Ventil 2 / 2021 • Letnik 27 71 BESEDA UREDNIŠTVA Verjetno se vsi strinjamo, da je lasten jezik najpo- membnejša značilnost za delovanje, razvoj in obstoj vsakega naroda. Lasten jezik mora biti ponos vsake- ga predstavnika naroda, ne glede na to, ali ima svojo državo ali je nima. Naši predniki so bili in številni smo še danes ponosni na slovenski jezik. Pogosto pa imam občutek, da nas je takih vedno manj. Vedno manj ce- nimo in spoštujemo tiste naše prednike in naše rojake, ki so v osemnajstem in devetnajstem stoletju skrbeli in razvijali naš jezik, študirali na Dunaju, prihajali nazaj v naše kraje in učili svoje rojake v slovenskem jeziku. Prav tako vedno manj spoštujemo sedanje zavedne Slovence, ki se odkrito borijo za naš jezik. Pri nas prak- tično ni več ljudi, ki bi skušali oblikovati nove izvirne slovenske besede. Vedno več je takih, ki uporabljajo tuje besede ali pa tuje besede popačijo ali prilagodijo naši izgovarjavi in splošni rabi. Slovenci bi morali biti neizmerno srečni in veseli, da imamo svojo državo, svoj jezik, ki je danes tudi ura- dni jezik v Evropski uniji. Z njim komunicirajo naši evropski poslanci in drugi naši predstavniki, ki de- lujejo v Bruslju. V Evropski uniji je le 24 uradnih je- zikov. V celotni Evropi pa se po nekaterih podatkih govori v 60 različnih jezikih, če se upošteva še celo- tna Rusija pa celo 225. Poglejmo nekoliko nazaj, kaj je slovenski jezik pomenil pred nekaj stoletji ali več. Ne prav veliko. Res je, da so nekateri predstavniki oblastnikov v avstro-ogrski monarhiji poznali nekaj slovenskih besed, ko so bili na obisku pri nas. Tudi v nekdanji Jugoslaviji je zelo malo oblastnikov govori- lo slovensko. Celo več: slovenski politiki, ki so delo- vali na področju bivše države, so le redko uporabljali slovenski jezik. V skoraj vseh primerih so na javnih srečanjih celo v Sloveniji govorili v tujem jeziku. Vse to govori, da smo v tem času vsi mi dolžni spoštovati in negovati naš jezik na vseh področjih. Verjetno je res, da smo boj za slovenski jezik v zna- nosti pri nas izgubili. Razumem znanstvenike, ki razi- skujejo, komunicirajo in sodelujejo s svojimi kolegi iz tujine, da uporabljajo angleški jezik in da v tem jeziku tudi objavljajo. Razumem tudi znanstvene ustanove, da svoje znanstvene revije in druge publikacije izda- jajo v tujem jeziku. Le na ta način je njihova revija brana in citirana, kar je pogoj za uveljavitev revije in posredno znanstvenikov za pridobitev ustreznih na- zivov. Prav tako razumem vse izdajateljske ustanove, da imajo zaradi majhne naklade finančne težave z izdajanjem revij v tujem ali slovenskem jeziku. Vse te revije, ki pri nas izhajajo v tujih jezikih, bi po naši oceni morale vsaj pretežno financirati ustanove, ki jih izdajajo, ali pa pisci člankov, ki v takih revijah objavljajo. Težje pa razumem državo, da takšne re- vije finančno podpira z denarjem naših davkoplače- valcev. Skrajno sporno pa je, da država dokaj bogato fi- nancira revije, kar nekaj jih je v Sloveniji, v katerih se objavlja prek 90 odstotkov člankov tujih avtorjev, v katerih so članki napisani samo v tujem jeziku, preko 90 odstotkov tematik v teh člankih je tujih, nimajo nobene povezave s Slovenijo, njihovi bralci so po vsej verjetnosti večinoma tujci. Med temi revijami, ki bi jih država izdatno sofinanci- rala, pa ni naše revije Ventil. Moram zapisati, da smo bili v preteklosti deležni sofinanciranja. V tem letu in v bodoče pa kaže, da bo to financiranje zelo skro- mno ali pa ga sploh ne bo. To po naši oceni ni dobro, ker revija Ventil skrbi za prenos znanja iz znanstvene v podjetniško sfero in tudi za slovenski jezik. Posebno težavo pa predstavlja slovenski tehniški je- zik. Praktično na tem področju nimamo novih slo- venskih besed. Kako je mogoče, da so naši predniki našli besede, kot so stroj, blagajna, ventil, kladivo, in druge besede za številna orodja in praktično za vse strojne elemente. Danes pa tega ne zmoremo. Celo več: verjetno bi vsakogar, ki bi danes predlagal neke povsem nove besede za nove proizvode, ki jih vsa- kodnevno uporabljamo in imajo neka tuja poimeno- vanja, imeli za bebca. Njegovi ideji bi se posmehovali in med ljudmi se nikakor ne bi uveljavila. Uveljavljajo pa se predvsem prilagojene slovenske besede, kot so prenosni računalnik, kemični svinčnik, splet, tiska- no vezje, prenosni telefon. Nikakor pa ne najdemo povsem novih besed. Ponosni smo, da revija Ventil izhaja v slovenskem je- ziku, da je prepoznavna pri nas med znanstveniki in strokovnjaki v industriji in v tujini ter da na ta način skrbimo tudi za strokovni in tehniški slovenski jezik. Tega bi se morala zavedati tudi država in takšne re- vije, kot je Ventil, podpirati moralno in tudi finančno. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr oiz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri n je go v e m o sebnem d ohod k u. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r it i iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n s k i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k t r ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o s l e d ičn o za sla b o p osl o van je pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in s p os o b ni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih delo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t o k r at man j s p os o b ni v inte l i g e ntn e m sm isl u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aju si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o d go v o r n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fesor j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v os n o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v os n o v ni š o li z n e o d go v o r ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v os n o v ni šol i, je p r a k tičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je mo š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o d go v o r n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fesor j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc ena š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fesor j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fesor , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žiti, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us m e r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Zavedanje o narodnem jeZiku na področju tehnike in pomoč države pri iZdaji strokovnih publikacij v slovenskem jeZiku