Gospodarske stvari. Viuogradstvo. Kako se vinska trta, loza, spozaava, zareja, zasaja ia glešta v viaogradih, to pripada viaogradstva sploh. Viaako trto prištevarao aajstarejšim kuLturaim rastliaam. IJže patrijarb Noali jo je zasajal ia aje sad skašaval. Šploli pa nam doliajajo iz Azije, zlasti iz Araieaije, Perzije starodavna poročiJa o viaogradstvu. V sledajih dveli deželali še sedaj trs raste kot divjak. Iz Armeaije dalje širilo se je viaogradstvo po Halej Aziji, v Sveto deželo, Fenicijo ia v primorske kraje Srediijezemskega morja, zlasti vjjrrecijo, Italijo ia dalje v sedaajo Francosko, Špaaijolsko ter ho aže od aekdaj tam iz viaskib grozdov prešali mošt ia delali viuo. Kakih 300 let po Kristusovem rojstvi zasadili so trs prvič iz jutrovih dežel posebno pa iz Laškega k nam v južae pokrajiae avstrijske. To so delali zlaati riiaaki aaaelaiki ter z viasko trto veačali hribe ia sploh jej agodue lege v Dalmaciji, Istriji, Primorskem, Goriškem, dalje aa južaem Ogers^kem, Slavoaiji, Hrvatskem, Kraajakeai ia Štajerskem. Rimaki cesar Probus. rojea Paaoačaa, je po svojih vojakih amogo goric dal z žlalitaim trsovjem iz Grecije ia Italije zasaditi. Živel je okolo 1. 250. p. K. Od tiste dobe so trs zasajali vedao dalje proti severa, po Avstrijskem, Moravskem, Českem ia Nemškem do 52° severae širjave ia do 650 metrov visoko nad morjem. Dalje proti severu zasajeai trs ia više v hribe ae zori grozdja več. Trs prospeva tam, kder sploh letaa temperatura ae pada pod 7° R. ter po leti poprek zaaša 14" R. Viaske dežele toraj so: Portagalska, Spaaijolska, Fraacoska, Nemška, Italija, celi Balkaaski poluotok, južaa Rusija ia aaša Avstrija. (Dalje priliodajič.) Drevje koščičastega sadja trebiti. Slive, češplje ia grmičaste višaje, kar se tiče ravaaaja z vejiao kroao, morejo se v jedao vrsto postaviti ia z ajimi aa jedaak aačia postopati. Te dreveane sorte narejajo veliko majlmili sadaili vejic, ktere se po malem, ko so aekaj let sad rodile, zopet posušijo, ia v vejai kroai veliko ia škodljivo šumo narejajo. Ker so ta drevesa aavadno prav rodovitaa ia res včasih silao rode, je rast v les le bolj slaba ia sicer tako, da se jim morajo veje aazaj porezati, da se aa tak aačia zopet pomladijo v vejai kroai. Pri teh drevesih je potem prav dobro že v raai spomladi ali že v pozai jeseai velik del suhega lesovja porezati ia iztrebiti. To delo se mora v življeaji takega drevesa tolikokrat opetovati, kolikorkrat ga potreba aasvetuje. Brž ko je drevesu rast lesaih vej oslabela, se mu drevesaa kroaa mora pomladiti. Pri teh posledajih drevesaih aortah ima pogaojitev vsakokrat dobre aasledke. Tudi ae škodi aa pol sprhaeti gaoj aeposredno pod drevesao kroao v zemljo zagreben. Z velikim pridom so takim dreveaom poleti z gaojaico pogaoji, kar posebao takrat veliko koristi, kedar so slive ia češplje veliko sadu nastavile. Vrli konjcrejci na Slovenskem. III. Premije v 5. koajerejskem okoliši ob priliki premiraaja koaj v Žavci so dobili gospodje: baroa Oakar plem. Warsberg srebrno državao svetiajo, fprizaalae diplome pa baroa Hakelberg, Rudolf Žuža, Blaž Grobelaik, Fraac Mazaj, dalje za lepe kobile 1. Jož. Pillich v Traovem 40 fl. 2. Jar. Mravljak v Čreti 30^fl. 3. Val. Metličar pri št. Vidu 25 fl. 4. Jož. Čeplak v Čepljah 20 fl. 5. Val. Metličar 20 fl. 6. Uršala Taveer v Rečici 15 tt. 7. Fr. Cakala v Gomilskem 15 fi. 8. Aaa Stepišaik v Traovem 1,5 i\. 9. Fr. Niedorfer v Vrbji 35 fl. 10. Aat. Žogaa pri št. Vidu 15 fi. 11. Fr. Blataik v Kokarji 12 fl. 12. Jak. Kresaik v Teliarji 10 fl. 13. Fr. Okoren v Škofji vasi 10 fl. 14. Jak. Žohar v Koajicah 10 fl.; za lepe žrebice: 1. Jož. Žigaa v Žavci 20 fl. 2. Fr. Cakala 15 fl. 3. Val. Ložar v Rušah 15 fl. 4. Tom. Cizej v Prekopi 15 fl. 5. Val. Metličar 15 fl. 6. Jožef Belej iz Perkitovca 15 fl. 7. Ant. Žvab iz Pribolda 15 fl. 8. Aat Gaberšek iz Gaberja 12 fl. 9- Jaa. Tolstovršek v Rečici 10 fi. 10. Jož. Škorijaaec od av. Petra 10 fl. ll. M. Wirzl v Traovem 10 fl. 12. Aatoa Dreu iz Arje vasi 10 fl. 13. Fr. Rojaik v Brašlovcah 10 fl. Ves 5. koajerejaki okoliš prejel je 424 fl. razdeljeaih. (Koaec prih.) Sejini. 1, dec. v Lučaaah, 4. dec. sv. Barbara v Halozah, aa Polji, Koajice, Maribor, Plaaiaa, Zeleai travaik.