Štev 20.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
17. maj 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedelo.
Cena Novin na celo leto je: doma sküpni naslov do D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 1Ü0 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista t Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih
oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst, Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov črna dva dinara v „Posjanom“ tri dinare, Ki naroči 14, 12 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo za večkratno več Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“
Ali je to zakonito?
Zadnji čas so posebno profesori ob-čütili trdo roko prosvetnoga ministra. Prle je zadevala ta nesmilena roka navadno samo učitele i jih je prestavlala iz kraja v kraj kak kakše male igračke, štere se nemrejo protipostavlati. Zdaj pa so učiteli Pribičeviči premalo i je segno malo dale. Tüdi profesori, šteri so vüpali izpovedati, da politike njegove stranke ne odobravajo, morajo občütiti njegov srd, šteri hrepeni po maščüvanji, po kaštiganji.
Prvi je morao iti g. Ribarič iz Maribora. Njegov greh je bio - kak smo že poročali, — da je kandiderao na listi bratskoga sporazuma. Za njim pa je prišeo na vrsto g. Mlakar, profesor v Ptuji. Grešio je s tem, da je bio pristaš SLS, štera se bojüje proti Pribičevič—Žerjavovim demokratom.
Predkratkim pa so bili premeščeni naednok trije profesori: gg. Bračun v Maribori, Jarc i Remec v Ljubljani. Kak prva dva tüdi tej morajo iti v Srbijo. Zakaj ? — G. Bračun je bio pri volitvaj kandidat stranke bratskoga sporazuma, Jarc i Remec pa sta pristaša SLS.
Tak daleč smo teda prišli. Što ne trobi s Pribičevičom i Žerjavom v eden rogeo, tisti mora iti, če tüdi je kak uradnik — profesor — na svojem mesti. V tom je teda sloboda mišlenja, štero ravno oni tak povdarjajo. Sloboda mišlenja vala samo za demokrate, što pa misli inači i vüpa to miseo tüdi glasno povedati, mora iti.
Gde je enakopravnost?
Vzroki bolgarskih nemirov?
V zadnjih tednaj so se na bolgarskom odigravali dogodki, ki se nikak nemorejo imenüvati vsakdenešnji i navadni tüdi v takšem nemirnom časi ne kak je zdašnji od svetovne vojne naprej Svet je toti navajen na atentate, na nasilja, na državne prevrate, ki nastajajo s padanjom starih vlad i nastopanjom drügih, na spremenbe politične uprave, kralestev v republike, centralizmov v antonomije, kaj takšega pa mogoče Europa, ne prlčaküvala, posebno ne, ar ne je zadosta pazlivo zasledüvala razvoja dogodkov v povojnoj Bolgariji. Dogodki, ki so se v vekšem obsegi začnoli v Sofiji okoli vüzemskih svetkov, se dajo primerjati z nastopom komunistov na Vogrskom i strahovladov bolševikov v Rusiji. Po grozovitosti ne zaostajajo za njimi, razlika je samo v tom, do so se vršili — i se vršijo — bolgarski nemiri v menšem obsegi kak so se vršili komunistični 1 bolševiški. Na deset jezere ljüdi je zaprtih, na jezere vmorjenih, zvün toga pa se vršijo den za dnevom novi i novi atentati na državne oblastnike, ministre, poslance t vojaške častnike.
Vse države se zavedajo, da vzrok vseh teh nemirov ne edino atentat na krala Borisa, vmor poslanca Georgija i atentat na cerkev sv. Nedelje med mrtvaškimi molitvami za pokojnim Georgijem, šteri je zahtevao do 200 živlenj i več sto ranjencov, nego moramo iskati vzrok negdi globje. Tej zadnji trije dogodki so dali samo povod, da je izbruhnolo na den, ka se je že skozi več let kühalo v srcaj nezadovolnežov, ki se neso mogli vživeti v razmere, kakše so za-
vladale že leta 1923. To je očivesino vsakšemi, kak Bolgarom tak tüdi državnikom drügih europskih držav.
Začetek teh nemirov moramo iskati v leti 1923. Junija tistoga leta je bio vmorjen Slambolijski, ministerski predsednik vlade. Njegovo smrt so povzročile varaške stranke, štere neso mogle gledati vlade zastopnikov poledelcov. Vlado je prevzeo zdašnji ministerski predsednik Cankov. Taki v začetki se je pokazalo, da njemi je prva stvar maščüvanje nad svojimi nasprotniki. Začelo se ie nasilje i to je povzročilo septembra l. 1923 komunistični upor. Te upor je zadüšo Cankov v krvi. V ednom samom tedni je bilo vmorjenih 18 jezer Ijüdi. S tem pa stvar ne bila rešena. Dogaja se navadno, da sila rodi protisilo. I to se je ves čas videlo. Vlada je javno nastopala proti svojim nasprotnikom tej pa so delali proti njoj tajno z atentati na visoke državne oblastnike, Cankove privržence. Politični vmori so bili na dnevnom rodi. Samo meseca januara je bilo 150 političnih vmorov — tak poroča angleški list. Tak so se razvijali dogodki do letošnjih vüzemskih svetkov. Zdaj pa je bila mera že prepuna. Ljüdje neso mogli več gledati kak so preminevali den za dnevnom Pristaši protivladnih strank, kak je biio vrženih na cesto 3778 učitelov i kak so se dogajale tüdi drüge krivice i posegnoli so po sredstvi, štero se normalnih (vrejenih) razmerah niti rabiti ne bi smelo. Atentat v cerkvi je meo namen vničiti celo vlado, ki je bila v njoj zbrana i na višje tri cere.
V prvoj vrsti je tedi Cankov sam kriv vsemi, ka se je dogodilo. I tak se tüdi glasi sodba Europe. Angleška polkovnika, ki sta prišla iz Sofije, sta v Belgradi — med potjo proti domi sta se tam vstavila — izjavila: „Najno trdno osvedočenje pa je, i izjavlava to po skrbnom prevdarki, da je to hüdodelno djsnje od pretekloga tedna (atentat v cerkvi, op ) direktni rezultat (naravnostna posledica) vladnih metod (načina) i hüdodelnoga postopanja proti opoziciji, menoga ubijanja, prepovedi tiska i stavlenja izvün zakona vseh, šteri so v opoziciji proti vladi. “ Podobno sodijo o dogodkaj na na Bolgarskom tüdi politiki drügih držav.
Na nekaj pa vsi tej pozablajo, dozdeva se najmre tak, ar niti z ednov rečjov ne omenjajo. Vendar pa je tak važno dejstvo, da se ne bi smelo zamučati. — Pravi vzrok teh — i vseh drügih — krvavih dogodkov je dene nji brezverski düh, šteri je posebno po vojski prekvaso vse naše zasebno i politično živlenje. Te brezverski düh je rodio na Vogrskom komuniste, na Riiskom bolševike, te düh je rodio španskoga diktatora Primo-ja de Rivera, bolgarskoga Cankova i vnogo drügih nasilnikov i pobijalcov i bo mI dio še vnogo takših i podobnih. Toga dejstva ne vpoštevajo, ar na ves glas kričijo v svet, da vera, nravnost, nema s politikov nikaj, opraviti, da verske postave ne smejo i nemrejo določati poti, po šteroj naj bi hodila posvetna oblast. Politika je slobodna zato lehko bodi svojo pot brez pogleda na vero. To je mišlenje svetovnih državnikov, ki šesto leto sklepajo mir v svetovnih konferencaj. Sklenoli pa ga še zdaj neso. Zakaj? Ar zdajo na pesek. Ne vpoštevajo zapovedi: „Spoštüj svojega bližnjega!“, nego gledajo samo na svoj dobiček, na hasek držav, štere zastopajo. Pogodbe, ki se sklepajo na toj podlagi, na materialističnoj sebičnosti, pa so jako nestalne i se friško zrüšijo v prah. Ves denešnji razvoj — vsi neredi — kaže kam se da priti brez moralnih zakonov, a svet toga nešče sprevideti. zato išče vzroke različnih nemirov, hüdodelstev, v dejstvaj, ki so že posledica drügih vzrokov — navadno brezverstva. V zadnjem časi se začnejo vnogi toga zavedati i povdarjajo velko važnost vere v političnom živlenji narodov.
NEDELA.
V. po Vüzmi. Evang. sv. Jan. 16. 23—30.
„Prosite i zadobite, do bo vaše veselje popolno.“ (Jan. 16. 24)
V dnešnjem sv. evangeliji nas Kristuš opomina na edno glavno, naturno dužnost vsakoga človeka, na dužnost molitve. — To dužnost stvorenja do Stvarnika je Bog globoko vcepo, vklesao v človeško naturo. Ar molitev je vezalo med Stvarnikom i stvorenjom, molitev je živlenje, tak, da sv. Ivan Zlatovüsti pravi: „Štošteč ne moli, je mrtev.“
Ka je molitev, če ne hrepenje, nazaj k Bogi, k Stvarniki, če ne pogovor stvorenja s Stvarnikom ! Vsa natura se podigava k svojemi Stvarniki: Zemla i nebo slavita neskončnoga Boga. Ftice po drevji popevajo božo diko, štimeči potočki brbočejo v božo čast. Veličanštvo bože razodevajo v sive oblake segajoče planine, kak zelene, cveteče ravnine, cvetlica na polji, zvezda na nebi. Vsa natura se podigava k Bogi z popevanjom kerubov i serafov: „Svet, svet, svet, si vseh šeregov Bog nebeški; neba i zemla je puna tvoje dike!“ — Ali naj bo človek, dika vsega stvarjenja, nemi mrtev! Ali se samo človeško srce naj ne povzdiga k Bogi, ono naj bo brez hrepenenja po stvarniki ? Ali naj bodo človeška vüsla brez hvale i dike Bogi ! Vsa natura ga sili: „Sursum corda, navzgor srca“! Človek, korona stvarjenja, ki edini med vsemi stvarmi Boga spoznava, ne more biti brez hrepenenja po Bogi. Če je vsa natura tak tesno zvezana s Stvarnikom. ali bi naj bio človek ločen ! Ne! Zato je tüdi v človeškom srci tak močna, silna žela po Bogi. To istino tak lepo pove sv. Avgustin: ,,Nemirno te naše srce, dokeč ne počiva v Tebi, o Gospod!“ Gde se pa bar nekelko uteši ta vroča žela naše düše, če ne v pogovori z Bogom; to je v molitvi ! Zato je dužnost molitve tak naturna dužnost, tak globoko vsajena v človeško düšo, da nega naroda na sveti, ki nebi meo zavesti, spoznanja, da je odvisen od nekšega višjega, močnejšega bitja — od Boga — da ga po vesti mora častili, hvaliti, moliti. Zato pravi kral David: „Pridite, pokleknimo pred Boga, razjokajmo se pred Gospodom, ki nas je stvoro, ár on je nas Gospod, mi pa smo lüstvo njegovo i ovce njegove paše“ (Ps. 94 6. 7), I sv, Treza pravi: „Rada bi šla na visoko goro i bi kričala, da bi čüli vsi lüdje; lüdje, molite, molite, molite!“ — Kristuš je znao, ka je molitev za človeštvo, zato je to naturno dužnost spopuno. Navčo je človeštvo moliti i tak je ta dužnost prišla v ostro zapoved: Gospoda Boga moli i njemi samomi slüži! To je najorle sam spunjavao, da bi nam dao peldo, vzgled. Prosite i bote prejeli, iščite i bote našli, klonkajte i se vam bo odprlo. (Luk. 11.9) pravi Kristuš sam. Molitev je neločiivo zdrüžena s čoveškim živlenjom, bodi v žalosti ali v veselji, v sreči ali nesreči. „Či je što žalosten med vami naj moli.“	(Jak 5.)
13) pravi sv. Jakob; če si veseli. „Prosite i zadobite, da bo vaše veselje popolno“ pravi Kristuš. Vsa skrivnost človeskoga živlenja je v molitvi pravi sv. Avgustin: „ Oni zna prav živeti ki zna prav moliti.“
Glasi.
Slovenska Krajina.
Naročnine oprosimo, naj deo naročnine plačajo še te mesec. Delavci terjajo plačo, dužni smo že 50 jezero dinarov. — Vrednišstvo.
Črensovci. Na cerkvene potrebščine sta poslala po Horvat Antoni iz Chicage. Žalik Janoš i njegova žena iz Črensovec 10 dolarov. Bog njim plati stokrat te velki dar.
2
N O V I N E
17. maj 1925.
Žižki. Za povekšanje šole v Žižki so darovati: Anton Horvat iz Žižkov 200 Din, Janoš Kramar iz Žižkov 2 dolara, Jožef Kramar iz Žižkov 2 dolara.
Dol. Lendava. Dne 9. maja se je ponesrečila gospa Jožefa Neubauer. Ponesrečena je na špiritus kühala, gda je dolevala špiritus se je te vüžgao, joj prišeo na obleko i tak je bila v ednom hipi v ognji. Zadobile je velke opekline i je v velkih mukah na večer vmrla.
Izvanredan lek protiv svih vrsta reumatizma. Posle ovoga groznoga rata naš narod mnogo pati od reumatizma, a mnogi ne znaju, da se sada ta bolest lako i brzo dade izlečiti lekom Radio-Balsamica Dr. Ivana Rahlejeva. Još u Rusiji posveti se Dr. Rahlejev izučavanju toga leka te je njegov dugogodišni rad urodlo zaslužnim plodom. Pre dve godine ispitujuči svoj lek u Slovenačkoj postlga je Dr. Rahlejev izvanredne rezultate, tako da je danas njegov lek priznat kao najbolje sredstvo protiv svih vrsta reumatizma. O njegovoj lekovitosti najbolje svedoče potvrde profesora i lekara kao i zahvalna pisma izlečenih bolesnika. Radio-Balsamica veoma brzo deluje i ne ostavlja nikakvih tragova na koži a i srcu je apsolutno ne škodliv. Sa dve do tri kante Radio-Balsamica izlečise i najstariji reumatizam. Lek se izradjuje i dobiva u laboratoriji Radio-Balsamica Dr. Rahjejeva u Beogradu, Kosovska ul. 43.
V imeni vsega lüdstva. Spomenico proti ukinitvi petoga i šestoga razreda na sobočkoj glmn. so podpisali dühovni pasterji sledečih far: Sobota (katotiški pa evang.), Bodonci, G. Lendava, Kančovci, Križevci, Petrovci (kat. i evang.), Martjanci, Markovci, Hodoš, V. Dolenci. Občine so podpisale: Sobota, Lipovci, Bratonci, Žižki, Črensovci, G. Bistrica, Sr. Bistrica, D. Bistrica, Trnje, Renkovci, Strehovci, Pužavci, Filovci, Bogojina, Ivanci, Lukačovci, Noršinci, Tropovci, Salahovci, M. Črnci, Tišina, M. Petrovci, Petanci, Sodišinci, Krajna, Gederovci, Gorica, Pankovci, Vančaves, Borejci, Veščica, Kupšinci, Černelavci, Bakovci, Ižakovci, Dokležovje, Odranci, Melinci, Lipa, Brezovica, V. Polana, M. Polana, Nedelica, Turnišče, Tešanovci, Moravci, Zenkovci, (dale prihodnjič).
Cankova. Toj fari je boža previdnost podelila posebno milost. Najstarejši lüdje se ne spominjajo, ka bi gda čüli od svojih dedekov pripovidavati od kakše nove meše v toj cerkvi. Letos pa je bila dne 26. aprila. Ešče vreme se je veselilo tomi lepomi dnevi. Oblaki, šteri so v Soboto tak obilno pošilali svoje kaplice, so se v nedelo zaran skrili. Smeječe sunce je zvalo lüdi vküp iz vseh bližnjih pa delešnjih far. Vnožine lüdi je čakalo pred srečnov hižov novomešnika. Te pride z drügimi dühovniki. Pred dverami ga domači g. kaplan nagovori z jako lepimi rečmi. Ga obleče v roket, potem njemi da štolo, nazadnje pa križec. Vsem so se orosile oči, gda je tak oblečeni novomešnik poklekno pred svojov materjov, štera so njemi dali blagoslov. Nato je lepa procesija šla proti cerkvi pod čüdovito skrbno napravlenimi slavoloki. Za povzdigo vse slovesnosti, posebno pa v cerkvi, ide najvekša zahvala domačima gospodoma pa Marijinoj drüžbi. — r. —
Murska Sobota. Dne 16. maja bo naše dijaštvo melo majniški izlet v lepo zeleno Štajersko. Edni idejo na Kapelo, drügi v Jeruzalem, tretji v Ptuj i Čakovec. Malo se bodo pelali z vlakom največ pa peški šli. Našoj lüboj mladini iz srca privoščimo to razvedrilo. So takši, ki se bodo prvikrat v svojem živlenji pelali z vlakom i pa ravno po tistoj železnici, štera veže Prekmurje z lepov Štajerskov.
Murske Sobota. Naš prezvišeni püšpek so z velkov lübeznivostjov obiskali g. poslanca Klekla, ki so šče v bolnici.
Ednakopravnost. V našoj državi je državni jezik srbo-hrvaški-slovenski. Godi se pa, da dobimo dopise iz Belgrada v srbščini i celo v cirilici, da dostakrat što ne ve prešteti. Pa to je iz Beograda. Bole čüdno je to, ka ministerske naredbe, štere ido prek okr. glavarstev (slovenskih!) dobijo naši razni uradi v srbšcini ! V Belgradi pravijo, če pride kaj slovenskega, ne razumim ! — nam pa mora biti vse prav.
Za narodno jedinstvo. G. prosvetni minister je jako goreči za svoje narodno jedinstvo, zato davle tüdi tomi primerne odredbe. Izdao je naprimer naredbo, oziroma strašilo, da vsakšega učitela, šteri bo včio, ka smo Srbi, Hrvati i Slovenci trije narodi, odpüsti iz slüžbe. — Dva važnejšivi naredbi zanimata nas bole. Ministervo prosvete izdavle list: „Osnovna nastava“, šteroga mora naročiti i plačati vsakša škola. Ne bomo pravili, da je list potreben ali nepotreben, to bodo vidili tisti, šteri bodo to šteli, mi mislimo, da je ne najbole nalagati občinam vekših terhov kak že itak majo. List namreč plača občina i cena je 150 Din, štera šuma se mora vzeti v školski proračun. — G. ministri Pribičeviči se tüdi ne dopadejo naše školske štempilke (bofi), on pravi, da to zbija plemensko mržnjo, separatizem i defetizem, zato tüdi štempiljke morajo slüžiti narodnomi jedinstvi. Na štempiljkaj ne sme biti: Prekmurje, Slovenija itd, kak to stoji gor, zato škole morejo naročiti nove štempiljke. Kakpa, ka so štempiljke nedužne, minister šče nekaj novoga, te novosti pa čütijo najbole občinske blagajne.
Murska Sobota. Dne 9. t. m. se je v našoj gimnaziji vršio treznostni den. To pomeni, ka se je dijakom predavalo, kak škodlivo je pijančüvanje i kak lepo je trezno živlenje. Vse hvale je vredno to prosvetno delo. Tak dijaki sami spoznajo, ka či ščejo kaj valati, morejo biti zmerni i trezni celo živlenje. Poleg toga pa do znati kesnej svojemi lüdstvi gučati od toga, je odvračati od te strašne nesreče, to je, od nezmernoga popivanja i zapravlanja. To dvoje je namreč za nas Prekmurce strašna gospodarska nesreča. Zato pa tisti, ki do nas pred tov nesrečov čuvali, bodo naši velki dobrotniki. Tüdi to je važen vzrok, da naša gimnazija more ostati kak je, da se razvije i nam da potrebne voditele.
Drügomi so Jamo kopali pa so sami v njo spadnoli. To se je zgodilo v Nedelici. Država je poslala v Prekmurje 3 plemeneke bike. Ednoga je prek vzeo deleč naokoli znani dober živinorejec i čebelar Bakan Štefan v Nedelici. Človek bi si mislo, ka to napravi velko veselje celomi kraji. Pa ne. Edni so samo iz gole nevoščlivosti hoditi na vse kraje, v Soboto pa v
Lendavo, i tam tožili Bakana. Pravih vzrokov so ne meli proti, zato so pa takše naprej dali, za štere so mogli plačati čiste kaštige 12 jezero 400 koron pa ešče drüge stroške. To je preveč žalostno. Tožimo se, ka nam država ne pomaga, pri tom si pa sami gospodarstvo doli spravlamo.
Sv. Jurij. Dnes tjeden t. j. 10. maja smo blagoslovili i položili temeljmi kamen nove cerkvi. Z dovolenjom prevzv. škofa so to delo opravili domači g. župnik Jožef Čarič z asbstencov dühovnikov vseh sosednih far. Vsojem lepom govori, šteroga so imeli ob tej priliki v slovenskom i nemškom jeziki, so razložili pomeu polaganja prvoga kamna i vspodbujali farnike na vstrajnost, da se bo iz toga kamna podignola mogočna hiša božja, ki bo ponos Jürjanskoj fari.
Z Amerike so za zidanje siromaško farno cerkve pri Svet Jurju v Prekmurji nabrali i župnijskomi uradi poslali Bočkai Jožef iz New Britain. Darüvall so sledeči: Bočkai Jožef Nuskova, Šostarič Peter Sotina, Krenos Julius Serdica 10-10, Nemec Andrej Sv. Jürij, Juk Henrik Serdica, Gaber Franc Serdica, Trčko Miha Mari Rogašovci, Mekis Štefan Nuskova, Baumgartner Jakob Bruk Oberofalc 5-5. Fischl N. lnnersdorf 3 Bardisch N Deutschland 2 75, Kohler Ana Würtemberg, Rogan Jožef Sotina, Mauthner N. Krottendorf, Poklič Franc Neumark, Rogan Jožef Sotina 2-2, Čuk Janez Gor. Senik, Koller Alojz Kalch, Koller Jožef Neuhaus, Kampel Friderik Serdica, Harošek Luis Gor. Senik, Strauch Alois Liba, Celec Anton, Koller Janez Neuhaus, Nemeth Ivan Dol. Senik, Szampl Janez Kaleh, Küplen Nikolai Marokrét, Hercel Janez Marokrét, Badl Janez Nied, öster., Schreiner Jozefa Sotina, Keny Janez Gor. Senik, Németh Ivan Dol. Senik, N. N., Deutch Ana, Suppa Karol Weix'baum, Miller F. Neuhaus. Jauk Klara Serdica 1-1 dol. Ziegler Leopold Rakš, Prath Janez Minihof Mautner Ludovik Krettendorf, Bodai Jurij Kisunjom. Gomboc Karol Neuštifl, Knapp Ana Dübür, Schreiner Franc Jamm, Petannovitech Luise Neumar, Weber Lipot Feldbach, Jud Robert, A. Matjaš, Novak lmre Dol. Senik, Braunstein Alois Jamm, Hainc Jožef Gor. Senik. Sehrny Jožef Szakonyfalva, Gomboč Florian Neustlft, Prassl Janez Neustift, Niedera Rudolf Liba, Kisliak Jurij Gor. Slaveč 50-50, Braun Ana Kerhafo 25 ceni. Vküper 130 dol.
Uradna naznanila.
Vsem občinskim uradom ! Vsled odloka ministerstva Poljeprivrede ! Voda z dne 2. jan. 1025., št. 91/V. opozarjam naslov na priloženi razglas velikega župana mariborske oblasti o zatiranju škodljivcev in bolezni naših kulturnih rastlin ino zaščiti koristnih živali z meseca februarja E br. 46/26. (Ur. list št. 27. iz l. 1925 ) s pozivom, da razglasi običajnim potom občanom, V smislu zakonov z dne 10. decembra 1868. dež. zakonika št. 5. in z dne 9. januara 1882. dež. zakonika za bivšo Štajersko št. 10 kakor v smislu tu obstoječih zakonov je strogo paziti na to, da se tozadevni predpisi brezizjemno in točno izpolnjujejo.	Srezki poglavar:
Lipovšek, s. r.
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai. Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Skriti svet se je odpro pred dečkovimi očmi. Pravlični svet, kak čüdovita, svetla, bleščeča votlina, šteroj je vido do zdaj samo zvünašnjo skalnato z grlinami obraščeno steno ; toga pa ne, kakše velke kinče skriva v sebi ta soklovnata, siva skalnata stena.
A njegova pamet je bila še nezrela za to, da bi vse naednok lehko zavžio. I tisto, ka se je morao včiti i tisto, ka je čteo.
Slabo izpričevalo njemi je prineseo konec šolskoga leta.
Goher ne prišeo k izpitom. Ka še, tüdi na to naj bi trošo. Zadosta, če iz male šume plača tiste posebne potroše, štere je zavod računao zvün podpore vstanove.
Namesto toga pa njemi je, gotovo na od ravnatela dobleno poročilo, štero se po pravici ne moglo glasiti ugodno, jako karajoče pismo pisao. Na ravnatela ga je naslovo, ki bi ga tüdi inači gorodpro.
V tom pismi se je Goher sklicavao na dečkov gospodski stan. Njegovo sirmaštvo ne dopüsti, da bi se slabo včio. Što se tak vči, tisti se naj ne proba z očom zakrivati. Če bi tüdi zdaj bio bogat, te bi lehko delao, ka šče; a kak sirmak bo samo tak shajao v gospodskom stani, če se bo včio. Če pa se ne bo včio, je prisiljen dati ga za meštra. Za to pa ne bi meo vole, jeli; ar ga doma v gospodskoj familiji neso za to vzgajali, A če se ne pobolša,
itak na te način lehko osramoti celo gospodsko familijo. Ali se njemi bo to videlo ?
Ravnateo je dao pismo Eleméri.
— Vidiš, sin, kakšo žalost delaš svojemi strici. Jaz znam, dr sem vido, da si pameten dečko. Če bi meo več düšne vesti, ne bi bio tak samosvoj in trdokoren, če bi poslüšao svojega učitela, bi postao dober dijak. A ka bo iz tebe tak?
Elemér je nekaj časa mučao.
Premišlavao je.
V glavi so njemi zablisknole ravnatelove reči, pa Gohérovo pismo.
Da dela žalost svojemi sorodniki ? Kak neki ma on juš, njemi v oči metati, kakšo pravico ma, da bi izpitavao njegovo düšno vesi ? Ve je pa on razžalostio njeva. Njega i nedužno malo sestrico. Ki še niti cvet ne, nego popek. Z mrazom trdosrčnosti jiva je poparo nesmileno. Niti te ne meo pravoga srca za njeva, gda je še lehko mislo, da mata velko bogastvo. Gda je zvedo, da nesta tak bogativa, kak je mislo, je z bridkostjov solio, z jecijom namakao krüh, ki sta ga dobivala po milošči. V nesmileni svet jiva je nagnao. Nikše zahvale njemi nesta dužniva. Sosedje ali tihinski ljüdje bi ravno to napravili za njeva, ka so napravili Gohérovi, da so jiva namestili s pomočjov dobrosrčnih ljüdi. Samo da bi oni to včinoli z bolšim srcom; ne zato, da bi se jiva rešiti. I itak ga on vüpa z očinskim karanjom kregati, se njemi protiti?
Istina. Ne se Je včio vsega z ednakov marlivostjov. A zato ne, ár je spoznao, za kaj bi meo volo, pozvanje. Drügi mogoče misli, da si
ne zvoli gospodskoga stanja; dala pa njemi šepeče, da, če si zvoli delo, štero na njega čaka, gospod postane. Ne samo po imeni, nego istinsko. I ne istinetejšega gospodstva, kak tisto, štero si vstvari človek sam.
V oči njemi mečejo skrivoma i očivestno, da ga žela po gospodüvanji mantra. Pokaže njim, da se njegova düša toga straši najbole. A gospod šče postati ednok. Istinski gospod. Šteri se ne bo imenüvao za to S podpisom, nego je istinsko to.
— Gospod ravnateo, dopüstite — je pitao — da bom odkritosrčno govoro ? Kak pošteno čütim i mislim.
Ravnatela je iznenado te moški glas i nenavadna batrivnost. V prvom hipi je mogoče tüdi to med za trdokornost, da dečkov mili, odkrili, zardečeli obraz, ki se je protivo vsakšemi kričastvi, ga je omajao v tom mišlenji; nekaj je v düši toga deteta, ka očivestno nezagrnjeno šče govoriti.
— Govori, sin — je odgovoro. — Odkritosrčnost se mi vidi.
— Ja, meštrijo se ščem včiti. Mehanik bi rad postao. Ne takši gospod, ki se samo z desetoga vči samo da bi izpričevalo dobo. Jaz se znam i se tüdi ščem včiti, a tisto, do ka mam veselje. Ne me sram. Inaš ščem postati. Tüdi tam nebom navaden, veternjaški postopač. Včio bom se. Oča je ponücao svoje vercvo pri gospodskom pozvanji, jaz je ščem nazaj sprav‘ti, povekšati s svojim delom. Tak je boža vola. Ka znam jaz, ali ga je ne zato vzela od mene boža previdnost, da bi na sebe ostao in najšeo v sebi tisto zmožnost, štero bi bolši po-
17. maj 1925.
N O V I N E
3
Vsem šolskim upraviteljstvom v vednostjo s povabilom, da stremljenja velikega župana tudi potom dodeljenih moči podpirajo. Otroke naj se pouči o važnosti zaščite koristnih živali in pokončavanja škodijivcev, zlasti pa naj se jih nauči spoznavati dotične rastline in živali. Šol. vodstva naj neprehenoma zasledujejo pojav in razširjanje raznih škodijivcev ter njih vsakokraten pojav kakor silo nastopa takoj semkaj poročajo.	Srezki poglavar:
Lipovšek, s. r.
Sprejem slepih otrok v „Dom slepih“ v Zemunu. Uprava „Doma slepih“ v Zemunu sprejme takoj 30 slepih dečkov v starosti od 12 do 16 let, 10 slepih dečkov in deklic v starosti od 4 do 7 leta. Prošnje je vložiti pri ministrstvu za socijalno politiko, odsek za zaščiti o dece in mladeži v Beogradu. Prošnji je priložiti rojstni list, zdravniško spričevalo, da je otrok sicer zdrav in sposoben za poduk v obrti, potrdilo občine o premoženskih razmerah starišev ali sorodnikov in potrdilo o plačanem davku.“
Srezki poglavar: Vz. Klančnik.
Ka bo pravo Szabadság?
„Narodni Dnevnik“ Je prineseo v ednoj svojoj številki vsebino članka Puclovoga „Kmečkoga lista“. Članek govori o morebitnom zdrüženji radičovcov i srbskih zemloradnikov. Pravi, da so se pogajanja že večkrat začnola, a zavolo Radičove politike neso mela uspehov. Ar pa so radičovci začnoli voditi drügo politiko o šteroj bomo še govorili — pripravleni so najmre sklenoti s Pašičom sporazum — to zdrüženje radičovcov i zemloradnikov mogoče i je velko vüpanje, da tüdi pride do njega.
Nas bi vse to navsezadnje jako malo zanimalo, če pri toj stvari ne bi prišla v račun tüdi g. Pucelj s svojov samostojnov kmetskov strankov i pa g. Hartner s svojimi neodvisnimi malimi verti (Független kisgazda párt).
Volitve l. 1923. so se končale za Puclovo samostojno stranko jako slabo. Pri prvih volitvaj je dobila stranka 8 poslancov, pri teh drügih volitvaj (I. 1923.) pa je prišeo skoz samo Pucelj i tüdi on samo po milosti, ne dobo najmre zadosta glasov. Vido je, da sam v Belgradi niti do reči ne pride. Zato pa se je začno pogajati i je stopo v zemloradniški klub. I tak bo meo tüdi on tao v pogajanjaj med radičovci i zemloradniki. Da pa želejo Puclovi samostojni kmetje v istini zvezo z Radičom, je pokazao tüdi občni zbor, šteroga je mela „Samostojna kmetska stranka“ 3. maja v Ljubljani. Na tom občnom zbori sta se najmre zdrüžili samostojna stranka (SKS) i Slovenska republikanska stranka (SRS). Znano pa je, da Slovenska republikanska stranka ne nikaj drügo, kak podrüžnica Radičove stranke na Slovenskom. Kakšteč teda vzememo stvar, vidimo, da si Pucelj i Radič segata v roko.
Če pa sta ta dva postanola prijatela, se zna, da tüdi g. Hartner ne fali. Zakaj ne ? Ar je on kotriga Puclove samostojne stranke, kak smo
že to poročali v ednoj številki Novin, Radič, Pucelj, Hartner bodo teda vküp vozili.
Ka bo pravo k tomi Szabadság? Znano je najmre, s kakšov srditostjov se je bojüvao proti Radiči pred volitvami i tüdi po volitvaj ne ravno prelepo pisao o njem i njegovoj stranki. V 5. Štev. (1 febr.) je pod naslovom: „Kanasje i mastni hrvacki birkačje“, zapisao: „Kandidat Radičove stranke za Prekmurje je nekši medžimurski kanas. — No na telko ponižati Prekmurje, za takše Politične tikvaše nas meti — to istinsko ne lepo.
Ali bo Szabadság tüdi nadale tak pisao? Žmetno bi vervali. Ar bi bilo to nedosledno, da bi napadao stranko, s šterov je zdrüžen g. Hartner, če tüdi za zdaj samo še posredno potom zdrüžitve Puclove stranke s slovenskov republikanskov strankov. Če bo on mučao, bomo pa mi pisali. Če ne bilo lepo, da nam je Radič kanasa postavo za poslanca, je še vnogo menje lepo, da je g. Hartner pozabo na svoj program, s šterim je šo v volitve i je pristopo k Puclovoj stranki, potom te pa prišeo v zvezo z Radičom.
Ali ne bo lepo, da postane s tem prijateo tistoga kanasa, šteroga je njegov list — Szabadság — napadao?
Tajništvo
Slovenske ljudske stranke v Murskoj Soboti
je odprto i delüje med tednom vsakši den od 8 — 12 vüri predpoldnom i od 2.-5. (14.—17.) Vüre popoldnevi. Tajništvo je blüzi železniške postaje poleg špitala. Pripadniki Slov. ljüdske stranke so pozvani, da se radi obračajo do tajništva v vseh zadevaj, gda si sami ne znajo dati tanača ali si nemrejo pomagati. Tajnik Horvat ma naročilo, da je v tajništvi vsakši den od 8.—12. vöre dopoldne i od 2.-5. vöre popoldnevi i da ljüdstvi pomaga s pojasnili, tanačom i posredüvanjom pri vseh uradaj.
Domača politika.
Delo v odsekaj. — Anketni odbor za verificeranje Radičovih poslancov vrti delo v Zagrebi. — odbor za stanovanjski zakon je svoje delo v glavnom končao. Opozicija je ostro nastopala proti načrti toga zakona i stavila razne predloge. Večina pa je vse to odbila. Z večinov je držao tüdi slovenski demokrat dr. Pivko i je glasao tüdi za tiste člene zakona, šteri so Sloveniji v škodo. Poslanec S. L. S. je podao več predlogov, šteri bi zakon popravili i ga izpopunili, a so bili vsi njegovi predlogi odbiti. — Tiskovni zakon je lüdi pod strehov. Naš poslanec g. Smodej je meo nekelko sreče i dosegno, da so se nešterni členi na njegov predlog spremenili. Vsega pa ne mogeo dosegnoti.
Svetovna politika.
Amerikanski opomin europskim narodom. V Londoni je meo amerikanski poslanik govor. Med drügim je pravo: „Amerika pozna pitanja, štera pretresajo Europo po vojni. Lastna skušnja vči Ameriko, da trbe Europi pomagati, a le pod pogojom, da so časi vničevalnih metod (načinov) i vničevalne politike za vsigdar minoli, Na to pitanje morejo odgovoriti samo narodi Europe. Če se glasi odgovoriti*, potom sme biti Europa osvedočena, da bo Amerika pomagala do zadnje meje. Če pa bo odgovor: nesigurnost i zapletlaji, potom je pričaküvati, da bo t sakša pomoč vstavlena. Amerika nema prav nikšega interesa (haska) dopüščati kakša predposojila i pomagala bo samo tistim, ki si sami pomagajo. Žele pa Amerika, da bo kem prle dosežen istinski mir i ne mir, ki sloni na sili.
ložaj mogoče zatro v meni.
Ravnateo je samo debelo gledao.
Odked jemle te modre misli eden odraščajoči dečko? Ka je mogeo vse čteti?
Izprobati ga mora. To je njegova dužnost. Če bi taki privolo, Bog zna, s čim bi ga obdužili. Mogoče tüdi to, da njemi je bio v teher te razvajeno vzgojeni dečko, ne meo zadosta moči, da bi ga omehčao, kak njemi dužnost veleva, nego se je trüdo, da bi se ga rešo, sam ga nagovarjao, naj ide za rokodelca.
Najprle je pozvedo, kakše knige je nalofrao; ar te misli ne mogeo zajemati iz svoje düše.
Elemér je brez vsakšega obtavlanja našteo, kakše knige je dobo iz prijaznosti vürarskoga detiča.
Vse to so bila mrzle znanstvene knige, ništerna ne modrüvala. Včile so mehansko, električnost, pojavlanje naravnih sil, ponücanie teh; a ne toga. da samo po njih lahko pošteno što človek, ne to, da bi se što odtüjo od svojega pokolenja, navad, vzgoje, od drügoga, ka je potrebno znati.
Zdaj je s Čisto inačišimi očmi gledao ravnoteo dečka.
V tom se je istinsko dremajoča zmožnost genola. Na svetlo šče priti. Mali Franklin se skriva v tom dečkeci.
Greh bi bio zatreti njegovo pozvanje.
Bog čuvaj, da bi šteo zadüšiti njegovo nagnenje. Ravno to je falinga, da vnogi ščejo biti vučeni ljüdje. Drügi narodi so že davno spoznali, da živlenje r a samo edno pravo diplomo: delo. Tisto, štero vsakši na glas svoje düše opravla.	(Dale)
Fr. Kolenc:	
Prosvetni tečaj.
9. Kmečka izobrazba.
VI.
Pitali smo se, ka je tomi vzrok, da večeri v kmečkih hišaj povečini neso več takši, kak so bili prle. Ka naj na to vpitanje odgovorimo? Gde naj iščemo vzrok, ali če je vzrokov več, gde je glavni vzrok? Ga ne bo žmetno najti, ar se očivestno kaže v denešnjih razmeraj kmečkega stanja.
Kakše opravilo ma kmet? — Zaran vstane, gda se še sunce skrivle za gorami i mogoče le njegovi traki kažejo smer i prostor, gde se pokaže. Sunce za navadno najde že na travniki ali na poli pogloblenoga v svoje delo, naj že bo to kakše šteč. Gda se prikaže sunce, te on že švica. Njegovo delo pa ne trpi samo pol vüre, edno, dve ali tri vüre, niti nemamo pet ali osem vür, nego se vleče od hladne jütranje zare, gda se še biserne rosne kaplice lesketajo na travi i listji, skoze opoldansko vročino, gda stoji sunce na najvišjoj točki i pošila naravnost
žgoče žarke, kak da bi štelo pregnati zemelske sme, šteri si briše vroče kaple znoja, do večernoga mraka, gda se je sunce že skrilo, kak da bi bilo od duge poti po dnevi trüdno i si želelo nočnoga počitka. Sunce najde človeka v naravi i ga tüdi püsti v naravi pri deli. Komaj kesno v noč zapüsti svoje delo i se vrača domo, da si odehne i zbere nove moči.
Kmečko delo pa ne trpi samo eden den. Vsi dnevi v tedni so si podobni i skoro bi lehko pravili, da kmet v pondelek zajtra začne delati, v soboto večer pa delo konča. Ali je potom čüdno, da je čas, gda ne bio na deli, prebio doma v drüžbi svoje dece?
Že zadnjo sem omerno, kak slikajo kmečke povesti večer v kmečkoj drüžini. Ravno te povesti pa nam tüdi opisüjejo, kak je preživo kmečki človek nedele i svetešnje dni. Da je vse šlo k božoj slüžbi: staro i mlado, moški i ženske, ne trbe posebi povdarjati. To pa je trpelo samo predpoldnom. Ka pa je delala kmečka drüžina popoldne? Vse kotrige so se zbrale pod drevom, ki je stalo pred hišov. Včasi so prišle ta tüdi sosedne drüžine, a ne samo oča ali samo mati, nego vsi, mati je nesla s seov v naročaj celo najmenše dete. I pod drevom se je začno drüžinski razgovor. Vodilno reč so meli navadno starejši. Oglaso se je dedek, ki je že osiveo od križov i težav, štere je morao nositi i pretrpeti v dugih letaj svojega žilvlenja. Vsi so obmuknoli, gda je odpro svoja vüsta. S kakšim občüdüvanjom so ga poslüšali, če je govorio o tistih junaških časaj slovenske zgodovine, gda so kmetje z motikami, sekirami kosami šli nad brezverskoga Törka i so tak branili svoj dom, gde je tekla njüva zibelka i zibelka njüve dece, svojo vero, štero so meli za najvekši dar boži i bi bili pripravleni prle vmreti, kak jo zatajiti, ali pa jo omadežüvati z nespodobnim živlenjom. Dedek je pripovedüvao, so ga verno poslüšali, tü i tam je šteri tüdi globoko zdehno, gda je čüo, kelko so morali sirmaški kmetje trepeti v vojskah s Törki, sunce pa se je medtem vsigdar bole i bole nagibalo, nazadnje se skrilo i den počitka je mino. Ali ne bila to prisrčna slika? Prava podoba kmečke priprostosti. To je bila zabava, ki ne davala samo praznoga veselja, nego tüdi navuk. Pri pripovedavanji o velkih bojaj za vero, za drüžino, za domače ognjišče, prijazno kmečko hišico, se je vzbüjalo v srcaj poslušalcov spoštüvanje do tistih, ki so telko trpeli i vroča lübezen do domače grüde, štera je telkokrat bila prepojena s krvjov junaških prednikov i do rodnoga doma, šteri je bio skozi stoletja v nenevarnosti, da ga krivoverski sovražnik vniči, zažge.
Svet pa se je razvijao — i se še razvija — i te razvoj je dostakrat škodlivo uplivao na kmečke razmere. Priproste navade, prisrčni raz-govori po nedelaj i svetkaj so postajali vsigdar redkejši, nazadnje pa so se nehali. Dom ne meo več tiste privlačne moči — i je posebno tüdi zdaj nema — da bi obdržao kmečkoga človeka doma. Stare navade so zgübile svojo prejšnjo vrednost, zanimanje za domače pogovore se je obhladilo i tak je dom postao nekak mrtev — brez pravo živahnosti. I to pa je melo za posledico, da je postao kmečkomi človeki dugi čas. Ne si je znao kaj začnoti. Ka čüda teda, če si je ne našeo doma mosta i je šo iskat razvedrilo! A kam ga je io iskat ? Mladina se je začnola potepati, starejši pa so poiskali zabavo v krčmaj. Niti prvo, niti drügo primerno. Vnogo se lehko greši v prvom slučaji, skoro več pa še v drügom.
Vzrok vsega toga pa je, ar dom kmečkomi človeki ne več to, ka njemi je bio prle. Lübezen do domačega praga je preminola. Na hišo ljüdje več ne gledajo kak na toplo gnezdico, v šteroj so zaglednoli oprvim te svet i v šteroj so preživeli svoja detinska leta, nego jo majo samo za zavetje pred zimov, dežjom, za kraj, gde naslonijo svojo glavo k načnomi počitki. Hiša je teda človeki samo nekaj takšega, ka njemi hasnüje. — Da varaški ljüdje — fabriški delavci — nemajo nekakše tople lübezni do svojih bivališč ne čüdno, ar so v njih samo začasno. Kmečki človek pa se v tom pogledi ne sme po njih ravnati, ar je njegova hišica njegov rojstni dom, verna tovarišiča skoz celo živlenje i ona njemi bo tüdi smrtna posteo.	(Dale.)
V Gornjem mirišči se oda
1½ plüga njive i bereka,
Hotižanci i Polančarje, pozvedite pri JANKO HORVAT, pisarna dr. Némethy v DOL. LENDAVI.
4
N O V I N E
17. maj 1925.
Zanimivosti.
Tolstoj i stražnik. Ednok je šo — kak se pripovedüje — Tolstoj (slaven ruski pisateo) po moskovski vulici i je vido pred seov vnožico ljüdi, zbrano okoli nekšega stražnika. Te je tirao pred seov pijanca i ne bio preveč prijazen z njim. Tolstoj je nekaj časa gledao, potom pa je stopo k stražniki i njemi pravo: „Ali znaš čteti?“
„Znam“, je odgovoro stražnik.
„Dobro ! Idi domo i čti zapoved, ki ti pravi: Lübi svojega bližnjega kak samoga sebe !“
Stražnik je začetki zučüdeno gledao, potom pa je pitao : „Ali pa znaš ti čteti ?“
„Gotovo znam.“
„Ali maš doma kakšo knjigo o navodilaj za stražnike ?”
„Je nemam.“
„No potom jo pa küpi i čti, ka pravi paragraf 18 o našoj nalogi gledoč na pijancej!“ je mimo odgovoro i šo dale z areterancom.
Voltaire je srečao dühovnika z najsvetejšim. Znan je bio kak brezverec, čeravno nigdar ne Boga tajio. Odkrio se je, gda je neseo dühovnik Najsvetejše mimo. „Ali sta se sprijaznila z Bogom ?“, njemi je pravo znanec. „Ja, pozdraviva se, a se ne razgovarjava.“ Globoki pomen toga odgovora je vera v Boga.
Za smeh.
Prežmetno pismo. Poštni uradnik kmeti: „Pismo je prežmetno, morale priložiti še eden štemplin!“ — Kmet: „Potom pa bo še bole žmetno !“
Iz šole: Katehet: „No Peterček, kak dugo sta bila Adam i Eva v paradičomi ?“ — Peterček: „Da so bila jabuka zrela.“
Prav je povedao. Pri nekšem bitji je Jüri iz Babjega sela izbio Miški iz zelene jame edno oko. Po ednom leti sta se srečala.
— „Miška“, pita Jüri, „ali si še kaj čemeren ?"
— „E ka bi tisto,“ odgovori Mlška, „sem že pozabo; a povem ti, če se mi pravo izbiješ, te več nigdar ne pogledam.“
Gospodarstvo.
Piše: Izidor Horvat, učitelj.
Živinoreja.
Pitanje krme za živino.
Pri nas se lüdje, skoro vsi brez izjeme, bavijo s polodelstvom i s tem v zvezi z živinorejov. Iz tevi dve najvažnejstvi panogi narodnoga gospodarstva se naš kmet vzdržüje. To so viri, iz šterih dobimo v prvoj vrsti hrano, da se preživljamo i v drügoj vrsti, da si opravimo toliko penez, da se oblečemo, da küpimo vse, ka nam je pri hiši i gospodarstvi potrebno. Iz obdelovaoja polja, torej iz polodelslva radi raznih vzrokov i neprilik dobimo samo toliko, da se lehko preživemo, če ešče nam toliko zraste. Zato je važnejša za nas živinoreja. Vsaki najmenjši posestnik ma edno, dve ali več živina, s šterimi si v prvoj vrsti obdelavle zemljico, a v drtigoj vrsti, da kaj oda i to njemi je edini vir njegovih dohodkov, da pride do penez. Ka je pa živinoreja tak važna za nas, bomo tü sküšali razpravljati v vseh činitelih. Šteri pridejo v poštevanje pri našoj živinoreji.
Travniki. Zdi se mi neobhodno potrebno, da najprle gučim od travnikov. Zadnje čase, par let se, je poslala kriza tüdi v pitanji: gde dobiti seno ali v obče krmo ? Nešterni možje pravijo, da so inda jako lehko spravili i to dosta krme. Krma je bila falo i poleg toga je vsakši lehko držao puno štalo marhe. Dnesden pa je to ne mogoče; vsigdar je menje i menje krme. I za istino. Čütimo i opazüjemo vsakše leto vekše pomankanje krme. Ako dobro pogledamo, bomo videti, da so vzroki tomi sledeči. 1. naraslo je število živine v zadnjih letah. 2. Negda, se je sejalo več detelice i tak bilo več krme, zdaj se pa njive porabijo za drügo saditev i sejatev. 3. Mnogo gospodarov je svoje travnike zasadilo z drevjom — češ — drva mi trbe ešče najbole i 4 naši travniki so vsigdar slabši i slabši. Skušnje i opazovanja nam kažejo, da so to vzroki pomenjkanja krme, posebno pa zadnjiva dva. Eden i drügi pravi: senožat je močvarna, ne vala nikaj, raj jo zasadim, bom bar meo drva. Da je to ravnanje nespametno, ne trbe menda ešče posebe povdarjati. Travniki preminjavlejo i nastajajo pravi logovje. Le poglejmo okrog i vidli bomo da so namesto travnikov zrasli logovje. I ravno to je velika falinga, dobrih i sploh travnikov mamo itak premalo pa ešče te uničimo sami pa se potli ešče čüdimo, da nega krme?
Pri nas šo travniki, senožati, slabi, ar je svet nizek i tak rasti po teh travnikih slaba trava, štera nam da takzvano kisilo seno. Te
senožati so ob rekah (Müra, Lendava itd.) štere navadno ob časi košnje naraščajo i poblatijo travo, ali pa tüdi seno odnesejo. Kelkokrat se je že zgodilo, da so ne kosili ne stare trave ne otave, ar je bilo vse blatno. To je kak pa naravna sila, povodenj, proti šteroj se nemremo jako braniti. Goste povodnji i pa že lega kraja pa napravlajo naše travnike slabe. Vse je dalčno i tü raste samo redka i slaba trava, k večjemi kakši püsti šar. I s tov krmov potli naj hranimo svojo živino ?
Koliko si moremo, pomagajmo si sami. S pametnim delom z malo vekšim trüdom si lahko zboljšamo travnike, da bomo na maloj senožati dobili dosta i dobro seno. V dostih mestih so začnoli z naprednim gospodarstvom z modernim načinom obdelavanja zemlje i uspehi so
kak najlepši. Sila i potreba bo prisilila lüdi našega živinorejca, da bo začno gledati, kak bo dobo več i bolšo krmo. V to svrho bo pa trebelo pouka, obsožnoga gosgodarskoga pouka. Treba bo znati umetno gospodariti i to se navčimo potom raznih gospodarskih knjig i podobnoga i tüdi škola bo morala pomagati vekšo pazlivost na gospodarski pouk.	(Dale.)
Žito. Cena žiti se vzdigavlajo, ar so že tüdi kmetje začnoli küpüvati zrnje ali malo: Pšenica košta na borzi v Novom Sadi kg. po 4.70 Din. Kukorica notira o 195-97.
Novi 5 dinarski bankovci. Narodni Banka v kratkom izda nove bankovce po 5 D.
Loge grofa Esterhazyja kak pišejo listi je küpila velka tvrdka Hugo Stinnes.
Hranilnica i posojilnica v Črensovcih
r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadno) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 91%.
Vlog stanje je že nad dva milijona.
Kmetski penezi se naj vložijo V kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš.
Podpirajte Novine!
Delo povekšanja hotiške kapele bo dne 21. maja (na Vnebohodenje Kristušovo) odvečara ob 3. vöri na licitaciji vödano v Hotizi. Več se zvedi pri g. kaplani istotam.
Cigeo (črep) iz Sv. Križa
se dobi za glihne peneze pri
Brata Brumen v Mur. Soboti,
ki mata zalogo križevske tovarne. Tüdi mata Singer mašine za vsefele šivanje; dobijo se lehko na rate 2 leti. — Nadale velka zbira vsefele čevljev (punčule) za gospe, gospode, deco; sandale, gamaše, galoše itd. Velika zaloga manufakture (platna, druka, oksforda, cefira, vunata, štofa, cajga, posteline, ploh vse za obleč itd.) Cene celo znižane, postrežba najbogša.
Najbolši trbovjeljski ciment, zagorsko vapno, bükova drva, kovački premog, deske vseh vrst, lati, štaflini,
vsigdar staona zaloga, te najfalejše pri
J. Lavrenčič & drug
Sveti Križ pri Lotmerke (poleg cerkve)
Proda se posestvo
radi starosti 26 oralov veliko na lepom prostori ležece. Hiša i gospodarska poslopja zidana i krita z opekov. Isto je oddaljeno 20 minut od železniške postaje Veržej i Bučecovec. Proda se živi i mrtvi inventar.
Naslov pove UPRAVNIŠTVO
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill: 
je najboše drtištvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od
16. do 46. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pistopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bi1o skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko Slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl. Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüstvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago III. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi. Štero pomaga kotrigam v. potrebaj.
Odbor za leto 1925:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat. blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditeta Štefan Ritlop i Nad Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.	
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Tisk : ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.