Požtnlna plačana v gotov i
MaffltonM
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 241
Maribor, petek 23. oktobra 1931
»
JUTRA"
zhaia razun nede ie in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun prt poitnsm ček. zav v Ljubljani it 11.400 Velja mesečno praie*nin v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglaai po iarifu
Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, PreSernova ulica št. 4
Prednosti velikih strank
Strankarska demokracija, ki je omogočila vsem, tudi najmanjšim skupinam in 'loterijam, da so po mili volji begale vo-lilce, je privedla v večini evropskih držav parlamentarizem do obupnega položaja, iz katerega skoraj ni najti izhoda. Zaradi osebnih ambicij, nediscipline itd., so se skoraj vse stranke razcepile in se cepijo še vedno. Tako vidimo, da nastopa pri vsakih novih volitvah več frakcij, ki se medsebojno pobijajo z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Prav isto sliko nudijo tudi tako izvoljeni poslanski klubi. Ponekod sestavlja parlament po deset, dvajset ali še celo več klubov, od katerih ni nobeden dovolj številen, da bi sam moigel prevzeti v svoje roke vodstvo države in izvesti svoj Program.
Naravna posledica je, da se mora ne-obhodno poiskati rešitev v koaliciji. Sestavljanje vsake koalicije pa pomeni dajanje neštetih koncesij na levo in na desno, opuščanje izvajanja programa itd. Vlada in njena večina, ki se na ta način sestavi, je prav za prav brez vsakega zares trdnega in jasnega programa in za vsako vprašanje, ki se pojavi na novo, mora zopet delati kompromise, deliti koncesije in nagrade. Vladni aparat take heterogene koalicije je zato nepokretljiv in za naglo in uspešno delo nesposoben. Od tod tudi vse neštete vladne krize, ki nastopijo navadno prav tedaj, ko bi bila stabilnost in delavnost vlade najbolj potrebna. Usodnost takega blagoslova strankarske demokracije smo spoznali v Prejšnjih letih v zadostni in preobilni meri tudi mi Jugosloveni, zato pa smo Prišli tudi tako daleč, da od našega parlamenta nihče ni ničesar več pričakoval
Na vse to se nam zdi danes, ko stojimo Pred novimi državnozborskimi volitvami, nujno potrebno opozoriti, odnosno spomniti slovensko javnost. Kakor hitro se namreč ozremo nazaj v preteklo desetletje našega državnega življenja, spoznamo na mah, kolike vrednosti je nova ustava in kako dalekoviden je novi volilni zakon. Oba odstranjujeta zlo prav tam, kjer je bilo najbolj usodno. Z odločnimi in pametnimi odredbami onemogočata povratek v prejšnje stan:e in silita Ves narod k združitvi v velike, za razsoj in delo sposobne politične pokrete. pdor hoče pri nas v bodoče politično delovati, ima svobodne roke in svobodno Pot. Nihče mu delovarra ne brani, a delovati mora v veliki, vsedržavni stranki,
' bo, če bo zmagala, sposobna sama preuzeti vodstvo države in obenem seseda tudi vso odgovornost. Taki stran-** ne bo potrebno vezanje z neštetimi ^■alim! skupinami v nepokretljive koali-'J8. ne bo potrebno krimpromisarstvo e T>pdeljevanje kvarnih koncesij.
Zato bo narodna skupščino, ki bo dne
novembra izvoljena, prvo naše držaV-ln° r>rpv^stavT1ištvo, ki bo lahko v mirnem
složnem delu, usmerjenemu k enemu jasnemu cilju, izvedlo do konca
°i Program In izvršilo vse tisto, kar
Revolucija na otoku Cioru
CIPERSKO PREBIVALSTVO ZAHTEVA ZEDINJENJE Z GRČIJO.
LONDON, 23. oktobra. Na otoku Cipru, ki spada več desetletij pod angleško nadoblast, je nenadoma izbruhnila revolucija, katero je zanetil grško-kato-liški škof iz Nicosie, glavnega mesta otoka Cipra. Duhovščina je bila že več časa nasprotna angleški oblasti in je neprestano pripravljala upor, ki se je sedaj razvil v pravo revolucijo. Na nekem javnem zborovanju, katerega se je udeležilo več tisoč ljudi, je pozval nicosijski škof cipersko ljudstvo v boj proti angleškim zatiralcem in za zedinjenje z rodno Grčijo. Vsa tisooglava množica je takoj odšla po mestu prepevaje nacionalne pesmi in vzklikajoč Grčiji ter se naposled zgroila v cerkve, kjer je položila revolucijsko zaprisego. Položaj je
zelo resen. Angleški guverner Sir Ronald Sorrs je brzojavil v London po pomoč. Iz Egipta so bile na Ciper odposlane številne letalske eskadrile, iz Aleksandrije in Malte pa vojne ladje. Guverner je odpotoval v London, da poroča o nastalem položaju. Vojaštvo je dobilo nalog zatreti revolucijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Sinoči je prišlo v Nicosiji do krvavih bojev med revoluci-jonarji in policijo ter vojaštvom. Uporniki so udrli pred guvernalno palačo in
io	zažgali. Otok Ciper meri 9285 kvadratnih kilometrov in šteje približno 330.000 prebivalcev. Glavni pridelki otoka so: vino, sadje, bombaž m svila. Ogromna večina prebivalstva je grške narodnosti.
Lavalov prihod v Washlngton
RAZGOVOR MED LAVA LOM IN SHMSONOM.
WASHINGTON, 23. oktobra. Ameriška vlada je dala francoskemu ministrskemu predsedniku Lavalu na razpolago poseben vlak, s katerim se je odpeljal iz Newyorka v Washington. Spremljal ga je ameriški državni tajnik Stim-son. V Washingtonu je bil Lavalu pripravljen navdušen • sprejem. Zvečer je
bil v Beli hiši slavnostni banket na Čast francoskemu maršalu Petainu. Med vožnjo iz Newyorka v Washington sta se Laval ta Stimson pogovorila o vseh vprašanjih, o katerih bosta razpravljala francoski ministrski predsednik in Hoover v Washingtonu.
Požar v Bresternid
OGENJ UNIČIL VINIČARIJO DR. MALEKA.
Včeraj zvečer se je iz še nepojasnjenega vzroka vnel gozd nad stransko cesto v bližini Bresternice. Veter, ki je pihal od zahodne strani, je zanesel iskre tudi na viničarijo dr. Maleka, v kateri je^stanoval viničar Anton Svetek s svo-o družino. O požaru so bili takoj obveščeni mariborski gasilci, ki so odhiteli v Bresternico pod vodstvom načelnika g.
Ivana Vollerja. Kmalu nato so pa prispe-
li	tudi gasilci iz Peker, Studencev in Kamnice. Pomanjkanje vode in lega terena sta delo oteževala. Rešiti je bilo mogoče samo pohištvo, živino in orodje, dočim je viničarija skupaj s hlevom pogorela do tal. Škoda znaša krog 60.000 Din in je le neznatno krita z zavarovalnino.
iasrss3fi
Posojilo za gradnjo mariborske carinarnice
Državna hipotekarna banka odobrila Din 12,000.000.
Naša nova carinarnica, ki bo stala na posestvu industrijalca Frainza v Melju, se bo, kakor znano, gradila iz kaldrmin-skega fonda v režiji mestne občine. Pre-računjena je na preko 20,000.000 Din. Občina je inieia doslej v posebnem fondu, ki je zraste! iz dosedanjih dohodkov
te davščine že precejšnjo vsoto, manjkalo pa je še vedno 12,000.000 Din. Zaradi tega je sklenila najeti ta denar pri Državni hipotekarni banki v Beogradu. Po vesti, ki je danes prispela, je banka ta kredit že odobrila in je mestni občini na razpolago. Obrestoval in amortiziral se bo iz istega kaldrminskega fonda, tako da ne bodo občanom naložena nobena nova bremena. S tem je gradnja carinarnice m stanovanjskih hiš za carinike zagotovnena in se bodo prva dela lahko takoj pričela.
bodo diktirali interesi države in naroda. Temu narodnemu predstavništvu se ne bo treba prepirati zaradi demagoških, skozi okno na ulico govorjenih fraz.
Že samo to dejstvo pa mora prepričati vsakega trezno in objektivno mislečega Človeka, da so naši državniki našli najidealnejšo rešitev demokracije, ki jo drugod še iščejo. Pozabiti ne smemo namreč, da ne živimo več v prejšnji dobi, ko je bilo vsaki stvari točno določeno pravo mesto, ampak sredi kaosa, ki je razvrednotil vse nekdanje vrednote in prisilil vse. ki vodijo usodo človeštva, k iskan u rešitve v novih oblikah. Temeljni zakon vsega življenja pa .ie, da je treba stremeti naprei, ne pa tiščati nazaj, v
tsto, kar je propadlo in za vse večne čase minilo.
Krog nas po svetu je kaos, ki bi, če bi mogli nekdanji strankarski demagogi zopet uvel javiti svojo razdiralno moč, zajel prej ali slej tudi nas. Mi pa potrebujemo kot mlada država miru in reda, da utrdimo svoj komaj dograjeni skupni dom in da se pripravimo za tisto nalogo bodočnosti, katero nam je usoda določila v zgodovini človeštva in slovanstva, katerega najjužnejšo in najzapadnejšo pred-stražo tvorimo. Pri tem delu so potrebne vse delovne roke, zato moramo strnjeni Stopiti v borbo za izvojevanje svoje konsolidacije, zato moramo 8. novembra vsi na volišče!
JUUI DL 0.0.
Maribor, Gosposka ulica 7
priredi v svoji podružnici v petek, dne 23. in soboto, dne 24. oktobra
poskusno kuhanje
svoje znane mešanice kave »Tri zvezde«. K tej prireditvi so vabljeni vsi cenjeni odjemalci ter njihovi znanci in prijatelji, kakor tudi vsi ljubitelji izborn«* kave.
Vsak dobrodošel!
f Srečko Robič
Sinoči ob 17.45 ie v sobi sreskega načelnika za desni dravski breg g. Milana Mlakarja nenadoma od kapi zadet umrl v 49. letu starosti limbuški župan, veleposestnik, gostilničar in član banovinskega sveta g- Srečko Robič.
S pokojnikom je izgubila naša ožja domovina, posebno pa mariborska okolica moža kremenitega značaja in izredne marljivosti. Kot sin zaslužnega narodnega borca, ki je že v avstrijskem parlamentu zastopal interese štajerskih Slovencev, je tudi sam že zgodaj stopil v prve vrste narodnih delavcev. Bil ja vedno značajen naprednjak in Sokol. Prav tako se je pa udejstvoval tudi kot gospodar. Bil je član cele vrste gospodarskih, denarnih in drugih zadrug tej* korporacij. Deloval je v občini kot dolgoletni župan, v okrajnem cestnem odboru, v banovinskem svetu itd. Prav zaradi tega so ga volilci desnega brega izbrali tudi za svojega sreskega kandidata za sedanje državnozborske volitve. Sedaj ga je sredi dela in agitacije pobrala nenadna smrt v nailepši zreli moški dobi. Njegova delavnost in sposobnost se bo v Mariboru in okolici težko nadomestila. Bodi mu ohranjen trajen svetel spomin! Vsem svojcem in sorodnikom naše najgloblje sožalje!
Pogreb zaslužnega pokojnika, ki je bil sinoči prepeljan v mrtvašnico na starem mestnem pokopališču, danes pa domov v Limbuš, bo jutri v soboto popoldne ob 15. uri iz hiše žalosti na tamkajšnje pokopališče
Nedelje - ^engali
St. ilj v biov. goricah
Pogreb Lenčke Clmperčeve, 20. t. m.
je bil pogreb članice tuk. Sokola, v bolnici v najlepši dekliški dobi umrle Lenčke Cimperc. Ni bila dolgo bolna, a hitro jo je pobrala neizprosna smrt iz sredine svojih staršev in društva. V 'nedeljo je izdahnila svojo dušo v Mariboru v bolnici. Točno ob 9. uri jo e pripeljal mrtvaški voz in pri kolodvoru se izbralo polno članov(ic) Sokola ter drugega ljudstva. Tu je spregovoril starošta gosp. Sfiligoj zadnji pozdrav pokojnici. Vse oči so zarosile! Ko so odpravili duhovnik' molitve, je vzdignilo krsto deset Sokolov v kroju in odnesli so jo na pokopališče kjer spava večni sen. Blag ji spomin!
Sfraa J.
Lepo uspela gasilska vaja
Poskusni alarm v delavnici državnih železnic.
Včeraj popoldne ob 14.32 je zatulila sirena, v zvoniku je začelo biti plat zvona: gori! Marsikoga je spreletelo. V kratkem presledku so že zdrčali avtomobili z vsemi gasilskimi pripravami po Glavnem trgu preko Državnega mostu v smeri proti delavnicam drž. železnic, kjer se je dvigal proti nebu gost dim. V petih minutah so bili mariborski gasilci že na kraju navidezne nesreče in takoj stopili v akcLo. Minuto kasneje je dospela požarna bramba iz Studencev, nato gasilci iz Radvanja, Pobrežja, Peker in Razvanja. Vse požarne brambe so pričele takoj z gašenjem mizarskega oddelka, ki je bil namišljeno v cignju. Vodstvo je bilo v rokah gg. Alta in Kesslerja, načel, gasilskega društva del. drž. železnic. Načrt za va.o pa so izdelali gg. načelnik Voller, Kaloh, A't in Kessler. Vaji so prisostvovali tudi podnačelnik delavnice g. inž. Sancin in župni načelnik g. Pfeifer ter ogromno število občinstva, ki je z zanimanjem opazovalo potek vaje.
Kako je bi'a gasilska vaja zamišljena? Službujoči gasilec je javil, da je izbruhnil požar v delavnici v mizarskem oddelku, ki se širi zelo hitro. Z obema turbinskima brizgalnama je prihitelo moštvo drž. železnic im ker ni bilo kos svoji nalogi, je zatulila sirena v pomoč. V treh minutah so bili namestu čuvaji in moštvo drž. železnic s policijo, ki je skrbela za red, vse uradništvo in dimnikarji. Kmalu nato je prispela kot prva mariborska požarna bramba pod načelnikom g. Vo'lerjem z vsemi gasilskimi pripravami, njej je sledila požarna bramba iz Studencev pod vodstvom g. Kalo-ba. V deveti minuti je prispela požarna bramba iz Radvamra z načelnikom g. Pinte rjetn, nato gasilska društva iz Pobrežja, Brezij in Razvanja.
Impozanten je bil pogled na vrste cevi, ki so brizgale močne curke vode na streho. Nadvse zanimiv pa je bil pog'ed na gasilca, ki je s 32 metrov visoke »Ma-girus« lestve brizgal vodo. Vaja je trajala 40 minut. Župni načelnik g. Pfeifer je pohvalil v prvi vrsti discipliniranost in požrtvovalnost gasi'cev, ki so se izkazali vsi brez izjeme sposobne in vedno pripravlene pomagati bližnjemu v nesreči ognja. Načelnik g. Voller pa je izročil požrtvovalnim delavcem za gasilstvo gg. Altu, Kesslerju in Kalohu kolajne priznanja.
Kandidature v Dravski banovini
Prve potrjene srezke kandidature smo objavili že včeraj. Nadalje so pristojna sodišča potrdila naslednje kandidate:
Šmarje pri Jelšah: Vekoslav Špindler, novinar v Mariboru, namestnik Anton Malgaj, viničar v Zibiki. — Protikandidat: Josip Drofenik, posestnik v Št. Jur-ju ob j. ž., namestnik Jurij Lesjak, župan v Slivnici pri Celju.
Laško: Alojzij Pavlič, profesor verouka v Celvu, namestnik Alojzij Jagrič, stro jevodja, Zidani most.
Brežice: inž. Ernest Krulej, župan v Sevnici, namestnik dr. Franjo Benedičič, med. zdravnik v Senovem. — Protikandidat: Ivan Urek, župan in bivši nar. poslanec v Globokem, namestnik Franc Pintarič v Rigoncih.
Gornji grad: Matija Goričar, župan in posestnik v Mozirju, namestnik Anton Sem, posestnik v Ljubnem.
Ljubljana okolica; A'bin Koman, posestnik v Vižmarjih, namestnik Ivo Sancin, načelnik v p. v Ljubljani.
Radovljica: Ivan Mohorič, gen. tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani, namestnik Josip Ambrožič, trgovec v Ljubnem. — Protikandidat:	Ivan	Ažman, župan v
Lescah, namestnik Franc Kralj, tov. delavec v Koroški Beli.
Kamnik: dr. Valentin Rožič, profesor v p. v Ljubljani, namestnik Alojzij Buri-ca, posestnik v Dragomljah. — Protikandidat: Anton Cerar, gostilničar v Kamniku, namestnik Ignacij Toma, trgovec v Moravčah.
Litija: Alojzij Turk, trgovec v Višnji gori, namestnik Rudolf Hribar, lesni trgovec v Izlakah.
Metlika; Danijel Mlakar, gostilničar v Metliki, namestnik Janez Smuk, župan v Mlakah.
Logatec: dr. Stane Rape, tajnik Zveze kulturnih društev v LjubUani, namestnik Ivan Remžgar, gostilničar v Žirovnici.
___________________MarlfiorsKT	V F ČT
Mariborski
Iz šolske službe.
Za rednega učitelja je postavljen dosedanji pogodbeni učitelj Matej Mikuš v Šmarje pri Jelšah.
Novi telefonski imeniki.
Za področje Dravske banovine so prispeli novi telefonski imeniki, službena izdaja. Dobijo se za ceno Din 10 pri glavni pošti, pri linici za telefon in brzojav.
Poziv Primorcem in Korošcem.
Vsi Primorci in Korošci, ki so kupili posestva v Jugoslaviji in plačali prenosno takso, se opozarjajo, da je po zakonu z dne 12. 8. 1931 zadnji termin za vložitev prošnje za povrnitev teh prenosnih taks dne 24. t. m. Radi tega naj vsi še tekom jutrišnjega d;ne event. tudi po pošti vlože tozadevne prošnje na one davčne uprave, pri katerih so bile takse plačane. Prošnja se kolekuje z Din 5—. Priložiti je treba kupne pogodbe in opcije, odnosno potrdila o državljanstvu. Ako nimajo prilog pri rokah, naj vlože samo prošnje, priloge pa dostavijo naknadno. Društvo »Jadran« v Mariboru.
Novi del magdalenskega pokopališča bo v nedeljo ob 3. uri popoldne svečano blagoslovljen. Blagoslovitev bo opravil škof dr. Andrej Karlin.
Oslava 28. rijna.
Česky klub usporada v nedeli dne 25. t. m. v 3 hod. odpoledne v male dvorane Narod, domu II. poschodf za pžf-tomncsti p. vfcekonsula Cibelky oslavu statnfbo svatku 28. rijna. Na vedomf všem pp. krajamum, by se co možna v nejvetšim počtu slavnosti zučastnili. — Vybor.
Nedelia - Svensaii
Razprava proti Frideriku Klančniku.
Umora posestnika Rudolfa Kanclerja v Šobru nad Kamnico soobtoženi Friderik Klančnik bo prišel pred veliki kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča dne 3. novembra. Senatu bo predsedoval deželnosodni svetnik g. dr. Lešnik. Obtožnico bo zastopal državni tožilec g. dr. Sever.
Otvoritev strelišča Pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
Agilna strelska družina pri Sv. Marjeti ob Pesnici bo otvorila v nedeljo, dne 25. t. m. ob 14. uri svoje strelišče. K otvoritvi pridem tudi delegatje oblastnega odbora iz Maribora.
Igra »Skopuh« pri Sv. Lenartu.
Sokolsko društvo Sv. Lenart v Slov. goricah sporoča, da se gledališka predstava »Skopuh« ne bo vršila 25. oktobra t. 1., ampak se radi nastalih ovir preloži na 15. november.
Promet na dan Vseh svetnikov.
Na dan Vseh svetnikov dne 1. novembra 1931 se ob priliki obiska grobov na Pobrežju od 12. do 19. ure brezpogojno prepoveduje vožn:a vsem vrstam vozil po Pobreški cesti, t. j. od začetka Državnega mostu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice. Vozovi, namenjeni na obe pokopališči, naj vozijo eventuelno po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste, kjer se ustavijo.
Z današnjega trga za ribe.
Na današnjem trgu za ribe so se prodaja'e sardine po 14 Din kg, sipe po 20, moli po 30, morski raki pa po 28 Din.
Sadni sejem In sadna razstava v Ljubljani
v paviljonu »G« na ljubbanskem velesejmu bo otvorjena v nedeljo, dne 25. t. tn. ob 10. uri dopoldne. V pondeljek 26. in v torek 27. t. m. bo razstava odprta od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne nepretrgoma. Razstava in sejem se zaključita 27. t. m. zvečer. Kdor se hoče založiti z dobrim zdravim zimskim sadjem, naj si ogleda to prireditev.
Kredit za umobolnico Novo Celje,
Ministrstvo za gradnje je odobrilo elaborat za drugo etapo del na zavodu za umobolne v Novem Celju, in sicer v revidiranem proračunskem znesku 1,631,180 Din. Tehničnemu oddelku kraljeve banske uprave v Ljubljani je bilo naročeno, naj razpiše ofertalno licitacijo v skrajšanem roku 20 dni. S tem je končno rešeno pereče vprašanje novega zavoda za umobolne v Sloveniji, kajti ena sama umobolnica že davno ni več zadostovala. Novo Celje bo sprejemalo pretežno bolnike Iz mariborskega okrožja.
R N T K jutra
i dneoni
Za znižanje hišnih najemnin.
V zvezi z akcijo za znižanje stanovanjskih najemnin je mariborska mestna občina razposlala na vše hišne posestnike tozadevne formolarje, da jih izpolnijo in podajo višino nekdanjih in novih najemnin. Vprašanje priznan1'a najemnin je zlasti v našem mestu zelo pereče, kajti dosedanje visoke najemnine nikakor niso več v sk'adu z dejanskimi razmerami, kakor vladajo danes tako glede na število razpoložljivih stanovanj kakor na gmotni položaj najemnikov, zlasti iz nižjih slojev. Danes ni več stanovanjske stiske, kakor je bila v prvih povojnih letih, kajti stanovanj je dovoli na razpolago. Zato je tudi popolnoma upravičeno, da se najemnine znižajo, zlasti spričo sedanjih tako težkih življenskih razmer, ki že itak dovolj tiščijo najemnike. Upamo, da bo mestna občina to svojo hvalevredno socialno akcijo kar najbolj pospešila, ker kakor rečeno: sedanje visoke najemnine v Mariboru so nevzdrž-Ijive.
Nesreče in nezgode.
Iz višine devet metrov je padel včeraj popoldne 241etni delavec Franc Kranjc pri Sv. Petru pod Mariborom. Pri padcu si je zlomil desno nogo in je moral iskati pomoči v bolnišnici. — Sinoči se je vozila na kolesu po Tatten-bachovi ulici realčanka petega razreda Krista Temerl. Naenkrat ji je postalo slabo in je padla raz kolo ter si pretresla možgane. Z rešilnim avtom so jo odpre-mill nezavestno v bolnišnico. — Vsega razmesarjenega so pripeljali včeraj popoldne' v tukajšnjo bolnišnico 27letnega viničarja Franca Krauta iz Svečine, ki je padel, ko so se mu splašili voli, pod voz naložen z vinom ter dobil nevarne poškodbe, vendar je izven nevarnosti.
Nedelja - Svengali
Divji kozel sredi Slovenskih goric.
V graščinskem lovišču v Vurberku so te dni ustrelili divjega kozla. Žival, ki se je morala zateči v naše kraje iz koroških gora preko Kobanskega in zahodnih obronkov Slovenskih goric, je bila lepa in rejena.
Padec z drevesa. !
Na Teznu je pade! včeraj dopoldne z nekega drevesa 351etni delavec Janoš Fekete. Pri padcu si je .polomil rebra. Prepelali so ga takoj v bolnico, vendar je njegovo stanje precej nevarno.
Hud spopad z divjini merjascem
je imel kmet Ivan Kavran v Spodnji Veljki. Merjasec, ogromna zverina, je zahajal v njegovo njivo, in ko ga je kmet hotel pregnati, se je merjasec zakadi! vanj in ga hudo cbde'al s svojimi čekani. Kavrana so morali prepeljati v mariborsko bolnico, njegove poškodbe so zelo težke.
Sreča v nesreči.
Te dni se je dogodila na cesti med Mariborom in Marenberkom nenavadna nesreča, ki se je pa srečno končala. Nek tukajšnji trgovec je privozil s svojim avtomobilom na nek . ovinek prav v trenutku, ko so drvarji posekali nad cesto veliko drevo, ki se je z vso silo podrlo n*> cestp. Zadelo je hladilnik avtomobila in ga zpatno poškodovalo, dočim je trgovec ostal nepoškodovan. Avto, ki je bil v močnem zaletu, je podrto drevo potisni! še skorai 20 metrov daleč in se nato poškodovan ustavil.
Bela čaplja v Sh venskih goricah.
C i Sv. Lenartu v Slovenskih goricah e te dni ustrelil tamkajšnji pekovski mojster g. Adolf Dimnik veliko belo čdpljo, ki je pri nas zelo redka ptica. Lepo žival bo nagačil tukajšnji preparator g. Ziringer.
Inf	m za jabolka In hruške.
Vsem, ki želijo dobiti potrebno sadje za zimo, sporočamo, da se bo prodajalo na velesejmu vse tri dni t. j. 25., 26. in 27. oktobra t- 1. tekom dopoldneva in popndne do 5. ure. Dana je vsakemu pri'ika, da sl ogleda poučno razstavo in da pr de do prvovrstnega namiznega sadja, ki se bo oddajalo v zabojčkih po ■; skupne teže. Vse razstavljeno sadje Je skrbno obrano in sortirano in tako vloženo, da se bo lahko brez prekladanja naprej poslalo, na kar opozarjamo zlasti večje trgovce in kupce.
V M a r i b o r u, dne 23. X. 193f.
mariborsko glečaližče
REPERTOAR.
Petek, 23. oktobra. Zaprto.
Sibota, 24. oktobra ob 20. uri »Zeml.a smehljaja«. Ab. C.
Nedel a, 25. oktobra ob 15. uri »Mayer-ling«. Ob 20. uri »Slaba vest«. Ponedeljek, 26. oktobra. Zaprto.
Gledališče: »Zemlja smehljaja«, Lebarjeva romantična opereta, ki je občinstvo s svojo krasno muziko in s krasnimi pesmimi tako navdušila, da je že trikrat do poslednjega kotička napolnilo gledališče, se bo ponovila v soboto, 24. t. m. za ab. C. — Vsekakor zanimiva prelni* jera se obeta gledališkemu občinstvu v torek, 27. t. m. Uprizoril se bo »Konec poti«, drama redke dramatične moči, ki je brezdvomno ena izmed najsilnejših sodobnih vojnih dram, ter se godi v za-kopu v strelskih jarkih na zapadni fronti leta 1918. Režira Vlado Skrbinšek, ce-iotno kulisariio in garderobo je posodilo Narod, gledališče v Ljubljani.
Prva letošnja popoldanska predstava bo v nedeljo, 25. t. m. ob 15. uri. Vpri-zorila se bo zanimiva in napeta drama o nenadni smrti bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa »Mayerling«, ki vlada za vsako njeno vprizoritev veliko zanimanje. — Istega dne zvečer ob 20. uri pa se bo ponovila »Slaba vest«, zabavna kmečka komedija s petjem, ki je bila letos zelo simpatično sprejeta. Dejanje te komedije se godi v prleški kmečki hiši.
Likovna umetnost v Mariboru
K obnovitvi skupnega delovanja naših slikarjev in kiparjev.
Po legi in številčni moči je Mariboru usojena velika naloga: biti pomožno središče in torišče slovenske prosvete, kulture in umetnosti. Nanj je navezana skoraj vsa severna in severnovzhodna polovica Dravske banovine s stotisoči prebivalstva. Zato mora skrbeti za to, da bo to svojo nalogo tudi zares v polni meri in častno vršil. Če se ozremo na pretekla leta tja nazaj do osvobojenja, moramo sicer z veseljem ugotoviti, da
INhdelia - Svengali
se je precej storilo. Danes imamo svoje več ali manj utrjeno gledališče, pevske zbore, javne knjižnice, celo vrsto organizacij, listov, tiskaren, založništev itd., ničesar pa se v zadnjem času ni storilo za likovno umetnost/za slikarstvo in kiparstvo. Naš Maribor je bil v tem oziru docela negativen faktor. Takoj po osvo-bejenju so se pojavile sicer hvalevredne iniciative, ki so obrodile tudi nekaj vidnih sadov, pozneje pa je vse zopet zaspalo in propadlo. Prav te dni pa se je pojavil nov pokret, postavljal se novi solidni temelji, na katerih bo zgrajeno sodelovanje vseh likovnih umetnikov v Mariboru in na deželi. Ustanovljen bo nov klub, ki bo poskrbel, da se bodo zopet prirejale redne razstave domačih iti drugih umetnikov, ustanovila se bo pa morda tudi slikarska Šola, v kateri se bodo mogli izpopolnjevati vsi tisti, ki bi se radi kot amaterji ali pa tudi poklicni slikarji posvetili likovni umetnosti. Tako bo Maribor tudi v tem oziru vršil svojo nalogo kulturnega središča in torišča. Zato moramo to akcijo samo pozdraviti in ji želeti čimveč uspeha.
Samomor ali ka]?
Že dali časa pogrešajo 261etnega Ivana Kranjca iz Plinarniške ulice 19, ki j« pobegnil pred tednom dni. Zadnje čase je taval zelo potrt okoli in pravil, da sl bo končal življenje, ki za njega nima pomena. Domači sumijo, da je izvršil nai-brže samomor. Vsa poizvedovanja z® njim so ostala brezuspešna.
Nenadna smrt.
Danes zjutraj ob 4. uri je nenadno pre' minul v Strossmajerjevi ulici 6 54etn> sodarski pomočnik Franc Klaniček. * zgodnjih urah mu je postalo slabo, pa^e je iz postelje in obležal na tleh mrtev-Pogreb bo v nedeljo ob 15. uri Iz n,rt' vašnice na mestno pokopališče. Redukcija fakultet na graški univerzi-
Dunajska zvezna vlada je zaradi 5tc-denja nameravala ukiniti univerzi v Gradcu in Inomostu, po intervenciji obefl deže'nih vlad se je pa sedaj odločila. bo ukinila samo nekatere fakultete. K»* tere fakultete se bodo popolnoma opustile, še ni tofino določeno.
Dr. Vladimir Travner.
Koionijalna razstava v Parizu
Kakor smo že javili, bo predvidoma 25. tm. predava! v Mariboru v kinu Apolo prof. Rey iz Pariza v francoskem jeziku o pariški kolo-nijalni razstavi. V svrho boljšega razumevanja objavljamo sledeči spis moža, ki si je razstavo sam ogledal.
Orjaška velikopoteznost razstave.
Franeta je stara koionijalna država. Začetki njenega kolonizatornega dela se-8a.o že v dobo križarskih vojn (1096— 5270). Poznejši vladarji, državniki in vojskovodje kakor Cartier, Champlin, kard. Richelieu, Colbert, La Salle, Ludvik XIV in dr. so to delo nadaljevali, tako da je imela država sredi 17. stol. ogromna posestva predvsem v Sprednji in Zadnji Indiji na zapadni obali Afrike, na Antilih, v sedanjih Zedinjenih državah in v današnji Kanadi. Vsa ta ozemlja z malimi izjemami pa je Francija pozneje — po>-sebno za časa Napoleonskih vojn — zgubila. Sedaj spominjajo m nekdanje gospostvo le še razna francoska imena kra iev (posebno v Sev. Ameriki) in francoska govorica, ki se je še ohranila v Kanadi, na Haitiju in drugod. Nova era v zgodovini francoske kolonizacije se začne z zasedbo Alžirja 1. 1830. Z orožjem In spretno diplomacijo so razširili Fran cozi — posebno tekom zadnjih 50 let — svoja posestva tako, da meri sedaj »la France d’ outre-mer« — tako imenujejo s skupnim imenom kolonije, vazalne države in interesne sfere — 12.477.OCO kma. Glavne zasluge zato so si pridobili Du-pleix. La Bourdonais, admiral Bugeaud, Brazza, Riviere, Marchand, predvsem pa maršal Lyantey. Francoske kolonije so v vseh delih sveta, posebno v Afriki, kjer zavzemajo skoraj 11.5 milijonov km5.
V	teh ogromnih pokrajinah živi nad 60 milijonov ljudi, ki tvorijo kljub različnosti plemen, jezikov, ver in kultur kompaktno maso, osredotočeno in usmerjeno k Franciji, ki šteje tako nad 100 milijonov prebivalcev. Prekomorska Francija proizvaja vse surovine in velik del izdelkov, ki jih potrebuje mogočna republika za svojo pTehrano, industrijo in trgovino. Ogromni gospodarski pomen kolonij dokazuje dejstvo, da znaša;o upravni stroški milijardi, čisti dobiček pa 22 milijard fr na leto. Vrhtega se prebivalstvo prek-morskega imperija naglo množi in nadomešča tako vse morebitne zgube prebivalstva v domovini. Tako so toraj kolo-
nije neizčrpni vir blagostanja, moči in u-gleda Francije.
Sijajen dokaz za to je ogromna kolo-nijalina razstava, ki je bila otvorjena meseca maja t. 1. v parku Vincennesna južnovzhodnem delu Pariza. Tam, kjer so se razprostirali doslej ob obalah Dau mesniiskega jezera obširni gozdovi in dolgi drevoredi s lOOletnimi drevesi in kamor so prihajali na oddih le posamezni miru željni prebivalci svetovnega mesta je nastalo tekom več mesecev pod vodstvom neštetih inžiinerjev1 arhitektov, ki parjev, slikarjev in drugih umetnikov ČU' dovito pravljično mesto. 110 hektarjev znaša njegova površina. Zgrajeno je deloma okoli jezera, deloma na obeh otokih Bercy in ReuiHy. Prilično polovico prostora zavzemajo palače in paviljoni francoskih kolonij in vazalnih držav ostali del pa razstave držav, ki jih je gostoljubna Francija povabila k sodelovanj, upravna poslopja, zoološki vrt, šte vilna zabavišča kakor gledališča, kini, plesišča, bari, kavarne, restavracije itd. Stavbe, ki ostanejo stalno n. pr. koloni jalni muzej so zidane iz trpežnega materiala, ostale pa iz lesa in mavca tako, da vzbujajo vtis, da so zgrajene za ve ke. Promet v razstavi posredujejo 4 km dolga električna železnica, številni (elek trični) avtokarji in razina druga predvsem eksotična prometna sredstva, kakor riške, velblodi itd. Doslej (koncem avgusta) je obiskalo razstavo okoli 15 mi’ijonov oseb vseh narodnosti in iz vseh delov sveta. Ob delavnikih znaša število obiskovalcev dnevno povprečno 150.000; ob velikih prireditvah ter ob nedeljah in praznikih pa naraste često do pol milijona. Za stroške razstave je prispevala francoska vlada okoli 40 milijonov fr. Koliko znašajo celokupni stroški, še ni znano.
Generalni komisar razstave je zaslužni maršal Lyantey, najboljši poznavalec francoskih kolonij. — Četudi prevladuje gospodarski (trgovski) značaj, nudi o-grotnna razstava tudi vsem drugim krogom obilo pouka in razvedrila. Stavbenike, kiparje, slikarje im druge umetnike zanimajo dovršeni posnetki zgradb vseh slojev, krajev in časov, kipi, slike in drugi umotvori tujih in domačih umetnikov. Glazbenik se more poglobiti v godbo raznih narodov. Zemljepisen, narodopiscu it: jezikoslovcu se nudi tu izredna prilika, spoznati in proučavati dežele, običaje in
jezike vsega sveta. Zgodovinar najde v kolonijalnem muzeju in skoraj v vseh o-stalih zgradbah obilo zgodovinskih spomenikov vseh vrst in časov bodisi v izvirnikih bodisi v točnih kopijah. Bogoslovca zanimajo razstave katoliških in protestantskih misijonov, pa tudi sporne niki islama, budizma in drugih verstev. Jurist bo študiral pravne razmere v kolonijah ter upravna in mednarodna vprašanja. Zoolog vidi v zoološkem vrtu kakor v naravi najrazličnejše živali, botanik vitke palme , ogromne agave in druge eksotične rastline, mineralog pa kamne in rude vseh delov našega planeta.
Pa tudi človek, ki išče samo zabavo, pride na svoj računi, ker najde tu vse užitke, ki jih more ustvariti domišljija.
(Nadaljevanje sledi.)
Priznanje mariborskim nogometnim sodnikom.
Šteiermarkischer FuBballverband je stavil mariborskemu MOLNP laskavo ponudbo za izmenjavo nogometnih sodnikov v Gradcu, oziroma v Mariboru. V Gradcu so doslej sodili tekme dunajski sodniki, v Mariboru pa važnejše tekme ljubljanski sodniki. Seveda so bili potni stroški za sodnike precejšnji, ki pa bodo v slučaju, da predlogi St. F. pri merodajnih prodre, znatno manjši. Medklubski odbor je ponudbo Steierm. FuB-baUverbanda odstopil LNPju v rešitev. Tudi čakovski in varaždinski klubi so naprosili tukajšnji medklubski odbor LNP za delegiranje mariborskih sodnikov za tamkajšn e tekme.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno.
. Nedeljske tekme sodijo sledeči gg. sodniki: ob 15.30 na igrišču SK Železničarja: prvenstveno tekmo mktdin SK Železničarja in SK Svobode g. Vesnaver; ob 15.30 na igrišču Rapida: prijateljska tekmo SK Svobodo I in SK Rapida rezervo g. M o h o r k o; ob 15. na Rapido-vem igrišču:	prijateljsko	tekmo	ISSK
Maribor I in SK Rapid I g. N e m e c.
Sestanek SK Svobode.
Športni klub Svoboda poziva vse svoje člane na važen sestanek, ki bo danes zvečer ob 20. uri.
Drobne športne vesti.
Meddržavna nogometna tekma za evropski oup med Češkoslovaško in Italijo
se vrši dne 15. novembra v Rimu.
Grška in Boligarija odigrata v nedeljo, dne 25. t. m. v Atenah meddržavno tekmo za Balkanski pokal.
Beograjska Jugoslavija odigra jutri in v nedeljo v Zagrebu proti Hasku dve prijateljski tekmi.
Znameniti Argentinec Zabala, ki je nedavno postavil na 30 km nov svetovni rekord, je bil na Dunaju na progi 5 km poražen od Poljaka Kusoczynskega, ki je tekel 14 minut 42.8 sekunde. Zabala je tekel 35:38 minut. Kusoczynski je s tem časom postavil nov poljski rekord na tej progi.
Bivši svetovni prvak v boksanju Dempsey, je dokončal pred kratkim turnejo po Ameriki. Nastopil je 61 krat ter zmagal v 49 slučajih s knock-outom.
Helena Madison, znamenita ameriška plavačica, je glasom poročila, iz Newyor-ka postavila nov svetovni rekord na 1 angleško miljo (1609 m) v času 23:37.2.
Za mednarodno sabljaško tekmo, ki se bo 1. decembra t. 1. vršila v Ljubljani, med češkoslovaškimi in jugoslovanskimi športniki, je savezni kapetan Mažuranič sestavil tale team: Za tekme s floretom Jakopič, Freud, Alkalay in Kristjan: za meč Kristjan, Urban, Pothraški, Alha-lay; za sabljo Singer, Urbam, Frohlich, Steinl.
Sokolstvo
Sokolsko društvo Maribor-matica
poziva vse svoje članstvo, da se udeleži proslave češkoslovaškega državnega praznika, ki jo priredi Jugoslov. češko-s!ov. liga v Mariboru v nedeljo, dne 25. oktobra t. 1. ob 10. uri v dvorani »Union«. Vstopnine ni. Udeležba v civilu z znakom. — Zdravo!
Zanimiv izum roparja.
Kakor poročajo iz San Francisca, seje nekemu kaznjencu, obsojencu zaradi ropa na pet let ječe, v zaporu posrečilo izumiti ključavnico, ki nudi popolno varnost proti vlomu. Neko ameriško podjetje je že odkupilo roparju njegov patentirani izum za 100.000 doiarjev.
Šampanjca letos ne bo.
Letošnja bratev je bila v južni Franciji kot običajno dobra in povprečno obilna. Mnogo škode pa je prizadejal vinogradom v Španiji neki pajek, temu pa se je pridružilo še hladno poletje, tako da ne bo nič s spravljanjem vina v steklenice. Potemtakem pravega šampanjca letos sploh ne bo.
Stanovanje
in sobo oddam. Kosarjeva ulica 38.
4043
Grafolog in hirosof N. Sadiucki — odpotuje! V Mariboru ostane samo še do 1. novembra. Poslej bo v Celju, Kranju in v Zagrebu. Sprejema vsak dan od 9. do 12. in od 2. do 7. ure. Naslov: Maribor, hotel »Zamorc«. 4018
Za vseh mrtvih dan,
kakor tudi za vsako drugo priliko. Nac-večja izbira raznega cvetja, v lončkih in rezano — krizanteme, sveži in umetni venci, okraski za grobove, (križi, šopki itd.). Aranžmani v najmodernejši izdelavi. Cene kakor v vrtnariji. Cvetlični salon Džamonja. Gosposka ulica 37.	4025
Natakarica
dobi službo takoj. Pogoji: da je pridna, poštena, zanesljiva in zmožna za vsa gostilničarska dela, da govori slovensko in nemško in da poseduje dobra izpričevala. Naslov pove uprava. ________________________________________ 4029
Abonente
sprejmem na dobro in ceneno hrano po Din 15.—. Restavracija Mariborski dvor. Oddam tudi nekaj mesečnih sob,
4042
V	soboto in nedeljo vsi na koline (fureš)
ter na pojedino divjačine in sladki vinski mošt v Mariborski dvor k Osetu.
Sprejmejo se tudi abonenti na hrano in stanovanje.	4141
Sobo
s posebnim vhodom, elektr. lučjo, na Aleksandrovi cesti 55/1 levo, oddam enemu ali dvema gospodoma. 4032
Krojač
za konfekcijo, samostojen, dober pri-krojevalec dobi delo in stanovanje v konfekciji Jakob Lah.	4014
Kosilo 5 Din, morske ribe In vsa topla In mrzla jedila dobite v novo otvorjeni dalmatinski kleti
Mesarska ul. 5
Najmočnejša zavarovalnica Jugoslavije sprejme
zastopnike akviziterje
Ponudbe pod „Zavarovalnica" na Hinko Sax, Maribor, Grajski trg
Zahtevajte povsod „VecernikM!
* GOSTILNIČARSKA OBRTNA ZADRUGA ZA OKOLICO
MARIBORA javlja s tem žalostno vest, da je njen zaslužni član, gospod
Srečko Robič
veleposestnik, župan in član banovinskega sveta itd-
včeraj popoldne nenadoma preminul. S pokojnikom je izgubila naša zadruga požrtvovalnega sodelavca.
Čast njegovemu spominu!
Maribor, dne 23- oktobra 1931.
4079	ODBOR.
OBČINA V LIMBUŠU javlja s tem tužno vest, da je njen zaslužni župan, gospod
Srečko Robič
veleposestnik, župan itd. v Limbušu
včeraj, dne 22. oktobra, nenadoma preminul-
Pogreb velezaslužnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 24. oktobra ob pol 15- uri v Limbušu.
S pokojnikom je zgubila naša občina požrtvovalnega narodnega delavca.
Čast njegovemu spominu!	4078
L I m b u š, dne 23. oktobra 1931.
marroorsKJ .v \ 6 V. K N I K jutra
3—ffffvrn Migaia sAags-vnamai
Stran *.
ZADRUGA PREVOZNIŠKIH OL
4»
naznanja tužno vest, da je v četrtek, dne kapi umrl njeji član, gospod
V MARIBORU
' tobra zadet od
veleposestnik in- župan v Limbušu
Pogreb pokojnika bo v petek dopoldne iz Maribora v Limbuš,.kjer bo v soboto popoldne ob pol 15. položen na limbuškem pokopališču k zadnjemu počitku.
Blag mu spomin!
Maribor, dne 23- oktobra 1931.
4069	Načelstvo-
Mariborska tiskarna
javlja tužno vest, da je njen dolgoletni upravni svetnik, gospod
PAŠNIŠKA ZADRUGA V RUŠAH javlja tužno vest, da je njen zaslužni načelnik, gospod
veleposestnik, župan v Limbušu, član banskega sveta
i. t. d.
v četrtek, dne 22. oktobra 1931 ob pol 18- uri nenadoma preminul.
Truplo blagopokojnika bo v soboto, dne 24. oktobra 1931 ob pol 15. uri v Limbušu položeno k večnemu počitku.
veleposestnik, župan v Limbušu, član banovinskega sveta itd.
Priljubljenemu blagopokojniku ohranimo trajno časten spomin!
nenadoma preminul. Pogreb se bo vršil v soboto ob V* 15. ur! na pokopališču v Limbušu-
Neumornemu delavcu najčastnejši spomin!
Ruše, dne 22- oktobra 1931.
Načelstvo.
Maribor, dne 23. oktobra 1931
Neizmerna nesreča nas je zadela, da je danes popoldne, zadet od kapi, umrl v 49. letu starosti, gospod
veleposestnik, župan in starosta Sokola v Limbušu, član banovinskega sveta itd. itd.
Pokojnika prepeljemo v petek dopoldne iz Maribora v Limbuš in ga v soboto ob pol 15. uri položimo k zadnjemu počitku na limbuškem pokopališču.
Limbuš, dne 22. oktobra 1931.
Karolina Robič, mati; Pavla Robič, roj. Rotner. soproga; Sonja. Vlado. Rado, Srečko, lan ja. otroci; Marija dr. Go? kova. sestra; Dr. nuqon Robič, brat; Anica dr. Robičeva, roj. t*ia:dič, svakinja; Ludov.k in Aio*ziia Rotner. tast in tašča; Ludvik Rotner mlajši, svak; Dr. Milan Gorišek, svak in osiali sorodniki.
Izdaja Konzorcij »Jutra« .v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV ŠPINDLER v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d,
STANKO DETELA v Mariboru.
edstavuik