fc-^- CENA70 din - Leto XXXIX - Št. 56 KRANJ, torek, 29. julija 1986 »MIMGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^formacije na spustu ^tos so se s kolektivnimi dopusti v ^katerih delovnih organizacijah j*prla vrata tudi za vse mogoče in-l^^acije in podatke ... Škandal! vzklikajo osupli izletniki Zaradi izrednih vzdrževalnih del je litostrojski dom na Soriški planini »do nadaljnega zaprt«, piše na listi - Voda in dvorana za prireditve »Smo kot velika družina. Tega se moramo zavedati. Samo tako bomo nekaj dosegli..,« ugotavlja predsednik sveta KS Jezersko Milan Koci-jan. Kočna utrnila štiri življenja Četrtkova nevihta, ki je presenetila skupino sedmih nizozemskih turistov, je utrnila življenja štirim ... Navidez lepa pšenica ni najbolje obrodila Oljna ogrščica in ječmen sta že pospravljena. Po pšenici bo prišla na vrsto rž ... stran 2 m> desetih letih spet Medalja za naše * Kranj, 28. julija — V zahodnem Ber-^u se je končalo letošnje evropsko pr-^stvo za mladince v plavanju in va-3olu. V obeh konkurencah so nastoje 1 tudi naši mladinci in mladinke in i eda mlada vaterpolska reprezen-( Ca- Vsi naši plavalci in plavalke so ' na tem prvenstvu odlično odrezali, J so po desetletni suši spet dosegli Ropsko srebro. stran 3 stran 4 stran 7 stran 12 To je uspelo Mariborčanu Matjažu °Zelju, ki si je drugo mesto priplaval Jslikem finalu in z 2:07,17 na 200 m ■j 'tin dosegel tudi nov državni rekord. l Je po desetih letih spet srebro za na-,J Jaladince. Leta 1976 je zlato na 1500 p kravi v Oslu osvojil Kranjčan Borut Vo i ' Nasploh pa smo Jugoslovani prti, 2'ato in srebro dobili leta 1972 na ev-'J?skem mladinskem prvenstvu. Na 'b m hrbtno sta bila prva Predrag in k Pad Miloš. V zahodnem Berlinu je v Se plavanje odlično predstavila tudi Ja,»jčanka Zala Kalan, plavalka Tri-|tonVa z zelo dobrim plavanjem na jj " delfin. Z 2:19,56 je postavila nov ^slovanski rekord in si s četrtim L stom zagotovila mednarodni razred. L^0*1 pa je bilo to četrto mesto tudi L 1 tak uspeh naših mladink. Nato ga %h P°novua Anamarija Petričević iz ^llf hčerka naše olimpijske zmago-IjjJ iz Mehike Djurdjice Bjedov. Na-c 'adi vaterpolisti so na tem prven-u. Osvojili šesto mesto. Gol je branil Kranjčan Tomaž Lašič. D. Humer Žanjci hitijo, delajo od jutranje do večerne rose, tudi ob sobotah in nedeljah. Čeprav je pšenica lepo izgledala, je obrodila slabše, kot so pričakovali kmetje in kmetijski strokovnjaki. Več o žetvi na zadnji strani, (cz) — Foto: F. Perdan Čas dremeža je mimo Ko so komunisti na minuli seji Centralnega komiteja ZK Slovenije razpravljali o nalogah po 10. kongresu ZK Slovenije in 13. kongresu ZK Jugoslavije, so predvsem stvarno ocenili neugodne gospodarske razmere, nedavne ukrepe Zveznega izvršnega sveta, dohodkovna delitvena razmerja v družbeni reprodukciji in aktivnost komunistov v sleherni osnovni organizaciji. Ni dvoma, da so do zdaj komunisti marsikje spali zapečkarsko spanje, zmigovali z rameni ali lagodno opazovali družbenoekonomska dogajanja. Če pa so že delali, so v zaprtih osnovnih organizacijah sprejemali sklepe zaradi sklepov, kritizirali in se pritoževali. Komunisti so zanemarili problematiko nagrajevanja, razporejanja dohodka in čistega dohodka, premalo so se ukvarjali s pomembnimi razvojnimi vprašanji našega družbenoekonomskega sistema in odnosov. Samoupravna socialistična vest in zavest sta zamrli, pojavili so se togi in nedemokratični odnosi v delovnih procesih, monopolizem, ki mu nihče ne more do živega, normativizem, ki duši sleherno razumno spolibudo in delovno pripravljenost. . . Razmere zato silijo predvsem komuniste, da se odločno zavzamejo za večji sistemski in samoupravni red v vseh okoljih, kjer delajo in živijo. Treba bo privzdigniti glas, kritično pokazati na nedelo, gospodarske nepravilnosti, nerazumne stroške, dobičkonosna in špekulantska izigravanja. Treba se bo potruditi za nakup nove tehnologije in dati odprto pot ljudem z znanjem in s sposobnostjo. A ne na papirju in ne v sklepih, ki jih po zgledu nedavne seje CK ZKS ni treba vnaprej pripravljati. Najboljši in najbolj uresničljivi se bodo izkazali v odkriti, jasni in pametni razpravi, ki jo morajo med člani in delovnimi ljudmi pripraviti v sleherni osnovni in občinski organizaciji Zveze komunistov. D. Sedej ^kranjskem kopališču — Kranjsko kopališče je v poletnih me- scih vedno dobro obiskano, posebej, če postane na mestnem as-*Uu prevroče. — Foto: F. Perdan Štipendije nadarjenim učencem n k anJ> julija — Z začetkom novega šolskega leta se bo po-J^alo, koliko imamo res posluha za spodbujanje nadarje-l"J učencev. Novi sporazum o štipendiranju namreč orno-P^u takim štipendijo že v osnovni šoli, srednji in tudi na ^ulteti, če seveda že nimajo kadrovske štipendije. j^.^a nekdanji kranjski gimnazij' so že evidentirali 54 svojih učencev, letos dopolnjenem samoupravnem sporazumu o štipendiranju k° dobe štipendijo kot posebno nadarjeni učenci. Vendar pa takih up*-ndij, ki se podeljujejo iz združenih sredstev za štipendiranje ne »Jq?0|P° novem dobivali le srednješolci, pač pa naj bi zajeli tudi osnov- vJn kdo so nadpovprečno nadarjeni učenci? Na Gorenjskem ugota-lajo sposobnosti učencev s testi že v petem in nato še v sedmem ra-osnovnih šol. Vendar pa je odkrivanje nadarjenih učencev v sed-Vft . n osmih razredih že dokaj pozno, zato pri Skupnosti za zapostavi0 osnovne šole, opozarjajo na talente že zgodaj. Ni namreč vseeno, ,J s<> /a nadarjenega učenca tudi ustvari možnosti, da razvija svoje ^Povprečne sposobnosti ali ne. Če tega namreč ni, potem pač večina e.Klr> otrok tudi utone v povprečju. Zato tudi niso rezultati testiranja ^Ult*0 morilo> ki naJ bi ŽR zagotavljalo štipendijo, pač pa tudi šolski re-W• • Zato so testi le osnova, predloge za štipendije pa naj bi na pod-S0|lP'izadevanj v šoli ali tudi pri uspešnem izvenšolskem delu dajale *W lm>d leti so skupnosti za zaposlovanje dajale štipendije nadarje-jjr** Učencem, ki bi brez tega ne mogli študirati, kasneje pa je ta odliva spodbujanja posebno nadarjenih kar zamrla. Predvideva se, da je v Hj Jj> generaciji učencev 2,26 odstotka posebno nadarjenih, kar pome l^.^a bi na leto lahko štipendirali na Gorenjskem 60 do 70 učencev, k toštija številka bo seveda dokaj večja, saj gre za začetno akcijo, ki ^orala zajeti pet generacij šolarjev. j ^ Ob občinskem prazniku Kranja Ogled elektrarne in čistilne naprave Kranj, 29. julija — Konec tega tedna bo v Kranju več prireditev ob občinskem prazniku, 1. avgustu. Mednje sodita tudi dve otvoritvi, na kateri so še posebej povabljeni tudi delovni ljudje in občani Kranja. V četrtek, 31. julija, ob 11. uri bo v Mavčičah otvoritev vodne elektrarne in potem ogled tega pomembnega objekta. Ob 18. uri, prav tako v četrtek, pa bo v Zarici otvoritev čistilne naprave. V petek, 1. avgusta, ob pol devetih dopoldne pa bodo v Šenčurju odprli Center za hitro razmnoževanje krompirja. A. 2. Pogovori z županom Essna Radovljica, 29. julija — Na pobudo Slovenskega kulturno-športnega društva Bled iz Essna v Zvezni republiki Nemčiji sta predsedstvi občinske konference SZDL in občinske skupščine Radovljica povabili na obisk župana Essna g. Uda Baverja, enega vodilnih socialdemokratskih politikov v Zvezni republiki Nemčiji. Gospod Udo Bayer, ki je velik prijatelj naše dežele, je prispel na Bled v soboto, včeraj dopoldne pa se je pogovarjal s predsednikom občinske skupščine Radovljica Bernardom Tonejcem, predstavniki občine in gospodarstva. JR Milijon turistov Kranj, 28. julija — V Jugoslaviji je turistična sezona na vrhuncu. To potrjujejo tudi kolone na naših mejnih prehodih, vendar poteka promet nemoteno. Ocenjujejo, da je ta čas v Jugoslaviji že približno milijon turistov, vendar na splošno letošnja turistična sezona ne bo presegla lanske. To je vseeno uspeh; saj je bila lanska sezona med najuspešnejšimi. Na račun turizma bomo zaslužili okrog milijardo dolarjev. Vrhunec sezone bo trajal še do 20. avgusta, potem pa bo začela turistična reka usihati. _ Novi črpalki v Voklem — Septembra bo delovna organizacija Petrol iz Ljubljane — temeljna organizacija trgovina Kranj odprla dve novi bencinski črpalki v Voklem. S tem bodo razbremeniti preobremenjeno tržiško bencinsko črpalko. Investicija je bila precejšnja, suj znaša vrednost naložbe 850 milijonov dinarjev. — Foto: V. Perdan 0 MERKUR kranj @®isissgrj]©isnGLAS 2. stran NOVICE iN DOGODKI TOREK, 29. JULIJA J| PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Devizni dolg se je zmanjšal Do zdaj smo od petih milijard dolarjev, kolikor so znašale naše obveznosti do tujine, odplačali tri milijarde dolarjev. Redno smo plačevali stalne in zagotovljene obveznosti, tako da se je skupni dolg zmanjšal za 550 milijonov dolarjev. Kljub temu pa zdaj devizne rezerve znašajo 2,3 milijarde dolarjev, to pa je prav toliko, kolikor smo za ta čas načrtovali. Pokrili smo tudi vse akreditive od decembra lanskega leta. Predvidevajo tudi, da bomo v turizmu iztržili prav toliko kot lani. Spet devizna posojila? Prav zdaj v Narodni banki Jugoslavije preučujejo možnosti, s katerimi naj bi spodbudili varčevanje v naših bankah. Menijo, da vedno tudi najvišje obresti niso razlog, zaradi katerih bi občani dinarska ali devizna sredstva zaupali poslovnim bankam. Prizadevati bi si bilo treba za širše namensko varčevanje in uveljaviti pravice, ki iz takšnega varčevanja izhajajo. Pripravljajo predlog, po katerem naj bi jeseni deviznim varčevalcem ponovno omogočili zadolževanje na tej osnovi. Obrovac bodo plačevali še dvajset let Po podatkih SDK bo hrvaško gospodarstvo moralo plačevati zgrešeno naložbo v Obrovcu še nadaljnjih dvajset let. Ob koncu prejšnjega leta je bilo vseh obveznosti za 33 milijard 233 milijonov dinarjev, samo deviznega dolga (z obrestmi znese dobrih 100 milijonov dolarjev) je za 42 milijard dinarjev. Hrvaško gospodarstvo je v zadnjih treh letih zbralo 8,9 mili- jarde dinarjev in jih nakazalo Privredni banki v Zagrebu, ki je imela ob koncu lanskega leta kljub preložitvi plačila anuitet v letu 1983 za 17,5 milijarde dinarjev stroškov. Na Kosovu so uspešnejši Po sklepih predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, ko so govorili o političnem položaju na Kosovu, so razmere v pokrajini dobre, med ljudmi se krepi zaupanje v učinkovitost sistema. Domenili so se tudi, kaj morajo v prihodnje še storiti, da se bodo razmere popolnoma normalizirale. Slovenci najboljši kupci Zastave Vsak drugi osebni avtomobil v naši republiki je iz kragujevške Crvene zastave in ker sedanja servisna mreža ne zadostuje za vse potrebe, so se v Zastavi odločili, da bodo v Ljubljani zgradili prodajno-servisni objekt, ki bo meril skupaj več kot 33 tisoč kvadratnih metrov. Samo Ljubljančani v letu dni kupijo skoraj šest tisoč avtomobilov Zastave iz Kragujevca. Za članarino po lastni presoji Če bi vsi člani zveze komunistov Črne gore plačevali partijsko članarino v zneskih in rokih, predpisanih v partijskih dokumentih, bi se mesečni obrok lahko zmanjšal kar za 40 odstotkov. V prvem polletju letošnjega leta več kot 4000 članov za mesec ali dva dolguje partijsko članarino, v mnogih osnovnih organizacijah pa prispevajo za članarino toliko, kolikor se komu zdi. Najbolj drastičen primer je partijska organizacija v Ce-tinjah, saj pri plačevanju članarine zamuja kar četrtina njenih članov. Krvodajalske akcije v avgustu Kranj — Po krvodajalski akciji organizirani spomladi, je za krvodajalce kranjske občine v avgustu izbran še dodaten dan — 22. avgust. V avgustu imajo krvodajalsko akcijo tudi v Kamniku (15. avgusta) in v Domžalah (21 avgusta). Prve dni septembra — od 1. do 8. septembra pa bo organizirana krvodajalska akcija v jeseniški občini. Prireditve ob občinskem prazniku Jesenice, 28. julija — Ob 1. avgustu, občinskem prazniku Jesenic, je bilo minulo soboto tekmovanje v plavanju za pionirje v letnem kopališču Ukova. V nedeljo, 27. julija, so tekmovali balinarji na balinišču Ivana Krivca. V sredo, 30. julija, bodo ob 19. uri v Kosovi graščini odprli razstavo originalov in odtisov znanih slovenskih slikarjev, v četrtek, 31. julija pa bo v likovni galeriji ob 18. uri otvoritev kolektivne slikarske razstave slikarjev jeseniškega DO-LIKA in RELIKA iz Trbovelj. S Tr- bovljami so Jesenice že dolga leta pobratene, dobro pa sodelujejo med seboj predvsem likovniki. V petek, 1. avgusta, bo ob 10. uri dopoldne matineja v kinu Železar, ob 18. uri bo promenadni koncert godbe na pihala jeseniških žele-zarjev, ob 19. uri pa bo v gledališču Tone Cufar slavnostna seja občinske skupščine. Na slavnostni seji bodo podelili letošnja občinska priznanja. D. S. Merkur prevzel skrb nad spomenikom — Glavna skrb odbora podpisnikov družbenega dogovora o varstvu spomenikov ljudske revolucije in grobišč borcev na območju občine Kranj je poleg urejanja in obnavljanja tudi varstvo spomenikov iz NOB. V soboto, pozno popoldne, so na bistriškem klancu pri Naklem odkrili obnovljeni spdmenik 59 ustreljenim talcem pred 44 leti. Spomenik je delo kiparja Janeza Bolke. Skrb nad tem spomenikom pa je prevzela delovna organizacija Merkur Kranj. V soboto dopoldne sta ob navzočnosti predstavnikov odbora družbenega dogovora in družbenopolitičnih organizacij v stavbi občinske skupščine v Kranju o tem podpisala samoupravni sporazum predstavnik Merkurja Jože Poljak in predsednik sveta krajevne skupnosti Podbrezje Viktor Jesenik. — A. Z. Za 3 odstotke več V Drvem polletju je bilo v Sloveniji za tri odstotke več gostov kot v enakem obdobju lani. Domačih je bilo za štiri odstotke več tu j. h pa le za en odstotek Sicer pa so v turističnih objektih v Sloveniji zabeležili za sest odstotkov več prenočitev kot lani ta čas. Za osem odstotkov se je povečalo število.prenočitev domačih gostov, za dva odstotka pa tujih. Koliko je zaposlenih Informacije na dopustu Kranj, julija — Letos so se s kolektivnimi dopusti v nekaterih delovnih organizacijah zaprla vrata tudi za vse mogoče informacije in podatke, ki jih potrebujejo druge institucije. Ob koncu dopustov bo seveda spet vse steklo, toda obdelani podatki bodo uporabni le kot zapoznela ali zastarela informacija — kot se bo to zgodilo z gibanjem zaposlovanja v gorenjskih občinah. Škofjeloški izvršni svet do 15. avgusta letos ne bo dočakal podatkov oziroma analize o letošnjih gibanjih zaposlovanja v prvem polletju. Čeprav se je sicer Skofja Loka obrnila po podatke o zaposlenih, nezaposlenih, odhodu v pokoj, o opravljenih nadurah v škofjeloški občini na pravi naslov — na skupnost za zaposlovanje — pa ne sredi ne konec avgusta slike o gibanju zaposlenosti v občini in primerjalno tudi v ostalih gorenjskih občinah še ne bo. Razlog pa seveda ni v tem, da so v službi za zaposlovanje zaprli vrata in odšli na kolektivne dopuste. Pač pa so očitno tako storili v večini delovnih organizacij po Gorenjskem. Čeprav je zbiranje podatkov v kadrovskih službah nekaj običajnega, pa je letos kot kaže izjemna situacija, čeprav po svoje niti ne bi smela biti. Že leta poprej so v tozdih imeli opravka s polletnimi obračuni poslovanja, pa so v kadrovskih službah kljub temu utegnili prešteti, koliko ljudi so zaposlili, koliko jih je menjalo zaposlitev, iz kakšnih razlogov, kakšna je struktura zaposlenih zdaj Zato, da trenutno na Gorenjske1? ni mogoče dobiti aktualne slike| gibanjih zaposlovanja, so kflj predvsem nekatere večje deloVj organizacije, ker so v njihov« kadrovskih službah očitno zaij tevke po podatkih spravili čez P\ letje v predale. To pa so p™ vsem Železarne Jesenice, Sa^'3 Alpetour, Gorenjska oblačila, stno podjetje Kranj, Kokra, ^ BFT in Skupščine občine Tržič. in podobno, koliko je še prostih mest, koliko pripravnikov so že ali še bodo zaposlili itd. Od 700 naslovov, ki so dolžni skupnostim za zaposlovanje po občinah pošiljati podatke, jih je poslala odgovore le slaba polovica — komaj 308 (podatek je za 24. julij) Ker so zdaj povsod kolektivni dopusti je jasno, da do konca julija in verjetno tudi v začetku avgusta na Gorenjskem še ne bomo vedeli, koliko je zaposlenih, koliko ljudi je trenutno brez dela, kakšna je njihova struktura. Podatki bodo verjetno prišli, toda kasneje, ko je lahko za ukrepanje v mesecih, ki še preostanejo do konca leta, že marsikaj zamujenega. Na Skupnosti za zaposlovanje se zato sprašujejo, kako naj izpeljejo še drugo, še bolj pomembno zbiranje podatkov. Čeprav so na Gorenjskem srednjeročni in dolgoročni plani zaposlovanja in kadrovskega razvoja že sprejeti, pa plani temeljijo , predvidenem razvoju prebivaj zlasti njegovega aktivnega m Zdaj bi morale priti na plan s i kretnimi podatki o potrebah P° 1 drih do leta 1990 tudi organiz^ združenega dela. Podatki o teiflj zbrani le za 19 nosilcev razvoja v. čini Kranj, ostale organizaciJe 1 Gorenjskem pa še niso prišle Da i s konkretnimi številkami. Iz teHa treb bo seveda razvidno, kaj nj* I renjskem hočemo, kakšno strU*9 zaposlenih bodo potrebovali v al nih organizacijah. Vse to Je . jj primerjati z mrežo šol, usklaj^ štipendijsko politiko. Akcijo ^dm čenja poleg Skupnosti za ^P*^ nje Kranj še Medobčinska g°sP?!J ska zbornica za Gorenjsko. M I bosta dva podpisnika pod afl j vendarle odtehtala toliko, da/1 konca septembra na GorenjM znali povedati, koliko in kakšne] lavce bodo glede na predvidenij voj v delovnih organizacijah P"! bovali. . L. i Poletna šola slovenskega jezika v Kranju Veliko zanimanje za slovenski jezik Tadej Hernandez Kranj, julija — Že nekaj let filozofska fakulteta iz Ljubljane, Slovenska matica in srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslo-vno-matematične usmeritve iz Kranja organizirajo med poletnimi počitnicami šolo slovenskega jezika. Letos se je začela 14. julija, zaključila pa se bo 8. avgusta. Vodja šole Janja Perko je povedala, da je triinštiride-;:et udeležencev, prišli so iz Avstrije, Nizozemske, Kanade, ZRN, Italije, Mehike, Grčije, Argentine, Brazilije, Francije in ZDA. Udeleženci so razdeljeni v štiri skupine. Poleg učenja Martin Penz slovenskega jezika, štiri ure na dan, imajo v programu tudi tri enodnevne ekskurzije, popeljali so se že na Vršič, si ogledali dolino Trente in se seznanili z zanimivostmi in lepotami Dolenjske. Ogledali si bodo še Postojnsko jamo, Predjamski grad in se zapeljali do Portoroža. • 18 letni Tadej Hernandez živi s starši v Mehiki. Mati je iz Ljubljane, pa se doma veliko pogovarjajo slovensko. Tadej si je predstavljal, da je šola organizirana podobno kot vojaška, predvsem kadar gre za disci- Marjeta Zorin . plino. Bil pa je prijetno presen ko je videl, da temu ni tako. • Martina Penz je 22-letna J dentka iz Nemčije. Doma velik° ^ vorijo slovensko, obiskovala p»JTJ di dopolnilni pouk. V poletni šol' 1 venskega jezika je bila že lani. J sodeluje v četrti — najboljši sk ^ • S Švedske pa prihaja Marjeta Zorin. Tudi ona je četrte skupine, čeprav je prvič %| Navdušena je nad Kranjem, y nad prijatelji, ki jih je spozna ^ svojim obiskom. T. n Jožica Kačar, učiteljica v podružnični šoli v Sorici - v V učni snovi preveč balasta Soriea, 25. julija — O podružnični pa o vsebini pouka je tekla besedi najst let učiteljica v Soriei. »Gotovo bi bilo ceneje voziti še teh devet otrok v centralno šolo v Železnike kot pa obnoviti in vzdrževati šolo v Sorici,« je dejala Jožica Kačar. »Vendar pa sem trdno prepričana, da je velika škoda, kjer koli so podružnično šolo ukinili, tako zaradi učiteljev, ki jih danes ni več težko dobiti, kot tudi zaradi cene vzdrževanja. V Sorici želimo dobiti nazaj še četrti razred. Pred devetnajstimi leti, ko sem prišla sem učit, je bila šola še popolna osemletka. Bilo je ogromno delovnih akcij, od pogozdovanja do urejanja igrišča. Zdaj se mi zdi, da otroke kar nekako izgubimo, ko gredo v centralno šolo in nato v srednje šole.« Podružnična šola je v kraju, še zlasti odročnejšem, hribovskem, neke vrste vez med ljudmi, gonilo različnih dejavnosti ter precej zanesljiv porok, da bo kraj ostal živ, naseljen. Oba soriška učitelja podobno kot otroci sodelujeta skoraj pri vsem; kar se v kraju dogaja.' Za novo šolsko leto namerava Jožica Kačar z vsemi društvi izoblikovati skupen, enoten program, v katerem bo vsak našel delo zase, ne da bi ga podvajali. šoli in njenem pomenu v kraju a Z Jožico Kačar, ki je že devet- Kako pridni so soriški šolarji zunaj razreda pove tudi to, da so v pre- * tek lem šolskem letu pripravili kar tn razstave svojih del; ob otvoritvi obnovljene šole novembra, ob zaključku leta in v banki v Železnikih. Skrbijo /a cvetlično gredico oh ko zolcu, ki pred vasjo pozdravlja obiskovalce Sorice, za spomenik v Sorici in partizanski grob na pokopališču; otroci so tudi sami pospravili vsa drva in premog, ki jih bosta grela V novi zimi, vse leto zbirajo star papir, krajanom raznašajc najrazličnejSa vabila, sodelujejo na proslavah. »Zelo zadovoljna bom, če bom otrokom uspela vcepiti delovne navade, jih naučila, da se bodo znali sami učiti in da bodo znali doživljati sebe, sošolce, svoj kraj. Ne vem, kakšen smisel ima kopičenje podatkov v otroški glavi. Tega je preveč. Otrok mora dobiti osnovno /nanje in več vzgoje. Podatke bo pozabil, nikdar pa ne bo pozabil lovca, ki smo ga obiskali. Zato pozdravljam prenovljen učni načrt, ki vsebuje kulturne in naravoslovne dneve, razne akcije. Problem je le, ker se to dodaja, obsežna učna snov pa ostaja. Sama sem precej balasta črtala. Po devetnajstih letih izkušenj sem si 6 upala. Ne zdi se mi škoda ur<' | uiatike za pogovor o nekem V mu.« ir)« »Kot sem zvedela na J prvem za učitelje podružnic*11^ j kombiruranim poukom (0> vzgojne predmete spet več UIoUkj den: za glasbeni in likovni P $ dve, /a telesno vzgojo tri. 1 1 ^ tudi razjasnili, da je treba P ^ tnike, ki so pisani za ve*l ne šole, prilagoditi podružnic j e mi, d.i se bo počasi mar*' ^ ega, preizkušenega, «Pe j [,i Jpam, da bo tudi prvi razre manj zahteven. Poglejte; P° h soli sloni na igri, samo dvi\. tl,tlJ,v* vi. V svojem razredu z*£^n f čim bolj neutesnjen, sVr0 n\r bi bila dovolj velika.« Loški izvršni svet je spomladi priporočil inšpekciji, naj Litostrojevo Zapuščena Litostrojeva koča kočo zapre za toliko časa, dokler vseh sanitarno-higienskih poman jkijivosti ne bodo odpravili. Četudi za leto, dve ali več, če bo potrebno, je vztrajal izvršni svet, naveličan stalnih obljub in odlašanj. Ali je izbral najbolj učinkovit način, je vprašanje. Glede na to, da koča še vedno nedotaknjena sameva, dvomimo, da jo ima Litostroj do naslednje smuke namen urediti. Morda izsiljuje, morda le meni, da je za potrebe njegovih delavcev dobra. Žal ni načina, ki bi Litostroj prisli-lil, da kočo uredi in odpre. Če že poleti pred njo obstajajo osupli in razoča- rani izletniki, kako bo šele, ko bodo na Soriško planino prišli smučarji?! Ali bosta izvršni svet in inšpekcija vztrajala, četudi se Litostroj ne bo premaknil? Za razmišljanje o tem ni več časa na pretek, saj bo zima mimogrede tu. Vsekakor pa je prav, da izvršni svet čim bolj pospeši oblikovanje in uresničitev programa izgradnje športno-rekreacijskega centra na Soriški planini, ki je trenutno še v ognju in ki še najmanj par let ne bo dal otipljivih sadov. H. Jelovčan iran Tivadar iz Vogelj, diplomant hotelske fakultete Mladi bežijo iz gostinstva in turizma v y°g'je, julija — Pogosto sva se vide-L .a„v študijski sobi kranjske osrednje Ijižnice. Redno, vsak dan je prihajal, Prn nazadnje o delovni organizaciji
  • je povedal tajnik Slovenske L°svetne zveze v Celovcu Janko štv; "Igračev Je v okoli 40 dru-sicer dovolj, nekaj sto. Res pa 'da smo želeli z Veliko puntarijo ^ samo po več letih izbrati res alitetnodramo,pač pase s predsta-Pridružujemo tudi praznovanju petnice Primoža Trubarja in s začetke nastajanja slovenske sjjr°dnostne in demokratične mi-t!0 ^boje je nekako srečno poveza-tudi v Veliki puntariji. Seveda ^ le Velika puntarija pomembna dai. zato, ker obuja slovenski zgo-. Vlnski spomin, le tega pa Slovenja ^Koroškem še kako potrebuje-^ če hočemo preživeti.« ]e^. ako kot že Samorastnike pred l^l> tudi Veliko puntarijo režira $lc^an ^rienc, ki Je zbral v igralni ekipo 30 igralcev s koroških L °v predvsem iz Železna Kaple, (^Primoža, Šmihela, pa tudi iz 0vea in Radiš, medtem ko je ne- Janko Malle: »Po uspehu Samo-rastnikov zdaj postavljamo znova veliko predstavo, ki se vključuje tudi v praznovanje Trubarjeve obletnice.« kaj igralcev tudi »sposojenih«: Miran Kenda iz jeseniškega Čufarje-vega gledališča igra škofa in bana Jurija Draškoviča, vitez Gregorija-nec je Rado Mužan, Ivana Matkali-ča pa igra Tine Oman iz kranjskega Prešernovega gledališča. V ostalih vlogah nastopajo člani koroških dramskih skupin in pa okoli 50 statistov — članov pevskih zborov iz Podjune. »Ob vajah se je pokazalo, da je potrebno Kreftov tekst nekoliko skrajšati, kar pa seveda ne vpliva na vsebino, tako da Kreftova pun- tarska izpoved ostaja neokrnjena. Zanimivo je seveda to, da so se kmečki upori začeli prav na Koroškem, kasneje pa so se seveda razmahnili med slovenskimi in hrvaškimi kmeti.« Tako velik igralsko in tudi organizacijsko zahteven projekt bi brez tehnične opreme ostal na pol poti. Korošcem so s tehniko in kostumi na pomoč priskočili iz ljubljanske televizije, del pa je posodila tudi Zveza kulturnih organizacij iz Kranja. Te dni že postavljajo sceno kot jo je zasnovala akad. slikarka Melita Vovk. »Želimo si le še veliko obiska in pa lepega vremena, tako da bomo vse predstave tako 9. avgusta kot tudi ostale ponovitve, ki bodo 10., 14., '15. in 16. avgusta vsakič ob 20. uri, spravili pod streho. Gledališče na prostem sprejme tudi do 5000 ljudi. Zelo bi nas veselilo, če bi si kar največ ljudi iz Slovenije ogledalo to predstavo na prostem, zato smo se povezali s Kompasom, ki organizira ogled 9. in 16. avgusta. Druge obiske pa organizirajo tudi Zveza kulturnih organizacij iz Slovenije, verjamem pa, da bodo ljudje prišli tudi neorganizirano. Vstopnice se dobe v vseh slovenskih posojilnicah in zadrugah, v slovenskih knjigarnah na Koroškem, pri Slovenski prosvetni zvezi in seveda tik pred predstavo na prireditvenem prostoru v Sp. Vinarah.« L. M. Direktor INTER filma o puljskem festivalu FESTIVAL NI SAMO ARENA Cf^ -° Ju''Ja Je v Potekal že 33. festival jugoslovanskega igranega filma. Ta naša največja filmska 'estacija ni samo pregled enoletne domače filmske proizvodnje, je tudi priložnost za srečanja domačih in tujih k. filmskih ustvarjalcev. 1 Rj* Erelih, tukaj v Pulju smo opa-^opagandno dejavnost za kranjski športnega in turističnega fil- jL Klck* S0 Predstavniki vseh jugoslo-41'K Procmcentskih hiš. Producenti \ 'j1 filmov pa so istočasno tudi pro-kratkih fil mov. Seveda obeh JijJ'' zanimivih za kranjski festival. K tudi vsa svetovna novinarska eli-\ ^j'mi se dogovarjamo za najave to^ ^estivala ter istočasno za njiho-^ 's°tnost v Kranju. Na svetu je k) i° festivalov, dobrih filmov pa \' "roducenti se zelo skrbno odlo-\^ udeležbo na popularnih festiva- ^a so tisti, o katerih se piše. k l °d dejavnosti INTER filma le fe.^edstavitev jugoslovanskega fil-It, Sni? NVjbratno. Predstavitev tujega fil-uRo.slaviji. Tu v Pulju imamo go- sta iz Danske. Ker pripravljamo pn njih mesec našega filma, bo izbral nekaj filmov tudi iz najnovejše produkcije prikazane na letošnjem festivalu. Kako ocenjujete v Puli prikazane filme? Ali ni kvaliteta nekoliko nižja kot pretekla leta? Moram reči, da ni ne večja, ne manjša. Razveseljivo pa je, da je na festivalu veliko debitantov. To je zelo vzpodbudno za našo kinematografijo, prav njihova kvaliteta pa nam dokazuje, da se nam po tej strani ni potrebno bati prihodnosti. Pa vendar, zdi se, da slovenski prispevek letos izstopa . . . Da, predvsem v smislu repertoarne politike. Rad bi poudaril, da je žirija popolnoma pravilno razdelila slovenske filme v tekmovalnem in informa tivnem delu festivalu. Publika v areni letos deluje drugače. Ali je to odraz višje filmske kulture? »Mislim, da je nivo avditorija v areni popolnoma enak vsa leta. Bata Živoji-novič lahko nastopa v še bolj plehkem filmu, pa bo doživel aplavz, ker je pač Bata. Morda bi lahko rekli, da so postali bolj tolerantni do hermetičnih filmov. Ce pa mislite na to, kako je občinstvo spremljalo slovenski film, pa moram poudariti, da to kaže na izjemen uspeh našega slovenskega filma. Nagrade so podeljene. Je po vašem mnenju žirija dobro opravila svoje delo? Žal je žirija podlegla nekakšnemu toku, ki mi ni jasen. Poglejte, makedonski film na festivalu je bil samo eden, slovenski film v celoti je bil mnogo pestrejši in bogatejši. Nagradi, ki sta dodeljeni slovenskemu filmu, sta popolno razvrednotenje slovenskega prispevka jugoslovanskemu filmu, DT KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši jutri, v sredo, odpirajo razstavo Rudolfa Arha Spomeniki ljudske arhitekture na Gorenjskem. V galeriji Mestne hiše pa v sredo ob 19. uri odpirajo razstavo del likovnikov Kranja. JESENICE — Še jutri je v razstavnem salonu Dolik odprta razstava Jožeta Krambergerja. RADOVLJICA — V galeriji Kamen na Linhartovem trgu razstavljajo krokije in risbe Boni Čeh, France Slana in Melita Vovk. V galeriji Šivčeve hiše odpirajo v petek, 1. avgusta, ob 19. uri, razstavo risb in krokijevB. Čeha, Č. Freliha, A. Kham-Pičmana, J. Ravnika, M. Vovk in F. Vozla. BLED — V Festivalni dvorani razstavlja akad. slikar Dušan Lipovec. BOH. BISTRICA V Domu Joža Ažmana razstavljata Metka Vovk-Mauser in Matjaž Mauser. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples je še do četrtka odprta razstava slik Vinka Hlebša. KRANJSKA GORA — Do petka je v galeriji Čevdr odprta razstava akad. slikarja Andreja Jemca. ŠKOFJA LOKA — V Homanovi hiši je odprta stalna razstava slik Franca Novinca. LUKOVICA — V galeriji Pri vodnjaku razstavlja Bernarda Zajec. TRŽIČ — Muzejske zbirke na Grajzarjevi 11 so odprte v torek, sredo, četrtek in petek med 10. in 18. uro, v soboto in nedeljo med 14. in 19. uro, ob ponedeljkih pa je muzej zaprt. VRBA — Prešernova "rojstna hiša je vse dni razen ponedeljka odprta od 9. do 16. ure. DOSLOVCE — Finžgarjeva rojstna hiša je odprta razen v soboto vsak dan od 9.30 do 13., ob nedeljah od 12. do 16. ure. ŠKOFJA LOKA — Zbirke Loškega muzeja so odprte razen ponedeljka vsak dan od 9. do 18. ure. RADOVUICA — Čebelarski muzej in Linhartova soba sta odprta vsak dan razen ponedeljka Od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Šivčeva hiša je odprta v času razstav vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Muzej talcev v Begunjah je odprt vsak dan razen ponedeljka od 8. do 18. ure. Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Kovaški muzej v Kropi je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. Liznjekova domačija (etnološki muzej) je odprta v torek, četrtek, in soboto od 17. do 19. ure. RADOVLJICA — V četrtek, 31. julija, ob 20. uri bo v radovljiški graščini koncert Harmonikaškega orkestra Glasbene šole Radovljica. MINIATURE V GALERIJI KAVKA Kranj — Helena Šajn se sicer ukvarja s prostorskim in grafičnim oblikovanjem, toda s siimostojno razstavo v Kavki v Kranju se je predstavila z miniaturnimi slikami, domislicami, ki ji ob poklicnem delu oblikovalke pomenijo osvežitev, sprostitev, počitek, ali pa tudi nehoteno iskanje idej za to ali ono poklicno nalogo. Razstavila je drobne risbe s tušem, male akvarele in tempere, vse po velikosti že skoraj miniature, ki so motivno vezane na domačo motiviko ljudske ornamentike in na motiviko znamenitih stečkov ter na pravoslavne nagrobnike. Seveda to nisc faktografsko izrisani predmeti, niti njso risbe narisane v spomin na popotovanje, kajti Helena Šajn samo povzame bistvo predmeta, ki mu vtisne še določitev geografskega porekla kot na primer pri srbskih nagrobnikih, ki jim doda napis v cirilici. Prav tako poudari del vzorca povzetega po ornamentu na tem ali onem etnografskem predmetu, ga po svoje preoblikuje in vtke v zanimivo celoto.,Značilna kompozicija njenih miniatur je tista točka, kjer se stikata poklicna"verziranost pri oblikovanju prostora z oblikovanjem prostora na slikarski ploskvi. Šajnova organizira prostor miniaturne slike kot enovito prostorsko sceno, kjer je še vedno prisotna oblika predmeta samo kot interpretacija njegove pojavne resničnosti, ki prevesi tehtnico razumevanja slike v korist gledalca. Temu hotenju za neposrednim sporočanjem, ki ni zavito v tako pogosto izrabljeno zaprtost sporočila, tako značilno za sodobno slikarstvo, pripomore tudi odprta in dinamična barvitost, ki ima za podlago dovolj jasno risbo. Še najbolj se je avtorica predala slikarskemu izražanju v tistih miniaturnih temperah, temnih, a z zlatimi poudarki, ki pa tako kot vse njene miniature izražajo osnovno izhodišče — scensko oblikovanje prostora. Andrej Pavlovec FESTIVALSKE NAGRADE Pulj — Zlato areno za najboljši film v celoti je prejel film Srečno novo 49 Stoleta Popova. Isti film je imel tudi najboljši scenarij — zlata arena za Gor-dana Mihiča. Prav tako so zaslužili pri tem filmu zlate arene: Duško Kostovski za epizodno moško vlogo, Ljupče Konstantinov za glasbo ter maskerka Rad-mila Ivatovič. Zlata arena za režijo je pripadla Lordanu Zafranoviču za Večerne zvonove. Za glavno vlogo v istem filmu je prejel areno Rade Šerbedžija. Najboljšo žensko vlogo pa je ustvarila Mira Furlan v Lepoti poroke. Nada Dju-revska je dobila nagrado za epizodno žensko vlogo. Najboljši snemalec je Go-ran Trbuljak (Sanje o vrtnici), Dinka Jeričevič je v filmu Za srečo je potrebno troje naredila najboljšo scenografijo. Andrija Zafranovič je najboljši monta-žer. Irena Felicjan je dobila zlato areno za kostumografijo, Matjaž Janežič za ton; nagrajena sta bila za svoji stvaritvi v slovenskem filmu Kormoran. — Izbor letošnjih najboljših filmov bo že avgusta na sporedu tudi v slovenskih kinematografih, tudi v Kranju in drugje po Gorenjskem. R. T. i r°man Toneta Svetine P* AN\ 5 Potem ko je konec preteklega leta i/šla Ukana IV, v kateri se je pisatelj v nekakšnem loku izognil osebam, ki jih je opisoval v svojih prejšnjih knjigah, se z Ukano V znova loteva vojne /godbe, kot jo Je ZACel plesti že v prvi knjigi; v Ukani V se zaključuje zgodba majorja Wolfa in nekaterih drugih oseb, katerih usode se prepletajo že v vseh prejšnjih knjigah. V več nadaljevanjih bomo objavili nekaj odlomkov i/, še neobjavljenega romana, ki bo izšel letos v jeseni. lijevanje 111 da se ne bodo uresničile vaše #ibjh ■ Za Nemčijo je dovolj, da |e ?VQa dve veliki vojni in ni nobene %Č; da bi se znašla v tretji,« je de ■j&kj • zasopel, kei je za njim počas L '''"-al strme stopnice. tl'a sta se proti cerkvi. Bila je H>b V nJ°J Je lovil vijoličast mrak L\ tn zaslepljen je bil, da jo je JH)»ebno nalogo v sovražno ;» i|.t/ no ljubezen, žensko, ki je ■ljo do življenja^A inw - jo gledal. Kako to, da ni po-vbf> ^a kn ni voda. In tudi na j™ Zt>n.ska njenega kova prej na »\fi*Padenih, pri obrambi, kot pri •'nagujejo / navidezno močjo. »Helmuth, ne bom zvonil, ker nimam nobene želje. Ob vas sem postal previden. Niti v mislih ne tvegam, prodno se ne odločim za to, kar je vredno tvegati.« »Ana, to je bila ženska, Erich.« »Res je bila. Če ne bi bila vaša, me ne bi ničesar ustavilo, da ne bi poskusil.« »Bolje, da niste. Opekli bi se. Če mi verjamete ali ne, nikoli ni bila moja, kar mi je resnično žal. Bila je priložnost, ki se v življenju nikoli ni in se tubo ponovila. V Helmuthovih očeh se je utrnila žalost. Kruh pa je dojel, zakaj je vzel Inge za spremljevalko. Nenu vadno je bila podobna Ani v tistih letih. Modre oči, sloke noge, bujne pis»i in ruhlo užaloščen nasmešek. Ob njej ali z njo hoče obuditi spomine na ljube zen, ki je obležula v njem kot neizpolnjeno hrepenenje. Kdo mu vidi v dušo? Čim dlje sta bila skupaj, manj ga je po znal, včasih se mu je zdel čudaški, odsoten in nedostopen. Zal« se m čudil, ko tudi Wolf ni potegnil za vrv. Kot bi bila obu vraževerna. Nihče ni maral u-»itfatl usode Wotfu je pogled zdrsnil na kamnita tla. kjer je bilo na novo urejenih nekaj grobov starih Slovanov, pokritih z de belim steklom. V grobu so ležala dobro ohranjena okostja, le lobanje so ostale razbite, kot bi dale slutiti nasilno smrt. Pomislil je, človek je ničeva minljivost. Obrnil se je k Erichu in mu rekel: »Lahko se spopadamo / zgodovino, pred usodo pa smo predvsem brez moči. Pred usodo tudi ja/ dvigam roke. Življenje teče v dveh tokovih, usoda je nevidni podtalni tok.« »Helmuth ali niste preveč črnogledi? Včasih ste bili mnenja, da je človek sam svoja usoda in da ljudje delajo zgodovino.« »Včasih, Erich, to je bilo davno. Toda danes sem nekoliko drugačnega mnenja. Dejstvo je, da naglo drvimo v katastrofo in brez pomislekov. »Ne razumem vas. Čemu sva potem prišla v to deželo. Ali ne bi bilo vseeno, da bi zgoraj počakala na tisto, kar mora priti?« »Ne, Erich Midva beživa. Beg pa je naravna reakcija v»eh bitij, ki nočejo biti uničena. Če pa beživa, to še ne pomeni, da bova ubežata. S tent; kO" se umikava, sva že drugačna od tistih, ki čakajo, da jih bo zadelo, če bi bilo več ne/adovoljne/.ev, bi morda to, kar pri haja, preprečili ali vsaj odložili.« »Ste se od komunistov nalezli varljivega upanja, da se lahko preobrne kolo zgodovine s pomočjo volje in pameti?« »Vse, kar se še ni zgodilo na tem planetu, se lahko zgodi. Sedaj še ni čas, ko bi lahko dvigali roke, posebno mi ne, saj nam gre trenutno najbolje. Odkar malo več potujem po svetu in se ukvarjam s samim seboj, sem prišel do zaključkov, ki so mi bili svoj čas popolnoma tuji. Dobil sem občutek do drugih narodov, kajti tisti, ki ne trpimo, zamar. svetujemo trpečim potrpežljivost. Človek je slep za bolečine drugih, svet sitih prav nič ne razume lačnih. Ne le, da ne razumemo bolečine, tudi njihove potrebe so nam tuje. Bogati narodi so brezbrižni, vsak vidi samo sebe in svoje trenutne interese. Svet je nor in krut, praznina raste, puščava raste, v velemestih, kjer je ljudi največ, je najmanj posluha za človeka.« Zlati oltarji cerkve z devico Marijo v sredini so dobili zamolkle barve z vijoličastim odtenkom. Prišla je mlada, brezskrbna Angležinja in potegnila za vrv. Zvon se je oglasil. Tenko in presunljivo. Wolf se je pazljivo zazrl v njen obraz, ki je blaženo zažarel kot Ani takrat, sredi vojne. Njej se želje niso uresničile, želela si je, da bi se srečno vrnila od tam, kamor jo je poslal. A usoda je želela drugače. Pravzaprav pa je bilo vojne že konec, ko je bila ubita. So stvari, ki jih he bomo nikoli doume-« li, čeprav se vse življenje vračamo tja, da bi jih razumeli. Če pa se ne bi vračali, bi jih morda še manj razumeli. Zapustila sta cerkev. V župnišču sta si ogledala muzej srednjeveške cerkvene umetnosti. Med mnogimi svetniki in angeli ter svetimi slikami je Wolfa vznemirila iz lesa izrezljana skulptura hudiča, ne le po oblikovni plati, bolj ga je prizadela vsebinsko. »Poglejte, Erich, tega demona, predstavnika zla, ne boste ga pozabili. Se vam ne zdi čudno, da sam prevlada nad vso vojsko angelcev in svetnikov? Ne zmaguje jih z lepoto, temveč z grozljivostjo. Dejstvo je, da učinkuje močneje in globlje.« »Prav imate. Vendar je odvisno, kdo ga gleda in s kakšnimi očmi. Vsakdo v tem, kar gleda, vidi del samega sebe in svoj problem.« »Ne, kakor koli gledaš tega demona, ga ne moreš spregledati. To pomeni, da je temna plat duše povsod prisotna, tudi takrat, ko jo človek hoče zanikati in tudi to, da zlo učinkuje mnogo globlje.« »Imate prav. Vi se bolje spoznate na človeka in tudi na umetnost. Jaz pa na praktično plat življenja. Sicer pa vse ljudi bolj pritegujejo zgodbe negativnih junakov kot pa svetnikov, v katerih je vse dokončno določeno in ni ničesar nerazložljivega.« »Sonce je zdrsnilo h goram, na zahodno obalo so legale sence, vzhodna pa se je kopala v prosojni luči. Odrinila sta čoln od otoka in se odpeljala prot hotelu. Skrivnost o zlatem zakladu na dnu jezera je vrla med njiju novo ra; merje. Nič več se nista pogovarjala o tem, tudi takrat ne, ko sta se peljala čez točko, kjer sta se križali diagonali, kar je bila imenitna ideja, kako si to čno zapomniti mesto potopitve. 5EHGLAS 6. STRAN šport in rekreacija TOREK, 29. JULIJA 1986 Absolutno državno prvenstvo v plavanju za člane in mladince Kakovosten vrh je še vedno ozek Kranj, 27. julija — Jugoslovanski plavalci in plavalke so v konkurenci članov in mladincev v Mariboru na državnem prvenstvu dosegli sedem državnih rekordov in kopico mladinskih ter republiških. Toda še vedno je to le majhen delež jugoslovanskega plavanja. Najuspešnejši je bil član kranjskega Triglava Darjan Petrič. »Letošnjo absolutno državno prvenstvo v plavanju za člane in mladince se je v Mariboru pokazalo, da imamo v našem plavalnem prostoru še vedno ozek kakovosten vrh, od mladincev do članov. Res je bilo doseženo lepo število državnih in republiških rekordov v kategoriji članov in mladincev, a to je premalo. Da je bilo doseženih toliko rekordov gre zahvala tistim, ki so računali na uvrstitev državno reprezentanco za svetovno prvenstvo in evropsko prvenstvo za mladince. V vseh kategorijah sta po dva plavalca in plavalki, ki so sposobni doseči dobre rezultate, toda to še ni zadosti za kakovostni evropski vrh,« je dejal po državnem prvenstvu trener kranjskih plavalcev in plavalk Drago Petrič. V Mariboru so naši tekmovalci in tekmovalke na obeh državnih prvenstvih dosegli sedem državnih rekordov. Kopico rekordov je bilo tudi v mladinski konkurenci, veliko je bilo republiških. Toda vse to je premalo, da bi se jugoslovanski kakovostni vrh razširil. Vsi kandidati za državno reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji in na mladinskem evropskem prvenstvu v zahodnem Berlinu so prav v Mariboru skušali s svojimi rekordnimi dosežki dokazati, da so upravičeni do udeležbe na prvenstvu. In to je bilo zelo malo. Še vedno je edini potnik za Madrid Kranjčan Darjan Petrič. Prav Darjan Petrič je v Teznem dosegel tri državne naslove: prvaka na 400 in 1500 m kravi in 400 m mešano. Poleg tega je osvojil še dve drugi mesti in plaval tudi v vseh štafetah, v katerih je Triglav osvojil kolajne. Darjan je prav v Mariboru pokazal, kako se pripravlja za Španijo. V vseh nastopih je bilo to še kako opazno. Od Kranjčanov je državni naslov na 200 m kravi dosegel Andrej Maren-čič in s 1:55 v tej disciplini dosegel svoj osebni rekord. Odlično je plaval tudi na 400 m kravi. Simon Šolar je bil tretji na 200 m mešano, Igor Veličkovič pa je plaval po svojih sposobnostih. Za to sezono je bolj malo treniral. Od deklet se je izkazala Zala Kalan, ki je prvakinja na 200 m delfin. V mešanih disciplinah je imela tremo in ni plavala tako, kot zna. Nastopila je v zahodnem Berlinu in prav zato je tudi niso obremenjevali. Od deklet sta nastopili še Simona Gril in Nina Bogataj. Čeprav še pionirki, sta svojo nalogo izvrstno opravili. Igor Veličkovič, Simon Šolar in Andrej Marenčič v septembru odhajajo v JLA. Naše plavalce in plavalke čaka v začetku avgusta še nastop na članski in mladinski balkaniadi. Na članski bo nastopil tudi Darjan Petrič, za katerega bo nastop dodatni trening. Svojo normo naj bi prav v Bolgariji potrdila še kandidata za svetovno prvenstvo v Španiji Tibor Rezmanj in Darja Alauf, ki oba nastopata za beograjski Partizan. Če bi jima norma uspela, bi v Madridu potem pokazala zelo malo, saj bi jima vrhunska forma prav gotovo upadla. D. Humer Državno člansko in mladinsko prvenstvo v veslanju Trije naslovi za čolne Bleda Kranj, 27. julija — Na Adi Ciganliji so se za državne naslove borili veslači v konkurenci članov in mladincev, članic in mladink. Na tem državnem prvenstvu za vse kategorije so naše posadke pokazale svoje sposobnosti in pripravljenost za nastope na članskem in mladinskem svetovnem prvenstvu. Člani bodo svetovno prvenstvo imeli v Veliki Britaniji, mladinci pa v ČSSR. V članski konkurenci so največ uspeha imeli veslači, ki jih čaka nastop na članskem svetovnem prvenstvu v Nottinghamu v Veliki Britaniji. Seveda je bilo največ zanimanja za tiste posadke, ki so hotele ujeti še vlak za Notting-hem. Vsem ni uspelo. Blejci so na tem že devetinpetdesetem članskem državnem prvenstvu pokazali svojo vrednost v četvercu brez krmarja in osmercu. Zmagali so v obeh nastopih. Blejski četverec brez krmarja je pokazal, da na svetovnem prvenstvu lahko od njega pričakujemo lepe uspehe. Za četverec so veslali: Janša, Krašovec, Prešeren, Ferče; v osmercu pa so poleg teh veslali še: /ust, Habe, Mujkič in Mirjanivč. V enojcu je za presenečenje poskrbel veslač Robert Štokar iz Trešnjevke, ki je premagal našega proslavljenega skifista Milorada Stanulova. Prav Štokar bo njegov dostojen naslednik. Na svetovnem prvenstvu bo nastopil še dvojec brez krmarja Grafičarja iz Beograda. Vse te posadke imajo sedaj na blejskem jezeru sklepni trening pred odhodom na svetovno prvenstvo. V konkurenci mladincev so se v borbo za državni naslov vmešali tudi mladi veslači iz Slovenije, predstavniki Izole, Kopra in Maribora ter seveda Bleda. Tudi te posadke so pokazale, svojo pripravljenost za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo od 29. julija do 3. avgusta v Roudnicah v ČSSR. Državni naslov za Bled sta v dvojcu brez krmarja osvojila Mirjanič in Mujkič. Oba bosta poleg dvojca s krmarjem Nautilusa iz Kopra in dvojnega dvojca Mladosti iz Zagreba nastopila v Roudnicah. Prav od naših mladinskih posadk strokovnjaki pričakujejo izredne uspehe in seveda odličja. Na prejšnjih prvenstvih se je to že dogajalo. D. Humer Šestintrideseto člansko republiško prvenstvo v šahu Štirinajst šahistov v borbi za prvaka Kranj, 27. julija — Avla občinske skupščine v Kranju je od nedelje pa vse do 10. avgusta prizorišče letošnjega članskega republiškega prvenstva v šahu. Prvenstvo je organiziralo šahovsko društvo Kranj, pokrovitelj je skupščina občine Kranj, posvečeno pa je občinskemu prazniku. Prvo kolo tega šahovskega republiškega prvenstva v avli občinske stavbe je v nedeljo odprl predsednik kranjskega izvršnega sveta Henrik Peternelj. Na prvenstvu nastopa štirinajst slovenskih šahisov. Od tega imajo Mencinger (Murka Lesce), Osterman (Murka Ijesce), Polajžer (MIP Ptuj), Mazi (Iskra Ljubljana) že naslov mojstra FIDE, mojstri pa so: Gostiša (Vrhnika), Podles-nik (Metalna Maribor) Šifrer (Iskra Ljubljana), Orel (Zagorje), mojstrski kan didati pa so: Orehar (Žalec), Mohar (Metalna Maribor), Železnik (Jesenice), Srebrič (Višnja gora), Božič in Sušnik (oba Kranj). Za končnega zmagovalca je veliko kandidatov. Med favorite sodijo vsi mojstri FID in seveda tudi tisti, ki imajo naslov mojstrskega kandidata. Med temi bodo gotovo istopali Mohar, Črepan in Mazi. Prvak in drugi se uvrstita na medrepubliški kvalifikacijski turnir — zahod za leto 1987, pet najbolje uvrščenih igralcev pa dobi pravico udeležbe na naslednjem prvenstvu Sloveni je. Igralni čas je vsak dan v avli skupščine od 15. do 21. ure, prekinjene partije pa se igrajo dopoldne od 9. do 13. ure. D. Humer V prvem kolu letošnjega članskega republiškega prvenstva v šahu je član Murke iz Lesc Osterman premagal lanskega prvaka Gostiša. Rezultati prvega kola: Božič : Šifrer 0:1, Osterman : Gostiša 1K), Železnik : Podlesnik remi, Mohar : Sušnik 1:0, Črepan : Polajžer remi. Orel : Mencinger remi, M a/i : Srebrnič 1:0. Na sliki: Član Sl> Kranj Matej Sušnik v prvem kolu ni imel sreča. Premagal ga je Mohar. Foto — F. Perdan V Zbiljah letos največja mednarodna prireditev v smučanju na vodi pri nas Uspeh naših v okrnjeni udeležbi Zbilje, 27. julija — Na Zbiljskem jezeru je bilo v soboto in v nedeljo 14. tekmovanje v smučanju na vodi za Lovoriko Jugoslavije. Prireditev je štela tudi za evropski pokal. Potem ko sta zadnji hip odpovedali udeležbo na tekmovanju reprezentanci Anglije in Francije, so v okrnjeni konkurenci 18 smučarjev iz Avstrije, Jugoslavije, Italije in Češkoslovaške imeli največ uspeha gostitelji: med ženskami Renata Bariša in med moškimi Matjaž Mušič. Dobro sta opravila svoj nastop tudi edina gorenjska predstavnika Darja Trelc in Aleš Gašperšič, oba iz Radovljice. Številni gledalci, ki so se v soboto in v nedeljo zbrali ob Zbiljskem jezeru, so lahko kljub okrnjeni udeležbi spremljali zanimivo športno prireditev. Naš najboljši smučar na vodi, Matjaž Mušič iz Ljubljane, ki sicer služi vojaški rok v Mariboru, si je zapravil zmago v kombinaciji s padcem v vožnji slaloma, medtem ko je bil v figurah in skokih prepričljivo najboljši. Z najbolj izenačenim nastopom v vseh treh disciplinah je postal skupni zmagovalec član italijanskega moštva, mladi Claudio Tiberti. Edini gorenjski predstavnik v moški konkurenci, član vodnosmučarskega kluba Elan, Aleš Gašperšič iz Radovljice, je bil v kombinaciji sedmi, izkazal pa se je v skokih, kjer je s 35-metrsko daljavo le za dvajset centimetrov zgrešil drugo mesto. V skromni ženski konkurenci — nastopile so le štiri tekmovalke, poleg treh Jugoslovank še gostja iz Italije — je bila Darja Trelc iz Radovljice druga v slalomu in tretja v figurah, tretja pa je bila tudi v kombinaciji. »Z nastopom v Zbiljah sem lahko zadovoljna, saj že tri leta hodim samo na tekmovanja, medtem ko mi za trening zaradi študijskih obveznosti zmanjkuje časa,« je povedala 24-let-na študentka geodezije, ki se je za smučanje na vodi navdušila na morju, v vodnosmučarski klub Elan pa se je včlanila pred devetimi leti. Povejmo, da je Darja še vedno edina smučarka (tekmovalka) na vodi v Sloveniji in da konkurenca tudi v drugih republikah ni kaj dosti boljša. »Po dveh letih vadbe sem se uvrstila v državno reprezentanco, tretje leto pa sem bila že druga na balkanskem prvenstvu. Od vseh disciplin mi še danes najbolj ugaja slalom, figur nisem nikdar marala, skokov pa si po padcu, v "katerem sem doživela lažji pretres možganov, kar malce bojim,« je dejala Darja. Zadnja leta najuspešnejši smučar kluba Elan, 20-letni Lojze Debeljak iz Nove vasi pri Radovljici, ki služi vojaški rok, je tekmovanje za 14. Lovo- lmela več kot dvajset stopinj. Najhujši problem pa je žlindra, ki plava po jezerski gladini. Tekmovalci jo pogosto sami zaustavljamo in odstranjujemo. Mislim, da je prav umazanija na jezeru eden glavnih razlogov, da zanimanje za smučanje na vodi upa' da.« Vodnosmučarski klub Elan ima vsega šest tekmovalcev in še od teb jih nekaj že dlje časa ne vadi. Največji up je osmošolec Klemen Bohinc z Dobrega polja pri Brezjah, Darja Trelc ne trenira že tri leta, prav tak° ne Primož Finžgar, ki pa na tekmovanjih še vedno zapelje tako, da ga mladi kar debelo gledajo. Med zadnjimi se je včlanil v klub 21-letni štu riko Jugoslavije na precej muljastem Zbiljskem jezeru opazoval le z obale. Ne da bi mu vojaške oblasti ne pustile nastopiti. Nasprotno: v enoti, kjer služi vojaški rok, mu gredo zelo na roko, le ramo, ki si jo je prvič izpah-nil pred dvema letoma in potem še večkrat, si je dal operirati in je pred dvema dnevoma šele prišel iz bolnice. O nastopu na tekmovanju ni bilo mogoče niti razmišljati, čeprav ga je ves čas mikalo, da bi se pridružil konkurenci. Mladi smučar, ki ima v zbirki pokalov, medalj in drugih priznanj že tudi zlato in srebrno kolajno z balkanskega prvenstva in dve zlati z državnih prvenstev, prav vse v pionirski in mladinski konkurenci, bo po dveh letih premora (zaradi poškodbe in služenja vojaščine) začel naslednje leto spet resno trenirati in poskušal pokazati svojo veljavo tudi med člani. »To ne bo lahko, ker so možnosti za vadbo na jezeru v Mostah pri Žirovnici vse prej kot ugodne,« ugotavlja Lojze Debeljak. »Voda je vse leto hladna, saj ne pomnim, da bi kdaj dent strojništva Tadej Petek iz Lesc« »Uspehov doslej še ni bilo,« je skromno priznal Tadej, ki predvsem rad smuča in če je treba poprijeti za delo> tudi ne odreče. »V klubu se dobro ra; zumemo, v veliko pomoč nam je tud1 begunjski Elan. Najbolj mi ugajaj0 skoki. To je najbolj moška disciplin3' Dosedaj sem skočil največ 28 metrov, moj cilj je trideset metrov in vef Upam, da bom tudi v figurah izboti' šal rezultat in da bom kmalu izpoln1 normo za nastop na takšnih tekrflp' vanjih, kakršno je bilo v Zbiljah,« Je dejal Tadej Petek. C. Zaplotnik Kvalitetne in zanimive športne prireditve Kranj, 27. julija — Ob letošnjem občinskem prazniku Kranja bo res kvaliteten in zanimiv športni spored. Za republiške naslove se že bore šahisti v članski konkurenci, svoje pa bodo ta teden dodali še kolesarji, smučarski skakalci in vaterpolisti. V petek, 1. avgusta, bo od 8. ure naprej letošnje državno kolesarsko prvenstvo na dirkalnih stezah v Stražiš-ču. V soboto bo ob 20.30 pred gimnazijo v Kranju start mednarodnega nočnega kolesarskega kriterija, v nedeljo pa bo od 8. ure naprej že devetnajsta mednarodna kolesarska dirka Po ulicah Kranja. V soboto, 2. avgusta, se bodo v občinsko praznovanje vključili tudi smučarski skakalci. Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav bo na plastičnih skakalnicah na Gorenji Savi organizator že tradicionalne mednarodne smučarske skakalne tekme v konkurenci članov in mladincev za memorial Francija Thalerja. Start bo ob 16. uri. Vse od petka do nedelje bo vaterpolski klub Triglav v letnem bazenu orga nizator letošnjega finalnega državnega prvenstva za mladince. Za naslov se bo potegovalo osem najboljših jugoslovanskih moštev. Igralni čas bo v dopol danskem in večernem času. Slovesna otvoritev bo v petek ob 17.30. Smučarski skoki Knafelj zmagal v ZRN Kranj — Kranjski smučarski skakalci so nastopili na prvi letošnji mednarodni tekmi v smučarskih skokih na 55-metrski skakalnici v zahodnonem-skem turistično-športneni središču Bavarske, v znanem Reit im VVinklu. Med več kot 90 skakalci iz Avstrije in ZRN je Tomaž Knafelj dosegel velik uspeh, saj je zanesljivo ugnal vse pionirje. Zelo dober je bil tudi 12-letni Boštjan Zu pan, ki je med 45 pionirji zasedel sod mo mesto. Med člani je bil med našimi najboljši Molim ki je zasedel deveto mesto. Zmagal je domačin Klausc pred Nemcem Francem V/iegelom. Ostali Kranjčani so dosegli naslednja mosta: med pionirji — 21. Šemrl in 25. Štele, med člani — 13. Kešar in 15. Justin. ; J. Javornik Druga zvezna vaterpolska liga — zahod Prvi poraz in nova zmaga Kranj, 28. julija — Svoje prvenstveno tekmovanje so nadaljevali ligaši v drugi zvezni ligi. Kranjski Triglav, ki je bil po štirih kolih vodilni z osmimi točkami, je v petem kolu doživel Drvi poraz na Reki, v šestem pa je v Opatiji premagal lanskega prvaka te lige. Burin : Triglav 12:11 (3:2, 5:3, 4:3, 0:3) Reški bazen Kandrida je bil letos prvič usoden za kranjski Triglav. Domače moštvo Burin, v katerem igra skoraj vsa večina bivših igralcev prvoligaša Primorja, je bil le toliko boljši, da je v petem kolu Triglavu zadal prvi poraz. Že v prvi četrtini se je dalo vedeti, da bodo Rečani igrali samo na zmago. To P. se je pokazalo tudi v drugi in tret^'J tei lg litij poraz so si večino igre krivi sarru ci Triglava, ki v tem srečanju niso £ li dobro v obrambi. <.J) Opatija : Triglav 4:5 (0:4, 3:0,0K». J^o Triglavani v Opatiji niso igral' ^ podrejene vloge od poraza z riurl%)' da bi domačini z lahkoto zmagal1; ^ ski prvak Opatija je sicer pomlad'1 ^ je moštvo, toda to je bilo v nedelj0Jj5ti malo za zmago. Kranjski vaterp so že v prvi četrtini krepko P°veustr štirimi goli prednosti. Malo so P0^^ li v drugi, a v nadaljevanju so s^. igro dokazali, da njihova zmaga vprašanje. -db X K s Ob občinskem prazniku Jesenic Pionirčki plavali za pokal i ^ Jesenice, 28. julija — Plavalni klub Jesenice je preteklo soboto organiz,r movanje v plavanju za najmlajše za pokal mesta Jesenice ^ počastitev občinskega praznika je imam kravi. Danes je voda ne ^ bolj mrzla kot ponavadi, a nMsnj^ ^ V mesta Jesenice je plavalni klub Jeseni ce organiziral tradicionalno tekmovanje pionirjev za pokal mesta Jesenic. Udeležilo se ga je okoli 80 pionirk in pionirjev iz Trbovelj, Ljubljane, Radovljice in Jesenic. Letos je bila udeležba plavalnih klubov nekoliko manjša kot pretekla leta, saj je obenem potekalo tudi državno prvenstvo v plavanju. Pionirji in pionirke so tekmovali na 50 in 100 metrov kravi, prsno in hrbt no. Šlo je zares. Najmlajši plavalci so z nestrpnostjo pričakovali start in plavali kot za stavo. Majhne ročice so zamahovale na vso moč, kajti trenerji so jih nenehno spodbujali in jim dopovedovali, da gre zares in da niso prišli na izlet. Anže Novak, učenec 5. razreda osnovne šole Tone Čufur z Jesenic: »Pet let li plavam v plavalnem klubu Jesenice, najraje kravi. V preteklih prvenstvih Jesenic sem bil dvakrat drugi in upam, da bom tokrat še boljši. Dobro in veliko smo trenirali, zato me tekma prav nič ne skrbi.« Tida Kero, učenka 4. razreda iste novne sole »Tri leta že treniram, uajra- kakor ne moti. Naš trener vak je kar dober. Včasih je 1,111' Ji,i plavamo pravilno, Jezi pa g« smo prepočasni.« Barbara Gašperin, učenka 4. ra $ I )vo le*1 osnovne šole Tone Čufar. članica plavalnega kluba Jeseni^ •• 11 i1' ič skočila, ko sem b,la jj'' ra štiri leta. Vedno bom plavala, 1 1 '< -i•••!•! Zab n no je in se a se naučiš plavati. Na tekmovanji dala vse od sebe.« jr jr *-x„ ki„...i, ločnic Kkipn°| * in Anže Novak z Jesenic.fjj la prva ekipa Rudisa-Rudarja ^ ✓ol.i pred plavalci v/ Radovljice-m Ljubljano torek, 29. julija i 986 kronika 7. STRAN @®IM1S^©ISIIGLAS Višje sodišče potrdilo sodbo Kovčke denarja so prevažali z letali Jesenice, 28. julija — Fehimu Balkanu so potrdili kazen — štiri leta zapora, Ronald Malej je bil obsojen na pogojno kazen osem mesecev, Anton Markun na pogojno kazen petih mesecev, Jože Ačko pa na pogojno kazen sedem mesecev zapora. Na nerazvitem območju črni devizni trg cvete. Tri dni lanskega decembra in tri dni letošnjega februarja je bila mala sodna dvorana jeseniškega sodišča nabito polna prič in osumljenih iz Avstrije in Jugoslavije, kajti sodili so 35-letnemu Fehimu Balkanu in nekaterim njegovim sodelavcem, ki so od leta 1983 na veliko preprodajah tujo valuto. Senat sodišča, ki ga je vodila sodnica Marija Rozman, je ob neštetih izjavah, zaslišanjih in pričevanjih z vso natančnostjo in doslednostjo dokazal — kar je potrdilo tudi višje ljubljansko sodišče — da je šlo za vsoto najmanj 68 milijonov dinarjev tečajnih razlik. • Uglajeni Fehim tuhta in plete mrežo Fehim Balkan iz Tutina, jugoslo-vanski in turški državljan, je leta 1983 za avstrijsko mejo v belja-skem okrožju z rastočim zanimanjem spremljal tečajna gibanja in tuhtal. Turčija mu že petnajst let ni več dišala. Zakaj se mu je druga domovina priskutila, ni želel povedati, četudi je tvegal sumničenja, da je tam kaj uščipnil. Tokrat se je strokovnjaško lotil borznih zadev na relaciji Avstrija — Jugoslavija. Ob preračunavanju frankov, mark, šilingov, lir in dolarjev v padajoči dinar so tudi njemu šli lasje pokon-Cl in nenadoma je planila na dan Vsa njegova svetovljanska organi-2acijska vnema, obogatena s števil-nirni izkušnjami. , Uglajeni Fehim je namreč zlahka pletel mrežo posrednikov, ki se l^ed seboj niso niti najmanj pozna-Koliko jih je v resnici bilo, ve le Fehim osebno. Zaman bi ga spraševali, saj še treh obsojenih ni hotel poznati. • Denar prevažajo letala Fehim Balkan je operiral z milijoni in tisoči markami in šilingi, ki jih je bilo najbolj varno voziti le z letali. Kovčki dinarjev so potovali iz Jugoslavije do avstrijskih bank in gostiln, kjer se je Fehim zadrževal. V kovčkih nazaj je pošiljal devize, najraje v rojstni Tutin. Določene vsote so se vozile z letalom celo iz Dunaja v Celovec, da ne govorimo o zračni liniji do Beograda. Ves ta transfer so opravljale neznane osebe, do katerih pa je bil Fehim naravnost skopuški. Sam je živel razkošno, posredniki pa so ga morali cukati za rokav, če so hoteli zasluženo plačilo. Čeprav je Fehi-movo nagrajevanje največkrat zamujalo, je bilo najbrž kar zadostno, kajti osebe v mreži so delale vestno in zanesljivo. Ronald Malej, vodja izobraževalnega centra Iskre v Ljubljani, mu je zavestno pomagal tako, da je v hrambo sprejel najmanj 160.000 dinarjev in jih posredoval naprej. Prostor dobave: garaža, kjer naj bi Fehim pral avtomobile. Anton Markun, tiskar iz Tekstilindusa Kranj, je ob večerih prejel na dvorišče najmanj 200 kilogramov kave. S Fehimom, ki je silno rad sklepal naključna poznanstva, sta se srečala v gostilni Lakner, prav v času, ko je bilo tržišče željno kave. Ob pogasnjenih lučeh so na Mar-kunovem dvorišču kavo zlagali v gajbice. Poživilo se je čez nekaj časa deloma izročilo samemu Balkanu, deloma neznani osebi. Na sodišču je bil še najbolj odkrit miličnik s Korenskega sedla Jože Ačko, ki mu je radodarni in nekoč še zaupanja vredni Fehim posodil 5.000 nemških mark. Za protiuslugo mu je moral Ačko zbrisati zabeležko v potnem listu, da je Fehim lahko ponovno uvozil video-recorder in ni plačal 65.000 dinarjev carine. • V domači hiši kot v švicarski banki Lahko si samo predstavljamo, kakšna je bila v resnici razsežnost Fehimove dejavnosti, ki se je več ali manj vedno sklenila v rojstnem, nerazvitem in tako za črni devizni trg vedno dojemljivem Tutinu. Njegova družina je vseskozi živela ob socialni podpori, Fehim pa v tujini kot milijarder. V hiši so našli: 145.000 nemških mark, 6.720 dolarjev, 920 šilingov in 22.500 dinarjev, ob prijetju pa je žena kot socialna podpiranka nosila v torbici 13.900 nemških mark in 1400 švicarskih frankov. Balkan, ki mu je prekupčevalska mreža dve leti na moč cvetela in ki je kovčke denarja pošiljal gor in dol in sem in tja in ki se mu ni zdelo nečastno v času konjukture ukvarjati se tudi s kavo in video-re-corderji, je na sodišču gladko vse zanikal. Avstrijskih in domačih po-magačev ni poznal, češ da je on sam le nedolžna žrtev nesramne avstrijske zarote. A dokazanih najmanj 6 in več starih milijard dinarjev tečajnih razlik ni noben mačji kašelj in da slutiti, da se je tokrat ujel tihotapec in prekupčevalec mednarodnega merila. D. Sedej KLICAJ ZA VARNOST jj^agedij a pod vrhom Kočne Kočna utrnila štiri življenja čpn-~:. »_______i__ s_.isi_ ____________-1_j--_ i • i___________j.-. ... gornje Jezersko, 25. julija — Četrtkova nevihta, ki je presenetita skupino sedmih nizozemskih turistov, je utrnila življenje St,Hrn. ■taT^žno na polovici grebenske poti jI Wo n rsko Kočno (2540 ni) in Češko J Sr 40 m^ J'n Je uJel° P°P°ldansko ' '\r*\ Oslepile so jih strele, ki so *8ubr 6 V RreDen- Obtičali so nemočni, |. Vk -ni in šokirani. Temperatura je o (Ve • Urah zdrknila pod ledišče. Pre-11, za^1 ,in zaslepljeni so začeli drgeta-r £a adl podhlajenosti so umrli. i*VM_!"agediJo je dobre tri ure kasneje les 0skrbnik Češke koče, Andrej ^Kr : °kr°g 21 ■ ure sta sestopila pm/urJcvi poti preživela 24-letni fl^fc. .'t >n 22-letna Lensen Klaasje. ji^eSl'a sta za pomoč. Ker brezžične |l VVe Z do'ino zaradi popoldanske ne-^'s[alS° delovalt'. Je oskrbnik tja popisi ^U k' 0 nesre*' obvestil domače feo° ^rec* ^ ur0 smo 'zvcdoli za -je°" 1>et alpinistov z Jezerskega ^°Dr°t U>'° proti <"'eški koči' kumor % |ravlJeni čaj, prvo pomoč in vrvi. m° hiteli proti grebenu. Še prej smo o nesreči od doma obvestili miličnike v Kranju, naj sprožijo reševanje,« podoživlja akcijo Luka Karničar. Dvajset minut čez polnoč je bila skupina že pri ponesrečencih. Na zalede-nelih in zasneženih skalah so našli 18-letno Anjo Vies. Drgetala je držeč 53 letno mamo Lamberto nad prepadom. Njen oče, 57-letni Klas Vies, je bil ob prihodu Jezerjanov že mrtev, vA-mrznjen ob skalo. Neurje je oledenelo jeklenice, z ledom zalilo stope in oprimke. Poletje se je v dobri uri spremenilo v zimo, kar je bilo za nizozemske planince usodno. Čeprav doma iz dežele tulipanov, so bili vajeni skal. Znani so jim bili Julijci. Bili so primerno opremljeni, vendar v nobenem od njihovih nahrbtnikov nismo videli puhovke, ki bi jih morebiti obvarovala pri življenju. Jezerjana Luka in njegov prijatelj Milan Senk sta ostala pri Lamberti. Medtem sta naročila trojici, naj priveze Anjo in jo varno pospremi do koče. Vov^ftdnjlm slovesom — Komandir iz Preddvora pomaga Kolini Griet n Anji Vies (desno) po vrnitvi v dolino. — Foto: M. Kunšič Začela sta z oživljanjem starejše Nizozemke, ki je še kazala znake življenja. Vse sta poskušala; po brezžični zvezi sta domov spraševala ženo Irmo (medicinsko sestro), kaj še lahko storita, da bi ohranila pri življenju Lamberto. Okrog tretje ure so do njiju prispeli gorski reševalci iz Kranja z zdravnico dr. Miro Zamanovo iz Tržiča. Vendar tudi ona ni mogla pomagati planinki. Kasneje so v bližini našli tudi trupla 22-letnega Hendrika Kampnana in 53-letnega Jana Grieta. Rudi Griet nam je ves pretresen poskušal povedati, kako je prišlo do tragedije. Potem ko so prespali v koči, so zjutraj odšli proti Grintovcu (2558 m). Med potjo nazaj je vodji skupine, 57-letnemu Klasu Viesu, nenadoma postalo v sparini popoldneva slabo. Skupina je zato počivala. Menili so se, kako bodo zaprosili dolino za pomoč, ko se je vreme nenadoma spremenilo. Začelo je pihati, ozračje se je hitro ohlajalo. Med dež sta se mešala sodra in sneg. Nebo so začeli parati bliski, strele so tolkle greben. Nizozemci, vsi doma iz Groningena, so obtičali na gre-benski poti. Takoj po obvestilu o nesreči je nočni vodja stalne službe UNZ Kranj, Živko Drekonja začel obveščati gorske reševalce in miličnike, da bi bila pomoč Čim hitrejša. Reševanje sta prevzela komandir oddelka milice Preddvor Hu-so Bakrač in gorski reševalec Franci Zupane. Vse so poskušali, da bi pomagali Nizozemcem, vendar so bili devet ur po nevihti nemočni. Le pilota helikopterja letalske enote milice z Brnika Jožeta Pezdirca in mehanika Martina Rebolja so lahko še prosili, da sta zjutraj ob 5.15 poletela z Brnika proti Ko-čni. Vendar zaradi močnega vetra nekaj ur nista mogla pomagati gorskim reševalcem Kranja, ki so medtem že pripravili trupla ponesrečenih za prevoz v dolino. »Brez pomoči pilota helikopterja bi stensko reševanje trajalo najmanj dva dneva. Še sreča, da so bih alpinisti z Jezerskega tako hitri, da so rešili mlado planinko, žal njeni mami niso mogli pomagati,« pove vodja reševanja Franci Zupane iz Kranja. Tragedijo je s tremi mladimi Nizozemci preživela tudi 48-letna Robna Griet. Ni se dobro počutila, zato je v četrtek zjutraj ostala v Češki koči. Zanjo in za preživele je bilo zadnje slovo od najdražjih nesprejemljiva bolečina, za vse prisotne pa vživitev v tragedijo, do katere je prišlo le zaradi spleta nesrečnih okoliščin . . . Mirkjo Kunšič Bombe V slabih dveh mesecih je uprava za notranje zadeve v Kranju zabeležila kar tri sorodne primere. V treh različnih krajih so ljudje našli staro orožje iz druge svetovne vojne; prvič v gozdu v Drulovki pri Kranju, 16. julija je krajan v Žireh našel tri ročne bombe, 22. julija pa je M. B. v Pševem naletel na nevarno strelivo, ko je podiral skedenj. Očitno je streliva te vrste po naših krajih ostalo iz časov zadnje vojne še precej. Da ob neprevidnem ravnanju lahko povzroči hudo nesrečo, najbrž ni treba prepričevati nikogar, saj povojna leta, ko je bilo takih nesreč na pretek, zlasti med otroki, še niso pozabljena. Zato naj ljudem, ki bodo morda še odkrili nevarno strelivo, velja tale klicaj: nikar sami ne preizkušajte, ali še deluje ali ne, ampak se za svoje dobro ravnajte po zgledu omenjenih treh občanov. Zavrtite telefonsko številko postaje milice ali poklicnih gasilcev v Kranju, kjer imajo strokovnjake, ki se na strelivo bolje spoznajo. H. J. Divje smetišče — Ker poljanska Sora ni več čista kot je nekdaj bila, se Ločani zanašajo na selško Soro tudi kot na zelo možen vir za napajanje loškega vodovoda s pitno vodo. Selščica je namreč še dokaj neoskrunjena. Ljudje bi morali paziti, da jo tako tudi čim dlje ohranijo. Tole divje smetišče med Zalim logom in Podroštom naravi in še posebej vodi gotovo ni všeč, saj so poleg kosovnih odpadkov na njem tudi gospodinjski/' iz katerih svinjarija pronica v vodo. (H. J.) — Foto: F. Perdan ■HHHHHHHHHBI NOČNA KRONIKA i NESREČE Sosedski spor na Golniku Traktor se je prevrnil J. K. z Golnika je 19. julija zvečer čistil odtočni jašek. Ko je »naplavine« prvič vrgel z lopato ob jašek na parcelo J. G., je le-ta prihitel k njemu in mu početje prepovedal. Možaka sta se sprla in ko je J. K. nameraval odpadke z jaška spet vreči, je J. G. vrgel vanj lopato in mu v zapestju zlomil roko. Čudna zahvala J. K., ki se je sploh lotil čiščenja jaška. Slab sin Drago M. iz Most je 20. julija pijan pretepel svojo 80-letno mater in jo nato še vrgel iz hiše. Uboga starka se je zatekla k sosedi, za sinovo grdo ravnanje pa so zvedeli tudi miličniki, ki so ga priprli do streznitve. Junaku vsekakor ne bi škodil tudi temeljit pouk o tem, kaj je mati in kako se je do nje treba obnašati. Zg. Laze, 24. julija — Ko je Vinko Jakopič, 1920, iz Laz s traktorjem pred hišo hotel vzvratno obrniti, je zapeljal na rob travnatega nasipa in se prevrnil. Traktor ga je pokopal pod seboj. Voznik Jakopič je umrl. Kolesar podlegel Kranj, 24. julija — V prometni nezgodi, ki se je zgodila 18. julija na Jezerski cesti, je umrl kolesar Andrej Pi-čman, 1915, iz Britofa. Motorist v avto Žeje, 26. julija — Zvonko Turk iz Tržiča, 1968, je z motornim kolesom vozil od Naklega proti Žejam. Nenadoma je zavil levo in se zaletel v avto, ki ga je vozil Jože Pogačnik, 1961, iz Podbrežij. Zvonko Turk in njegov sopotnik Jože Košir, 1969, iz Tržiča, sta bila huje ranjena. Navada železna srajca — Najbrž se številni vozniki še spominjajo časov, ko so v križišču pri Globusu v Kranju, nasproti Creine, lahko zavili desno. Kot kaže znak, smejo zdaj le levo proti Creini ali naravnost po Koroški cesti. Res pa je, da znaka pogosto niti ni mogoče videti, saj pogled nanj zastirajo lokalni avtobusi, ki postajajo pred Globusom. A če kršitelja dobi miličnik, seveda nobeno opravičilo ne pomaga. — Foto: F. Perdan zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, n. sol. o. £ Q Nestrokovno in površno je tudi nevarno. (mm^immmGLAs b. stran zanimivosti TOREK, 29. JULIJA 1986 Osnovnošolci kupujejo, srednješolci še ne Kolikor večji je šolar, dražji je Škofja Loka, julija — V katero koli knjigarno pogledaš, povsod se ponuja približno enaka slika; pretirane gneče sicer ni, vendar pa starši in otroci že kupujejo potrebščine za novo šolsko leto, ki bo občutneje dražje od lanskega. Tudi zdaj vseh učbenikov in delovnih zvezkov še ni. Prijazna prodajalka v škofjeloški knjigarni Državne založbe na Mestnem trgu Vilma Kastrati je povedala, da imajo za osnovnošolce v glavnem vse, razen nekaterih učbenikov, ki so še v tisku. Gre predvsem za učbenike, ki prihajajo iz Mladinske knjige. Založba jih napoveduje od tega tedna naprej. Vilmo Kastrati smo vprašali, kaj točno manjka in koliko bodo stale knjige za posamezni razred. »Za prvi razred manjkata samo Berilo in Naš jezik, cena učbenikov in delovnih zvezkov pa znaša okroglih 5000 dinarjev. Za drugi razred je vse, razen Matematike in Berila, ki je bilo lani razprodano in pričakujemo ponatis. Cena: okrog 3500 dinarjev. Za tretji razred manjka Berilo, trenutno tudi nimamo Uporabnih nalog. Tretje-šolce bodo učbeniki stali približno 4000 dinarjev. Za četrti razred (5500 dinarjev) manjka več stvari: Berilo, Naš jezik, Uporabne naloge, medtem ko stari učbenik Spoznavanje narave ni več veljaven, novega pa še ni. Tudi za višje razrede osnovne šole še precej manjka: za peti razred (najmanj 6500 dinarjev) Matematika, Narava, Berilo, Vadnica srbohrvaškega jezika, za šesti razred (skupaj z atlasom sveta, ki stane skoraj 5000 dinarjev, 13.500 dinarjev) delovni zvezek za biologijo, Berilo, Naš jezik, za zemljepis bosta nova knjiga in delovni zvezek, za sedmi razred (tisto, kar trenutno je, stane približno 7000 dinarjev) manjka Zgodovina, Matematika, Naše telo delovni zvezek, Berilo, knjiga in delovni zvezek za zemljepis, knjiga za tehnični pouk, za osmi razred (11.000 dinarjev) pfc manjkajo Matematika, Fizika, delovni zvezek Razvojni nauk, zmanjkalo je Kemije, ni še knjige iti zvezka za Vera Hodak iz Škofje Loke: »srn bo šel septembra v tretji razred, dvojčici v prvega. Računam, da bom samo za najnujnejše šolske potrebščine za vse tri morala odšteti približno 40 tisoč dinarjev.« zemljepis ter knjige za tehnični pouk.« Kot je dejala Vilma Kastrati, je cena za en letnik srednje šole približno enaka, in sicer okrog 15.000 dinarjev. Veliko učbenikov in delovnih zvezkov v knjigarni že imajo, nekateri še prihajajo. Medtem ko jih osnovnošolci te dni že kupujejo, pa srednješolci še čakajo. Prve dni šolskega leta bodo zvedeli, kaj bo kateri učitelj posameznega predmeta pravzaprav natančno hotel. Loški osnovnošolci niti ne kupujejo veliko učbenikov v knjigarni. V šolah si jih lahko sposodijo. Zato so večji kupci šole, ki dokupujejo rabljene učbenike in novitete, medtem ko šole v Žireh, Gorenji vasi in Železnikih otroke preskrbijo tudi z delovnimi zvezki. Od srednjih šol Vilma Kastrati, prodajalka: »Nekateri učbeniki in delovni zvezki še manjkajo.« gre v Škof j i Loki učencem tako na roko samo lesarska šola. Seveda pa učbeniki in delovni zvezki še zdaleč ne bodo glavni izdatek v novem šolskem letu. Šolska torbica, na primer, stane v loški knjigarni najcenejša 4300 dinarjev in najdražja 9900 dinarjev, za puščico je treba odšteti okroglega tisočaka, za veliki zvezek s 60 listi 295 in za malega 151 dinarjev, za zbirko desetih flumastrov 320 dinarjev (še stara cena), za ducat suhih barvic 576 dinarjev, za vo-denke 700 dinarjev. Vsega nismo našteli. Tudi če bi poskušali, bi kakšno malenkost najbrž izpustili. Ni pretirana ocena, da bo šolar na prvi dan novega šolskega leta stal starše najmanj 40.000 dinarjev (štiri stare milijone). Da o kasnejših izdatkih za malico, vožnjo, revije ali o potrebnih novih oblačilih niti ne govorimo! H. Jelovčan Večj i obisk kot lani Kamp v Martuljku je poceni Gozd Martuljek, 28. julija — Med gorenjskimi kampi je martulj-ški verjetno najcenejši, saj stane prenočišče za tuje goste le 8 nemških mark. V Goixi Martuljku je kamp, last hotela Špik, ki sprejme do 400 gostov. V njem se ustavljajo predvsem prehodni gostje, ki pač od mejnega prehoda Korensko sedlo ali Rateče poiščejo prvi kamp, kjer bi lahko po- Karnp v Martuljku bi potreboval urejeno letno kopališče z ogrevano vodo in primerno restavracijo. — Foto: F. Perdan Ob cesti v Martuljku je že leta in leta tovrstna turistična spominska ponudba krznenih izdelkov, preprog in lesenih spominkov. - Foto: F. Perdan Sonja Zupan, receptorka stavili šotor ali prikolico ter prenočili. V kampu je le malo stalnih domačih in tujih gostov, večinoma so iz drugih krajev Slovenije. To so tisti, ki so spoznali prelepo naravo alpskega sveta in občudujejo mogočno Špi-kovo skupino, ki je vedno dajala Martuljku posebno privlačnost in čar. Kamp nikakor še ni takšen, kakršen bi lahko bil in še bolj privabljal tuje goste. Morali bi urediti odprto letno kopališče, postaviti dobro restavracijo in poskrbeti za dodatno zabavo gostov. Zdaj je tretje kategorije in kar res vabi, je le lepota, svež zrak in nizke cene. »Kamp ima sicer zmogljivost 550 gostov, vendar največ lahko sprejmemo 400 gostov. Obiska je veliko, več kot lani, saj niso tako redki dnevi, ko je popolnoma zaseden,« pravi receptorka Sonja Zupan. »Nedvomno je večji obisk tudi zato, ker smo se letos prvič pojavili v mednarodnih kartah in vodičih, privlačna je tudi cena. Pri nas lahko prenočijo za osem nemških mark po osebi, topla voda je zastonj, plačajo le še takso. Tudi tisti, ki pozimi pri nas pustijo prikolice, ne tarnajo nad cenami, saj smo zelo konkurenčni. Za prikolico, ki stoji vae leto, plačajo le 90 tisoč dinarjev najemnine, za mesec dni pa 1$ tisoč dinarjev. Prenočevanje za domače goste velja 800 dinarjev. Letos se na poti proti morju ustavlja največ Holandcev, Nemcev, veliko je tudi popotnikov iz Skandinavskih dežel.* D. Sedej Tako kot lani ali slabše Več popotnikov kot pravih turistov Podkoren, 28. julija — V pričakovani najhujši gneči na prehodih in cestah je bilo opaziti veliko zdomcev, prehodnih potnikov in manj turistov kot lani. Minuli vikend so se po pričakovanju carinikov in obmejnih miličnikov, napolnili gorenjski mejni prehodi. Vozila so vstopala v petih kolonah, gostinski in turistični delavci pa so imeli polne roke dela. Na Korenskem sedlu je odprta menjalnica Kompasa in restavracija, ki so jo letos na novo opremili, prodajalna spominkov, gostišče s hrano in spominki Gorenjke, hotela Vitranc iz Podkorena. Delavci nimajo niti trenutka počitka, saj se na mejnem prehodu že ustavljajo turisti, ki se vračajo z morja. Le-ti običajno tu pustijo zadnje dinarje za prigrizek, osvežilno pijačo ali za nakup spominka. V Kompasovi menjalnici pravijo, da je promet tak kot vsa leta do sedaj. V gneči na mejnem prehodu je bilo opaziti, da prestopa mejo veliko tranzitnih potnikov, ki so namenjeni v Grčijo in Turčijo; da je letos veliko mladih na motorjih in turistov s prikolicami. V prikolicah kajpak vso hrano vozijo s seboj in le redkokdaj se ti turisti napotijo k menjalnici, saj so devize po ugodnejši menjavi zamenjali v dinarje že na avstrijski strani. Na mejnem prehodu se turistični dan spozna in če je soditi po minulem vikendu, ki naj bi bil turistično najbolj obetaven, potem je že več kot jasno, da toliko turistov, kot jih je bilo lani, k nam letos pač ne bo ... d Sedej Kompas je letos na novo opremil restavracijo na mejnem prehodu Korensko sedlo ... — Foto: F. Perdan Cariniki in mejni miličniki si bodo deloma vendarle oddahnili, kajti za njimi je največja letošnja gneča ... Cesta z mejnega prehoda je obupni narava pa še neokrnjena. Prijaznem11 konju izza ograde so očitno všeč voz'; la, ki kaj veš s koliko konjskimi močnH drvijo mimo ... — Foto: F. Perdan Na cesti tudi poleti dovolj dela Sorica, 25. julija — Lovro Pintar iz Sorice je že 28. leto cestar. Vzdržuje devet kilometrov ceste od kamnoloma oziroma križišča za Petrovo brdo do križišča za Bohinjsko Bistrico. Nekaj manj kot tri kilometre je asfalta, vse drugo je makadam. Po sinočnji viharni nevihti, kakršne v Sorici že dolgo ne pomnijo, je Lovro Pintar čistil obcestni jarek rastja in navlake, ki se je nabrala v njem. »Dela je dovolj tudi poleti,« je povedal. »Očistiti je treba propuste, jarek, pokrpati luknje v makadamu. Neurje ga je gotovo precej razrilo. Kljub temu pa je poleti vendarle pri-jetneje delati zunaj na cesti. Vsaj toplo je, čeprav veliko hoje. Pozimi moram odstranjevati sneg, kjer ni dovolj zorano in posipati s peskom, če je poledica.« H. J. Marija in Ferdinand Pogačnik s Tomšičeve n:i lesenicah su» niimi«*' soboto praznovala biserno poroko. Sturu sta H3 le», Imata sedem vnukov in pel prnvnukov Oče je bil pred vojno, med vojno in po njej aM»; vm sindikalni delavec in zaveden J«*« ni< an, ki so ga oblasti in Neinci vedno preganjali. Družina je bllh uHftfrana. zaprta v Begunjah je Marija rodila nujmlajšega sina, nato pa so jih izselili v Nemčijo. Kot predvojni in medvojni revolucionar je bil oče šestnajst let spoštovan in cenjen predsednik krajevne organizacije ZZH N*OV Sava. Čestitamo! — Foto: 1). Sedej JOREK, 29. JULIJA 1986 OBVESTILA, OGLASI .9. STRAN ©»S^MES KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: v Kranju, Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah Vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo za občinske praznike gorenjskih občin. ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO! Svet Osnovne šole Ivana Groharja Škofja Loka izpisuje prosta dela in naloge: i- PSIHOLOGA za nedoločen čas s polnim delovnim časom * UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN ZGODOVINE za Podaljšano bivanje, slovenski jezik in družbeno-moralno vzgojo za nedoločen čas s polnim delovnim časom *• UČITELJA MATEMATIKE za določen čas s polnim delovnim časom (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta) ^GOJI: ]:• dokončana izobrazba ustrezne smeri •> 3. višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri Jjastop dela 1. 9. 1986. Izjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov ^snovna šola Ivana Groharja Škofja Loka v roku 30 dni po gtfavi. kandidati bodo o izbiri takoj obveščeni. Triglav konfekcija Kranj Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Kranja NEOPtfiNTrl Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, predstavništvo in skladišče Kranj čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike v. skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ n. sub. o. Kranj, Jezerska cesta 20, tel.: 064/26-861 TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST TOZD GRADNJE DSSS DO Upravljamo, vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste. Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamenite materiale. Čestitamo občanom občin Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica za občinske praznike. KD-DF ND35T1MHL W KO-OP MOJSTRANA Kovinska oprema Mojstrana Izdelujemo kovinske izdelke za čevljarsko industrijo, izdelke za gradbeništvo ter različne kooperacijske izdelke iz področja kovinske predelave. Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Jesenic IMOS GOllESfiJC SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE RADOVLJICA LJUBLJANSKA CESTA 11 savski svet za štiriletni mandat razpisuje dela in naloge s Posebnimi pooblastili V0I)ENJE GOSPODARSKO KACUNSKEGA SEKTORJA ^Ogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na enakih delih p°)°g omenjenih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi po-5°Je iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Ra-,0vljica. Prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogoje' naj kandila pošljejo na naslov: Imos SGP Gorenje, Ljubljanska cesta *• Radovljica. Rok prijave je 8 dni. ttndidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po končanem stanju prijav. " **SN0 GALANTERIJSKI OBRAT JESENICE Misija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 7 v«č NK DELAVK Ztl nedoločen čas ^°goJ: _ starofi 18 let fcSTlLKE "u NO ur mesečno, lahko tudi mlajša upokojenka *£» POŠljite na naslov: I -osno galanterijski obrat .Jesenice, tj, °'nisijo za delovna razmerja v 8 dneh po objavi. Kandida 0(lo obveščeni v 8 dneh po zasedanju komisije. GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Socialna medicina in higiena Gorenjske, Zobna poliklinika Kranj Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj. Bolnišnica Jesenice, Psihiatrična bolnica Begunje in Gorenjske lekarne Kranj čestitajo občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike abc PO MURKA loka Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. Skopja loka tozd prodaja na debelo Objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: l 2 SKLADIŠČNIKOV Pogoji: — KV prodajalec 2. VEC SKLADIŠČNO transportnih DELAVCEV Poskusno delo za skladiščnike in skladiščno transportne delavce traja 80 koledarskih dni. Prijave pošljite kadrovski službi podjetju LOKA, DSSS, Kidričeva M, Skolja Loka, v 8 dneh po objavi oglasa. OBČANOM GORENJSKE ČESTITAMO ZA OBČINSKE PRAZNIKE Trgovina z gradbenim materialom — Kranj GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI 3 DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE čestita slušateljem, sodelavcem in prebivalcem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike C Elektro Gorenjska DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n. sub. o. KRANJ, Cesta JLA 6 s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: ELEKTRO Kranj ELEKTRO Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj in DS Skupnih služb čestitajo občanom in poslovnim prijateljem občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike. SOZD MODA ELITA TRGOVSKO PODJETJE KRANJ, p. o. prodajalne v Kranju, Škofji Loki, Kamniku, na Jesenicah Čestita vsem kupcem in občanom za občinski praznik (MmmmmGiLAs 10. stran PRAZNIČNE ČESTITKE 9 ROS T A ZENICA TOZD JESENICE — IZGRADNJA, VZDRŽEVANJE IN PROJEKTIRANJE TOPLOTNIH AGREGATOV IZDELAVA IN VGRADNJA OGNJEODPORNIH MATERIALOV ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ZA 1. AVGUST — PRAZNIK OBČINE JESENICE Obrtno podjetje za popravilo in izdelavo tehtnic, popravilo kavnih mlinčkov in mesoreznic ter ključavničarstvo Vsem delovni'm ljudem čestitamo za občinski praznik Kranja. INTEREUROPA KOPER TOZD ŠPEDICIJA FILIALA KRANJ FILIALA JESENICE Čestitajo občanom Gorenjske za občinske praznike O Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ s TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik — 1. avgust exoterm kranj j u g o s I a v i j a Kemična tovarna vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Kranja in jim želimo še mnogo delovnih uspehov TOREK, 29. JULIJA 1986 ^Ll OGLASI iei.:27 960 ccrtaJUI6 aparafl.itroH Ugodno prodam štiri leta staro črno Delo TV. Tel.: 35-844. Juvan. J. Puharja ■LPIanina, Kranj_11885 Prodam FOTOAPARAT praktica LTL3 z 200 mm teleobjektivom penta-con. Tel.: 70-073 11886 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .11. STRAN @®IMiS5JJ©ISIIGLAS Prodam RADIO sharp GF 60gO. Marina Lombar, Trstenik 30, tel.: 46-257 _11887 Prodam univerzalno STRUŽNICO stružne dolžine 125 cm. Tel.: 60-928 od 19. do 20. ure__11888 Prodam motorno ŽAGO stihi 0,41 in novo iskrino povratno ŽAGO PZ 55 A. Voglje 56, tel.: 49-183 _11889 Prodam avto ZVOČNIKE pioneer 2x 150 W. Tel.: 21-021_11890 Prodam nov glasbeni center master z deklaracijo. Bečan, Pod gradom 7, Bistrica, Tržič_11891 KOMPRESOR 150 litrov, 20 barov, prodam. Šifra: 30 SM_11893 ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge v DO TURISTIČNA AGENCIJA ŠKOFJA LOKA - SAMOSTOJNEGA TURISTIČNEGA REFERENTA v poslovalnici Kranj Pogoji: — srednja izobrazba komercialne ali druge ustrezne smeri — eno leto delovnih izkušenj v turizmu — znanje dveh tujih jezikov Poskusno delo dva meseca - TURISTIČNEGA REFERENTA III. V POSLOVALNICI KRANJ Pogoji: — srednja izobrazba ustrezne smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj v turizmu — znanje enega tujega jezika Poskusno delo dva meseca. TOZD MEHANIČNE DELAVNICE ŠKOFJA LOKA \ ~~ REFERENTA DOLŽNIŠKO-UPNIŠKIH RAZMERIJ Pogoji: — srednja šola ekonomske smeri — 2 leti delovnih izkušenj, od tega eno leto pri računovodskih delih Ustni test s področja dela. - ClSTILKE VOZIL Pogoji: — končana osemletka ali z delom pridobljena delovna zmožnost. Poskusno delo en mesec. TOZD HOTELI ŠKOFJA LOKA - FAKTURISTA Pogoji: — ekonomski tehnik ali gimnazijski maturant — 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja dva meseca. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Bom oskrbovancev Martina Drolca Preddvor Svet Doma oskrbovancev Albina Drolca Preddvor razpisuje javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: l- PARNI PRALNI STROJ FAE 25, leto izdelave 1972 2 ELEKTRIČNI PRALNI STROJ FAE 25, , leto izdelave 1969 3- CENTRIFUGA COP 16, . leto izdelave 1982 4' OSEBNI AVTO R4-GTL, letnik 1984 izklicna cena 450.000.- din 50.000.-din 350.000.-din 080.000.—din 'Jilv'ui licitacija bo v petek 1. 8. 1986 ob 13. uri v Domu oskrbovancev Albina Drolca, Potoče 2, Preddvor, kjer je možen tudi ^Sled. Licitacija bo po sistemu videno-kupljeno. Na dražbi uhko enakopravno sodelujejo pravne in fizične osebe. "avok v višini 30,9 "A plača kupec ob plačilu kupnine. JlZ JESENICE TOZD VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA "BSENICE komisija za delovna razmerji razpisuje dela In naloge za ^določen čas in s polnim delovnim časom za: *• - 4 VZGOJITELJICE /a dnevno vurstvo — 2 VZGOJITELJICI za vodenje skrujšnnetfa programa priprave na osnovno šolo I' ''l'.'Mi srednja vzgojiteljska šola s strokovnim izpitom - 4 VARUHINJE bgoji: končana šola /.a varuhinje ali vzgojiteljska sola delu in naloge /a določen ras, s polnim delovnim časom za: — 3 VZGOJITELJICE (nadomeščanje porodniških dopustov) — 2 VARUHINJI (nadomeščanje porodniških dopustov) — 2 VARUHINJI /a ras (Ml 1.9. 1986 do 31. L I9K7 °Koji: — enaki kot pod točko I. Jf&ndidati naj pošljejo pisne prijave- z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ TO/J) Vzgojno var Itvona organizacija Jesenice, Tavčarjeva 21, s pripisom korrii RJI za delovna razmerja, Sony OJAČEVALEC 2x42W, BLIC L/Z 40 (21 din) 5 programov in filtri, priključni kabli, prodam. Tel.: 25-089 _11892 Prodam črno beli TV, star osem mesecev. Milan Škrinjar, Zg. Gorje 7 _11894 gradbeni mat Betonsko ŽELEZO 06 in 10 mm, poceni prodam. Tel.: 23-354_11907 Prodam odranje za fasado. Stane Štibilj, Sopotnica 2, Škofja Loka 11908 Prodam obžagane ŠPIROVCE 6 m dolge. Jože Oblak, Zalog 11, Golnik _11909 Prodam 8 kom: plašč brez zračnika 016, 5 kom plašč z zračnikom 0 20, 3 kom plašč brez zračnika 0 20, 1 kom tuljava z dimniškimi vratci 0 16. Oman, Cesta na Brdo 68, Kokrica, Kranj__11910 Prodam betonsko ŽELEZO, 10 mm. Tel.: 44-141 11911 Ugodno prodam nova garažna VRATA s podbojem 2,15x1,95 m in 3 rabljene sobne PEČI na trda goriva. Kri-stan J., Nova vas 17, Begunje 11912 Novo betonsko strešno OPEKO 500 kom. ugodno prodam. Vinko Av-guštin, Godešič 34, tel.: 60-639 11913 Prodam rabljeno strešno OPEKO in rabljeno opeko ZIDAK, ogled popoldne. Bizjak, Jurčičeva 2, Radovljica _11914 Prodam CEMENT. Tel.: 80-477 11915 Prodam garažna VRATA dvokrilna polna, še zapakirana 15% pod ceno. Tel.: 74-875_11916 Prodam montažne hrastove STOPNICE dimenzij 2x2,6x2,5 m, primerne tudi za vikend. Britof 215, tel.: 36-208__11917 Prodam POROLIT 8 cm, cca 1000 kom. Tel.: 43-007, Aleš Dobnikar, Visoko 93, Šenčur 11918 razno prodam Prodam športni rjavi VOZIČEK bi-emme. Pegam, Krožna 13, Kranj 11919 Prodam 51 rustikal LAKA za les oreh. Tel.: 81-441, int.: 2972, Darko _11920 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem, kombiniran VOZIČEK in NAHRBTNIK. Naslov v oglasnem oddelku^__11921 Prodam KOŠNJO na travniku pod Rudnico. Šifra: Bohinj-Srednja vas __•_11922 Prodam hrastove STOPNICE, električni ŠTEDILNIK 2 plošči. Rafael Ko-pač, Zupanova 10, Šenčur_11923 Prodam drva, bukev, hrast, pripe-Ijem na dom. Šifra. Dobra drva 11924 Prodam 120 basno HARMONIKO tip vveltmaeister-diana, staro štiri leta, dobro ohranjeno. Podgornik, Tavčarje-va 2, Jesenice_11925 Prodam zadnja desna VRATA za Z 101 in oddam 11 mesecev starega črnega PSA. Brigita Habjanič, Finžgar jeva 16, Lesce_11926 Prodam 2 gumi michelin, MXLSR 13-155-70, cena 5 SM. Tel.: 21-021 _11927 Prodam tovorno PRIKOLICO in otroško STAJICO. C. Lmaja 63, 10. nad stropje, stanovanje 34_11928 Sveže KUMARICE za vlaganje naročite po tel: 42 364, Jagodic Silvo _11929 Z 126 P prodam, letnik november 80 in rotacijsko KOSILNICO. Pilar, Bele har)eva 15, Šenčur_11930 Prodam SEME oljne repice. Medno 12, Medvode 11931 vozila VARTBURG dobro ohranjen, ugod no prodam. Krumpek, Kidričeva 30, Kranj_11642 Prodam Z 750. letnik 76, 60.000 km, odlično ohranjen. Tel: 88 445 po 21. uri__11633 Prodam Z 101 za dele (vozna) in menjalnik za Z 101 Križnar, Godešič 40, Škofja Loka_11849 Prodam karambolirano Z 750 in avto PRIKOLICO Konig Jože, Podlubnik 191, Škofja Loka _11850 Prodam dobro ohranjeno Z 750 LC, letnik maj 80. Porenta, Reteče 51, Škofja Loka_11851 Prodam Z 750, letnik 76. Milan Pin tar, Praprotno 4, Selca_11852 Prodam AVTOMATIK tomos A 3 ML, star 1 leto, cena 170.000 Stane Šubic. Kolodvorska 2, Radovljica __11853 Prodam TOMOS 14 M. Tel : 26 827 _11854 Prodam OPEL ASCONO 16 S, ogled v soboto Anton Hatner, Sr Bitnje 19, Žabnica_11855 Prodam TOMOS 14 M, letnik 83. Mlakar, Breg ob Savi 61, Mavčiče, tel. 40 328_11856 Prodam Z 750 SC, letnik 79, 60 000 km, registriran april 87 Tel: 79 528 11857 Prodam osebni avto 126 P, letnik 80 oktober, 48 000 km Marko Leban, Šor lijeva 9, Kranj_11858 Za VAUXHALL VIVO prodam štar ter, menjalnik, gume s platišči, pred nja in zadnja prema, avtomat za brisal ce, posoda za gorivo. Tel 70 073 _11859 Prodam Z 101, letnik 78, 75.000 km. Breg ob Savi 9, Kranj__11860 Leva in desna VRATA za FIAT 850, prodrm Albrent. Puštal 90. Škofja Lo ka_11861 Prodam JUGO 45, letnik 81 Jože Kr mulj, Sv Andrej 14, Škofja I ok.i 11862 Prodam TOMOS M 14, letnik 85, še v garanciji in registriran Loon Vidic, Cankarjova 34, Koroška Bela, Jesenice _11863 Prodani MOPED APN 6 Voglje 56 Tel 49 183__11864 Prodam Z128 P, letnik 80. 36 000 km, garažiran Tel 061/611 282 popoldne 11865 Prodam FIAT 126 P, letnik 79, regi-striran do maja 87. Tel.: 80-050 11866 Prodam SIMCO 1100 po delih. Tel.: 70-219_11867 Ugodno prodam osebni avto POLO-NEZ 1500, letnik 80, prevoženih 69.000 km, odlično ohranjen. Tel.: 42-550 _11868 Ugodno prodam Z 101 SC, letnik 80. Žarko Čompa, Alpska 60, Lesce, tel.:74-216_11869 Prodam dobro ohranjen 126 P, letnik 78. Orešnik, Delavska 8, Žiri 11870 Prodam Z 750, letnik 76. Tel.: 24-453 _11871 Prodam Z 750, letnik 76, cena 20 SM. Tel: 21-050 popoldne 11872 Prodam VW 1300, starejši letnik. Pintar, Breg 115, Žirovnica_11873 Prodam kamion MERCEDES LAK 1517, letnik 72. Tel.: 60-295 11874 Prodam TOMOS 90 cros za 15 SM. Tel.: 74-395 delavnik od 6. do 14. ure, Gorazd_11875 Prodam R 4, letnik 72, za 10 SM. Slavko Šolar, Langusova 53, Radovljica_11876 Ugodno prodam Z 750, letnik 84. Tel.: 62-705, dopoldne_11877 Prodam FORD FIESTA, letnik 79. Tel.: 89-076_11878 Z 126 P, letnik 82, ohranjen, registriran do julija 87, prodam za 60 SM. Tel: 75-618_11879 Prodam R 4, dobro ohranjen, letnik 77. Tel.: 22-056_11880 Prodam osebni KOMBI Z 850 K, letnik 83, registriran do konca leta, cena 80 SM. Tel: 89-031_11881 Prodam ALFETTO 1,8, letnik 78, dobro ohranjeno, cena 2 M. Tel.: 75-543 _11882 Prodam Z 101 GT, december 82. C. 1. maja 126, Jesenice_11883 Nujno prodam ohranjeno, garažira-no Z101, letnik 84, prevoženih 13.600 km, registriran do junija 87. Ši-fra: Jesenice_11884 RENAULT 18, star 4,5 let, dobro ohranjen, 43.000 kilometrov, prodam. Prestor, Zg. Bela 70, telefon 45-248, po 20. uri_ ltonovanja Samski ženski oddamo opremljeno SOBO s souporabo kopalnice. Šifra: Planina-Kranj_11935 Zaposleno dekle išče STANOVANJE v Kranju ali Škofji Loki. Tel.: 061/721-760_11936 Najamem stanovanje v Kranju, blizu OŠ. Šifra: Nujno-predplačilo 11943 ifan.oprema Prodam nov HLADILNIK z zamrzovalno komoro, cena 10 SM. Tel.: 21-021_11944 Prodam ELEMENTE za dnevno sobo in KAVČ. Tel: 37-261 11945 po teiil GARAŽO vzamem v najem na širšem območju Vodovodnega stolpa. Be-gunjska 6, Kranj, stanovanje 9 11772 Kupim zazidljivo PARCELO do 20 km iz Kranja. Jože Česen, Trg Prešernove brigade 8, Kranj_11773 Kupim manjšo NJIVO, travnik, vrt ali staro gospodarsko poslopje neza-zidljivo. Jože Česen, Trg Prešernove brigade 8, Kranj_11774 Kupim zazidljivo PARCELO ali HIŠO zgrajeno do I. faze v KU Cerklje. Šifra: XX CERKLJE__11937 Prodam enonadstropno starejšo VILO, celo podkleteno, 7-sobno, 2 kopalnici, 2 telefona, 1000 mJ vrta, v centru Kranja, pri avtobusni postaji. Vila je primerna za obrtnika ali gostinca, za-željen kupec zdomec. Tel.: 23-289 od 19 do 20. ure__11938 Prodam GOZD 70 a v K O. Studor ob gozdni poti. Šifra: Bohinj 11939 kupim Kupim ELEKTROMOTOR 5-7 KVV, 700 do 900 obratov. Jože Šinkovec, Hotavlje 18, Gorenja vas_11932 Strešno OKNO, širine 85 ali 105 cm, kupim. Tel.: 27 061_11933 Kupim svetlobne PRIZME, 25 x 25 cm, 4 kose Ivan Košir, Topol 26, Medvode 11934 živali Prodam PRAŠIČE od 35 do 100 kg. Posavec 123, tel.: 70 379_11130 Prodam mesec stare PETELINČKE brojlerje Stanonik, Log 9, Škofja Loka 11812 Prodam mlado brejo KRAVO. Je-lenc, Dolenja vas 12, Selca_11895 Prodam OSLA, dober vozač. Zali log 45, Železniki_11896 Prodam ZAJKLJE in mladiče belgij-ski orjak. Partizanska 24, Kranj 11897 Prodam KRAVO molznico. Vizjak, Breznica 8, Škofja Loka_11898 Prodam plemenske 8 mesecev breje TELICE. Matevž Demšar, Log 2, Škofja Loka_ 11899 Prodam 10 dni staro TELIČKO od dobre molznice. Podbrezje 34 11900 Psičko foksterierko, staro 7 tednov, ugodno prodam. Tel.: 23-651 po 19. uri _11901 Prodam dve TELICI, 1 jalovo in v 8 mesecu brejosti ter eno leto staro TELICO 250 kg zamenjam za bikca. Alojz Škrjanc, Zg. Bela 57_11902 Ljubitelju živali podarim 2 meseca staro PSIČKO mešanko. Ljubljanska 36, Kranj, tel.:27-931_11903 Prodam PUJSKE stare 8 tednov. Janez Pogačar, Selo 34, Žirovnica, tel.: 80-594_11904 Prodam 6 tednov stare čistokrvne NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom. Tel.: 69-504_11905 Prodam 4 tedne starega BIKCA za rejo. Gornjesavska 21, Kranj 11906 OlTALO Vodoinstalacije na novi ali stari hiši, kot tudi razna popravila, vam izgotovi obrtnik. Tel.: 28-427_11940 Sprejmemo vsa ZIDARSKA DELA. Šifra: Takoj__11941 Opravljamo vsa ZIDARSKA DELA, toplotne in hidro izolacije. Tel.: do-poldne 26-861, int. 24, Lea_11942 gradbeni mat. Prodam strešno opeko »folc« 2700 kom. Preddvor 135 GLA8 Časopisno podjetje Glas Kranj išče honorarnega delavca ZA KURIRSKE POSLE. OD po dogovoru, nastop takoj. Informacije dobite na cesti JLA 16. zaposlitve Takoj zaposlim KOVINOSTRUGAR-"JA ali osebo, ki ima veselje do kovinskega poklica. Pipanova 60, Šenčur __11510 Takoj zaposlim KV ali PKV ELEK TROINŠTALATERJA ali fanta, ki ima veselje za priučitev. Franc Korošec, Mlaka 62/A, Kranj_11514 Službo dobi KOVINOSTRUGAR in delavec z znanjem ključavničarstva, možno tudi stanovanje. Borštnikova ul. 16, Cerklje_11784 V PRODAJALNI ELEKTRO-MOTO (nasproti avtobusne postaje) SMO ODPRLI ODDELEK KOMISIJSKE PRODAJE v prodajo sprejemamo. • AKUSTIČNE APARATE radijske sprejemnike, tranzistorje, gramofone, rnagnetofone, kasetofone ipd. • TELEVIZIJSKE SPREJEMNIKE video naprave, HI Fl in ojačevalne naprave, mikrofone ipd. • GLASBILA VSEH VRST Izkoristite možnost posredniške prodaje predmetov, ki jih ne potrebujete! Prodajalna je odprta od 8 do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure I MERKUR kranj ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, prababice, tašče, svakinje in tete MIHAELE BIZOVIČAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam kakor koli pomagali, jo spremili na njeni zadnji poti in ji izkazali poslednje spoštovanje. Posebej se zahvaljujemo organizaciji Zveze borcev Stražišče, družinskemu zdravniku, govornikoma, praporščakom, pevcem in godbi na pihala. VSI NJENI Umrl je PETER VILFAN Od njega se bomo poslovili v torek, 29. julija 1986, ob 16.00 uri na pokopališču v Bitnjah. ŽALUJOČI: žena Helena, sinova Franc in Pavel ter pet vnukov ZAHVAIA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta ANDREJA PIČMANA roj. 1925, iz Britofa 39 pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in podarjeno cvetje. Hvala tudi g. župniku, govornikom, pevcem, gasilcem in sodelavcem Varnosti Kranj, pa tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Britof, 26. julija 1986 GLASOVA ANKETA NOVICE IN DOGODKI Žanjci hitijo z delom Na videz lepa pšenica ni najbolje obrodila Šenčur, julija — Oljna ogrščica in ječmen sta že pospravljena; po pšenici, ki jo žanjejo v teh dneh, bo prišla na vrsto še rž. Nekatere požete njive so že zasejane z ajdo, s krmnimi rastlinami in drugimi posevki. V Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske, v temeljni organizaciji Kmetijstvo, so do nedelje poželi približno polovico vsega žita ali nekaj več kot tristo hektarov. Če se bo lepo vreme nadaljevalo, bodo vretena kombajnov prej kot v dveh tednih po-goltala še zadnja žitna klasja na Gorenjskem. »Pričakovali smo obilnejši pridelek,« je na vprašanje, kako bogat je letos pšenični klas, odgovoril Stane Bernard, vodja poljedelstva v tozdu Kmetijstvo. »Na videz lepa pšenica ni najbolje obrodila, toda še vedno računamo, da bo letošnja letina boljša od lanske in da bodo tudi razlike med posameznimi obrati (in njivami) precej manjše. Med štirimi novimi vrstami pšenice, ki smo jih v kombinatu prvič preizkusili, se je še najbolje obnesla zelenogora. Žetev poteka za zdaj brez večjih zastojev, četudi sta dva od sedmih kombajnov stara že več kot deset let. Nekaj pšenice je preveč vlažne in jo moramo dosuše-vati: to pa bo še povečalo že tako visoke izdatke pridelave in spravila,« je še dodal Stane Bernard. Doslej so 54 hektarov požetega polja že zasejali z ajdo. Na obratu Šenčur so v soboto želi z dvema kombajnoma. Dežurni mehanik Ljubo Drobič je povedal, da na strojih, od katerih je en star že štirinajst let, ni bilo večjih okvar: nekajkrat so odpovedali le ležaji, klinasti jermeni in rezila. Kombajnist Ab-do Semanič, ki si je komaj našel čas za kratek pomenek, je omenil, da žanjejo skoraj neprekinjeno od jutranje do večerne rose, ob sobotah in nedeljah, da je de- lo naporno in zato tudi premalo plačano. »Zelengora je dala štiri tone ~ na hektar, kar *8Š je za gorenjske razmere že dober pridelek. Prvič smo jo pose-m jali, dobro je L prezimila in dobro obrodila, tako da se za to vrsto zanimajo tudi kmetje,« je povedal Tine Remic, vodja KŽK-jevega obrata Šenčur. Kmetije iz kranjske občine naj bi po republiških planih oddali za družbeno prehrano 1030 ton pšenice. Načrt bodo težko izpolnili, saj ima zadruga le za 443 ton sklenjenih pogodb, vendar pa izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da kmetje oddajo več pšenice, kot so njihove pogodbene obveznosti. Kmet Alojz Štern iz Sredje vasi pri Šenčurju ima v najemu zemljo cerkljanske zadruge, na kateri pa je dolžan pridelovati pšenico. Tudi on je kot Stane Bernard povedal, da je priča-IcovaL brjljšf pridelek. »Dve toni na hektar to je preskromno,« je dejal. C. Zaplotnik Potrošniki ne marajo specialnega kruha Jesenice, julija — Ko so na Jesenicah razpravljali o problematiki in dobavi kruha, ki ga pečejo v leškem Žitu, so ugotovili, da nastajajo predvsem problemi s količino in kakovostjo kruha. Mesečno prodajo na Jesenicah 50 ton kruha, od te količine pa vrnejo proizvajalcu 2 do 3 odstotke v predelavo za drobtine. Izredno majhna je prodaja specialnih vrst kruha, saj pakiranega kruha potrošniki ne sprejemajo. Peko kruha narekujejo ekonomski izračuni, zato pečejo 5 odstotkov osnovnih vrst kruha, ostalo je specialni kruh in pecivo. Ker je bila cena kruha nižja od cene krmil, v Žitu predvidevajo, da je bila povečana proizvodnja namenjena krmljenju živine. Peki se srečujejo tudi z drugimi problemi. V zadnjih desetih letih niso zaposlili nobenega kvalificiranega peka, kljub štipendijam. Če v naslednjih petih letih ne bo več zanimanja, bo kadrovska struktura, pravijo, porazna. - - ■ D. S. Mojster umetne obrti Kvaliteta vedno žanje priznanje Radovljica — Potem ko je Aco Oblak, ki se že nekaj let ukvarja z izdelovanjem lokov, dobil na nedavni razstavi v Slovenj Gradcu znak kvalitete za svoj izdelek in laskavi naziv mojstra umetne obrti, se je pokazalo, da se loki lahko vključijo tudi v turistično ponudbo Slovenije — vsaj tak namen ima bližnja razstava v Ljubljani. »Da bi se zdaj kaj spremenilo, ko sem dobil naziv mojstra umetne obrti? Niti ne,« pravi Aco Oblak, ki edini pri nas, pa tudi eden redkih v Evropi, izdeluje loke. Ni mislil sodelovati na 6. jugoslovanski razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu, pa so ga povabili komaj dva dni pred otvoritvijo. Čeprav sodelovanje na takšni pomembni prireditvi ni tekmovalo, da bi lahko veljal rek prišel, videl, zmagal, pa je laskavi naslov mojstra in znak kvalitete, ki ga poslej lahko lepi na svoje loke, vendarle veliko vreden. Je res edini izdelovalec lokov pri nas, menda jih le še v Švici eden izdeluje, manjša tovarna lokov je v Belgiji, sicer pa ga ni, ki bi se hotel ukvarjati s tem zahtevnim delom. Pa še ročni izdelek je lok, in to vsak, športni, tekmovalni, lovski ali taborniški. Že naslednji mesec naj bi bila v Ljubljani razstava o turistični ponudbi Slovenije, ki jo pripravlja Zavod za napredek gospodinjstva. Med izdelki značilnimi za Slovenijo, so izbrali tudi loke Acija slovite znamke, kot je jamaha, niti ne pogledajo, njegove compand, specialne ali lovske loke pa si ogledajo do podrobnosti. Zato si spodrsljaja pač ne more privoščiti. Seveda sčasoma kraki pri loku odpovedo, zato izdeluje te dele tudi posebej. Da pa bi imel les tudi posebej sijaj, je dolgo izbiral tudi med laki, pa kar ni našel prave zamke. Ko pa se je obrnil na Oskarja Kogoja, znanega oblikovalca, ki se tudi veliko ukvarja z lesom, mu je ta prijazno svetoval lok italijanske znamke. Ko bo uresničena tudi ideja, da bi takšni izdelki, visoke kvalitete v Sloveniji imeli posebno nalepko, v katero naj bi bil vključen tudi lipov list, bodo med temi tudi Oblakovi loki. L. M. Kako dopustujejo podeželani Velemestnega vrveža sicer pri nas nikjer ne poznamo, drži pa, da stanovalci v blokih oziroma v mestih vendarle drugače preživljajo svoj prosti čas kot ljudje na podeželju. Pretekli teden so v večini tovarn za dva ali tri tedne zaprli vrata. Tudi v selških podjetjih so napravili tako. In kako ljudje iz Selške doline preživljajo dopustniške dni? Blaž Okorn, zasebni mizar, montažer stavbnega pohištva iz Podrošta: »Dopust, ki sem si ga vzel te dni, bom izkoristil za izkop jarkov za električno napeljavo od stare v novo hišo. Sicer pa si dopust zdaj, ko je veliko dela, tudi težko privoščim. Raje ga bom vzel kakšen dan pozimi za smuko na Soriški planini.« Anton Šturm iz Zalega loga, zaposlen v Niko Železniki: »Imam dva tedna kolektivnega dopusta. Z ženo nisva pretirano navdušena za morje, otroci so pa že odrasli. Doma bova. Ra- vno danes (petek) nas čaka plošča za novo garažo. En dan bova šla še v Novake, kjer je doma žena, drugih načrtov nimava.« Meta Bertoncelj iz Železnikov, zaposlena v Al-plesovem Salonu pohištva: »Večji del dopusta sem že izkoristila. Z družino sem bila deset dni v tovarniškem stanovanju na Cresu. Vreme nirbilo najboljše, vse drugo pa je bilo v redu. Za kakšen dan bomo šli najbrž še v planine, nekaj dopusta pa je dobro prihraniti za nujne opravke.« Helena Thaler iz Selc, učenka bodočega četrtega letnika ekonomske srednje šole: »Danes sem zaključila delovni mesec v ABC Loka, kjer sern bila na praksi. Tudi del avgusta nameravam še delat. Na morje me ne vleče preveč, v načrtu pa imam osvojitev Triglava. Upam tudi, da bo prijetno na desetdnevnem maturantskem izletu po Jugoslaviji.« H. Jelovčan Hotel Transturist — Gorenjska zabavišča (6) AVTOBUSNI ROČK AND ROLL Če živite v Škofji Loki in si zaželite plesa na prostem, imate to možnost storiti pred hotelom Transturist. Domačini seveda dobro vedo, kako se pride do Transturista, a tudi vsem ostalim obiskovalcem sama lokacija zabavišča ne bi smela povzročati nikakršnih težav. Hotel namreč leži tik glavne avtobusne postaje, kar ima dve posledici, celo značilnosti. Dobra je ta, da je zabavišče lahko najti in, če pridemo z avtobusom, imamo do njega le nekaj korakov, slabost pa je v tem, ker ravno ta neposredna bli žina avtobusne postaje in glavne ceste povzročata za ušesa ne ravno prijeten hrup. Ko se približamo zabavišču, najprej opazimo kup stolov in miz ter majhen pokrit oder, na katerem gori navadna bela žarnica. Mize so dokaj lično opremljene s prti. Tudi sicer je gostinska ponudba, če jo primerjamo z našimi dosedanjimi obiski v gorenjskih zabaviščih, na kar zavidljivi ravni. Postežejo vas pri mizi, pijača je hladna, po želji priložijo tudi led. Ko pa želite poravnati svoje denarne obveznosti, vam »pozabijo« prinesti račun. No, pa to ni nikakršna posebnost, na to »prijazno gesto« smo naleteli že v drugih zabaviščih. Gre seveda za veliko mero obzirnosti s strani gostincev, ki ne želijo obremenjevati gostov še s takšnimi malenkostmi, čeprav bi to menda morali delati. Vstopnine ni, ne morejo se pohvaliti z ravno velikim obiskom. V pogovoru z nekaterimi obiskovalci smo izvedeli, da je bilo lansko leto boljše, ker je bila kvalitetnejša glasbena ponudba. Letos goste zabava ansambel Jevšek, ki igra po sistemu za vsakogar nekaj — od polke pa vse tja do ročk and rolla. V tem položaju pa se ravno najbolje ne znajdejo ne ansambel ne obiskovalci. Ansambel namreč zveni zelo povprečno, to dopolnjuje še slabo izrabljeno ozvočenje, starostna struktura obiskovalcev pa je zelo pestra. Pa v tem še ne bi bilo nič tragičnega, a starejši se pač želijo drugače zabavati kot mlajši. Če pa so vsi na istem mestu . . . Vine Bešter Oblaka i/. Radovljice, ki se bo med vsemi drugimi, ki so letos dobili v Slovenj Gradcu za izdelke znak kvalitete, lahko predstavil na tej razstavi. Sicer pa za izdelovanje lokov ni nobenega predaha. Oblak, ki se je že pred leti lotil tega dela, je praktično po ves dan v delavnici. Ker je sam in ker je pri tem veliko natančnega ročnega dela, lahko izdela le kakih 120 lokov na leto. Veliko jih naročijo taborniki, pa lokostrelska društva, nekateri pa seveda hočejo lok tudi /,a hobi. Le lovskih lokov izdela bolj malo, ker lov s to napravo zaenkrat pri nas še ni dovoljen, čeprav so se poskusi takšnega lova sicer obnesli. »So pa nekateri, k,i lok enostavno obesijo v stanovanju na zid, v okras,« pravi Oblak. Seveda si ljubitelji več ne obešajo na zid loke znamke jamaha, ne le zato, ker so predragi, pač pa jih je tudi iz uvoza težko dobiti. Čeprav je povpraševanja po lokih veliko, pa je vsak Oblakov lok skrbno izdelan. Dobro ve, da poznavalci tako MERKUR kraNJ Delna širitev ceste zaradi vrtanja predora — Ko bodo 10. avgusta začeli z vrtanjem predora pod Karavankami tik pod magistralu«* cesto Jesenice — Kranjska gora, prometa z osebnimi vozili le ne hodu preusmerili na obvoznico mimo HruŠlce. Na obvoznici bo potekal le tovorni promet. Delavci Cestnega podjetja so zato odsek nad vrtino predora, kjer so številne prometne nesreče, i a/sit ili in nanj poio/.ili asfaltno prevleko. — I). S. - Lolo: L. Perdan GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan /. redom zashlg /a narod s srebrno /\.*/do Ustanovitelji Glasa občinske konferenco SZDI. Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja I .oka in Tr/.i« izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helenu Jelovčan, Jože Košnj k, l.ea Mencinger, Stojan Suje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, (veto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik Fotoreporter: Franc IVrdan - Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — I .klorira Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokora — Montaža in reprofotogrufija: Nuda Prevc, Lojss F.rjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — I.ist izhaja ml oktobra 15*47 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1971 pa ob torkih in petkih. Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadcja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-«03-:» 1999 — Telefoni: direktor In gluvni urednik 28-463, redakcija 21-86«, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciula, propaganda, računovodstvo 28-463. mali (»glasi, naročnina 27-960 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za II. polletje 2.600 din. V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj market ŠOBEC delovni ca9 od7.doZO.vbB vsafc dan