List 14. Politični oddelek. Razpor na Dunaju. Slovenska državnozborska delegacija se je začela drobiti. Najprej je dr. Šusteršič provzročil, da so se slovenski in hrvatski poslanci razcepili na dva kluba, zdaj pa je prišlo do tega, da je vodja slovenske napredne stranke dr. Tavčar bil primoran izstopiti iz hrvatsko-slovenskega kluba, vsled česar izstopijo iz tega kluba seveda tudi dr. Feriančič in Plantan in bržčas tudi goriški poslanec Gabršček. Znano je, da so napredni slovenski poslanci vstopili v hrvatsko-slovenski klub s pogojem, da jim ostanejo glede domačega sicer vsega obžalovanja vrednega razpora proste roke. Ako bi jim hrvatsko-slovenski klub ne bil tega koncediral, bi sploh ne bili nikdar v ta klub vstopili, nego si iskali drugod zaslombe. Saj je bil „Slovenski Narod", še predno so poslanci šli na Dunaj, izjavil, da je mogoče ustanoviti skupen klub samo, če se tako liberalnim kakor tudi klerikalnim poslancem puste popolnoma svobodne roke glede vseh vprašanj, ki nimajo strogo narodnega značaja, glede vseh tistih vprašanj, v katerih obstoji mej liberalnimi in klerikalnimi poslanci nasprotstvo. Hrvatsko-slovenski klub je torej vedel, kake elemente je sprejel, a s tem, da jih je sprejel, je tudi priznal, da je voljan, pustiti jim tisto svobodo, katera je bila sploh pogoj njih odstopu. A kaj se je zgodilo? Vsled ropotanja nekaterih listov sta se itak z veliko težavo voljena štajerska poslanca dr. Ploj in Robič vstrašila za svoja mandata in njim so se vsled vpliva iz Ljubljane pridružili tudi hrvatski poslanci Spinčić, Perić, Biankini in Šupak in ti so nakrat zahtevali, da morajo napredni poslanci, da si so bili brezpogojno sprejeti v klub, nakrat izpolniti nov pogoj, to se pravi, da mora dr. Tavčar svojemu glasilu dati popolnoma drugo tendenco. V tem tiči nelojalnost — da ne rabimo hujšega izraza — v postopanju dr. Ploja in njegovih tovarišev. Kakor rečeno, so bili dr. Tavčar, dr. Ferjančič in Plantan brezpogojno sprejeti v klub. Podpisali so program, ki ga lahko podpiše vsak naroden Slovenec, bodi klerikalec ali liberalec in s tem so bili pogoji njih vzprejema izpolnjeni. Ako pa ob sprejemu teh poslancev ni bilo stavljenih drugih pogojev, potem tudi nihče ni bil pozneje upravičen sprejetim naprednim poslancem diktirati novih pogojev, nego je bil vsak, kdor z njih navzočnostjo v klubu ni bil zadovoljen, dolžan izvajati za svojo osebo naravne konsekvence. Položaj je bil torej tak, da bi bil moral iz kluba izstopiti vsak poslanec, ki ni bil zadovoljen s tem, da so se v klubu nahajali dr. Tavčar, dr. Ferjančič, Plantan in Gabršček. Mi razumemo, da pri sprejemu teh poslancev ni mogel nihče vedeti, kakov utis napravi ta sprejem, in mi tudi razumemo, da se je na pr. dr. Ploj, ta živ dokaz, da zamore tudi Slovenec v jednem samem tednu dvakrat avanzirati, silno ustrašil ropota nekaterih listov, saj se zaveda, da sam še nima prav nobene zaslombe, in da je mej jednim delom duhovščine nastalo nezaupanje proti njemu, ali po naši sodbi bi bili vsi ti poslanci imeli dolžnost reči: Mi smo grešili, in ker iz teh ali onih vzrokov ne moremo več z naprednimi poslanci v jednem klubu sedeti, izstopimo mi iz njega. Tako postopanje bi bil moral vsakdo priznati kot pošteno in lojalno, ali — žal — tako se ni postopalo. Poslanec dr. Ploj, najmlajši član hrvatsko-sloven-skega kluba, mož, ki je sploh postal poslanec le, ker ima neki štajerski advokat pri upravnem sodišču več pravd, katere bi rad čim prej rešil, ta mož je uprizoril teatralično komedijo in mesto da bi bil sam izstopil iz kluba, je hotel predlagati, naj se izključi dr. Tavčar, Stran 132. in je to v časopisih razglasil. Posledica tega je bila, da je dr. Tavčar sam izstopil iz kluba. Kakor rečeno, bi mi čisto nič ne ugovarjali temu, če bi se bili dotični poslanci, ki z dr. Tavčarjem iz katerih koli vzrokov niso hoteli več v jednem klubu sedeti, ločili se kluba, ali način, kakor se je stvar vprizorila, ni bil lojalen in bo vsled tega vodil slabih posledic. Zakaj je nameraval dr. Ploj predlagati, naj se izključi, torej na žaljiv način iz kluba odstrani dr. Tavčar? Zakaj je to prišlo v „Neue freie Pressea. Reklo se je sicer, da je bil to „ein Fiihler" dr. Šuster-šiča, a mi tega ne verjamemo. Brez dvoma je vse to storil dr. Ploj z namenom, da bi bila vsa pozornost obrnjena na njega, dr. Friderika PI0J8, c. kr. hofrata in bi ž njim nezadovoljni duhovniki rekli: To je cel mož, ta je res naš mož. V tem so vsi napredni krogi jedini, od tod tudi silna jeza, ki je zavladala v naprednih krogih proti dr. Ploju in njegovemu sladkemu tovarišu iz kršne Istre, in ta nevolja je toliko večja, ker je občno ?nano, da so hoteli dr. Tavčar in njegovi tovariši po Veliki noči itak sami izstopiti iz kluba in sicer zategadelj, ker v okviru tega kluba niso mogli zastopati njihovih strankarskih teženj, mej tem ko so njihovi nasprotniki prav v tem oziru imeli svobodne roke. Žaljivi, škandalozni način, na kateri sta Ploj in Spinčič odstranila dr. Tavčarja iz kluba, dasi morata vender sama priznati, da se je kot poslanec vedel popolnoma korektno, to je vzrok viharju, ki je nastal mej vsemi naprednimi pristaši, in mi ta vihar gledamo le z največjo skrbjo. V rokah imamo naznanila, da se začne zdaj na Štajerskem in v Istri tisti boj, kakor na Kranjskem. Ondotni naprednjaki so se doslej držali neservirano, ali postopanje Spinčićevo jih je razburilo, jih je razžalilo. Ako se torej tudi na Štajerskem vname tisti boj, kakor ga imamo na Kranjskem, bodo tega krivi le tisti poslanci, ki se niso držali predpisov lojalno.