Steu. 273
u l]uBl|ofli.v srečo, dni 28 nouemcro 1906.
Velja po poŠti:
ia celo leto naprej K 2G' — za pol leta „ „ 151 — za fetrt leta „ „ 6 50 cn mesec ;; » 220
V upravništvu: ja cr'o leto naprej K 20' — ia po I leta „ >, 10' — ,ta ietrt leta „ „ 5'— ta en mesec „ „ 170
la poSil]. na rioin 20 H na mesec.
Posameine štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
--dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; netrankirana pisma s« n« sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
leto XXXIII.
Inserati: En-stop. petitvrsta (72 mm): za enkrat . ... 13 h za dvakrat .... 11 ,, za trikrat , . . 9 „ za Je? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
CJpraVniŠiVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
.- Vsprejema naročnino, Inseratein
reklamacije, llpravniškega telefona štev. 1£8.
Intrigunii zopet zmagani.
Dunaj, 27. nov.
Nasprotniki splošne in enake volivne pravice od početka razprav vporabljajo vsako sredstvo, da onemogočijo zakon. Občudovali bi te može, ko b i se tako pehali in potili za občekoristno stvar. A niti pomilovanja ne zaslužijo za svoje moralne poraze, ker rujejo skrivaj proti ljudski zahtevi ter satana, kakor imenujejo volilno preosnovo, izganjajo z bcl-cebubom. Kakor tihotapci lazijo po kotih ter si šepetajo v uho nove spletke in kovarstva.
Mnogo upanja so stavili na § 42., ki določa varstvo volilnih okrajev, kakor sem pojasnil v zadnjem dopisu. Za poznavalca razmer pa ves § 42. nima niti najmanjše vrednosti. Ko so Nemci šc vladali v zbornici kot neomejeni vladarji, niso si upali proti slovanski manjšini predlagati izpremembe. In ko Nemci pridejo v manjšino, tudi Slovani ne bodo mogli izvršiti nobene izpremembe, ako bodo edine nemške stranke. Torej je § 42. v istini le nemška demonstracija.
Predlog dr. Schreinerja pa, ki zahteva dvetretjinsko večino, je v bistvu skoraj isto, po obliki pa za Slovane Gessierjev klobuk, ln za ta predlog so se posebno potegovali ravno nemški nasprotniki volilne reforme. In istina je, da bi bila pokopana volilna preosnova, ko bi obveljal Schreinerjev predlog. Isto bi se zgodilo, ko bi S 42. ne obveljal po načrtu odsekovem, ker bi nemške stranke v tretjem branju glasovale proti zakonu v celoti. Res je, da jc § 42 za Slovane jako grenek pelin. Ker pa je kompromis dolgotrajnih pogajanj in obravnav in je od njega odvisna volilna preosnova sploh, glasovali so danes vsi slovanski poslanci za odsekov posredovalni predlog.
Češki radikalec Choc je najprvo predlagal, naj zbornica sploh preide na dnevni red o § 42. Predlog je bil seveda odklonjen.
Dr. N i t s c h k e pa je zbral vso svojo zgovornost za predlog, naj se tudi glasova dveh rediteljev ne vštejeta med onih 343 poslancev. ki jih za veljavno sklepčnost zahteva § 42.
Nato so Zazvorka, dr. Sobotka, grof Sternberg in H o 1 3 n s k y tratili čas s stvarnimi popravki. Grof Sternberg je tako brezobzirno napadal krono, da ga je
podpredsednik dr. Začek opetovano svaril ter mu dvakrat odtegnil besedo.
Dr. Pergelt pa je ponavljal že stokrat prcmletc fraze o nemški kulturi v dokaz, da se mora v zakonu nemškim poslancem s Češkega in Moravskega določiti 8 mandatov od 18 v avstrijski delegaciji.
In končno je še dr. S c h r e i n e r golčal dolgo časa o velikanski nevarnosti za državo in vse nemštvo, ako sc za varstvo volivnih okrajev ne določi dvetretjinska večina.
Štajerski poslanec Hagenhofer pa jc utemeljeval svoj predlog, naj sc iz S 42. črta označeno varstvo S 5. volilnega reda. Ta paragraf določa enako volivno pravico. Hagenhofer in tovariši upajo torej, da bi utegnili v novi zbornici dobiti navadno večino za pluralno volilno pravico.
Glasovanja so trajala debelo uro. Za vsak predlog je bila potrebna navzočnost dveh tretjin, torej najmanj 284 poslancev. O Schrei-nerjevem predlogu (dvetretjinska večina) se jc glasovalo po imenih. Predlog je bil odklonjen z 233 glasovi proti 68. Odklonjen je bil dalje predlog Sternbergov, da ie namreč mogoča izprememba kakega volivnega okraja lc tedaj, ako je navzočih v zbornici vsaj polovica poslancev iz dotične dežele. Istotako je bil odklonjen predlog poslanca Hagenhofcrja. Ko pa jc predsednik grof Vettcr izjavil, da je obveljal jj 42. po predlogu odsekovem, nastal je v zbornici velik vihar. Posebno vsenemški in konservativni poslanci š.tajerski so kričali, da odsekov predlog ni dobil dvetret-jinske večine; ako pa jo jc dobil, tega predsednik ni izjavil, zato sklep ni veljaven. Grof Vetter pa odgovarja: »Kar sem rekel, sem rekel; § 42 je sprejet!«
Drugo glasovanje po imenih se je vršilo o predlogu dr. Pcrgelta, ki je zahteval, naj se v zakonu določi Nemcem na Češkem in Moravskem 8 delegatov. Ker je že včeraj minister baron B i e n e r t h izjavil v imenu vlade, da nc priporoča Pergeltovega predloga, jc danes bil ta predlog odklonjen s 187 proti 111 glasovom. Tudi stari in simpatični dr. Nitsehkc ni imel sreče s svojima redite-ljima, katerih navadno itak ni v zbornici. Sploh moram tu pribiti, da imajo nekateri poslanci jako čudno navado. V zbornici so, a ne pridejo v dvorano glasovat. Taki lenuhi pač zaslužijo, da vsaj njih imena razobesimo
na javnem sramotišču. Kdor noče resno izvrševati svojih poslanskih dolžnosti, naj odloži mandat ali pa vsaj nezaslužene dijete razdeli beračem.
Ob polu 5. uri je zbornica pričela razpravo o deveti skupini, ki obsega razdelitev poslancev in volilnih okrajev na Češkem, Moravskem in v Šlezi.ii. Opozarjam, da zbornica stoji morda pred najnevarnejšo točko. Dne 21. julija so sc pustili slovanski in nemški poslanci s Češkega preglasovati. Sedaj pa so se premislili oboji ter prete z nevarnimi posledicami.
Delovanje naprednega kluba.
Viharna seja, kjer se jc šlo za predlogo o dvetretjinski večini in za Pergeltov predlog o nemških delegatih, ni razburila živcev našim naprednim poslancem, kajti od slavnoznanc trojice bil je med celo burno današnjo sejo le pri dveh imenskih glasovanjih videti modri obraz dr. Ferjančiča, dočim sta »obstreljeni zajec,« kakor sc je sam imenoval, dr. Tavčar in ljubljenec vseh discipliniranih senatov P I a n t a n očividno počivala na svojih lavo-rikah ter nista počastila imenitne seje s svoio prisotnostjo.
*	Hi +
Neslanosti plenilčev.
Grof Sternberg je v državnozborski seji hvalil svoje plemiške tovariše v gosposki zbornici, češ, da branijo državo pred krono. Dejal ie, da bo armada, ki ima braniti državo pred zunanjimi in notranjimi sovražniki, šla za plemstvo v boj proti dvoru. Konzervativni elementi morajo apelirati proti kroni na armado. Zares ist das NVahnsinn, hat es docli Methode!
*	* *
Strah pred reformo gosposke zbornice.
Fevdalno plemstvo v gosposki zbornici polaga na takozvani »numerus clausus« večjo važnost, kot na pluralno volivno pravico. Najbrž bodo gospodje postavili ljudske poslance pred sledečo alternativo: Ali nam nc delate težav glede na »numerus clausus« ali pa mi izpremenimo volivno reformo v smislu pluralne volivne pravice. Torej za tako ceno naj kupi poslanska zbornica od gosposke splošno in enako volivno pravico! Toda tega ne bo treba! Numerus clausus se gosposki zbornici ne more dovoliti. Nc gre, da bi fevdalno plemstvo imelo dedno pravico zastopstva v gosposki zbornici, drugih pa bi cesar ali kdorkoli nc smel imenovati ali izvoliti; ta zbornica jc krvavo potrebna reforme in sicer na ta način, da dobijo avtonomna zastopstva tudi sedež, oziroma virilne glasove v gosposki zbornici, kar je žc nameraval
Gautsch. Fevdalno plemstvo nai se ne ziblje v prijetni nadi, da ho ono vedno gospodovalo v gosposki zbornici tudi tia mora priti novi duh.
Zakon o pospeševanju mornarice.
Zakonski načrt o pospeševanju mornarice jc bil izročen brez prvega branja proračunskemu odseku. Zakon obsega 23 členov.I. člen določa, da se trgovinskim ladjam, ki se pečajo izključno s svobodno paroplovbo, podeli redni a) obratni, b) vozni prispevek, če so vpisane v avstrijskem ladjinem registru in so last družb, ki sestoje iz članov,katerih sta sajv dve tretjini Avstrijcev. Pri avstrijskih akcijskih družbah morajo biti v upravnem iu nadzornem svetu vsaj dve tretjini članov Avstrijcev. Člen II. določa, da se dovoli obratni prispevek samo onim ladjam, ki preplovejo v eni uri vsaj 10 morskih mili. Obratni prispevek se za te ladje izplačuje 15 let zaporedoma, računano od dne, ko je ladja bila spuščena v morje. Ta prispevek znaša prva leta za železne ali jeklene ladje za vsako bruto-tono 8 kron. o kron za jadrnice, zgrajene v domačih ladjedelnicah. Začetkom četrtega leta se prispevek zmanjša za 5, od desetega leta naprej za 10 odstotkov. Parniki, ki imajo več ko 7000 bruto-ton, dobijo prispevek Ic za 7000 ton. Člen IV. Železne ali jeklene ladje, ki se bodo gradile počenši s 1. julijem 1907 v inozemskih ladjedelnicah, dobijo za 25% večji prispevek. Cl. VI. obsega določbe o voznem prispevku. Tega dobe ladje le, če znaša količina blaga, ki ga iz avstrijskega pristanišča izvozijo ali uvozijo, vsaj tretjino ladjine prostornine. Vozni prispevek iznaša za vsakih 100 morskih mili za vsako neto-tono 10 v. Ladic, ki imajo več kot 5000 ton, dobijo vozni prispevek samo za 5000 ton. Člen VIII. določa. da dobijo posestniki ladij, ki hočejo uvesti redno parobrodno zvezo v prometnih krajih, kjer ni redne subvencionirane paro-brodne zveze, od države letno podporo, ki ie lahko večja kot obratni in vozni prispevki. Člen IX. obsega določbe o gradbenih premijah. Gradbena premija se podeli samo enkrat in siccr le tedaj, če je vsaj 50% materijaia, iz katerega je ladja izdelana in sestavljena, izdelanega v Avstriji. Premija znaša pri parnikih iz železa ali jekla za vsako bruto-tono ladii-nega telesa 40 K; za vsak met. cent novih strojev, cevi in pomožnih strojev (> K. Premija se poviša za en odstotek v Avstriji izdelanega ladjinega materijaia. Člen X. določa, da so v avstrijskem ladjinem registru vpisane trgovske ladje proste pridobninskega davka, dokler je ta postava o pospeševanju mornarice v veljavi. Postava pa velja od I. januarja 1907 do I. januarja 1917.
LIKCK.
Trgovec Andrejac.
Spisal R. R.
I.
Posestvo trgovca in poljedelca Andrejaca jc stalo daleč od mesta na deželi. Hiša je bila prostorna, visoka in belo pobeljena razen oken, ki so bila zeleno obrobljena. Krog nje so rastle slive, in na spomlad, ko je zazelenel gozd in se je dvignilo žito po poljih, so gnezdile tam drobne, pisane pticc in pele neprenehoma od jutra do večera. Zadaj za hišo so sc širila polja na daljavo in širjavo gor proti klancu, sc ločila na njem in prehajala po drugi strani v dolino proti hosti. Ta je bila velika, s tistega holma nepregledna in poraščena z gostim bukovjem. Zajci so letali po njej, veverice so skakale po vejevju, a srna ali srnjak sta bila tam redko zaslediti. Včasih, kadar jc bila huda zima in sneg povsod okrog zelo visok, sc je priklatil osamljen srnjak, ah lovci so ga navadno mahoma ustrelili. Dogodilo se jc. da so ustrelili nekoč tudi istotam volka, a od tistih časov jc bilo preteklo žc gotovo deset let.
Gospodar Andrejac je bil star, čmeren vdovec, ki ni imel do živjenja več nobenega
veselja. Zelo pri srcu pa mu jc bila kupčija in trgovina in najrajši sc je gibal zunaj sredi poija. Ob večerih ie hodil tam samcat vdovec, gledal pšenico, ki je šla v klasje, ali oves in rž, ki sta se dvigala počasi više in više.
Poleti včasih je sedel pred hišo na kame-niti klopi, gledal gor nekam v vrhove sliv in mislil marsikaj. Okrog njega sc je širil prostor za vrt, kjer pa ie rastla visoka trava, cvetel divji mak in se zibal v rahli poletni sapi. —
No, svoje dni jc gojila tam rože zelo nežna roka.
II.
To jc bilo ob času, ko sta umrla Andre-jacu oče in mati. Na posestvu jc bilo postalo zelo dolgočasno, na večer jc bilo človeka skoraj strah, in sanje, ki so ga mučile ponoči, so bile menda baš zaradi tega težke in mučne.
Andrejac je bil takrat mlad in jc iskal neveste. Vozil se je okrog bogatih krčmarjev, gledal po mestu, hodil okrog premožnih županov, a vselej, kadar jc ogledoval kako bogato hčer, se ie domislil na nebogato hči mestnega uradnika, s katero se jc bil nekoč čisto nepričakovano seznanil. »Koliko jc ona lepša,« si jc ob takih prilikah tiho priznaval, in ko jc odhajal potem, je mislil, da nima takih oči nobena druga, nobena druga takih las, in
nobena druga ni tako prijazna in obenem tako ponosna.
Ponosna ie bila namreč, komaj je govorila z njim in zato sc je težko odločil zato, da bi se odpravil na njen dom.
Ali na spomlad nekoč je poiskal njene stariše in se z njimi dogovoril. Nie pa sc je skoraj bal. Ampak tolažil se ie, da bo prišlo pač vse pozneje, ko bosta skupaj in bo videla, kako je on zanjo dober iu ljubezniv.
Pred poroko nekoč jo je vprašal, čc ga rada vzame. Ona jc molčala dolgo, a potem odgovorila z rahlim nasmehom in povesila obenem oči.
»Tako strog si . . .«
Andrejac se je smejal, zakaj po njegovem mnenju je bilo baš narobe.
III.
Potem, ko sta se bila vzela, sc jc lotil zopet svojih poslov z vso vnemo in namenom, da popravi brž tisto, kar jc zamudil z ženit-vijo in iskanjem neveste. Hodil je zunaj med delavci po poljih, po trgovini sc jc vozil in naročal ženi doma stvari, ki so sc tikale poslov. Prijazen je bil z njo zelo in edino, česar ji ni pustil, jc bilo to, da jo ie zavrnil, kadar je hotela imeti kje ona svojo prvo in odločilno besedo. Zdelo sc mu je namreč, da to vsakega moža nepopisno ponižuje in sramoti
in da treba tako zlo žc pri prvih pojavih korenito odstraniti. Njo pa je to ubijalo. Ampak nc samo to, temveč tudi tista večna samota tam zunaj stran od mesta in njegovega življenja. Prej jc bila vajena, da so ii skazovali ljudje ljubeznivosti, doma so io božali in po-Ijubovali, kakor z otrokom so postopali pogostokrat z njo, tukaj pa je bilo življenje po njenih mislih tako osorno, resno. In zopet ji ic bilo vse bolj in boli tuje in tudi mož. Sovražila ga ni, ampak bala se ga je. In dogodilo se je, da je včasih, ko je stopil v njeno sobo, po vsem telesu zatrepetala.
»Ali se me bojiš?«
In gledala ic v tla in jc plašno zardela IV.
Na zimo ii ic bilo še hujše prenašati samoto in nekoč na večer je prosila moža, da bi se oba preselila v mesto. Razlagala je in po-vdarjala s pomočjo svojih dokazov, da je pač to njemu vse eno in, kar sc trgovine tiče, celo v mnogih ozirih boljše. Andrejacu je bilo že isti hip neprijetno, ker se je vtikala ženska v njegove stvari.
»Jaz bom tukaj« je rekel »in ti boš tam, kjer sem jaz.«
Tako se jc končal tisti razgovor. Zanj jc bil sploh brez pomena in pozabil je nanj do jutra, njo pa jc zadel nenavadno neprijetno.
Slovenski liberalci bodo obstruiral! tudi proračunski provlzorij.
Slovenska napredna trojica v državnem zboru bo skupno s češkimi radikalci in Stern-bergom obstruirala proračunski provizorii z •17 nujnimi predlogi. Vlada je sklenila, da bo za proračunski provizorii določila posebne večerne seje, da s tem to strašno obstrukcijo premaga. Vlada pač pozna svoje Papenhei-movce.
• * •
Afera s predsednikom. — IX. skupina.
O obeh predlogih se je glasovalo po imenih. Ozračje je bilo že nabasano z elektriko, vendar sc je tudi hudomušnost pojavila pri tej pril.ki v zbornici. Tako n. pr. zavladal jc glasen smeh po dvorani, ko se je prečkalo ime slaboglasnega kričača Malika, a njega ni bilo. Od vseh strani sc jc vikalo: »Malik, wo bist du, \vo steckst du heute?«
Drugo lice pa je kazala zbornica pri glasovanju o nekem predlogu nemškega konservativnega poslanca Hagenhoferja. Isti je predlagal, naj se iz S 42. izpusti ondi citirani paragraf 5. Namen njegovega predloga je bil, naj se navedeni S 5.,kateri načeloma določa sploš. in enako volivno pravico, ne postavi pod zaščito kval.fikovane večine, kakor jo uvede S -t.'. V smislu Hagenhoferjcvega predloga bi bilo tedaj mogoče, odpraviti splošno enako vol.vno pravico ter nadomestiti jo s pluralno spako, in vse to potom navadne priproste večine. Za svoj predlog jc zahteval konstatiranje oddanih glasov, ali storil je to prekasno, že v trenotju. ko ie predsednik uvedel imensko glasovanje o celem paragrafu.
Ko jc potem po končanem glasovanju poslanec pl. Fuchs grajal predsednikovo postopanje kot prelom opravilnika, nastala jc velikanska rabuka. Znani baron Morsey je pero-riral, ne da bi mu predsednik podelil besedo, Franko Stein jc tulil o »gorostasni prevari od vlade kupljenega predsednika«, z eno besedo, prava »judovska šola« je bila. Dalje časa je trajalo, predno se pomiri zbornica. Prične se razprava o razdelitvi volivnih okrajev na Češkem in Moravskem. Sprva ni bilo videti posebnega zanimanja. A kmalu ga vzdranti Kramar s fulminantniin govorom kot poročevalec manjšine voiivnega odseka. Pred njim je kvasal Pergelt, kateri jc zahteval od 130 mandatov za češko kraljestvo 58 mandatov za ondotne Nemce. Kramar je hotel s svojega stališča Nemcem privoščiti 52, a Cehom 78. Odsekov predlog pa ima razmerje 55:75. Kramarov predlog bil je burno pozdravljen od ožjih somišljenikov, a tudi naši poslanci so mu iskreno čestitali. Stvar sama pa je tako znamenita, da ni nemogoče, da se šc na tej pečini razbije ladja, na kateri je volivna reforma dosihmal srečno preplavala nevarno morje!
PROGRAM DRŽAVNOZBORSKEGA DELA.
Volivno reformo reši parlament še tekom tega tedna. Prva plenarna seja delegacij bo najbrž -4. decembra, zadnja 22., božične počitnice se torej začnejo 22. decembra. Ker poteče pogodba z Lloydom .11. dec., treba bode novo pogodbo z Lloydom vsaj provizorično rešiti. Nc ve sc pa, kako bo šlo s proračunom. Volivna komisija gosposke zbornice zboruje šele 10. decembra, plenarne seje gosposke zbornice pa se začno šele januarja, Vlada se že posvetuje z gosposko zbornico in upa, da premaga gosposki upor proti splošni in enaki volivni pravici.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA MORAVSKEM.
Pri ožjih volitvah za deželnozborsko skupino so bili doslej izvoljeni agrarec Vaca v Prosnicah, agrarec Dostal v Olomucu, samostojni kandidat Venclu v Kunštatu v valaškem Meseriču agrarec KracI, v Beli Cerkvi agrarec Burcš, v Gagi samostojni kandidat Krist.
PRINC LIECHTENSTEIN PROU PLURALNI VOLIVNI PRAVICI.
Princ Liechtenstein se je na nekem slavnostnem zborovanju na Dunaju izjavil proti
Mislila je semintja, hodila po sobi in sklenila naposled tako, da jc zanjo na posestvu in pri možu Andrejacu življenje neznosno in ga mora torej na nekak način končati.
In tako je prišlo do tega, da je nekoč An-drejac, ko sc je vrnil s svoje kupčije, našel dom brez gospodinje. Vznemiril se je, ali že prvemu vznemirjenju se je primešal trd moški ponos.
»Jaz je nc bom prosil« — je rekel. »Ce ji je boljše drugod, naj ostane drugod!«
To je sklenil, in edino, kar se je spremenilo v njegovem življenju, jc bilo to, da se ni peljal v mesto, kjer je menil, da stanuje ona, nikoli več.
V.
Cez leto dni potem so mu poslali njeni stariši dolgo in sirovo pismo. Nazivali so ga siroveža, morilca njihovega otroka in povedali ob koncu, da je ona umrla. Andrejac jc bral do konca in skomizgnil naposled z ramama.
»Kaj sem ji jaz kriv!«
Tako jc spregovoril, pismo je vrgel na mizo in odšel na polje. In živel je dalje, kakor prej in kakor živi zunaj na deželi sploh Kranjec, ki sc nc pretaka po njegovih žilah sentimentalnost.
pluralni volivni pravici, ki je proti socialni pravičnosti in uvaja stari parlament kurij v še bolj zapleteni obliki. S tem se ne bomo ubranili proti socialni demokraciji, kajti najboljša obramba proti njej je le splošna in enaka volivna pravica, ki zagotavlja pravično socialno reformo.
VOLIVNA REFORMA NA OGRSKEM.
Minister za notranje zadeve grof An-drassy jc na interpelacijo poslanca Szasza iz neodvisne stranke izjavil, da vlada zbira sta-tistiško gradivo za razdelitev volivnih okrožij. Nato bo vlada izdelala volivno reformo.
TROZVEZA.
Italijanski minister za zunanje zadeve Tittoni bo odgovarjajoč na interpelacijo znanega iredentovskega prenapetneža Barzllaja povdarjal, da jc trozveza trdnejša kot je le kdaj bila.
PROTI TUJCEM NA KITAJSKEM.
Iz Kantona poročajo, da so v Lienčanju Kitajci napadli misijonske postaje. V Kantonu se je pojavilo nevarno gibanje proti tujcem. Ameriški konzul je prosil podkralja pomoči in varstva za tujce.
MINISTRSKA KRIZA NA ŠPANSKEM.
Na Španskem so se med ministri zaradi zakonskega načrta proti cerkvenim rcdovom pojavila taka nasprotstva, da pride do ministrske krize.
RUSIJA.
Na rogovski pošti so, kakor objavlja poljska socialistiška stranka sama, ukradli roparji 1,400.000 rubljev. — V Varšavi je policija zasledila centralno organizacijo poljske soci-alnodemokraške revolucljske stranke. Zaprla je vse člane. — Iz državne pisarne so neznanci ukradli važne listine o judovskem po-gromu v Bialostoku.
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK.
Srbska vlada se zaradi odkritja o blaznosti prestolonaslednikov! maščuje s tem, da priobčuje v »Samoupravi« senzačne vesti z avstrijskega dvora.
INVENTARIZACIJA NA FRANCOSKEM.
V	Nantu so pomnožili garnizijo, ker se boje hudih nemirov ob inventarizaciji ondot-nih enajst cerkva.
MAROŠKI NEMIRI.
V	London so došla poročila iz Maroka, ki pravijo, da se ondotni Evropejci boje, da bodo Maročani poklali vso evropsko kolonijo v Tangerju.
tarae novice.
? ? ? ? ? »Konštatujem, da svojega mišljenja nisem nikdar spremenil«. Dr. Tavčar dne 22. novembra v državni zbornici. — Dne 23. junija 1889 je bil pri Balantu v Loki shod. Dr. Tavčar se ic tam tako-le predstavljal svojim volivcem:
»Kdor je poklican javno delovati, temu je paziti pred vsem, da deluje v soglasju s tistimi faktorji, ki so od nekdaj vzdržavali slovensko narodnost, ter jo tudi sedaj še vzdržujejo. Tajiti se ne da, da je spadala mej te faktorje, in da še spada mej nje, slovenska duhovščina, in najzagrizenejši njen nasprotnik ji nc more odrekati, da ima ogromne zasluge za narodnost slovensko.« »Trdno moje prepričanje jc. da ima slovenski narod veren ostati.« — »Nam je velike politične stranke tako potreba, kakor vode in zraka. In sedaj (1. 1889), ko imamo še dosti prijazno vlado, bil bi tudi čas, da bi sc ustanovila taka velika složna stranka. Ali prenapetost sili na prvo mesto tu in tam, in konečno bomo kakor potolčcna vojska, s katero se bodo Nemci igrali, kakor se igra mačka z mišjo predno jo umori.«
Dr. Tavčar ve kaj je prav; vedel je, kaj se bo zgodilo. In pod njegovim vodstvom jc ni naprave, n; resnice krščanske iu verske, ki bi se ne bila blatila v »Narodu«. Zapišimo mu pa: Po dr. Tavčarjevi politiki bi bili res Slovenci »potolčcna vojska«..., a mi smo poskrbeli, da so postali samo liberalci »potolčcna vojska«, s katero se bodo Nemci igrali, kakor se igra mačka z mišjo, predno jo umori.
v Od kdaj župan Hribar samostojno polit čno misli? V pismu, katero je objavil »Slovenec« dne 26. novembra 1906, pravi župan Hribar to-le: »Jaz ne spadam med tiste ljudi, ki menijo, da sc politično prepričanje more menjavati tako, kakor menjavamo telesno perilo. Zato ne postanem političnim nazorom, katere zastopani, odkar samostojno politično mislim, nikdar nezvest.« Koliko jc staro to samostojno politično mišljenje županovo, naj služijo v pojasnilo ta-le zgodovinska dejstva, katerih nihče nc more ovreči. Ko je v novembru leta 1894 narodna stranka sestavljala svoj program, je gospod Ivan Hribar delal na to, da jc stranka sprejela v program to-lc točko: »Zahteva se verska šola, in načela katoliške vere se priznavajo kot trden temelj razvoja slovenskega naroda ter sc izreka želja, da bi na tej (verski) in na narodni podlagi složno sodelovali vsi Slovenci v težkem boju za naroden obstanek.« Dne 15. novembra 1906 je pa isti Ivan Hribar predsedoval shodu svoje stranke, kjer so bila sprejeta ta-le načela: »Stranka se hoče politično organizirati na temelju svobodomiselnosti, z vsemi sredstvi se bo stranka borila za strogo ločitev cerkve od države, zlasti stranka nc pripozna cerkvi ni-kake pravice do šole ter zahteva od cerkve popolno svobodno šolo.« To ni samo te-
lesno perilo, to je bistveno nekaj druzega, ta sklep je ravno nasproten onemu iz leta 1894. Pa tudi za ta sklep je Hribar deloval in že v odseku zanj glasoval. — Kaj je pol.t.k Ivan Hribar?
+ Ob grobu duh. svetn ka č. g. Janeza Skvarče. Dne 27. t. m. umrl jc v ljubljanskem
I.eoniščr	g. svetnik in upokojeni župnik Janez Skvarča. Rojen je b i blagi pokojnik dne
II.	maja 1845 v župniji Št. Jošt nad Polhovim gradcem v vasi Butanjeva hiš. št. 25. Oče njegov, Jakob Skvarča, jc bil spoštovan posestnik ondi. Mat: mu je bila Terezija rojena Jankovič. Spodnjo gimnazijo je izvrš.l v Ljubljani, gornjo pa v Reki 1. 1866 ter napravil zrelostno preskušnjo z odliko. — Več let jc bil njegov razrednik g. profesor Friderik Zakelj. Njegovi učitelji so hoteli, da bi se posvetil profesuri, a srce ga je sililo v semenišče; v Ljubljani je slušal in dovršil bogoslovne nauke. Posvečen je bil v mašnika leta 1870 in je služboval kot duhovni pomočnik najprej v Dragi od 19. septembra 1870 do 5. septembra 1871 potem na Igu do 9. septembra 1873, v Slavini do 24. aprila 1884 in kot kurat v Bu-danjah od 25. aprila 1884 do 3. januarja 1894; v tem času je bila kuracija Budanje povzdig-njena v samostalno župnijo; pokojnik imenovan župnikom, ostal je potem v Budanjah do I. 1905, ko je prosil za stalni pokoj in je b.la njegova prošnja tudi uslišana, ker zaradi svoje neozdravljive srčne napake in od tod izvi-rajočih stenokarditičnih napadov in splošne slabosti ni mogel več uspešno opravljati svojih stanovskih dolžnosti; a, žal. le eno leto je užival zasluženo pokojnino. — Pokojni gospod župnik je bil vnet iti goreč duhovni pastir; v Budanjah se je pod njegovim vodstvom sezidala nova, krasna župna cerkev s stroški blizu 80.000 K in to vse s prostovoljnimi prispevki in darovi ter tlako župljanov; ustanovil je za dekleta Marijino družbo, za mladeniče k. s. izobraževalno društvo in vse z veliko vnemo in vzorno vodil. V priznanje njegovih zaslug podel.1 mu jc prevzvišeni g. knezoškof 10. septembra 1899 naslov in značaj kuezo-škofijskega duhovnega svetnika. Župnija Budanje žaluje za svojim prvim župnikom, duhovniki za svoijiti zvestim tovarišem in dobrim svetovalcem. — Naj počiva v miru blaga duša!
-t- »Slovenska Matica« ln Simon Gregorčič. Iz Gorice se nam jc včeraj brzojavilo: Škandal je, da »Slovenska Matica« ni poslala iz Ljubljane nobenega odposlanca k pogrebu tako velikega pesnika kot je bil Gregorčič. To se v tukajšnjih krajih splošno obsoja.
—	V Št. Vidu nad Ljubljano jc bila volitev v k rajni šolski svet. Izvoljeni so: Anton Belec, Ivan Bergant, Albert Vodnik in Valentin Zabret, za namestnike pa Vid Merhar in Valentin Babnik.
—	Vesti Iz Amerike. Iz Chicaga poročajo listi sledeče: V nemški bolnišnici, 754 Larra-bec Street, je v noči od srede na četrtek plin zadušil 21 let staro Ano Hribar in 20 let staro Pozo Stupko. a 22 let stara Alojzija Marci (Marš ali Mazi) in 21 let stara Alojzija Letrič (ali Latrič)se borita s smrtjo. Pravijo, da je Alojzija Marci nalašč odvila plin, ker se je hotela usmrtiti. Vzrok? Devojko je pustil na cedilu njen ljubček, 20-lctni Ivan Cemažar. Zadnji ie v zaporu. Našlo se je tudi neko pismo, s katerim sc je Alojzija poslovila od sveta. Vsa stvar jc še jako tajinstvena. — V Jolietu so prijeli Jožefa Oraša, ki si je izposodil od Janeza Pleše 60 dolarjev in potem pobegnil. Nahaja se v zaporu. — V Ely (Minn.) je zlomil v rudniku nogo Franc Mo-lck, doma iz Logatca. — V Pueblo (Colo.) sta umrla Jakob Papež in Anton Mesojedec. Prvi je bil doma iz Ti i ti j na Dolenjskem, drugi pa iz Železnice v Škocijanski fari. — V Sutters-ville (Pa.) je povozil vlak Jakoba Magajne, doma iz Studencga pri Postojni.
Zopet nov hrvaški list. V Bjelovaru bo pričel izhajati nov hrvaški list »Neza-visnost«.
—	Tudi v kavarnah se vse podraži. Graški kavarnarji so sklenili, da vsako pijačo v kavarnah podraže za 2 vinarja.
—	Pretnemba posesti. G. Maks Brun-n c r v Novem Mestu jc prodal svoj restav-rant g. Jožefu M a r t i n č i č u iz Artič.
Tržaški župan Sandrinelli namerava odstopiti, ker jc občinski svet črtal postavko o kulturno nabožnih zadevah in radi različnih mnenj o pokritju deficita.
—	Stavka radi linotipe. V Kaliiri sta dobila dnevnika »Les Pyramides« iu »La Bour-se Egvptlennc« stroje linotipe. Stavci so radi tega pričeli s stavko, ker so mislili, da bodo izgubili službo. Imenovana časnika nista žc dva dni izšla.
—	Slovenke v E«',ptu. Iz Aleksandrije se nam poroča: Umrla je v Aleksandri.ii v pro-testantovski bolnišnici Slovenka Frančiška Kokalj dne 18. novembra, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojna jc prišla pred šestimi tedni v Aleksandrijo, doma iz Kresnic na Kranjskem. Služila je nekaj let v Trstu, kjer jc bila vpisana v Marijino družbo. Društvcnice naše »Krščanske zveze Slovenk« so ji darovale venec ter jo spremile na pokopališče dne 19. t. ni. zjutraj, kjer se je v kapeli zanjo opravila sveta maša. N. v. m. p.! Slovenk sc je naselilo to jesen lepo število v Egiptu. Neki gospod omenja glede došlih Slovenk v svojem pismu: »Ptice selivke iz B. so žc odšle na bolj gorke kraje. Brez Aleksandrije ne morejo živeti.«
—	Poroke. Poročil se je gosp. Ludovik Košar, davčni pristav v Kočevju, z gospodično Ivanko S a ni s a: gospod Janko Jc-rala, uradnik v ljubljanski deželni bolnišnici, z gdč. Malči S a ni s a iz Slov. Bistrice.
—	Ciganski boj ali poper mesto kroglje. Včeraj so se pri soškem mostu spopadli cigani rodu Levakovič na eni strani in Hudoroviči na
drugi strani. Uitka je bila huda, a ne krvava. Po tem hudem boju so začeli Hudoroviči bežati; Lcvakoviči pa so zasledovali bežečega sovražnika. Levakovič Janez, 56 let star in pristojen v Postojno, je ugrabil enemu Hudo-roviču nabasano puško. Zniage pijan je prinesel puško na policijo, da se tudi tu izkaže njegov pogum. Policija je puško pregledala in našla, da je nabita s poprom. Levakovič pa se je vesel vrnil k hrabri svoji četi.
—	Razglednice «Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. Slovenc.! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila za božične praznike in novo leto dvoje vrst razglednic, ki se razpošljejo začetkom decembra po vsi slovenski zemlji. Na tisoče in t.sočc razglednic roma ob božičnih praznik h iz kraja v kraj, vsak ima znancev in sorodnikov, ki jim z veseljem cest.ta za novo srečno leto. Dozdaj so imele pri nas od tega dobiček samo nemške židovske tvrdke, dočim jc na Češkem »Matica Školska« vsako leto dobivala tisoče od svojih razglednic. In to bodi poslej tudi pri nas. Razgiedn.ce bodo umetniško delo, krasnejše, nego smo jih bili vajeni dozdaj. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da ne pošilja nikakih tujih nemšk h razglednic, ampak da seže po razglednicah naše šolske družbe in s tem ob priliki novega leta daruje v narodni namen denar, ki bi bil šel Sicer v tuje roke. Slovenske trgovine naj sc zglase pri vodstvu in naj izpričajo, da so res narodne. Dokažimo vendar enkrat, da znamo biti svoji na svojem. Opozarjamo posebno svoje podružnice, zlasti tiste, ki so spale do sedaj. Vse ob tem času razširjajte družbine razglednice in kar spada zraven - naš narodni kolek. Apel.ramo na narodno ženstvo, naj zopet ob tej priliki pokaže, kako se zaveda svoje naloge. Ako vsak tako izpolni svojo dolžnost, dobila bo Ciril - Metodova družba lep novoletni dar, mi pa s tem ne izgubimo ničesar, ker bi isti denar zmetali tujcu v roke. Torej: »Mal položi dar, domu na oltar«, to vam veljaj posebno še ob bližajočem se Božiču in novem 1907em letu. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda«. V Ljubljani, dne 27. novembra 1906.
—	Narodna organizacija v Opatiji. Iz Opatije sc nam poroča: Včeraj jc bil tu sestanek obrtnikov in delavcev za ustanovitev lastnega narodnega društva delavcev-obrtni-kov. Sestanek jc sklical tukajšnji vodja tiskarne Fr. Tavčar, ter istemu po § 2 predsedoval. Navdušenje je veliko. Treba bode delavnosti, za povzdigo vseh zapuščenih delavcev-obrtnikov v tužni Istri. — V pripravljalni odbor so voljeni gg. dr. Ivan Poščič, odvetnik ; H a I o u s k a, slikarski mojster, G u z e 1 j, krojaški mojster; Ante V a h t a r, tajnik; VI-Plaveč, črkostavec; J. V u k o v i č, miz. delovodja in T a v č a r Fr„ poslovodja. En Ceh, dva Slovenca in štirje Hrvati! — Naprej v slogi za narod!
—	Planinsko kočo na Poreznu jc zgradila podružnica »Slovenskega planinskega društva« v Cerknem.
Uuifllonske imltz.
lj V spomin Simona Gregorčiča. Opozarjamo na predavanje g. F. Terscglava v spomin pesniku Gregorčiču v Leonovi družbi, v mali dvorani »Uniona«, jutri ob pol osmih zvečer.
lj Poročil se jc danes v župni cerkvi sv. Jakoba gospod Vincenc P o d I e s n i k, mesar z gospo Marijo V c r b i č, poscstnico in mesarico v Planini na Notranjskem.
Ij Domača umetnost. Ljubko pokrajinsko sliko g. Srečko Magoliča »Po dežju«, o kateri se tudi današnja »Laibacher Zeitung« najla-skavejše izraža, jc kupil finančni komisar gospod S a j o v i c.
lj Laške razpečevalce ponarejenega denarja so danes eskortovali v Trst, in sicer danes zjutraj sc jc odpeljal Dante Bachelli, popoldne pa njegova tovariša Ahil Fortini in Alojzij Bonbonatti.
Ij Nezavestnega so našli včeraj popoldne ležati poleg topničarske vojašnice na Dunajski ccsti. nekega neznanega moškega, ki so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer sc pa do danes dopoldne še ni zavedel.
Ij Tatvina perila. Neki stranki na Starem
trgu jc zmanjkalo v pondcljek popoldne iz lil. nadstropja za 40 K perila, ki je bilo pripravljeno za perico.
Ij Sprli sta se bili včeraj v neki tukajšnji gostilni služkinja in natakarica. Natakarici je bila kri tako zavrela, da je pograbila vrečo in jo vrgla služkinji čez glavo in suvala v vrata. Nato jo je šc obdelavala s pestmi in jo vlačila za lase po tleh. Služkinja jc lahko poškodovana in sc bodeta spravili pred sodiščem.
Ij Rebek, o katerem so listi poročali, da jc pobegnil iz Nc\v Jorka, ni pobegnil, ampak jc dobil službo v Severjevi banki v Duluthu. Oblasti ga sedaj nc zasledujejo, češ, da so kupovalci sami krivi, ako so plačevali več, kot jc bila knjiga o »kolomonu« vredna.
lj Iz gledališke psarne. Jutri, v četrtek, sc vprizori v Zupančičevem prevodu Shakc-spearejev »Beneški trgovec«, ki spada med prve umotvore svetovne književnosti. Igra, ki je stalno na repertoirju vseli večjih odrov, bode gotovo tudi pri nas ugajala, ker je naj-skrbnejše pripravljena in okusno opremljena. V njej nastopi vse dramsko osobje. Zida Shy-Ic ka igra gospod Dragutinovič.
li Pevsko društvo »Ljubljana« ima danes v sredo, dne 28. t. m., ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega do« ma« izvanredni občni zbor z naslednjim sporedom: I. Pozdrav. 2. Volitev predsednika in podpredsednika. * Pretnemba pravil. 4. Raznoterosti. Vs	isti sporeda pričakovati ie obilne ti
lj Poročil se je hišni posestnik g. Ivan Jevec z gdčno Marijo Cucek; čevljarski mojster g. Ivan Šavs z gdčno Antonijo Hočevar.
Ij Potovanje v Ameriko. Predavanje s skioptikonom »Mornariški zdravnik
i z T r s t a v N e w y o r k« vrši se. kakor smo že poročali danes, v sredo, dnč 28. t. m. s slovenskim, in v četrtek, dne 29. t. m. z nemškim besedilom. Vstopnina je 1 K za sedež, in 50 v za stojišče. Pričetek ob polu 8. uri zvečer.
Ij »Ljubljanska društvena godba« priredi danes v vinski kletie hotela »Un.on« društveni koncert za člane. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vin.
Ij Umrla je gdčna Marija P e t r i č, stara 19 let.
izpred sgUm.
Morilec Zupevc na zatožni klopi.
Danes se je pričela porotna obravnava proti mlademu morilcu Ž u pevcu. Porotno dvorano oblega velikanska množica. Na morilca Zupevca je radovedno vse. Obtoženec izgleda dobro. Oblečen je priprosto, a čedno. Porotnemu sodišču predseduje ljubljanskega deželnega sodišča podpredsednik Pa j k, vo-tanta sta g. dež. sodni svetnik Potrato in dr. Po rs ter. zapisnikar dr. Pegan. Državno pravdništvo jc zastopano po g. dr. K o-g i n i, obtoženca zagovarja g. dr. Ivan Milan Hribar. Ko se odpre po izžrebanju in po zaprisegi porotnikov porotna dvorana, je naval tak, da se zdrobi na vratih nekaj šip. Med občinstvom je tudi precej elegantnih dam, ki se pri kočljivih točkah — s m e j a j o.
Zupevc je rojen 17. junija 1883, sin vini-čarja na Krški gori. Predsedniku Pajku odgovarja jako tiho. V šolo je hodil do 14. leta.
Obtožnica.
Prečita se obtožnica.
Dne 3. septembra t. i. raznesla se je po Ljubljani novica, da leži v Janeževem hmelju na ljubljanskem polju blizo pokopališča truplo umorjene neznane ženske. Takrat se še ni vedelo, kdo je umorjena ženska, niti kdo da jo je umoril. Ljudje so hodili mrtvo gledat in kmalu se je zvedelo, da je ta ženska identična z Nežo Mlakar, bivšo služkinjo v Flegarjevi gostilni na Zaloški cesti. Na-daljne poizvedbe so pa tudi dognale, da je šivilja Marija R a j e r mlajša, katera je v isti hiši stanovala s pisanja neveščo Nežo Mlakar, za njo pisma pisala zlasti 22 let staremu hlapcu Alojziju Zupevcu iz Krškega, tedaj hlapcu pri J. Jeglič v Ljubljani, ter da je bil ta hlapec njen ljubimec. Obdolženec in Neža Mlakar sta v začetku letošnjega leta skupaj služila pri Ivanu Jermanu v Krškem ter sta imela ljubavno razmerje. Neža Mlakar je pa imela takrat ob enem tudi intimno znanje s fantom Janezom Jermanom iz Loga, ki je kasneje odšel v Ameriko ter ji pred odhodom zagotovil, da je ne bo zapustil, in ji še potem prav ljubo in skrbno pisal iz Amerike. Marija Kopina iz Smečic in dobra prijateljica Neže Mlakar jc povedala, da, ko je slednja izstopila iz Jermanove službe in se oglasila pri nji, priznala, da je z Zupevcem noseča, nasproti je pa Jermanu trdila, da je ž njim, kar ji je veroval, saj mu niso bile razmere med njo in Zupevcem znane. Sredi meseca marca je obdolženec zapustil Krško in na* stopil v Ljubljani svojo novo službo. Ravno takrat je iz Jermanove službe izstopila Neža Mlakar in se dva meseca mudila pri svoji prijateljici Mariji Kopina v Smečicah. Od tam je prišla v Ljubljano. Tu je služila tri tedne v Vojevičevi gostilni na Tržaški cesti, potem pa, kakor že rečeno, v Flegarjevi gostilni, kjer jc dne 1. septembra t. 1. zaradi bližajočega se poroda morala izstopiti. V tem času je pisala Mlakar obtožencu dva pisma, a le-ta pravi, da ni nobenega dobil, kar je mogoče, ker jih je Zupevčeva sestra, ki je bila ž njim v ravno tisti službi, zatajila, ker ni odobravala, da se brat toliko z ženstvom bavi. Dne 1. septembra je imela Mlakar zapustiti Ljubljano. S svojo obleko se je oglasila pri mitni-čarju Janezu Lože ju na Resljevi cesti, ter ga vprašala, kedaj gre vlak proti Krškemu, Ko je izvedela, da se odpelje poštni vlak popoldne ob treh, spravila je svoje reči pri Lo-zeju, češ, da se bo odpeljala popoldne. Najela je potem postreščeka Franceta P o 1 j a n c a, da bi ii pri Jegličevih poiskal Zupevca, s katerim je še hotela govoriti in se ž njim še enkrat zvečer skupaj sniti predno odpotuje. Tudi mitničarju je prišla povedati, da drugi dan odpotuje. — Poročilo jc dobil Zupevc tisto popoldne okolu polu 2. ure in kmalu nato sta se sešla. Domenila sta se, da se snideta okolu 9. ure v Kolodvorskih ulicah, kar se je tudi zgodilo. Šla sta skupaj po Martinovi cesti na Ljubljansko polje in potem zašla v Jancžcv hmelj. Konečno pa je Zupevc pokleknil na levo stran poleg nje, zgrabil jo z obema rokama za vrat in jo toliko časa tiščal, da je bila mirna. Nato ji jc z britvijo, katero je v ta namen že doma v žep vtaknil, prere-zal vrat, ter ji britev dal v levo roko, da bi se mislilo na samoumor, potem ii je poravnal krila, ter ji noge navkrižem položil. Umorjeno Nežo Mlakar opisujejo priče kot grdo krofa-sto žensko ter veliko starejšo od Zupevca. Da ni občeval obdolženec ž njo zaradi ljubezni, je ob sebi umevno, gotovo je. da niti je dajala denar, ker je nekoč Neža Mlakar sama pravila Ivani Trebušak, da jc Zupevcu že mnogo denarja izdala. Tudi sestra umorjene potrdi, da je imela Neža preccj denarja, da sc pa ne ve, kam jc prešel. Po dokončanem umoru vzel je obdolženec tudi iz njenega žepa denarnico, z vsebino 18 K 40 v in šel proti domu, ne da bi ga bil kdo opazil. Dejanje je izvršil okolu 10. ure, doma se je vlegel takoj spat. Krvnih sledov ni imel ne na roki ne na obleki. Drugo
jutro, bila je nedelja, je ob 5. uri vstal, nakrmil konje in potem šel v cerkev. Ze mesec poprej je sklenil, da bo Nežo Mlakar umoril,
samo zato, da se je iznebi. V to svrho je od doma prinesel na sestanek seboj britev. Po umoru je bil izvanredno dobre volje, celo po-peval je. Ko ga je policija prijela, je spočetka tajil, da to žensko pozna. Drugi dan je v toliko priznal, da jo je poznal in da je bil res 1. septembra ž njo skupaj, konečno je pa s ciničnim smehljajem vse odkrito priznal in to priznanje tudi pred sodiščem potrdil s pripombo, da je Neža Mlakar vedno za njim tiščala in da je to premišljeno storil, da se je tako za vedno znebi.
Zaslišanje obtoženca.
Obtoženec prizna, da je svojo žrtev usmrtil, a ne z namenom, da jo oropa. Prizna tudi, da je vzel gospej Jcgličevi denar. Obtoženec pravi, da se z rajuico nista imela posebno rada. V Krškem rajnica ni občevala le ž njim, marveč tudi z Jermanom. Slišal je, da je bila v Ljubljani. Pisma ni dobil od nje nobenega. Dne 1. septembra je prišel k njemu po-strešček ter ga iskal, češ, da ga išče priiatelj. Ob dveh popoldne je prišel postrešček ga iskat k Jcgličevi na škofovi pristavi in mu rekel, da ga išče sestra. Nato pripoveduje dogodek, kakor je opisan v obtožnici.
Obtoženec nadalje pripoveduje: V nedeljo po umoru se jc peljal na Dobrovo, kjer je plačeval za šunko in pijačo. Malo ga je ponoči pekla vest.
Predsednik: Ali vas kaj greva?
Obtoženec: En malo.
Predsednik: Kaj vam je v glavo padlo, da ste jo usmrtili?
Obtoženec: Jezen sem bil, ker mi ni dala gmaha.
Predsednik: Pa za to se vendar ne umori mater z otrokom vred. Rekli bi ji bih, da je ne marate.
Obtoženec taji, da bi bil oče njenega otroka, kakor tudi da ji je bil kaj dolžan.
Prečita se zapisnik o sodnijskem ogledu, ki med drugim konštatira, da so rano na vratu težko zapazili, ker so rano pokrivale muhe in mrčesi. Nadalje se prečita tudi zapisnik o sodnijskem zdravstvenem ogledu, ki opisuje, kako so našli rajnico in da so jo prenesli v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Ko so ji premaknili glavo, je brizgala iz ust kri. Na tajnici niso dobili nikakih znakov, da se je branila. Ob-dukcijski razvid ne prinaša nič novega.
Dr. Schuster izjavi, da je bila poškodba absolutno smrtna. Za umor morilcu ni bilo treba rabiti veliko moči. Isto izpove dr. Plečnik.
Zaslišanje prič.
Janez L o z e j, 50 let, užitninski paznik, potrdi že po obtožnici znane stvari. — Franc P o 1 j a n e c, 58 let, postrešček pripoveduje, kako ic po naročilu rajnice iskal Zupevca, Priča Marija Rajer, 20 let stara šivilja, stanuje v Vodmatu v Flegerjevi hiši. Govorila jc večkrat z rajnico. Na njeno prošnjo je pisala Zupevcu pismo. Na vsebino se nc spominja razven naslova: Dragi srček!
Obtoženec odločno taji, da bi bil dobil kako pismo. Rajnica se je bala, da dobi v roko pismo njegova sestra. — Sestra rajnice Neža Mlakar izpove, da je prišla nekaj po Veliki noči sestra v Ljubljano, sicer pa ne izpove nič novega. — Marija Kopina pravi, da je stara 30 let. Predsednik: No danes ste pa za pet let mlajša, kakor ste zadnjič rekla. (Veselost.) Priča pravi, da ji je rajnica pripovedovala, da gre v Ljubljano, ker ji je Zupevc pisal, naj pride v Ljubljano. — Obtoženec zopet odločno taji, da bi ji pisaril. — Na vprašanje dr. Rogine pravi obtoženec, da je celi mesec mislil nato, da jo »oklofta«. — Ivana K r e m ž a r 22 let, natakarica pri Vojeviču izpove, da je služila rajnica, jako grda ženska, tam kake 3 tedne in da je obtožencu posojala denar. — Obtoženec odločno taji, da bi mu bila rajnica kaj posodila. — Ivan T o p 1 i k a r, 49 let, policijski kanclist pripoveduje, kako sta obtoženca prijela z detektivom Ljubičem. — Prcčitata se zapisnika gostilničarja in gostil-ničarke Fleger, ki umorjeno opisujeta kot nravno žensko. — Ivana Jeglič, 32 let, vdova veletržca: Služil jc 5 mesecev pri Jegliču, obnašal se je dobro. Nekaj pisem je prišlo na obtoženca, odprla jih je pa sestra ni jih odposlala starišem. V njegovem kovčeku sc je našel zavitek krajcarjev za 1 krono. Prešlo jc še nekaj drugih stvari, a kdo je to vzel ne ve. Dne 2. septembra se je peljal z deklami na Dobrovo, kjer je plačeval za nje. Ko se je peljala Jegličeva z otroci izpod Rožnika, jc prišel pogovor tudi na umorjeno in jc še rekel obtoženec: »Moj Bog, kakšni so ljudje f« — Oče obtoženca jc dal med drugim na zapisnik, da je sina jako strogo držal. — Fngclsberger, trgovec, ga opisuje jako ugodno. Prečita se pismo v Ameriki se nahaja-jočega Jermana svoji ženi. ki opisuje razmere v Ameriki jako mikavno. Seveda se je smejalo občinstvo pri čitanju raznih pisem osobito pri kočljivih mestih.
Porotnikom je sodišče stavilo sledeča vprašanja: 1. Je-li obtoženec kriv, da je 1. septembra zvečer na Ljubljanskem polju poleg novega pokopališča zoper Nežo Mlakar z namenom jo usmrtiti s tem, da ji je vrat prerezal, tako ravnal, da je iz tega nastopila nejna smrt? — Drugo glavno vprašanje: Jc-li obtoženi Alojz Ztipevec kriv, da jc zavoljo lastnega dobička dne 1. septembra iz žepa umorjene vzel Neži Mlakar mošnjiček z gotovino najmanj 18 K 40 vin., toraj tuje premakljive reči iz posesti in brez dovoljenja opravičene. — 3. glavno vprašanje: Je-li obtoženi kriv, da je zavoljo lastnega dobička nekaj časa pred 1. septembrom 1906 iz posesti svoje službene gospodinje Ivane Jeglič v Ljubljani gotovine 1 K, torej tuje premakljive reči v vrednosti ne nad 10 kron iz posesti in brez dovoljenja opravičenca vzel?
Govorila sta nato zastopnik drž. pravdni-štva dr. R o g i n a in zagovornik dr. H r i b a r.
Obsodba.
Porotniki potrdijo soglasno vsa tri jim stavljena vprašanja.
Predsednik Pajk prečita obsodbo, da je Zupevc kriv hudodelstva umora ln se po §§ 136 ozir. 35 kaznuje s smrtjo, ki naj se Izvrši z obešanjem.
Zupevc je pri razglasu obsodbe Stal popolnoma brezčuten, top.
Predsednik vpraša obtoženca: Kaj boste storili?
Zupevc: Prosim pomiloščenja.
Ker je prosil obsojenec za pomiloščenje, s tem je obsodba postala pravornočna. Sodni dvor se je nato posvetoval glede pomiloščenja.
Svoji ženi zažgal. Dodatno k včerajšnjemu tozadevnemu poročilu poročamo še, da so porotniki krivdo Štefana Mikuža soglasno potrdili, nakar je bil Mikuž obsojen na 15 let težke ječe.
Izpred porotnega sodišča v Novem inestu.
Tožen je Ant. M a 1 e n š e k iz Št. Rupenrta, ki je 5. okt. sunil .ložefo Ceh, nakar je nastal krvotok. Vzrok prep ra je bil, da se je Jožefa Ceh nad toženim hudovala; očitala mu je menda tudi, da zapeljuje njenega sina. Poškodovana žena je bila soproga občinskega sluge. Na Pavlinovem dvorišču se je vsled krvotoka zgrudila in umrla. Obsojen je bil na šest mesecev strogega zapora.
K a p I a r Jožef je tožen radi tatvine. Iz kovačnice je vzel 800 K. On obstane samo 700 K. Pripoveduje, da je bil zapeljan, ker mu je gospodar denar kazal. Gospodar pa je dal denar v kositersko škatljico in jo skril v ko-vačnici. To je pa fant opazil in porabil priložnost, svojega gospodarja okrasti. Obsojen je bil na eno leto zapora s trdim ležiščem vsaki mesec.
Koroške neuk?.
k Koroški deželni zbor. Kakor poročajo, bo sklican koroški deželni zbor med Božičem iu Novim letom za kratko zasedanje, da sklene provizorii, kako pokriti proračunski deficit za leto 1907 in izvoli namesto Hillingcrja novega člana v deželni odbor.
k Tragedija v Št. Vidu na Glini. Dodatno k včeraj priobčeni notici se nam poroča iz Št. Vida na Glini še: Mizarski pomočnik Roman Sitter je svojega mojstra Edvarda Po-piča ustrelil v srce, da je mojster pri priči mrtev obležal. Terezija Paul je bila ustreljena v desno lice, Sitter pa se je ustrelil v desno stran lobanje. Samomorilca Sitterja so prepeljali takoj v bolnico usmiljenih bratov v Št. Vid, kjer mu je primarij dr. Domenig potom operacije, izdletbe lobanje, odstranil kroglo. Upa se, da Sitter kmalu okreva. Tereziji Paul. ki k sreči ni bila težko ranjena in prišla peš v bolnico, vrinila se je krogla tik desnega ušesa v sredino lica, kjer jc bila brez težave odstranjena. Morilec in Terezija Paul imela sta baje že delj časa ljubavne razmere, katere pa starišem Terezije niso bile po volji. Kakor sc čuje, jc oče Terezije Paul prepovedal Sitteriu vhod v njegove prostore, ter nagovarjal mojstra Popiča, da naj mu odpove delo. Popič je nato res odpovedal pomočniku Sitterju delo .zakar se je ta maščeval in usmrtil svojega mojstra. Ker ni hotel popustiti Terezije, nameraval je vzeti življenje njej in pa še sebi. Morilec in samomorilec Sitter je bil včeraj pri zavesti ter poprašuje po Tereziji Paul.
k Blazna ukradla otročje truplo. Na celovškem pokopališču jc dne 25. novembra popoludne vzela v mrtvašnici iz rakve šestmesečnega mrtvega otroka neka ženska, stara mati tega otroka, ter je z njim odšla proti mestu. K sreči je to takoj opazil pokopališki vrtnar, kateri je z nekaterimi pomočniki tekel takoj za njo. Ker je ženska dete ljubkovala in tolažila, so opazili, da je blazna. Na prigovarjanje moških je slednjič le oddala mrliča, njo pa so oddali v blaznico.
Štajerske miti
š Umrla je dne 20. t. ni. na Vranskem g. Ivana K u ni e r roj. Brinjevec, mati gospoda župnika v Prihovi pri Konjicah. Svetila ji večna luč!
š Ponarejeni bankovci po 20 kron. Pred celjskimi porotniki so bili včeraj obsojeni 621etni posestnik Martin Germ iz Dobrove na štiri leta in njegov sin Martin Germ na tri leta težke postrenc ječe, ker sta razpečavala ponarejene 20kronskc bankovce, katere sta dobila iz amerikanske Kerkovičevc delavnice ponarejenega avstrijskega denarja. V Žužemberku in na sejmu v Škocijanu sta obdolženca imela smolo, ki ju je privedla pred porotnike. Pri hišni preiskavi so našli v postelji Germa ml. skritih še 77 ponarejenih 20kronskih bankovcev.
š Premeteni hlapec. Iz Družmirja pri Šoštanju sc nam piše: Štefan Molch, o katerega premetenosti pri sklepanju kupne pogodbe smo že poročali, se nahaja v preiskovalnem zaporu zaradi suma požiganja. Štefan Molch je bil svoj čas v Ccrni na Koroškem, tam ic dobil od kmetov priimek »Pulferjud«, in to zato, ker je znal dobro kupovati in še boljše prodajati. Ta priimek se ga jc prijel, hoče se ga pa otresti in tožari ljudi, sodnik jih obsodi, akoravno jc »pulferjud« le priimek, katerega si jc Štefan Molch kot premeten trgovec na Koroškem pridobil. O stvari požiga hočemo po končani preiskavi natančno poročati.
Razrts stvari.
Nevarno gašenle. V Pittsburgu se je vnel
bakteriologiški laboratorij Mercy bolnice. Na stotine steklenic, ki so bile napolnjene z milijoni bacilov tifusa kuge, difterije, kolere, malarije, rumene mrzlice, so se razbile. Ognje-gasci so brez pomisleka udrli v goreče prostore, dasi se jim ie branilo in gasili. Ognje-gasci so ogenj pogasili. Po gašenju so ogn.ie-gasce takoj spravili v posebno razkuževalno bolnico ter jim sežgali vse obleke. Vse gasilne cevi so tudi sežgali. Prebivalstvo v Pittsburgu je v silnem strahu, kaj bo iz tega nastalo.
Bivši poročnik Bilse, ki je spisal knjigo »lz male garnizije«, je pobegnil iz Berolina, zapustivši mnogo dolgov.
Umor pred oltarjem. V Florenci je med mašo bil zaboden v cerkvi del Annunziata francoski duhoven k Goms. Morilec je blazen.
Muzejski konservator tat. Bivšega kon-servatorja Rosenbcrgovcga muzeja v Kodanju Steffensena, so obsodili v dveletno ječo zaradi tatvine in goljufije. Vrednost ukradenih stvari cenijo na 16.000 kron.
Zopet bomba v cerkvi, lz Rima poročajo: V Tollentino je v cerkvi Santa Maria eksplodirala bomba. K sreči ni eksplozija povzročila škode.
Po poroki ustreljena. V Brooklynu v Severni Ameriki se je Italijan Gustav Sylvester poročil z lepo Italijanko Josipino Pinev. Ko so gostje s srečnima zakonskima sedeli pri ženitovanjski pojedini, je nakrat nekdo večkrat mednje ustrelili. Napadalec jc dobro pogodil: novoporočenca sta se oba mrtva zgrudila. Dva gosta sta ranjena smrtno nevarno, neka gospa in neki otrok pa lahko.
Jetnik kot poizkusnl predmet za zdravnike. Guverner na Manili je dovolil, da so zdravniki vcepili 24 jetnikom v preiskovalne namene strup kolere. Deset jetnikov je žc umrlo. Guverner je odredil, da dobe rodbine umrlih podpore. Nečuveno!
Gospodarstvo-
g Proti uvozu klavne ž vine. Agrarski dr-žavnozborski poslanci se 28. t. ni. podaio k poljedelskemu ministru, da protestirajo proti uvozu klavne živine iz Italije in Holandskc.
Slovensko $ie£aiište
Kadar se gre za kak resnejši problem življenja, glede katerega je dejanje v drami v sb j verjetno in resno, takrat navadno izostane ves boljši svet in igralci se trud.jo dati resničen užitek napol praznemu avd.toriju. Tako včeraj, ko se je ponavljala Travcrsijeva tridejan-ska drama »Svatbeno potovanje«. Zlasti nam je zijala nasproti praznota iz lož.
Ce presojamo igro s stališča igralske umetnosti, zapisati bi ji morali prav dober red v klasifikaciji. Pozna se, da veže osobje neki skupni čut, ki je neobhodno potreben za splošen uspeh. Ce hočemo po vrsti oceniti posamezne dame in gospode, začeti moramo brez dvoma pri gospej Taborski. Njeno obširno duševno obzorje pokaže se pri vsaki priliki. Vsestranski dar igralske umetnosti usposablja jo za vsako vlogo tako v drami kot veseloigri. Posebnega priznanja zasluži njena marljivost glede ježka: slovenščino govori, kakor bi bila med nami zrastla. V vlogi Lavre je zlasti izborna koncem prvega dejanja, ko se jc loti obupen krčevit jok. Kako naravno ona izvede ta prizor. Igra — par ex-celence!
Vloga Lavrincga očeta je ena izmed najboljših v repertoirju g. D r a g o t i n o v i č a. S premislekom —- nikjer šablonski — nastopa v vsakem prizoru posebej z enako dovršeno igro. ki doseže višek ktilminacije v onem tre-notku, ko nastopi zadnji trenotek katastrofe. Konec zadnjega dejanja zaključi g. Dragutino-vič ua način, ki bi ga lahko nazvali sijajnim. — Gospa Danilova je v stičnih vlogah moč, ki bi je pri nas ne pogrešali lahko. Vlogo Lavrinc matere igrala je v smislu igre tako primerno, da smo iz njene igre lahko opazili, v koliko meri leži krivda katastrofe dejanja v njej. Mati, ki skuša prikrivati napake svoje hčere, nc vedoč, da zakrivi s tem največje zlo: taka je ona vloga in reči moramo, da jo je gospa Danilova popolnoma umela. Težka je vloga Lavrincga brata Giulia. Predstavljati idiota zahteva temeljite študije. Reči moramo, da smo bili ugodno presenečeni nad igro gospoda Bolcškc; ni velika sloga, a je hvaležna. Igralca lahko zavede celo v pretiravanje. Ker g. Boleška tega ni storil, zasluži tem večje pohvale. O. Nučič je kot nesrečen soprog v vlogi Filipa dosegel uspeh, kakoršnega menda doslej še nikdar. Tukaj je v resnici dober in moramo zlasti pohvaliti njegov skoro elegantni nastop. Pohvale ne smemo odreči šc gdč. K o č e v a r j e v i ter gg. D a n i I u in B u k š e k u.
V gledišču zahtevamo med predstavo mir, da se ne bodo poslušalci premetavali po stoleh, kot ribe na produ.	F. K.
TelEfonsKa ln Urzojavns poročili
POGREB SIMONA GREGORČIČA.
Kobarid, 28. novembra. Deputacija kobariške duhovščine jc šla predvčerajšnjim Gregorčičevemu sprevodu nasproti do Idrijskega, vstrlč Sv. Lovrenca je pa čakala sprevoda vsa kobariška duhovščina, skupno 11 gospodov. Idrijski in kohariški ogn egasci so stopali ob vozu. Cesta je bila vsa razsvetljena. ker je bila že noč. Ljudstvo je s svečami v rokah spremilo truplo do Kobarida, kjer je prišla nasproti z zastavo »Čitalnica«, katere vstanovitelj je bil Gregorčič. Ves Kobarid je bil razsvetljen in v zastavah. Slovenske trobojnice so bile ovite s črnim tlorom.
Krsto so prenesli v cerkev, kjer so celo noč imeli ob krsti častno stražo kobarlški ognje-
gasci, k so se po štiri in štiri menjavali vsaki dve uri.
Kobarid, 28. novembra. Včeraj zjutraj je bila slovesna sv. inaša z asistenco za pokoj pokojnika, ob enem sta se darovali še dve sv. maši. Pel se je »requietn«. Krsto so nato dvignili na voz. ognjegasci so napravljali ob vozu špalir. Krsti so sledili sorodniki In deputacije. med njimi tudi urednik moravskega lista »Novi Život« g. S t a r y, nato so sledili uradi ter do 600 ljudi. Ta množica je spremljala voz do mostu nad Sočo, kjer se dviga cesta na Libušnje. Tu so čakali otroci iz Masti In Ladij, mnogi Kobaridci In deputacije so pa spremljale sprevod tudi dalje. Pod hribom sv. Lovrenca so dvignili krsto z voza in št rje krepki možaki so jo nesli po strmem hribu navzgor. Ognjegasci so po dva in dva nosili vence, katerih je bilo 23. Iz Kobarida do Li-bušnjega so spremljali krsto ognjegasci iz Idri-skega, Kobarida in Tolmina. V cerkvi na Li-bušnjetn je imel govor vikar Simon Gregorčič ml. in sv. mašo. Pokopali so pesnika z glavo proti altarju. Vrh Krna gleda na njegov grob in leži blizu svojega pokojnega očeta. Na grobu ni bilo nobenega govora in tudi ne petja. Koudukt iz Kobarida do Sv. Lovrenca je vodil libušnjiški kurat gosp. Leben. Ob pol 12. uri so bili vsi obredi končani. Dan je bil krasen.
Tolmin, 28. novembra. Za (iregorčičev spomenik so pričeli tudi tu nabirati. Njegovi ožji rojaki odkrijejo spomladi spominsko ploščo ua njegovem domu.
(i o r i c a, 28. novembra. Sožalne Izjave so poslali: Dr. Ivan Šusteršič, dr. Korošec, dr. Vovšek, »Slovanska zveza«, češka katoliško narodna stranka, vodstvo »Slov. Ljudske Stranke« na Kranjskem, klub kranjskih dežel-nozborskih poslancev »Slov. Lj. Stranke«, dr. Pacak.
(JORIŠKI »CORRIERE« O SIMONU GREGORČIČU.
Gorica, 28. nov. Ultraitalijanski »Cor-riere« blati spomin Gregorčičev, napada italijanske trgovce, ki so ob priliki (iregorčiče-vega pogrebnega sprevoda zaprli svoje trgovine ter pokvarja Gregorčičeve pesmi. P še, da je pesnik ščuval proti Italijanom z verzi: »Dokler, plavajoč v laški krvi, ne bo dospel na adrijanski breg, ne bo svoboden Slovenski narod« in druge neslanost'. Italijanski »Gazze-ttino« ožigosa početje »Corriera in citira v italijanskem prevodu Gregorčičevo »Sočo«, kjer pesnik pač v pesniškem zanosu govori o tujcih, zemlje lačnih, a ne ščuva proti Italijanom. Slovenc bodo zaradi nesramnega članka tožil; »Corriera«.
ČEŠKI VOLIVNI OKRAJI.
Dunaj. 28. novembra. Danes je v drž. zboru posl. Zazvorka govoril o volivnih okrajih na Češkem.
I) u n a j, 28. nov. Zazvorka ima obstruk-cijski govor. Govori že od pol 12. ure in bo govoril do 4. ure popoldne.
VLADNI PRORAČUNSKI PROVIZORIJ.
Dunaj, 28. novembra. Vlada je predložila petmesečni proračunski provizorij. Vlada zahteva: za melijoracijska dela tri milijone, za podporo zadružništvu šest milijonov, za držav ne železnice 31 in pol milijona, za kli-n ke na bolnicah pet milijonov itd.
PULJSKA OBČINSKA UPRAVA.
Pulj, 28. nov. Mestni proračun izkazuje 1,900.865 kron del cita.
OGRSKA GOSPODARSKO NEODVISNA LETA 1917.
Budimpešta, 28. nov. Ogrski državni zbor se danes peča s proračunom trg. min str-stva. Trg. minister Košut je povdarjal, da neodvisnost Ogrske ne sme biti samo na papirju, ainpak da ima vlada garancije, da se vlada trudi, da dobi dejansko neodvisno Ogrsko, kar se zgodi leta 1917. Vlada se trudi, da se to res zgodi.
GIBANJE MED OGRSKIMI DRŽAVNO-ZE-LEZNIŠKIMI URADNIKI.
Budimpešta, 28. novembra. Uradniki ogrskih državnih železnic nameravajo Izvesti pasiven odpor do skrajnosti. Ako jim do 15. februarja 1907 ne bodo povišane plače in se ne izvede službena pragmatika, bodo na ta dan na Ogrskem obstali vsi vlaki in ho ves zasebni in tovorni promet ustavljen. Vlada preiskuje v Oseku, kdo neti gibanje.
ZAGREBŠKI OBČINSKI ODBORNIK POBEGNIL.
Zagreb, 28. nov. Občinski odbornik Bitanc je z 16.000 kronami pobegu I iz Zagreba.
HRVATJE SAMO ZA SPLOŠNO VOLIVNO PRAVICO.
Zagreb, 27. nov. Sprejeti adresni načrt hrvaškega sabora povdarja potrebo, da se sklenejo postave, ki onemogočijo upravnemu organizmu upi vati na boj politiških strank. Treba je čistih volitev in splošne volivne pravice, po kateri dobe volivno pravico tudi oni sloji, ki jo doslej še nso imeli. Sumlj vo je, da je v besedilu pri volivni preosnovi izpuščena besedica »enaka« in da se govori samo o splo-šn; volivni prav ci. Ni izključeno, da so na to uplivaii Mažari in da je hrvaška koalicija zapletena v spletke proti splošni in enaki volivni pravici.
OBSOJENI SRBSKI ČASTNIKI.
B e I g r a d, 28. novembra. Po tajni obravnavi Jc bila danes izrečena obsodba proti zarote obtoženim kragujevaškim častnikom in podčastnikom. En podčastnik Jc bil obsojen v 20ietno Ječo, 3 v 15 letno ječo, eden v lOletuo ječo, 15 v petletno Ječo. Stotnik Mak-simov č je bil obsojen v lOletno ječo, stotn k tirkovič istotako v lOletno Ječo, poročnika Mirič iu Alihajlovič v 6letno ječo. Sedem podčastnikov je bilo obsojenih v enoletno ječo.
AVSTRIJSKI POSLANIK V BELGRADU.
Belgrad, 28. novembra. Avstrijsko-ogrskl poslanik Czikan bo v kratkem od tu odpoklican. Na njegovo mesto bo imenovan sedanji poslanik v Rio Janeiru grof Bolgar.
ŠOLSKI BOJKOT NA POZNANJSKEM.
P o z ii a n j, 28. nov. Nemški 1 sti p šejo, da so Poljaki streljali na nemškega učitelja Lorenza v Strelnem ter ga ranili. Nekje so streljali celo na pruskega vojaka, ki je stal na straži. V Zempinu so baje poljski mladeniči na strel šču raztrgali podobo cesarjevo.
UPORNI VOJAKI V CARSKEM SELU.
Peterburg, 28. novembra. Med tremi stotnijami gardnega polka v Carskem Sclu je nastalo vrvenje ekonomske narave. Zanesljivi vojaki, med njimi tudi mornarji, so odpoklicani v Carsko selo, kjer že par dni opravljajo stražo.
PREDRZEN BEG KAZNJENCEV.
Peterburg, 28. nov. V Vladimiru je pobegnilo iz ječe 35 kaznjencev. Nadzornika ječe iu stražnike so zvezali, pobrali j m revolverje n sablje, iz skladišč pa vzeli seboj muni-cije ter se preoblekli v civilne obleke. Nato so prerezali telefonske žice in udrli v stanovanje kaznilniškega ravnatelja, kjer so zvezali vso ravnateljevo družino, prostore pa oropali. Doslej se je posrečilo dobit sedem beguncev.
TURŠKI SULTAN.
Carigrad, 28. nov. Turški viri zopet zagotavljajo, da je zdravje sultanovo dobro.
SILNA LAKOTA NA KITAJSKEM.
Š a n g a j, 28. novembra. Odbor uglednih Kitajcev in tujih konzulov se obrača na Evropo in Ameriko za pomoč prebivalstvu v severnih kitajskih pokrajinah, kjer so povodnji uničile vso letino v obsegu 40.000 kvadratnih kilometrov. Deset milijonov ljudi trpi lakoto.
NOBLOVA NAGRADA.
R 1 m, 28. nov. Letošnjo Noblovo nagrado dobi italijanski pesnik Giosuč Carducci.
Globoko užaljeni iavljamo žalostno vest, da ie naša 1 ub'jena. ne-pozauia hčerka in sesmea,gospodična
Mici Petrič
danes po dolgi, mučni bolezni, pre-videna s svetimi zakramenti, ob 3. uri popoldne v 20 letu svoje starosti mirno v Gospi du z^s alj.
P.igrtb ne. ozabne pokojnice bode v čitrtek One 29. t. m, <b 4';i uri iz hiše žalo>ti Bohoričeve uli.e št. 5 na pokopališče k sv. Križu.
Svete maie zadušnice brale se bodo v farni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, 27. novembra 1906.
2'ss	Žalujoči ostali.
Mesta 73 i sagi posobaogi obvestili.


Zahvala.
Povodom bolezni, kakor tudi o'i smrti naše preranu umrle, nepozabne soproge, o iroma matere, gospe
Gabrijele Semen
izkazalo se je nam toliko srčnega so-čutia, dani mogoče vsa» emu posebej zahvaliti se.
Usojan o se torej tem potom izražati najsr.'ne|š > zahvalo vs m, ki so nam izkazali svoje sočutje. Srčna hvala tudi za častno sprem^tv.i k zadnjemu P' čit«u dra^e pukujnicein za podarjene vence
V Ložu 27. rovembra 1906.
Žalujo&a ostala rodbina
Karol Semen
2687	c. kr davkar.
apv
Meteorologično poročilo.
Višina n. moriem 06 2m. srednji /lačni tlak 7 6-0mm
c Cm op«.
- I 2UV.I lljll
271 9'zve
28
8<»n;« b, rani t* trn T mm
111 m perut ura
P" Cul tiju
Velroti
N« bo
7 P B 2! .
7U •»
33 ' 36 9
3'i I sl. s^ah,
1 H i sl. jug 12 6 sl. szah.
Jel megla del. jasno Jasno
1 fi
včerajšnja temu. 2"f.°, norm fl«.
s 3 sobami in pritiklinami se odd£ takoj ali za februarski termin v Komenskega ulicah št. 26.	2682 3 -1
Poštarica 1111
bi meniala s kolegom službo. Even>ualno bi tudi prevzela posestvo proti gotovemu plačilu. 2683 l-i
Marija Leske, restante Celovec.
Gostilna se proda
radi družinskih razmer na Brezjah na Gorenjskem, prav zraven cerkve. Več se izve pri lastniku IVANU KLEINDINST-U v Predtryu pri Radoljici. 2631 3—2
Večjo množino lepili izbranih namiznih
Poskusite
i r? priporočite = izdelke =
! 17y drope loparne hranil
r Pragi VIII. C«ntafonj.
sprejmem takoj.
2B.f 8 3 3
za trgovino z mešanim blagom iz dobre hiše, v starosti od 14 -15 let
Luka Brus, trgovec. Spodnja Idrija.

odvajalna
LEKARJA PICCOLI-JA
vLJUBLJANI
pospešuje prebavo in odpertje telesa. Cenik brezplačno.
1 steklenica velia 20 vin. in se vnanja naročila z 2371 obratno pošto izvršujejo.	I 8
Službo išče
2668 3-3
jabolk	kuharica
ima po nizki ceni naprodaj	■ » H H I ■ ^ M ^
I. KRASOVIC,	najrajše v >upnišču.
2659 5 3 trgovina, ŽALEC.	Naslov pove upravništvo .Slovenca".
il C
!'-rV	Tt-.esav
CTC\ar\}a ^o&Ve^tuV ^a^er^lc
mesanca \n 'posesVrnca ^uVAjana no-Jerr^ra V}0& planina pr'\ ^aVeVu.
ceneje radi zapoz* nt-le sezone ie v
Dolgi črni najfin. paletot iz sukna Riva
, , , ,	, Schlenther
„ Giinther „ Jarno
„ „ , ,	, Konigsberg
, Tantalus
„ » „ svileni peluclic Harz , *	, Drau
, „	, Oceana
Hypolit
Najfin. črni svileni peluche Figaro Pascha „ „ „ „	, Leonhard
Angleškem skladišču oblek.
s svileno podlogo prej gld. 43-—, sedaj
z voln. klot. podi. s svilen.
Največja izbera konfekcije za gospode in dame.
Vse za polovično ceno!
34-50,	«»	17	ii	25	ii
42 50,	!»	21	ii	25	ii
3750,	»t	18	ii	75	ii
49- - ,	»»	24	■ i	50	ii
29-50,	»»	14	ii	75	»i
46 -,	II	23	»	—	ii
35-,	II	17	ii	50	ii
12-50,	II	16	ii	25	i>
30- -,	II	15	i>	—	ii
27-,	II	13	ii	50	ii
32-	II	16	ii	—	ii
ije.					
			2686 3		— 1
O. Bernatovič
Ljubljana. Mestni tr# 5
A. 117/6 31
Oklic,
s katerim sc sklicujejo zapuščinski upniki.
K c. kr. okrajnemu sodišču v Višnji Gori, oddelek I., naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 4. oktobra 1906 brez oporoke zamrlega g. župnika Jurija Sore iz Krke, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev
dne 7. grudna 1906 dopoldne ob 9. uri,
ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
C. kr. okrajno sodišče V išnj igora, oddelek I.,
dne 21. novembra 190 6	2634 (3-1)
H
I
Pod ružnicn: Praga i menjalnicami Orahcn 25, Mali stran, Most ulica 17, Žlikov. Brno, Rarfra, CMk« Lipa. (>Ua Kamnlca. Moro.ki Zumberg, MArfllng, Nori JIMo, Plr.cn, NrlUta In Llbtrcc.
Menjalnic« n« Dunaju:
I. Vollitllc 10, II. Ttboralraait 4, III Ungargaaac 69 (vogal Rtnnvcga), lil. LA-wenvrfls*e 27, IV Wlt Intr Hauplalrasat 1), V Schflnbrunnrratraaje 88 a, VII Marlahllcralraaat 76 VIII l.crchcnlclderatrnaif 132 IX Al«"-«tr»... u. X P.vnrlitn.l'»a«. 59. XVIII w»hrlnfrrslra.n 82, XIX. Dftbllnuer Hauptstr 33, XXI Haupt.tra... t}.
ttfmijalručna dainiska druiba o? 150—124
„M ERCUR"
Dunaj. L, \Vollzeiie 10.
Ako kupUivl X 16 ono OOft Roier r.aklad K 7.OOO.OOO
Najkulantnejsi
wfr nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjov, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, devii, valut in denarja.
m- Zamenjava in eskomptinimjr ^
if*rpKsnih •autmrr.lc in nhtipacii urečk in kuronov.
Priloga 273. fttev. „SBovencaCfl dnš 28
novembra 1906.
Abstinent.
(Občni zbor dn6 25. novembra.)
Nc mirujejo in ne mirujejo ti zlobni, smrtni sovražniki vsega, kar mika in dela veselo življenje človeku v tej solzni dolini. Krt rije I>od zemljo, naši slovenski anarhisti pa kar javno nastopajo s svojimi krivoverskimi nauki in ti kriče, da hočejo napraviti »abstinente« iz vseh ljudi. Zadnjo nedeljo ob 8. zv. so imeli naši najzagrizenejši slovenski prckucuhi, ti zlobni v društvu »Abstinent« zbrani kot vele-izdajalci kralja »Alkohola« za vrv godni anarhisti svoj občni zbor. In precej jih jc bilo, precej teh nebodi jih treba ljudi, ki zdaj že celo rogovilijo in kradejo spanje vsem ljudem, ki imajo radi, da jim razburi živčevje in jim napravi nekaj veselih ur na tem krumpastem svetu alkohol. Vršil se je pa občni zbor te gadje zalege takole:
Pozdrav predsednikov.
Predsednik »Abstinenta« dr. Janez Ev. Krek otvori zborovanje. Leto dni je preteklo, kar smo stopili pred javnost z »Abstinentom«. Delo ni ostalo brez plodu. A ko se spominjamo, da se je storilo nekaj, ne smemo prezreti, da nas čaka še veliko dela. Ne moremo pa in ne smemo jenjati. Naše društvo ne pozna strank. Pozna le človeka, in hoče pregnati zakletega sovražnika človeške družbe: alkoholizem. Mi ne smemo gledati nato, da smo že nekaj storili v društvu. Hočemo, da zanesemo boj proti alkoholizmu v rodbine, v zadnjo vas, v vsako človeško srce. Nam ni dovolj, da dosežemo nekaj, hočemo, da dosežemo vse. Nasprotujemo vsemu, kar podpira pijančevanje. Doseči hočemo, da se na Slovenskem povsod spozna pijančevanje za eno največjih nesreč. Pri nobenem društvu, kakor pri našem ni tako, da bi bili zadovoljni prej, kakor da dobe v svoj tabor vse. Ne zadostuje nam par drobtinic, ki smo jih odluščili od ogromne skale, ležeče na poti napredka našega naroda. Zavedamo se lc predobro, da je skala, ki jo hočemo razdrobiti, še vedno velikanska.
Predavanje dr. Kreka.
Pijača navada.
O alkoholizmu in o celokupnem alkoholnem vprašanju se je že večkrat obravnavalo. Glavne točke, za katere se gre, hočem opisati. Priznajmo, da so se ljudje navadili alkohola. Ako pravi kdo, pijem, ker se ne morem odvaditi, je edino pravi zagovor. Prazni so vsi ugovori glede na potrebo, da se pije zaradi dela, o gotovih duševnih razpoloženjih, zaradi obnebja. Nikakor ne sega k nam glede na naše delovaje vprašanje, ali jc alkohol strup ali ne. O tem naj :;odijo zdravniki. Tudi to je za nas brez pomena, ali ima alkohol kaj redilnega v sebi in ali je škodljiv tudi v malih množinah. Vprašanje o strupenosti alkohola je postransko in nima za nas pomena, ker strup je nazadnje tudi sol. Za nas je ine-rodajno, da je alkoholizem navada brez potrebe. Zato se gre, da se ta navada zopet iztrebi. Vsaj slone vsi ugovori proti abstinenci na stališču, da se pije iz navade. Verjamem onemu, ki prizna, da pije iz navade. Vsem pa, ki pravijo, da pijejo, ker lažje delajo, zaradi obnebja itd. pa pravim: Prijatelj, to ni res. Ce bo vsak izpolnjeval svojo dolžnost v boju proti tej navadi, dosežemo še večje uspehe, kakor dozdaj.
Alkohol socialni strup.
Ta navada ni samo železna srajca, ampak je tudi škodljiva. Boj proti pijančevanju je združen v globoko vtemeljenem umskem prepričanju, da je ta navada škodljiva. Alkohol v navadi je strupen.
Glede na zdravje: Angleška zavarovalna družba »Preventiv Association«, ki ločuje abstinente in pivce med zavarovanci, je dognala po svojih zapiskih, da je umrlo od leta 1866 do 1890 izmed zavarovancev abstinentov, ki bi po Statistiki morali umreti namesto 8442 le 6028, 71%, a izmed 10.850 pivcev jih je pa umrlo 11.000, 96%. Tako trde tudi izkazi drugih zavarovalnih družb in statistika, da glede na umrljivost so abstinenti nasproti pijancem za Vi na boljšem.
Alkoholizem je strup za zdravje. Kakor narašča pitje, tudi vedno narašča epilepsija. Znano je, da povzroča alkohol ne le božjast, marveč tudi pogostno kap.
Nc omenjam bolezni na obistih, želodcu, srcu, omenjam le, da je znano, da te bolezni zavirajo duševno življenje pivčevo.
Alkohol je strup za poštenje. Zločini so zvezani z vživanjem alkohola. To dokazuje kriminalna Statistika. Alkoholizem je strup za rodbinsko življenje. Zanemarjeni otroci so sadovi alkohola. Strup je alkohol za smisel do življenja, za življensko energijo. Samo-umori so po velikem številu povzročeni po alkoholu.
Alkohol gospodarski strup.
Alkohol je končno strup za redno gospodarstvo in tu pomenja več kakor navadni strup. Ze tako so dohodki bodisi pri kmetu, bodisi pri delavcu silno nizki. Kmet in delavec nimata pri svojih pičlih dohodkih sredstev za izobrazbo in duševno vzgojo. In vendar čisto vsi čutimo potrebo, da se izobražujemo. Človek pa vedno čuje, da zato ni gospodar-sk.li dohodkov. Res, soc. razmere so slabe in da pomanjkuje sredstev za izobrazbo.
Ce pa gremo med najpriprostejše ljudi in pravimo, zložimo za pijačo, — takoj bodo zbrali in četudi lc za žganje. To bodo koj razumeli. Ce jim pa rečem, zložimo za znanstven list, bi te debelo pogledali in ne razumeli. Ce rečemo, zložimo za znanstveno knjigo, poizkusite. Smisla za znanstvo, umsko
izobrazbo ni niti v višjih, niti v nižjih stanovih ' nič.
Cc bi vsaj zaslužili ljudje, kar potrebujejo za hrano; obleko, stanovanje, kurjavo. Pa ne zadostuje. Danes zaslužek ne zadošča v nižjih slojih. In ker ni sredstev, se na ta način slabi telo.
Potreba za alkohol zanemari vse drugo, kar potrebuje telo. Odtrga ustom, kurjavi, stanovanju, obleki, samo da zadosti alkoholni navadi.V rednih slučajih računijo '/« dohodkov za alkohol, v izvanrednih seveda mnogo več, pri velikih pijancih pa 50%. Največjo škodo napravi pa alkohol med delavskimi stanovi. Kdor nima dovolj dohodkov, od kakih 34 do 56 goldinarjev mesečnih dohodkov in pije, ta nima svoje redne hrane, stanovanja, obleke. Toda delavni človek ne računi rad o svojih slabostih. Vkoreninjena je v njem potreba, da zadosti svoji alkoholni navadi. Tat alkohol mu krade zdravje, napredek, prostost.
V	fiziškem, duševnem in gospodarskem oziru je torej označeno naše stališče nasproti nepotrebni navadi, ki je nevarnost za našo
družbo.
Alkohol in prihodnje državno-zborske volitve.
Na eno točko opozorim, namreč na prihodnje državnozborske volitve. Naše stališče je, da z vsemi močmi podpiramo le take kandidate, ki se zavežejo, da hočejo v prihodnji zakonodajalni zbornici storiti vse, kar je mo-mogoče proti alkoholu. (Pritrjevanje in ploskanje.) Ta zahteva jc tako nujno potrebna, da ko bi že ne obstojalo naše društvo, bi ga morali ustanoviti mi. Od drugod nc dobimo nastopa zato, kakor po našem društvu. Zato bo treba, da ima naše društvo večkrat shode, pri teh shodih dobimo navodila, kaj naj zahtevamo od javnosti in kako nastopimo za svoje zahteve.
Akcija za »Abstinenta«.
Intenzivno se bavim zdaj z dejanji apostolov po svojem zvanju, in sicer o sv. Pavlu. Zasledil sem neko znamenito reč, da so ga preganjali judje, kar je znano. Pavlu so bili judje strašno gorki. A na vsakem kraju jih je le bilo nekaj, ki so držali ž njim. In na mnogih krajih so bile to samo ženske. Tako je bilo tudi v Solunu, domu sv. Cirila in Metoda, kjer je morebiti že takrat stanovalo kaj Slovanov. Z moškimi nič. Ženske so se pa oprijele njegovega nauka. In te ženske so postale, recimo po naše, silno vztrajne agi-tatorice za njegovo stvar. Zato me pa veseli, da se je našlo med ženskami toliko pospeše-valk za našo stvar. In veseli me, da je pri nas ravno po ženskah velik del delavstva bolj poučen o naši stvari, kakor naša gospoda. Priproste delavke agitirajo, pobirajo ugovore proti abstinenci. Posledica je ta, da se je osobito v tobačni tvornici že ukoreninila misel abstinence. V Avstriji nimamo nobene tvornice, ki bi se mogla v tem oziru meriti z ljubljansko tobačno tovarno. Veseli me to delo, ker ni le moč volje, marveč tudi razuma. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Tajnlkovo poročilo o delovanju društva »Abstinent«.
Društveni tajnik Ivan Podlesnik poroča:
V	prvem letu svojega obstoja je razvilo društvo kaj živahno delovanje. Ako pregledamo društveno delo, ga moremo razdeliti v sledeče panoge:
A. Društvena predavanja,
Odbor društva »Abstinent« je polagal posebno važnost na predavanja, ker je smatral živo besedo za najuspešnejše agitatori-čno sredstvo. Omenim samo nekatera teh predavanj:
Dne 19. novembra 1905 se je vršil ustanovni občni zbor.
Dne 10. decembra 1905 prvi društveni shod v Ljubljani, na katerem je predaval dr. Krek o vplivu alkohola na človekov razum.
Dne 7. januarja 1906 sta predavala v Zaljni L. Smolnikar in tajnik.
Dne 21. januarja 1906 je predaval društveni tajnik v Tržiču.
Dne 21. januarja 1906 sta predavala dr. Krek in društveni tajnik pri D. M. v Polju.
Dne 18. februarja 1906 je predaval dr. Krek v St. Lambertu ob Savi..
Dne 11. marca je predaval društveni tajnik na Breznici.
K tem predavanjem se pridružujejo še predavanja v Dolu pri Ljubljani, kjer je govoril o abstinenci L. Smolnikar, predavanje v Planini, kjer je med drugim govoril društveni tajnik o abstinenci; predavanje na Vrhniki, kamor sta pohitela G. J. Gostinčar in društveni tajnik predavat o našem gibanju. Dalje predavanja v Gorjah pri Bledu, kjer je govoril društveni podpredsednik L. Smolnikar. Predavanje v Naklem pri Kranju, kjer je ob priliki ustanovitve ondotnega »Bralnega društva« predaval o abstinenci društveni tajnik. Pripomniti je treba še, da so društveni predavatelji in odborniki tudi ob drugih svojih predavanjih omenjali abstinenco in govorili o nji. Lepo predavanje je priredilo društvo letos meseca septembra v Šmarci pri Domžalah, kjer je govoril društveni tajnik.
Združeno s temi predavanji moramo omeniti dveh večjih
B. Društvenih shodov katerih eden se je vršil dne 15. julija t. 1. pod naslovom »Prvi slovenski proti a 1-k o h o 1 n i kongres«. Kako sijajno je uspel ta kongres, je gotovo še vsem v spominu. In da jc obudil lep sad, se je pokazalo na od časa kongresa do danes vedno rastočem številu članov. Kongresa so se udeležili v lepem številu vsi naši stanovi, katerim je
mar resno delo za narod. Daljša poročila o kongresu so prinesli mnogi slovenski časopisi, posebno dnevnik »Slovenec«. Delavsko glasilo »Naša Moč« pa je izdala o priliki kongresa posebno abstinenčno prilogo. Dolžnost nas sili, da izrečemo šc na tem mestu hvalo vsem predavateljem na kongresu.
Drugo veliko zborovanje pa so priredili mirnski abstinenti dne 20. oktobra 1906 pod naslovom »Prvo protialkoholnozbo-rovanje za Goriško.« To, za sosednjo nan, Goriško tako pomembno zborovanje je uspelo v vsakem oziru lepo in častno za vrle prireditelje, naše umske sobojevnike. Shoda sta se udeležila društveni predsednik in tajnik.
C. Društvene zabave.
Lepo je uspel društveni zabavni večer, prirejen v »Rokodelskem Domu«. Na dnevnem redu tega večera je bila poleg poučnih predavanj Medveda in dr. Kreka tudi gledališka predstava »Pot do sreče«, pri kateri so marljivo sodelovale društvene članice in člani.
Ob priliki protialkoholnega zborovanja, dne 15. julija t. L, pa je priredilo društvo veselico v veliki dvorani hotela »Union«. Za nepričakovano lep uspelMe veselice gre hvala predvsem našim marljivim članicam, ki so požrtvovalno prevzele cel aranžma. Do popolnega uspeha jc mnogo pripomogel Sl. Ravnihar s svojimi kupleti in pevski zbor »Slov. kršč. soc. zveze.«
Da naši člani udeležniki III. slov. katol. shoda pri veselicah niso ostali brez krepčila, so skrbele naše vrle odbornice s tem, da so postavile na veseličnem prostoru kolibo, v kateri so se točile brezalkoholne pijače in prodajalo pecivo.
Med vsemi temi prireditvami pa ostane gotovo v nepozabnem spominu vsem ude-ležnikom prvega protialkoholnega kongresa jutro nedelje istega dne, ko je v prijazni rož-niški cerkvici daroval svojo novo mašo sedanji kočevski kaplan Anton Demšar. Tudi ob tej priliki so skrbele naše članice, da je dobila tudi ta lepa prireditev primerno lepo vnanjo obliko. Spletle so vence, skrbele za mlaje in priredile zajutrk in kosilo.
Od društvenih zabav, ki so mnogo pripomogle do lepega razvitka našega društva, naj pridem do še druzih panog društvenega delovanja. V prvi vrsti naj omenim
C. Društvene vloge, ki smo jo poslali na c. kr. naučno ministrstvo, v kateri smo prosili, da bi dovolilo tudi dijakom vstop v naše društvo. Prošnja ni našla milosti.
Drugo vlogo je napravilo društvo na ravnateljstvo c. kr. tobačnih tovarn. V tej vlogi jc bilo naprošeno ravnateljstvo, da skrbi, da se omeji vživanje alkoholnih pijač med tobačnim delavstvom. Ravnateljstvo se je odzvalo tej prošnji s tem, da je naročilo vodstvom tovarn, da skrbe, da zdravniki delavstva tobačnih tovarn prirejajo poučna predavanja v času delavnih ur. V ljubljanski tobačni tovarni so predavali o alkoholizmu zdravniki dr. Hogler, dr. Košenina in dr. Zaje. Dalje je obljubilo ravnateljstvo tobačnih tovarn tudi, da bode strogo skrbelo, da se ne bode kršila ona točka delavnega reda, ki prepoveduje uživanje alkoholnih pijač med delavnim časom.
Na III. slov. katol. shodu so bile sprejete resolucije, katerih izvršitev bo gotovo pripomogla k razvitku našega gibanja.
D. Društvene publikacije.
Kot svoje glasilo je smatralo društvo v Celju izhajajočo »Piščalko«, ki je bila dosedaj sicer zasebna last. Z novim letom dobi pa društvo svoje glasilo v Ljubljano. S tem pa, da je društvo proglasilo »Piščalko« za svoje glasilo, ni prevzelo nikake odgovornosti za v nji priobčene članke, temveč je s to proglasitvijo samo želelo, da dobi list. v katerem bo moglo priobčevati svoja poročila. Ce pa dobi društvo list popolnoma v svojo upravo, potem bo lahko prevzelo tudi odgovornost za v njem priobčene članke. Društvu zelo naklonjeni sta bili uredništvi dnevnika »Slovenec« in »Naše Moči«, za kar jima bodi izrečena topla zahvala.
Dalje je izdalo društvo kmalu po ustanovitvi letak v 10.000 izvodih, ki se je razpeča-val o priliki društvenih shodov in predavanj.
V spomin na prvi slovenski protialkoholni kongres je sklenil društveni odbor izdajati »Protialkoholno knjižnico«, katere prvi snopič, izdan za kongres, nosi spis č. g. Fr. Av-seca »Proti alkoholu — brez dvoma«. Prvega snopiča se je natisnilo tisoč iztisov in ga je še nekaj v zalogi. Priporočamo ta snopič zlasti društvenim agitatorjem.
Prav te dni pa je izšel drugi snopič »Protialkoholno knjižnice«, ki obsega 104 str. in je ilustrovan. Naslov vsebini tega snopiča je »Sveta vojska«. Natisnilo se ga je 5000 izvodov in se že sedaj pridno razpečava. Priporočamo ga zlasti duhovščini kot darilo ljudstvu in našim društvom. Cena za več iztisov je postavljena v ta namen jako nizko. Od slovenskega abstinenčnega krožka na Dunaju si je preskrbelo društvo razglednice, ki so se tudi pridno razpečavale.
Svojim članom pa je društvo preskrbelo znake, ki so dosedaj vsi pošli in so naročeni novi. Od časa do časa je objavljalo društvo svoja poročila iz odborovih sej v dnevniku »Slovenec«.
E. D r u š t v e n i č 1 a n i.
Društvo šteje danes 313 članov, ki so razdeljeni po raznih krajih naše domovine. Ako pregledujemo imenik teh članov, najdemo, da so zastopani med njimi skoro vsi stanovi. Častno mesto med njimi zavzemata
naša duhovščina in delavstvo. Društvo ni pobiralo od svojih članov nobenih denarnih prispevkov. Člani nimajo napram društvu nobene druge obveznosti, nego da se za gotov, od njih samih določen čas, odpovedo pitju vseh onih pijač, ki vsebujejo alkohol. V svrho te obveze pošlje društveno tajništvo novo zglašenemu članu pristopnico, katero član podpiše in izpolni in vrne tajništvu. Uspeh m delo abstinenčnih društev se sodi in meri po številu članov. Naše društvo ima v tem oziru lahko mirno zavest, da je v prvem letu svojega obstanka spolnilo svojo dolžnost, kajti je že nekaj, ako se med našim narodom zanim-Ije' 300—400 ljudi za abstinenčno vprašanje.
Ako omenim še, da se je društvo udeležilo higijenične razstave na Dunaju meseca maja t. 1. — bi s tem sklenil svoje poročilo. Prosim, da vzamete isto na znanje in da se združite z menoj v zahvali, ki jo izrekam vsem onim društvenim dobrotnikom, ki so gmotno ali moralno pomagali društvu pri njegovem delovanju. (Odobravanje in ploskanje.)
Poročilo blagajnlce.
Blagajničarka Marija Roje poroča:
Slavni zbor! Računi »Abstinenta« ne delajo blagajničarki posebnih težav. Kjer ni članarine, tudi velikih skrbi ni in imamo zato priproste račune. Pa dasi nimamo članarine, smo pa le imeli 971 K 15 v dohodkov, stroškov pa 945 K 81 v. Imam torej danes v svoji blagajni tukaj-le v temu ovitku 25 K 34 v denarja. V podrobnosti se ne bom spuščala, če kdo ne veruje, naj pa pogleda v knjigo. Prosim, da se vzame moje poročilo na znanje.
Volitev odbora.
Sklene se, da ostane, ker je dobro delal, stari odbor. Le mesto odstopivšega odbornika Šoukala se izvoli prof. Jarc iz Št. Vida. Odbor »Abstinenta« je torej za prihodnje leto sestavljen sledeče: Predsednik: dr. Janez Ev. Krek, predsednica Josipina Eržen, predsednikov namestnik Luka Smolnikar, predsednice namestnica Marija Peterca, tajnik Ivan Podlesnik, blagajnica Marija Roje, odbornik prof. Jarc, odbornica Julijana Lavš.
Družba sv. Mohorja In »Ai>stlnent«.
Družba sv. Mohorja 3e naprosi, naj bi v »Koledarju« v pregledu izdala tudi vsakoletni pregled antialkoholnega gibanja na svetu. »Abstinent« želi, da družba razpiše od časa do časa nagrade za povesti s protialkoholno tendenco. »Abstinent« je pripravljen, da poskrbi »Družbi« iz svoje zaloge članke poučne vsebine glede na protialkoholno gibanje. Občni zbor pa pohvali Družbo, ker je že izdala dokaj primernih, bodisi poučnih, bodisi slovstvenih protialkoholnih spisov.
III. protialkoholni kongres.
Občni zbor sklene, da prihodnje leto če le mogoče skliče »Abstinent« II. vseslovenski protialkoholni kongres. Priporoča, naj odbor prireja ne le predavanja, marveč tudi večja zborovanja po raznih krajih slovenske domovine.
» « «
In slovesnega zborovanja teh anarhistov je bilo konec. Sveta anarhistična vojska se je razkropila v razne kraje bele Ljubljane, odete iz žalosti nad tem veleizdajalskim činom v gosto, neprodirno meglo. Abstinenčni anarhisti so hodili lepo naprej, pijane muhe so jih srečavale in se rogale anarhistom, ker niso izrabljali v krivih potezah ljubljanskih cesta kakor oni.
...................................................................minulima
0<o * <V* W f
4<?,o, V/


IINNIIIIIUIIUIII«
Strešne skodle
hrastove, suhe, 15 tisoč komadov, se prodajo. Cena po dogovoru. 2669 3—2
Župni urad pri Sv. Joštu nad Vrhniko.
Zahtevajte zastonj
la franko moj veliki, bogato llnalrovan (lavni cenik z nad 1010 illkaml vnb vrit nlkelnullb, arebrnlb In al.ttb ■> z znamko Boaaopf, Haba, Omtjr* Hcbaftbauarn, (ilaabUUf kakor tudi vitb vn! aolldnlb zlalnlb In arebr.la po Izvirnih torar.liklh conah.
Nlkel. remont, ara......K S —
• lit. Koikopl patent ura ..... «•— . , (ma Irki. rem ara , 4'-ivlc Izvir. Roikopl pal. ara . . , 9 — Ooldln rem. ura .Lana' kolesje . 7 50 irebr, . , .Olorla' . , 7-«0 . , , dvojni p I al C . 11 »0 , oklep verlklca z rlntlc. na pero In karab., 15 gr. lelki . 3 50 r.fka Tata nlkel ara • ildro z .Luna* kolci|etn . . . 9 50 ■ ra i kukavico K 3'50, budilka K J 90, kuhln|ika ara K J — ivarcvaldilu ura K J 80 Z* ra>ko aro HleUo plame.o J.nzatTSl Hlkak rlaikol Zami-aa lotoUra.. ali denar uaaj I
Prva tovarna za ure Hann* Konrad v Mostu 1789 (Brtiz) it. 66«, ČeAko. 100-30
Podružnica v SPLJETU.	V Ljubljani, Špitalske ulice Št. 2	Podružnica v CELOVCU.
Delniška glavnica JBE1 9,000.00«» —-	Rezervni zaklad JHL ----------
sprejema od I. novembra tekočega leta vloge na M obenem zvISuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih A% ae vložne knjižice in /I 01 ter jih obrestuje od dne vloge do H /1| O začenSi s I. novembrom t. I.	2291 iu
na tekoči račun po ^ 2 10 dne vzdiga ; srr..	| 12 0	' Rentni davek plača banka sama.	'
. : HOVOIZŠUE : :
KOLEDARJE ZAL 1907
priporoča:
Stenski Koledar::::: 40 vin. Mali snlodni koledar :: 50 vin. Slovenski sokolskl koledar 1 Hrono Trgovski koledar :::: 1 krono
— Po pošti primeroma več —
JERNEJ BANOVEC
v Ljubljani.
Poleg Prešernovega spomenika.
f
Prodaja ua debelo iu drobno.
.......»
n m h vi?
s' iS ?> h I f
Nn luijvPje povHjo NJ«'g. c. in kr. apost. Veličanstva
XXV. c. kr. državna loterija
za skupno vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija edina v Avstriji zak..- 8.389 dobitkov v gotovini
--nito dopuščena vsebuje----—--
v skupnem znesku 512.880 kron	2,94 10 5
Glavni dobitek znaša 200 OCP kron m gotovini.
Srečkanje nepreklicno 20. decembra I90S. — Ena srečka stane 4 K:
Srečke se djbivajo p i oddilku zx državne loterie na Dunaju, lil., Vordere ZoMamtstrasfe 7. v loter. koliktaah, tobakaraah, davčnih, poštah, br javnih in žele<n. u-adih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine piosio.
Od C. kr. loterijskega ravnatelistva. (Oddelek za drž. loterije).
Kletarsko društvo v Ormožu,
vpisana zadruga z omejeno zavezo,
priporoča svojo ,w « J k «» « n JL « <»
pristnega Ijufomerčana
iz najboljših vinogradov ormoško-ljutomerskih goric.
------- !! C e n e nizke!!
2j99 6
Pošilja se od 56 litrov naprej
Vzorci zastonj ?n franko
Le od ponedeljka 26 novembra do sobote 1. decembra
se dobe za
s* 'H';*., ■ . .v. '
F i r ii t* fc
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100 — 38 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kl«>
ja- Največja ^aluga
karbolineja šn gipsa.
3 kom. naietotovi za dame olj 3 kom. zimsk h jopic za dom? oli 3 kom. zimskih suKenj za gospode 3 kom. Moki ali 3 kom. ovratniki s kapuco oli 3 kom. obleke.
šest komadov sukneml oblek za otroke.
zo Miklavža zo 10 sli
Največja zaloga konfekcije za gospode in dame
Najnižje cene!	Angleško skladišče obit
Ljubljana, Mestni trg 5
O. BERNATOVIČ

Grlčnr & Meječ
UuMIano, Prsšernoue ulice 9
priporočata
2600 5
svojo največjo zalogo zgotov-Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in _____

novosti v konfekciji za dame.
Zelo znižane cene!
zaradi prenapolnjenja zaloge:
Zimske jope	2>2* 2:1
zm dame . od gl. 2*50 vi&je
obleka iz
sukna . . pel c r na . . hav«!lok . dolg.* zimska suknja s ao iz ko-žuhovirie .
11 u 11 11 i> 11
>1 11
t > ii
2 50 2 50 2 50
5 —
7 50
11 11 11
11
11
Največja in najlepša izhera konfekcije za gospode, dečke, dame in dtklice.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg št 5.
N
T
2	K ?M
3


2 o
ET) N
a
r
s«
N
H %
Prva kranjska mizarska zadruga v St.Vidu nad Ljubljano
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
nasproti železniške postaje Vižmarje v lastni hiši
naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila
mizarsko delavnico s stroj, obratom na parno silo
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najfinejših, po najnižjih cenah,
brez konkurence. Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele,
sanatorije in druge javne zgradbe.	268i 3-1
v
ZalogavSt.VidunadLjubljano,prodajalnavLjabljani, Dunajska cesta št. 18, — v hiši Kmetske posojilnice.
Opomba: Gosp. Dragotin Puc ni več zastopnik mizarnke zadruge.
*l*** ***** *****
»N 2N
o- kt* l ^
n W\
5 N
5" j
S W
v mvstu, v dobrem stanju, z g »stalno (lastna koncesija) in pekanjo, pripravna tudi za vsako drugo trgovino, se proda pod ugodnimi pogoji radi družinskih razmer.
Pismena vprašanja naj se stavijo pod ,,F. E. 244" na upravništvo »Slovenca",	m i 4
Letošnja trgntev na Hrvaškem
se je prav dobro obnesla.
Grozdje je čisto in zdravo, ob času trgatve . je bilo vreme tako lepo in toplo, k.ikor v I sredi leta in zato je pa tudi letošnja kaplja i izvrstna in cene zelo nizke, od 14—16 gld. hektoliter. Torej bratje Slovenci
trgovci in gostilničarji
ako hočete kupiti dobro
! hrvaško kapljico
i pridite le v Samobor. Kdor želi daljnega | ra?jašnjenja ustmeno ali pismeno, naj se ! ob me nag. Antona Kogoja, užitninskega s poslovodja kr. povlj. trga Samobor, Hrvaško. 2VI9 2 2
Martin Lampert
i!na ,,Port Artur" \i Ljubljani,
Kolodvorske ulice štev. 31
prodaja najboljši
m lso 11
Obenem se priporoča slavnemu občinstvu za razne
vožnje in selitve
po nixkih cenah.
25>3 7-3