. 28 Fisher, Alan J. 21 Biddle, Lucy 125 Flaker, Vito 36, 92–93, 95–97, 99–102, Bizjak Šavli, Tina 9, 24 105–106, 109 Bourgois, Philippe 67–68 Foucault, Michel 99–100, 166 Brezar, Borut 167 Broeders, Dennis 166 G Broniatowski, David A. 138 Gabrovec, Branko 86 Brown, Robyn Lewis 126 Gajšek, Silvija 116 Brunec, Anja 9, 15–16, 22, 24, 26, 33, 41, 188 Galtung, Johan 66–67 Budenz, Alexandra 148 Gbenonsi, Gloria Yawavi 141 Germ, Vanja 9, 15, 18, 24, 33, 133, 190 C Giddens, Anthony 136 Caduff, Carlo 85 Giles-Vernick, Tamara 9, 11, 23–24 Carruth, Lauren 67–68 Goffman, Erving 36, 92, 96, 99, 109 Carter Anand, Janet 93 Gornik, Barbara 59 Castel, Robert 101 Gornik, Živa 9, 24 Cesar, Katarina 115 Grah, Jan 9, 24 Chase, Liana E. 71–72 Grebenšek, Tjaša 60 Chou, Wen-Ying Sylvia 148 Gregorčič Kumperščak, Hojka 115 Christensen, Helen 118 Gregorčič, Marta 122, 127–128 Chu, Haoran 148 Griffiths, Kathleen M. 118 Chutiyami, Muhammad 144 Groen, Hendrik 104 Cirman, Andreja 47 Gulliver, Amelia 118, 125 Coe, Erica 114, 123 Comas-Herrera, Adelina 95 H Crenshaw, Kimberle 31 Hafner, Ana 137 Cugmas, Marjan 60, 174, 176 Hafstad, Gertrud Sofie 59 Cukut Krilić, Sanja 125, 166 Haig-Ferguson, Andrew 119 Holmes, Seth M. 68 Č Huber, Ivanka 22, 27 Čehovin Zajc, Jožica 137 Hunter, Cheryl 71–72 D I Dahlgren, Göran 174 Irwin, Rachel E. 150 Das, Veena 113 Dečko, Nina 9, 24 J Dedić, Jasminka 156 Jalušič, Vlasta 156 Dekleva, Bojan 118, 128 Jeriček Klanšček, Helena 59 Di Pietro, Giorgio 122 Johns, Fleur 85 Dixon-Woods, Mary 70–71 Dolenc, Sašo 142, 149 K Dopler, Rene 9, 24 Kajzer, Alenka 122, 128 Dremelj, Polona 180 Kamin, Tanja 54 Klančar, Urška 9, 24 200 Kovidna_krajina_FINAL.indd 200 22. 12. 2023 10:19:10 Klassen, Ann Carroll 72 Peters, Ellen 144 Kleinman, Arthur 113–114 Pétrin, Julie 71–72 Knežević Hočevar, Duška 125 Pfeiffer, Jan 108 Koehn, Sharon 71–72 Pinel, Philippe 101 Kogovšek, Tina 174, 176 Pistotnik, Sara 13, 15, 17, 34, 65, 68, Kolšek, Laura 9, 24 127, 156–158, 164, 182, 188 Krajnc, Sara 9, 24 Podmenik, Darka 56–57 Križaj, Marjana 121 Poljak Istenič, Saša 167 Kučan Lah, Tisa 9, 15, 18, 24, 54, 59, Pristavec Đogić, Mojca 121 113, 189 Pušnik, Maruša 65 Kuduzović, Jasmina 915, 24, 34, 76, 127, 155, 180 Q Kuhar, Roman 31, 168–169 Quesada, James 67 Kuralt, Špela 114 Qui, Jianyin 119 L R Lagerkvist, Bengt 108 Radilović, Hana 167 Larson, Heidi 136, 138, 146, 148–149 Rafaelič, Andreja 92, 106 Leach, Melissa 136, 145–146 Ravens-Sieberer, Ulrike 59 Liberati, Elisa 71, 86 Rener, Tanja 46 Lipovec Čebron, Uršula 11–13, 15–16, Rodríguez Benavides, Priscila 106 21, 26, 68, 94, 99, 116, 156–158, 164, 187 Roesch, Elisabeth 51 Liu, Sixiao 148 Rosenthal, Eric 107 Lobe, Bojana 122 Rozbroj, Tomas 143 Lock, Margaret 113–114 Rüttenauer, Tobias 141 M S Macdonald, Noni E. 136, 138 Saad-Filho, Alfredo 14 Macdonald, Sara 71–72 Saldaña, Johnny 25 Mackenzie, Mhairi 72 Salecl, Renata 95, 103, 139, 142–143 Maglajlic, Reima Ana 108 Schwarzmann, Sara 51 Mali, Jana 93, 103 Slovic, Paul 144 Malovrh, Polona 114, 127 Smajila, Barbara M. 168 Mandič, Srna 47, 49, 136–137 Smrekar, Amadeja 167 Martínez-Hernáez, Angel Susan M. Sobo, Elisa 145 125–126 Sominsky, Luba 46 Mikuš Kos, Anica 117–118, 128 Spencer, Sarah J. 46 Milavec Kapun, Marija 137 Stanojevič, Nina 9, 24 Mills, Melinda C. 141 Mosher, Loren 107 Š Murphy, Jamie 149 Škraban, Juš 15, 17, 22, 31, 37, 51, 60, 91, Muršič, Rajko 28 100, 109, 189 Škrila Čuš, Darja 52 N Štrancar, Anže 92, 100 Napier, David 9, 12, 21–22, 43 Nicholson, Rebecca 129 T Tadič, Darja 128 O Tavolieri de Oliveira, Stela 51 Öcek, Zeliha Asli 9, 15 Thomas, William J. 69–70 Timimi, Sami 128 p Tivadar, Blanka 54 Pajnik, Mojca 165 Topor, Alain 126 Parola, Anna 113, 118–119 Toresini, Lorenzo 101 Patel, Vikram 13, 115 Toš, Niko 149 Patterson, Pauline 148 Turner, Jay 126 Penchansky, Roy 69–70 Penič, Benjamin 93, 103 U Peretti-Wate, Patrick 138 Udovič, Lea 114, 127 Perger, Nina 54 Urek, Mojca 36 201 Imensko kazalo Kovidna_krajina_FINAL.indd 201 22. 12. 2023 10:19:10 V Vaccaro, Ketty 9 van der Boor, Catharina F. 70, 72 Vidmar Horvat, Ksenija 65, 150 Vivion, Maryline 138 Vodopivec, Neža 9, 15, 19, 22, 24, 31, 173, 191 Volkmann, Anna 9, 12, 23, 25 W Walker, David W. 46 Wang, Cuiyan 119 Ward, Jermy K. 141 Warren, Wendy 96 White, Ross 70, 72 Whitehead, Margaret 174 Willen, Sarah S. 68–69 Z Zajc, Tjaša 166 Zaletel-Kragelj, Lijana 114 Zaviršek, Darja 36, 92 Zavratnik, Simona 166 Zorn, Jelka 156, 158 202 Kovidna_krajina_FINAL.indd 202 22. 12. 2023 10:19:10 ZUPANIČEVA KNJIŽNICA 1 MESS – Mediterranean Ethnological Summer School. Vol. 3. Edited by Zmago Šmitek and Rajko Muršič. Ljubljana 1999. 2 Urban Symbolism and Rituals. Edited by Božidar Jezernik. Ljubljana 1999. 3 Cultural Processes and Transformations in Transition of the Central and Eastern European Post-Communist Countries. Edited by Rajko Muršič and Borut Brumen. Ljubljana 1999. 4 Kolesar s Filozofske. Zbornik v počastitev 90-letnice prof. dr. Vilka Novaka. Uredil uredniški odbor. Ljubljana 2000. 5 Zemljevidi časa/Maps of Time. Zbornik ob 60. obletnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Uredila/edited by Zmago Šmitek in/and Borut Brumen. Ljubljana 2001. 6 Mirjam Mencej, Gospodar volkov v slovanski mitologiji. Ljubljana 2001. 7 MESS – Mediterranean Ethnological Summer School. Vol. 4. Edited by Bojan Baskar and Irena Weber. Ljubljana 2002. 8 Besede terorja. Medijska podoba terorizma in nasilja. Uredil Božidar Jezernik. Ljubljana 2002. 9 Vladimir N. Toporov, Predzgodovina književnosti pri Slovanih. Poskus rekonstrukcije. Ljubljana 2002. 10 MESS – Mediterranean Ethnological Summer School. Vol. 5. Edited by Rajko Muršič and Irena Weber. Ljubljana 2003. 11 Mateja Habinc, Ne le rožmarin za spomin. O spominskih predmetih in njihovem shranjevanju. Ljubljana 2004. 12 Dediščina v očeh znanosti. Uredila Jože Hudales in Nataša Visočnik. Ljubljana 2005. 13 MESS – Mediterranean Ethnological Summer School. Vol. 6. Edited by Boštjan Kravanja and Matej Vranješ. Ljubljana 2005. 14 Dediščina v rokah stroke. Uredila Jože Hudales in Nataša Visočnik. Ljubljana 2005. 15 Post-Yugoslav Lifeworlds Between Tradition and Modernity. Edited by Zmago Šmitek and Aneta Svetieva. Ljubljana 2005. 15/I Post-Yugoslav Lifeworlds. 2nd Edition. Edited by Zmago Šmitek and Aneta Svetieva. Ljubljana in Skopje 2008. 16 Ethnography of Protected Areas. Edited by Peter Simonič. Ljubljana 2006. 17 »Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi«. Narativne podobe Ciganov/ Romov. Uredil Božidar Jezernik. Ljubljana 2006. 18 Mirjam Mencej, Coprnice so me nosile. Raziskava vaškega čarovništva v vzhodni Sloveniji na prelomu tisočletja. Ljubljana 2006. 19 Jaka Repič, »Po sledovih korenin«. Transnacionalne migracije med Argentino in Evropo. Ljubljana 2006. 20 Europe and its Other. Notes on the Balkans. Edited by Božidar Jezernik, Rajko Muršič and Alenka Bartulović. Ljubljana 2007. 21 Places of Encounter. In memoriam Borut Brumen. Edited by Rajko Muršič and Jaka Repič. Ljubljana 2007. Kovidna_krajina_FINAL.indd 203 22. 12. 2023 10:19:10 22 Špela Kalčić, »Nisem jaz Barbika«. Oblačilne prakse, islam in identitetni procesi med Bošnjaki v Sloveniji. Ljubljana 2007. 23 Boštjan Kravanja, Sveti svet. Topografija religioznega prostora na primeru Breginjskega kota. Ljubljana 2007. 24 Uršula Lipovec Čebron, Krožere zdravja in bolezni. Tradicionalna in komplementarne medicine v Istri. Ljubljana 2008. 25 Space and Time in Europe. East and West, Past and Present. Edited by Mirjam Mencej. Ljubljana 2008. 26 Prostori soočanja in srečevanja. Spominski zbornik za Boruta Brumna. Uredila Rajko Muršič in Katja Hrobat. Ljubljana 2008. 27 Jože Hudales, Slovenski muzeji in etnologija. Od kabinetov čudes do muzejev 21. stoletja. Ljubljana in Velenje 2008. 28 MESS and RAMSES II. Mediterranean Ethnological Summer School. Vol. 7. Edited by Jaka Repič, Alenka Bartulović and Katarina Sajovec Altshul. Ljubljana 2008. 29 Miha Kozorog, Antropologija turistične destinacije v nastajanju. Prostor, festivali in lokalna identiteta na Tolminskem. Ljubljana 2009. 30 Peter Simonič, Kaj si bo narod mislil? Ritual slovenske državnosti. Ljubljana 2009. 31 Kulturna dediščina in identiteta. Uredil Božidar Jezernik. Ljubljana 2010 32 Niko Zupanič, njegovo delo, čas in prostor. Spominski zbornik ob 130. obletnici rojstva dr. Nika Zupaniča. Uredila Rajko Muršič in Mihaela Hudelja. Ljubljana 2009. 33 Med prezentacijo in manipulacijo. Uredil Božidar Jezernik. Ljubljana 2010. 34 Nataša Visočnik, Hiša kot prostor identitet. Oblikovanje identitet skozi percepcije prostora in telesa v bivalnem okolju na Japonskem. Ljubljana 2011. 35 Alenka Bartulović, »Nismo vaši!« Antinacionalizem v povojnem Sarajevu. Ljubljana 2013. 36 Antropološki vidiki načinov življenja v mestih. Uredila Jaka Repič in Jože Hudales. Ljubljana 2012. 37 Politika praznovanja. Prazniki in oblikovanje skupnosti na Slovenskem. Uredil Božidar Jezernik. Ljubljana 2013. 38 Heroji in slavne osebnosti na Slovenskem. Uredil Božidar Jezernik. Ljubljana 2013. 39 Praznična večglasja. Prazniki in oblikovanje skupnosti na Slovenskem. Uredila Ingrid Slavec Gradišnik. Ljubljana 2014. 40 Simona Klaus, Pa vse, kar sem hotu, so ble dobre vile. Folklora v oglasih med letoma 1980 in 2011 v Sloveniji. Ljubljana 2014. 41 »Kar ustvariš ostane. Svetu cvet. Tebi rane.« – Vinko Möderndorfer – učitelj, politik in raziskovalec Uredila Ingrid Slavec Gradišnik in Jože Hudales. Ljubljana 2016. 42 Ambrož Kvartič, Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji. Ljubljana 2016. 43 Sounds of Attraction. Yugoslav and Post-Yugoslav Popular Music. Edited by Miha Kozorog and Rajko Muršič. Ljubljana 2017. 44 Collecting and Collections in Times of War or Political and Social Change: COMCOL Annual Conference, Celje 2014. Edited by Jože Hudales and Tanja Roženbergar. Ljubljana 2017. Kovidna_krajina_FINAL.indd 204 22. 12. 2023 10:19:10 45 Države praznujejo. Državni prazniki in skupnosti na območju bivše Jugoslavije. Uredila Božidar Jezernik in Ingrid Slavec Gradišnik. Ljubljana 2017. 46 Helena Konda, Grafiti v Ljubljani. Zgodovina, grafitarji, mesto. Ljubljana 2017. 47 Anthropological Perspectives of Solidarity and Reciprocity. Edited by Peter Simonič. Ljubljana 2019. 48 Močni, modri in dobri: Junaki v slovenski folklori. Uredila Božidar Jezernik in Ingrid Slavec Gradišnik. Ljubljana 2020. 49 Dediščina prve svetovne vojne. Reprezentacije in reinterpretacije. Uredila Jurij Fikfak in Božidar Jezernik. Ljubljana 2021. 50 Juš Škraban in Uršula Lipovec Čebron, Medkulturna mediacija in zdravstvo v Sloveniji. Ljubljana 2021. 51 Prepletenost svetov: zgodovine in refleksije zunajevropskih raziskav v Sloveniji. Uredile Sarah Lunaček, Tina Palaić in Maja Veselič. Ljubljana 2022. 52 Commemorating the First World War in the Former Yugoslavia. Edited by Božidar Jezernik, Vijoleta Herman Kaurić, Ljiljana Dobrovšak. Ljubljana, 2023. Kovidna_krajina_FINAL.indd 205 22. 12. 2023 10:19:10 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=178406659 ISBN 978-961-297-233-2 E-knjiga COBISS.SI-ID=178425603 ISBN 978-961-297-236-3 (PDF) Kovidna_krajina_FINAL.indd 206 22. 12. 2023 10:19:10