Si. številka.
Tr*t, v ponedeljek 10. aprila 1 S9J).
IVftij XXIV.
„Edinost'1 izhaja dvakrat na dan. raznn nedelj in prsr.nikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in }>o praznikih izhaja oh {». »ri zjutraj.
Naročnina anafta:
Obe izdanji na leto . . . «1.1. 21-— 7.a Mamo večerno tedanje .	12-—
Za pol leta,četrt lela in na mene«; razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine se upravH ne ozira.
Na drobno ne prodajajo v T ratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjntranje Številke po 2 nvč. Izven Trma po 1 nvč. več.
nr
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITlClEfflhSTVA „EDINOST"
ZA PRIMORSKO.
Telefon Mv. S70.
4 nvč.
V edinosti Je moft!
OffUat
se računajo po vrstah v petitu, /a večkratno naročilo * primernim popustom. 1'oalana, oamrtnice in javne zalivale, domači oglaai itd. ae računajo po pogoditi.
Vsi dupini naj »e poSiljajo urcdnlit»M. Nefratikovani dopisi *e ne sprejemajo. Rokopisi xe ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iiprnviilšt vu. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Vredlilšlv« In tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 1'2. (Ipravnifttva, «d-pravnlStfo In sprejemanje tnaerntov
v ulici Molin piccolo Stv. II, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konaoicija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
W|'ih1pc H. Deželni zbor je vsled predloga deželnega o<ll>ornika dra. Schmiedererja nujno razpravljal o predlogu poslancev Poseha in Kothulin-skoga, tisočem se uporabe 4} 14. državnih temeljnih zakonov. Na to je bil ta predlog odkazan bodočemu ustavnemu odseku, ki bo sestal iz \2 členov. Volitev tega odseka bo v seji, ki je sklicana za v četrtek.
Opavrt H. Poslane« Tiirk je stavil v deželnem zboru nujni predlog, deželni zbor naj obsodi hujskajočo agitacijo v deželi, ki prihaja od češke in poljske strani in naj izreče prepričanje, da mora na avtonomnih organih dežele nemški jezik slej kakor prej ostati uradni in upravni jezik. Predlogje bil vsprejet z vsemi proti šestimi glasovi češkili in poljskih poslancev. H tem je bil zaključen dnevni red.
praga h. Danes sta odšla iz Prage v Nacliod viši državni pravdnik in eden prisednik namestništva - - poslednji vsled posebnega naročila namestniko-vega —, da poizvedujeta na mestu o dogodkih v Nachodu.
Praga H. V deželnem zboru je vtcmeljoval posl. Skarda (kakor smo sporočili na kratko že zadnjič. Op. ured.) svoj predlog, naj se imenuje komisija, ki naj bi se posvetovala in stavila svoje predloge o premembi deželnega volilnega reda v tem zrn i slu, da bosti jednnkomerno zastopani obe narodnosti in njiju interesi ter tla se volilna pravica razširi tudi na take kroge, ki dosedaj niso imeli tc pravice. Narodne kurijo se bodo mogle zasnovati še le potem, ko bo izvedena popolna jednakoprav-jiost. Ker je poročevalcu Skardi prišlo slabo in je poslanca Vaelavu Jando zadela kap, se je seja pretrgala.
PO D UST KIC,
MLINAR.
Spisal V r h m o r s k i.
Dražba se je izvršila, in hiša z vsemi priti-klinami, dvorišče, hlev in tudi parni mlin, vse je ostalo Doniu, ki je bil sedaj izključen lastnik lepega nekdanjega doma Podgoričanovega. Prav izključen lastnik pa vendar ni bil Donio, ker na hiši je bil uknjižen dosmrtni užitek dveh sob in kuhinje na korist Jankove matere. To je posebno jezilo Donia. Še isto popoludne je šel Donio ogledat si novo posestvo, največ pa z namenom, da se pogovori se staro Podgoričanko gledd njenega užitka in da bi se ista na ta ali drugi način odpovedala svojim pravicam. Kako je gledala reva Podgoričanko, ko ji je pravil sosed, da bi njo ne mogli izgnati iz hiše, ker ima zagotovljene pravice do stanovanja. Se sama ni vedela za to srečo; vedela sicer je, tla je uknjižena pravica njenega dosmrtnega užitka, a mislila je, da ko poj de hiša na dražbo, ugasnejo tudi njene pravice. Že več dni pred dražbo iti bilo Janka domov. Nekaj časa so ga videvali v mestu ; bil je jako slabo oblečen in zadovoljen je bil, če je le imel za žganje. Z Jožefom sta bila največa prijatelja, zato sta bila največ skupaj ; če je imel eden, dobila sta oba. Omeniti je, da je bil Jože jako spriden človek, nikjer ni
L v« v S. Tukajšnji listi so dobili iz Varšave poročilo, da so oni dijaki, ki so bili radi znanih izgredov izključeni od vseh ruskih vseučilišč, dobili dovoljenje, da so smejo povrniti v Varšavo in nadaljevati svoje studije. Tudi od onih H, ki so bili zaprti in proti katerim se je zapričela preiskava radi političkih zločinov, so že šestorico izpustili na svobodo. Rudarski zavod, ki se jo bil zaprl radi izgredov, se odpre zopet dne 17, t. m.
Dunaj H. Truplo pokojnega nadvojvode Er-noHta je dospelo semkaj danes o 1(1. uri zvečer na južni kolodvor, kjer je je blagoslovil dvorni župnik Maver. Nato so prevedli mrliča v dvorno župno cerkev. Ministerski predsednik pl. Szcll in minister za poljedelstvo, Daranyi, sta došla semkaj, da se udeležita pogrebnih slavnostij.
Itmlfllipcšta 8. V zbornici poslancev je poprijel za besedo poslanec pl. Tisza, toda nekateri poslanci so ga ovirali na govorjenju, klicaje: »ex iex, naj se s pokori prej za svoje grehe!« Tisza je odgovoril, da bode o položaju ex lex sodila zgodovina. Na to je Koloman pl. Tisza govoril za proračun. Zbornica je sklonila na to v zmislu od-sekovega predloga, da izroči peticije, tičoče se znižanja zemljiškega davka in uvedbe borznega davka, finančnemu ministru. Finančni minister je izjavil, da predloži v kratkem zakonski načrt glede borznega davka. Kar psi se tiče zemljiškega davka zniža preosnova direktnih davkov posredno tudi ta davek. Veče znižanje ne bi bilo pravično in bi za državno gospodarstvo involviralo finaneijelnih škod. Bila bi iluzija, ako bi preveč upali od borznega davka. Skušnje družili držav kažejo, da se ta davek ne izplača posebno. Mi tudi nočemo toga davka zato, da bi se nam izplačal, nego ga hočemo radi principa, da so davki razdele jednako.
Petrograd H. Rusko novinstvo so izraža nepovoljno o kolonijalni politiki Italije in so protivi
imel obstanka, nameščen jo bil že v več službah, nikjer pa ni ostal več nego par mesecev. Prejemši mesečno plačo, ga ni bilo več v službo, dokler ni zapravil do novčića. Na marsikakem stanovanju je zapustil za seboj ne baš prijetnih spominov ; sicer pa je bil nadarjen človek.
Ko sta sedela nekega večera v navadni krotni-hezniei, pridružil se jima je neznan človek in kmalu se je unel mej njimi živahen razgovor. Pogovarjali so se o — Ameriki. Tujec jima je slikal Ameriko, kakor deželo medft. Pravil jima, je da tam ni treba skoro nič delati, in da se več služi tam en dan, nego tu ves teden. Govoril jima jo iz lastne skušnje, ter dostavil, da pojde sam v krotkem zopet v Ameriko, kjer se naseli stalno.
Cim dalje so praznili čašo, tim lepši se jim je zdela Amerika. Tujec, ki je bil ob jednom agent za spravljanje ljudi v Ameriko, je kmalu ujel Janka in tudi Jožeta. Vožnja je bila zastonj, tudi brano dobita za časa vožnje na parniku brezplačno.
Janko in Jože sta bila itak že obupana in sita domačega življenja, posebno Janko bi naj raj še zginil iz svojih krajev, no, sedaj so mu je nudila lepa prilika, ko ni bilo treba potrošiti niti krajcarja.
Agent ju je kmalu zapisal v svoj zaznamek ter jima naznanil, da se ukroata čez osom dni na parniku »Norva« v Genovi.
zahtevi te poslednje države, da bi so ji odstopilo pristanišče San-Mun v Kitajn.
(Vtllljr S. Knez Nikolaj jo vsprejel ostavko, podano od ministra za pravosodje iz zdravstvenih ozirom.
Ilerollll H. «\Volfova pisarna« je izvedela, da je o najnovejih dogodkih na Samoa došla doslej samo naslednja brzojavka nemškega generalnega konzula i z Apia z dno 24. marca : Vsaki dan so vrše mali spopadi okolo Apia. Bombar-dovanje še vedno traja z malimi presledki. Tanu je bil včeraj od ostalih konzulov in poveljnikov v Muline proglašen kraljem. Trgovina je ustavljena. Od 15. marca so zaprte vse prodajalnioe.
Itcroliu H. «Nordd. Allg, Ztg.» pravi, da se je s tem, da je bil introniziran Tanu in so jo pregnala prejšnja vlada na Samoa, prelomila pogodba. Postopanje samoanskih zastopnikov Anglije in Ameriko nikakor nc prejudicira komisiji treh členov, katero pošljejo v Samoa šo ostale vlasti.
Odgovor obrekovalcem.
(Dopis iz Liburnije.)
Govorč o samoubojstvu bivšega župana ve-prinskega je pisala »Edinost« nekako tako-le: Trpka čutstva nas navdajajo, in samo spoštovanje do veličastva smrti nas sili, da nam ne prihaja iz peresa trpka beseda. Težko je odpustiti, še težje pozabiti, kaj in koliko je pokojnik zagrešil proti svoji krvi, ali krščani smo in vera nas uči : Odpusti ! Zato molimo Vsemogočnega in Vsepravič-nega: bodi milostljiv duši pokojnika!
Tudi mi sodimo tako, in lc izzvani pišemo nastopno:
»Pioeolo« je prinesel dne ill. marca dopis iz Liburnije. Isti »Piccolo«, ki sicer hitro doznava o vsaki stvari in od vseh strani, trebal je to pot celih [H
Čez par dni jima je preskrUel vozna listka tlo Genove ter jima dal vseh potrebnih pojasnil in svedočeb.
Janka ni bilo videti več, odšel je v Ameriko v — »pribežališče grešnikov«.
Olga je odšla že par tednov pred dražbo k svojemu očetu, kateremu je privedla seboj tri otroke. Nje oče so jih seveda ni razveselil posebno, a sprejel jih je vendar pod svojo streho ter jih vzgojoval. Svoji hčeri pa ni nikoli ničesar očital, saj jo jo sam silil, da vzame Janka. Olgi so ni godilo slabo. Potrebnega je imela v hiši očetovi, a kmalu je postala tudi poštarica. Ali peklo jo je, peklo. Spomini na minolost so jej grenili življenje.
Mati Jankova pa, kakor že omenjeno, bila jo uknjižena za dosmrtni užitek na Podgoričanovi hiši. Donio se je veliko trudil, da bi jo odpravil iz hiše za malo odškodnino, ali ona se ni udala, ostala jo neupogljiva, ker je spoznala Donijevo željo. Donio št; je želel preseliti se vso trgovino na Podgoriča-nov dom. Ker mu je ;bilo veliko prikladnejše za vse in ker ni mogel trpeti nobenega Podgoričano-vih v svoji bližini, izplačal je slednjič Podgori-čonki tri tisoč goldinarjev. Za to svoto sta se pogodila. Težko je bilo ženi ko je odhajala iz hišo, a »sila kola lomi«, in če bi no imela potrebe, no bi se umaknila za nobeno ceno. Slabo se ji vendar ni godilo. Sla je k svojem sorodnikom ter živela žnjimi v lepi slogi. Ali lo piepogosto se ji je ogla-
dni, predao Je prinesel vest o samoubojstvu onega, katerega je hvalil in v nel>o [»ovzdigal neitevilno-krati. Potrt je l»il in ni vedel, kako I»i sporočil o toli neljubem dogodku, ki ga j«' kar popazil. K<>-nečno je vendar našel način, ki je vreden le takih ljudij : kalabrežki, banditski. Vrgel je /»»pet črno obrekovanje na Hrvate, da so oni potočili vino samouhijnlcu, in dodal je še črnejo kleveto, da je pokojnik *.irtev hrvatskega preganjanja ter da l>i se takov naj>in mora1 jtrireiliti na njegov groh.«
Nečuveno izzvani po tolikem obrekovanju, ne moremo drugače, nego d.i podamo nastopne črtice o pokojniku.
Giovanni Andreieieli je bil rojen na Vedežu, v občini veprinski. Bil je sin hrvatskih roditeljev in 011 sam — in naj se je sam in naj so ga drugi, kolikor so hoteli, proglašali za Italijana je izjavil (» ljudskem štetju, da mu je hrvatski obče-valni jezik. Kakor mladič je šel z sod a rji v Rovinj. Tu mu ni ugajalo in ukreal se je na ladijo pokojnega Sverljuge. Ali ni ostal na ladij i, ampak izkreal se je nekje v Afriki, kjer je prebil kakih 2() let, taliti, da ljudje niti znali niso o njem. Kaj je delid tam, mi ne verno, ali ljudje govore raznih stvari.
Po dolgi odsotnosti se je povrnil v domovino. Nakupil si je zemljišče in sezidal si lepo hišo; pogojeval je denar. Noč in dan se je brigal za vse, kar je telesnega, a zanemarjal je vse, kar je dušnega, in celo mrzil je in druge odvračal od tega. .Pred »> ali 7 leti se je jel mešati v občinske volitve — ali iz lastnega nagiba, ali nagovorjen v to. Tu zmagal je tem ložje, ker uprava občine ni bila ravno dobra. Polagoma je postajal neomejen gospodar v občini: diktator. No, sprvega ni popolnoma preziral svojega materinega jezika, pa tudi kasneje na bi bil rekel pred ljudstvom, da je proti ven svojemu jeziku, še manje pa, da je Italijan, Potem še le je postal delaven člen italijanske stranke. C. kr. vlada ga je imenovala členom kulturnega sveta. V tej lastnosti je zahajal v Poreč in tam še le so ga popolnoma pridobili za laško kliko. To se je zgodilo tem laglje, ker je videl, da lahko dela kar hoče, da mu je kakor somišljeniku italijanske stranke dovoljeno vse! Mej Italijani in na vladi je užival ugled. Pa tudi mnogi občinarji so mislili, da ga ni boljega »sodnika« od ujega. Mi ne vemo, kako je upravljal občino, mi nismo bili blizu. Vemo pa, (hi je imel velikega zaščitnika v okrajnem glavarju Fabianiju ; vemo, da je poslednji svojedobno prisilil nekega podrejenega mu uradnika, »ta je moral odstopiti od tožbe radi žaljenja na časti, naperjene proti Andreieiehu ter da ga je o volitvi za V. kurijo predpostavil jednemu častitemu žup-niku-dekanu. Vemo, daje k nesrečnemu pokojniku često zahajal e. kr. okrajni zdravnik Tamaro; da je bil jedenkrat njegovim gostom deželni odbornik (iambini v društvu z VUjelmom Grossinannom, kateri poslednji seveda ni bil takrat prvo pot pri
šala vest, da je ona največ zakrivila slabo vzgojo svojega sina in s tem tudi vse posledice te vzgoje. In vsikdar jej je porušilo oko. Z nevesto se nista videli več, le otroci Jankovi so jo kedaj obiskali. Tako je preživela še pet let, a slednjič je odišla tudi ona tja v večnost za svojim možem.
O Janku ni bilo dolgo ne duha ne sluha, še le po dveh letih je dobila Olga dolgo pismo iz Amerike, katero ji je pisal Jože, Jankov najboljši prijatelj, ter naznanil žalostno življenje, ki sta ga imela z Jankom.
()stati sta morala na onem kraju, kamor so ju pripeljali. (Je bi imela sredstev, da bi se mogla preseliti, bi že našla kaj boljšega, ali kako, ko nista imela denarja? Oe sta hotela živeti, morala sta kopati v temnih rudnikih ter izpostavljati svoje življenje smrtni nevarnosti. In taka nevarnost je tudi res zalotila Janka: zgubil je življenje v rudniku. Jože je naznanil Olgi ta nesrečni konec nje moža. Pisal ji je kako se je udrla velika gruda premoga, ki je smrtno ranila Janka in še par drugih. Povedal ji je, kako ga je v zadnjih trenutkih življenja lepo prosil, naj naznani njegovi ženi prežalostno njegovo smrt in kak»» da prosi odpuščenja njo in vseh. Priporoča da jej, naj pazi na otroke. Jože je tudi dostavil v pismu, kako si je želel Janko vrniti se zopet v svojo domovino ter videti še enkrat svojo ženo in svoje ljube otročiče, a prehitela ga je smrt.
Andreieiehu. Tudi razglašeni ('arlo Martinolieh mu je bil gost in govori se celo o nekih	gld ,
katere je Andreieieli |»osodil ali garantiral Marti-nolichu. V poslednjih letih mu je bil navaden gost tudi — Krstie!!! Da-li vsikdar dobro dosel --Bog vedi to! Posebno po volitvah v letu 1 je delil, kjer je le mogel, oni umazani listič, ki ga je izdajal Krstie. V očigled zadnjih volitev je Krstič silno hvalil Andreieieha in je — temu v prilog — uprav nečuveno napadal dvojico uglednih duhovnikov v občini veprinski.
Menda nagovorjen po svojih prijateljih je Andreicich leta 1 X{V» kandidiral v deželni zbor. Morda je že po takratnem groznem propadu jel padati njega ugled pred ljudstvom. Pozneje je šl»i to hitreje, in zdelo se je, da sam občuti to. O poslednjem imenovanju v deželni kulturni svet ga niso imenovali več. Pa tudi o cesarjevi 50-letnici so ga prezrli.
Tikom pred zadnjimi volitvami se je raznesla hipovska vest, da so Hrvatje potočili Andreieiehu 100 hektolitrov izvrstnega vina. To je očitna laž, kajti v drugačnem slučaju bi bili dotični »Hrvatje« že v zaporih. Povodom samoubojstva Andreiciche-vega je »Piecolo« obnovil to kleveto. A e. kr. oblasti, ki so stvar preiskovale in preiskovati dale, se niso niti ganile, da bi odbile tako kleveto od poštenega naroda. Pač pa se je vest o tem vinu porabljala od nasprotnikov za ljute napade na Hrvate in zlasti na dva duhovnika, da bi jih prestrašili, da ne 1 i došli na volitev. Ni pomoglo, naši so zmagali v I. razredu. Tedaj se je hitro jelo govoriti, da Andreicich ne bo več župan, da-si ga je baje sedaj pokojni dr. Constantini sam prosil, naj ostane župan in mu je italijansko politično društvo izreklo svoje priznanje. Ni koristilo. Andreicich je nekaj snoval v sebi. Mogoče, da ga je mučila vest in ga spominjala prejšnjih dni in prejšnjega postopanja in v obče njegovega življenja. Pripoveduje se, da je že takrat, ko se je povrnil iz Afrike, prepisal vse svoje imetje na ime svoje soproge. Kasneje je to nekoliko pre-menil, ko se je začel mešati v volitve. Zadnje dni pred svojim odhodom da jc dal izpisati razne občinske račune in da je uredil pisma se svojimi dolžniki. Naposled se je odpravil, kakor se je mislilo, v Trst, v resnici pa v Gorico, kjer se je ravno vršila razprava proti Curlu Mnrtinolichu. In potem
je šel v Prvačino, kjer je — končal svoje življenje.
*
* *
Poznano je, da se pokojnik ni pokoril božjim zakonom : da ni zahajal v cerkev in da je to branil celo drugim ; da je na Sv. Kesnje telo in na Vstajenje dajal dvojno plačilo, da so mu ljudje opravljali težka dela na polju ; da se je rogal poštenju in drugim krščanskim delom tudi pred svojci in pobožnimi ; da je razžalil duhovnika, nosečega bolniku sv. zakrament.
»Kakor je živel, tako je sklenil« — to bi bil pravi napis na njegov grob: nekrščanski je
O čitanju tega pisma je Olga ihtela silno, a zarotila se je, da bo izpolnjevala željo umirajočega: živela je le svojim otrokom.
Kaj pa Donio V
Mož je komaj čakal Jankovega propada in gotovo je bil zanj najveselejši dan o»i, ko se je preselil na nekdanji Podgoričanov dom, toda vse njegovo premoženje ki si ga je bil še precej nakopičil, je zopet šlo kakor je prišlo.
Sčasoma je postal prevzeten in ošaben; za domače ui več maral, vse, kar je bilo slovenskega, je mrzil in preganjal. O vsaki priliki je začel za-sramovali Slovence in jih zaničevati. A čim bolj se je vzbujala narodna zavest, tem bolj so se ljudje izogibali I)onio-ve prodajalnice. Sicer bi bil lahko živel tudi brez trgovine, ali ni bil še zadovoljen se svojim imetjem ; hotel je imeti še več. Za časa njegovega bivanja v N . . . . začela se je delati nova cesta, a on, v nadi do velikanskega dobička, je prevzel veliko delo, ponudivši najnižjo ceno. Ker pa ni bil izveden v taki stroki, in ker so ga nadziratelji dela, katere je bil poklical iz »oblju-ljene« dežele, grdo sleparili, je zgubil toliko, daje zginil nekega lepega dne .... Kakor je prišel, tako je odšel, jokal pa se ni nikdo za njim.
(Zvršetek.)
živel, nekrščanski je umrl. Ako bi pa bilo še kaj dodati obzirom na tolovajski napad v žid»ivskem »Pieeolu«, tedaj bi rekli: »žrtva italijanskih lo-
povščini
Jedn«» in drugo naj si zapomnijo »mi, ki po občinah v Li burniji grdč cerkev in duhovnike in ki so se uvrstili v italijansko kolti!
Politični pregled.
TRST, 10. aprila
K položaju. Včeraj so se torej seftli na Dunaju — v posebni sobi zbornice poslaneev — zaupniki nemških opozicijskih strank, da vendar enkrat razrešijo uganjko, s katero si že dolgo beli glavo ves politiški svet, uganjko: da-li je res možno najti podstavo za ukupen program vseh Nemcev in da-li se ta program ima — in to je najčudneja vseh uganjk— tudi objaviti.! ? Kajti drugod in drugačni ljudje sestavljajo programe v ta namen, da povedo vsemu svetu, v prvo pa vladi, kaj hočejo in kaj zahtevajo; ti čudni ljudje te Čudne opozicije pa skrivajo svoj program, ker se boje, <1 a bi vlada storila, kar oni zahtevajo. Ali ni to čudno? Ali pa tudi ne. To drugo vprašanje jc prav za prav le posledica odgovoru na prvo vprašanje: da-li morejo sestaviti ukupen program?! Ker ne morejo, ker jim gredo menenja preveč navskriž, ker so složni k večemu v rekapitulaciji fraz po časnikih in shodih o škodljivosti jezikovnih naredcb, nikakor pa za določanje pozitivnih določeb, s kakoršnjimi je možno z častjo stopiti pred svet: je pač naravno, da bi jim bilo najljubše, ako bi jim ne trebalo pred svet s programom, kakoršen jedini je možen med njimi. Svet bi ne videl njihove nagote in menil bi vrhu tega, Bog ve kaj pametnega, epohalnoga in vratolomnega so sklenili.
Ali s pr»igrnmom, ki ne sme pred svet — bi se pa zopet mahi preveč osmešili. Tu je hud dilema. Kje je izhod ? Ga ni! Iskali so ga zaupni možje nemških opozicijskih strank od 10. ure pred-poludne do poznega večera in prišli so slednjič do tega, da so si dovolili nov rok s tem, da so določili pododsek, ki naj v bližnjih tednih (ali so previdni) dovrši svoje delo; potem se skliče zopet plenarna seja zaupnikov in tedaj še le pride do definitivnega sklepa. Z jedno besedo: gospodje so zopet lovili slepe miši. Povsem prav je imela torej praška »Politik« v svojem brzojavnem poro-čilu z Dunaja, kjer pravi, da grof Thun naj ne goji prav nikakih nad do te konference, kajti vsa ta akcija, oznanjevana s tolikim aplombom, da ne privede do nikakega pozitivnega vspehu. Pravo bodo imeli oni, ki pravijo že sedaj, da se vsa ta akcija zgubi v pesku. Mi — »Politik« meni Cehe, a to velja za Slovane sploh — se nimamo bati, ako se posreči ta eksperiment, niti se nimamo ničesar nadejati, ako se ne posreči. Kajti tudi ukupen program vseh Nemcev — ne gledč na to, da se katoliška ljudska stranka, zastopajoča dva milijona Nemcev, ne udeležuje konference — bi moral upoštevati resnične odnošaje. Tacega pa nočejo Nemci; program pa, kakor ga hočejo oni, je v sedanji Avstriji — mrtvorojeno dete.
Deželnim glavarjem sa Goriško je imenovan vitez Pa jer, voditelj Italijanov. »Piecolo« kar skače samega veselja. Mi umemo njega veselje in mu ga — bodimo odkritosrčni — niti ne štejemo v zlo. Kdo bi ne bil vesel, ako se mu posreča, — da govorimo s Koseskim — kar mu drago?! »Piecolo« ve dobro, kaj pomenja italijanski deželni glavar za Goriško, zlasti v sedanjih časih. ko je malo nade, da bi deželni zbor prišel do normalnega delovanja. Kaj je njim do tega, tudi če zgubijo jeden glas v zbornici, ki - ne deluje, če so pa pridobili s tem večino tam, kjer je ob takih razmerah vse težišče, kjer je vsa uprava dežele : v deželnem odboru! Seveda je grdo od »Pie-eola«, da si je dovolil drzno eskamotažo, da deželni glavar mora biti Italijan že zato, da bo njih zastopstvo v deželnem odboru odgovarjalo mestu, ki ga zavzemajo — v deželi.
To pa ni tako! Italijanski deželni glavar za Goriško odgovarja k večemu sedanjemu razmerju v dež. zboru, nikdar pa ne razmerju v deželi. To je jednostavna falzifikaoija, s katero »Piecolo« slepari svoje čitatelje, katerih večina so seveda preveliki ignoranti, da bi poznali resnične ettio-gralične odnošaje v deželi.
Vsa kako pa je tudi to imenovanje gosp. viteza Pajerja deželnim glavarjem za Goriško prava signatura politike sedanje vlade: vsa zagotovila imamo, da ae v tej neparlamentarni dobi ničesar ne zgodi, kar bi se smatralo kakor nasprotstvo Slovanom, ali g o <1 i se v e n <1 a r-l e i n <1 a n na da n.
Za slovensko bogotlušenje. Iz katoliških
krogov dalmatinskih pišejo v «Information* o konferenci škofov, ki se je sestala v Zadru : Staro-slovensko bogosluženje je dragocen privilegij, ki se je dal pred stoletji vsem katoliškim Slovanom in intereesiji sv. Cirila in Motoda. A le Hrvatje so si ga ohranili do današnjih dnij, sosebno v škofijah Senj, Krk, Zadar in Spljet. Ta privilegij ni simpatičen nekaterim škofom in —vladi, in gledajo, kako bi ga uničili vzlic bulam rimskih papežev Janeza VIII, Benedikta XIV, in sedaj vladajočega Leva XIII., ki so pripoznali hrvatskemu narodu rabo staroslovenskega jezika v bogosluženju. V no-veji čas je zadarski škof Rajeevid, vsled pritiska italijanske klike, kar hkratu prepovedal svojim župnikom, da ne smejo čitati maše v staroslovenskem jeziku, in so bili katoliki, ki bta-nijo ta privilegij, suspendovani a divinis. Da se potolaži hrvatsko prebivalstvo, globoko užaljeno v svojih čudstvih, sešli so se vsi hrvatski škofje v konferenco in nadejati se je, da se ohrani privilegij staroslovenskega jezika, da se s tem ohrani tudi m i r me d d u h o v š č ino i u n a r o d o m.
Domače vesti.
Zasluženo odlikovanje. Občni ssbor »Delniškega podpornega društva« je na včerajšnjem svojem občnem zboru imenoval svojega mnogoletnega predsednika, gosp. profesorja M a tka M a n-dida, svojim častnim členom. Ta čast je povsem zaslužena, ker le malo je predsednikov, ki bi toliko storili za kako društvo, kolikor je storil Matko Mandid za »Del. pod p. društvo«!
Kaka čast je doletela gosp. M. Mandica, nam bode jasno, ako pomislimo, da to društvo obstoji že nad 20 let, a .da ima sedaj le — d v a častna člena !
Predlog gosp. Rakuše je bil sprejet z enoglasnimi živio-kliei, katerim se od srca pridružujemo tudi mi!
Himen. Gospod Gregor Karto!, c. kr. poštni oficijal, se je poročil •/, gospod i či no Mrfrico N a d 1 i š k ovo, odlično slovensko pisateljico in urednico »Slovenke«. Vsevečni jima trosi cvetja na vsa njunn pota!
Shod v Koštaboui. Ostro je pihala sapa, ko smo včeraj odhajali iz Trsta na shod pol. društva «Edinost® v dnljujo Koštabono na Pomjanščini. Prav občutno mrzlo jc bilo in po obzorju so se vlačili temni oblaki — nenavadno v tej letni dobi. Poleg tega, da smo še le v soboto opoludne izvedeli, da je namestništvo ugodilo našemu utoku proti prepovedi e. kr. o'kr. glavarstva v Kopru in je bila popolnoma opravičena naša bojazen, da našim somišljenikom na Pomjanščini ne bo mogoče, pravočasno obvestiti ljudstvo o dovoljenji shoda, poleg te neugodnosti pa še tako skrajno neugodno vreme. Umevno je torej, da nismo odhajali baš z naj bolj imi nadami. Tem veče je danes zadoščenje naše, da moremo javiti, da se je shod vršil oh veliki udeležbi in na sijajen način.
Okolo poludne smo dospeli v Šmarje, kjer nas je mili in neumorno delavni gosp. župnik Milko Saše 1 j vsprejel pod svojo gostoljubno streho. Takoj tu moramo povedati, tla je ta gospod župnik duša vodstva agitacije z naše strani, da smo dobili v njem neprecenljivega delavca. Z nenavadno požrtvovalnostjo in samozatajevanjem, ki ima le malo vzgledov, se je posvetil ta vrli rodoljub velikemu cilju našemu: popolnemu osamosvojenju našega ljudstva na Pomjanščini. Tu smo določili še vse podrobnosti, potrebne za popoludanuki shod. V Šmarjah se nam je pridružilo kakih 200 vrlih mož in v vrstah smo odkorakali proti Koštaboui z narodno trobojnieo na čelu.
Cim smo dospeli na višino pomjansko, zazrli smo dve vihrajoči zastavi : na levi strani proti Pomjanščini rumeno, na desno stran proti Krkaveam pa višnjevo. Pod tem zastavama je bilo zbrano vse, kar so nasprotniki mogli zhobnati skupaj z vse Po-
mjanščini. Pozdravljali so nas od daleč — * tuljenjem in vriščem: Viva fstria! Smeh nas je silil in — tipko nam je bilo okolo srca! Clmgo ti, zavedeno osleparjeno ljudstvo, ki ne slutiš, kako sramotno, je p«xVtje tvoje, ko divjaš proti — svojemu krvnemu bratu! In pomikali smo se dalje proti Koštaboui eden za drugim: mi in naši nasprotniki. Prehitela nas je kočija in v njej je sedela — koperska gospoda. Dospevše do pred vasi so nam bliščala nasproti - bodala orožnikov. Oblasti so namreč v razsežni meri poskrbele za vzdrževanje miru.
Na obeh lokalih, kjer sta se imela vršiti shoda, s«) visele zastave. Po vasi je kar mrgolelo ljudi. Mi smo odšli na svoje mesto in oni drugi na svoje. V našem lokalu se je nabralo toliko zdrelih mož, da je bila gneča uprav grozna in temperatura komaj vznosljiva. Bilo je kar cela vrsta divnih govorov. Govorili so: Mandid, kmet Glavina, kapelan Colja, dekan Ladovac, župnik Šašelj, dr. O. Rfbaf in dr. Gustav Gregorin. Temeljito so se raz-rešetale tužne razmere po Istri in na Pomjanščini še posebej. Tn ljudstvo je stalo in poslušalo kakor da je pribito, nijeden se ni zganil z mesta, dokler ni bila zgovorjena zadnja beseda.
Kako je bilo na shodu nasprotnikov, ne vemo. Ali konstatujemo, da so imeli mnogo vina na razpolago, a da so »govore« in vino ahsolvirali tako hitro, da so že odhajali, ko smo mi še zborovali. Zdi se torej, da so le tulili svoj »Viva« in — pili
svoje vino. In potem so odšli.....Pa, kako naj
bi zborovali za milo voljo božjo: slovenski nočejo, italijanski ne morejo! Će bi gospodje govorili laški, bi jih živ krst ne umel — da bi pa slavni možje a la Bennatti govorili slovenski?! To bi bila prehuda blamaža. V odškodnino so pridno tulili svoj »Viva« in — pili vino. Taka je javna vzgoja, 1« jo privoščajo gospoda našemu ljudstvu!
Proti 0. uri smo odhajali mi, spremljani od stotine — mož. A glej : gori na višavi pomjanski so nas zopet pričakovali oni pod rumeno in modro zastavo. Tulili so, da je bilo groza, svoj viva, mi pa smo jih ponosno prezirali v sladki zavesti, da je naša ideja s tem shodom zopet storila velikanski korak naprej, v zavesti, da so na naši strani možje! Prezirali smo in pomilovati to — prodano meso!
Treznemu vedenju naših ljudij, od knterih ni nikdo niti pokusil vina v Koštaboui (kajti zborovali smo v zasebni hiši), je bila posledica ta, da se ni dogodil noben nered. To bodi v pouk tudi slavnim oblastim, in zapomnijo naj si: da naših shodov ne treba prepovedovati!
Obširneje poročilo o tem znamenitem shodu
pride.
Je-li tO dostojno t Piše se nam: Minoli teden je prišel k meni magistratu i sluga Ivan Brandolin v popolni službeni uniformi ter mi začel govoriti, kako nekateri »agitatori sloveni, stranieri« delajo na to, da naj se okolica odtrga od mesta, ter kako magistrat želi, da ootane vse pri starem, kakor je bilo pred — sto loti!
Na zahtevo podpisanega je dotični m a g i-s t ratni sluga pomolil neko laško pisano polo, kjer' so bile pisane med drugim tudi gori navedene besede, pod katerimi je bilo že precej podpisov okoličatiskih zaslepiIjencev !
Ko sem prečital to nesramno agitatorsko komedijo, sem izjavil, da ne podpišem, ker ni pisano v slovenskem jeziku. Seveda ne bi podpisal tudi ko bi bila slovenska, ker sem prepričan, da je za nas okrajno glavarstvo skrajno potrebno ter da kar magistrat priporoča, je gotovo protivno našim slovenskim interesom! Dostavil sem, da naj bi se mi ta spis dostavil v slovenskem jeziku, na kar mi je Brandolin odgovoril: V slovenskem jeziku vam ga da — Nabergoj !
Tako govore in delajo sluge inestnegft magistrata ob zvršetku XIX. stoletja, sluge, ki imajo vse druge dolžnosti (ali jih ne izpolnjujejo), nego agitirati proti našim interesom. Zal mi je, da ga nisem iztiral na drugi način, kar pa želim, naj storijo drugi zavedni sookoličani.
Toliko na znanje bratom po vsej okolici kakor tudi slavnemu političnemu društvu »Kdinost«. Na delo!	Vekoslar Kodrie, posestnik.
Moč lahonov lin Poilljaiisčhll. Pišejo nam: Človeku, ki je kedaj čul o bojih na Pomjanščini, se čudno zdi, kako je sploh mogoče, da je toliko bojev, a nikdar nobenega konca. Morda si misli
kdo: Na Pomjanščini sti dve narodnosti v prilično enakem številu in vsaka hoče imeti gospodstvo v rokah. Kaka zmota! O zadnjem ljudskem štetji so našteli z vso svojo poznato skrbjo za laški jezik le do •KM) Lahov in tUMMI Slovencev. Številke govorč dovolj jasno, da je na Pomjanščini dvajsetkrat več Slovencev nego Lahov, ali prav za prav i Lahonov, in da si poslednje hočejo le umetnim načinom zagotoviti gospodarstvo. Več let se jc tudi posrečilo to, ker gospoda so znali dobro zlorabljati neuko ljudstvo. Ko so se pa Slovenci jeli zavedati vedno bolj, začelo jih je skrbeti, kaj bo za naprej ?! kajti, dati vse iz rok in ubogati, ko se je preje ukazovalo, je težko. Trebalo je poseči po drugih sredstvih. Znano je, da so Lahi dobri računarji in da poznajo slabost vlade. Kadar hočejo zahtevati česa, ne spravljajo na dan le ene stvari, ampak po dve ali več, naj si bodo še tako krivične ali bedaste i računijo pa o tem, da jim vlada gotovo vstreže vsaj v enem slučaju in tako prihajajo do vedno večih pravic. Knnko se je /godilo tukaj. Zahtevali so razdelitev občine Pazin in Pomjan oh enem. Da taka delitev ni bila potrebna, prepričani so bili sami, ali vendar so zahtevali to. Po gori omenjenem načelu je vlada res ugodila Hrvatom, da jim Pazina ni razdelila, ali ob enem je ugodila Lahom, da jim je razdelila Pomjan, in zadovoljni so bili. Sedaj pa je navstalo vprašanje, kaj bo s tema novima občinama: Pomjan in Marezige ? Da Marezige ostanejo ^Slovencem, to so še dopustili, ali Pomjan da mora ostati Lahori. Znano je, da je v sedaj manji občini Pomjan primerno nekaj več prodancev nego v Marezigah, zato si hočejo priboriti županstvo. Da so tudi sedaj Slovenci v ogromni večini v občini Pomjanski, jih malo moti, oni hočejo gospodariti, pa je. Kaj pa dela slavna vlada? Zopet ono načelo: Marezige Slovencem, Pomjan pa Lnhom, da bodo poslednji imeli vsaj nekaj, ako že ne vsega. Zato glavarstvo v Kopru prepoveduje shode Slovencev, očitno na ljubo Lahonom, zato se ne gane, ko vidi, da se Slovencem godi krivica. Kaj pa pravi slovensko ljudstvo? To je užaljeno do dna duše! Ni še dosti, da v komisijo za re-šenje reklamacij ni prišel nobeden od slovenske stranke, ampak so le oni «detali» po svoje; ni še zadosti, da so nam za volilno komisijo izmed petero mož odmerili le enega: sedaj ko hočemo v miru zborovati in si potožiti krivice, ki se nam gode, nam glavarstvo prepovedujejo shode iu moramo iskati pravice. Človek bi že ne veroval več skoro, da smo v ustavni državi avstrijski, ampak kje nižje, blizu Carigrada. Dolgo se že bojujejo Slovenci na Pomjanščini za svoja prava, vlada vse to vidi in mora biti prepričana, da je boj Italijanov prot' Slovencem nasilen, krivičen, ali vendar gredo i z vestni organi Lahom na roke. Ali nismo še dosti trpeli, ko imamo občinski odbor, ki dela kakor sam hoče?! Vsaj sedita v tem odboru moža, ki sta sicer slovenskih starišev in sfc slovenskim priimkom, ali sta našim težnjam nasprotna, kar je mogoče. Ali ni dosti, da nimamo cest, ne vodnjakov, ne ničesar, ko pa moramo vendar vlagati v občinsko blagajno velikih vsot denarja; ni dosti, da se prezira naš jezik iu se nam odrekajo najsvetejše naše pravice?! Koliko časa še hodemo morali trpeti krivico ? !
Poštno stvari. Načelnikom društvene bolniške blagajne e. kr. ueeraričncga osohja na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji izvoljen je od strani odbora g. Fran Fajdiga, e. kr. poštar v Sodra-žiei, namesto odstopivšega dosedanjega načelnika, gosp. Alojzija Sehrev-a, c. kr. poštarja ter predsednika društva c. kr. poštarjev ter poštnih upraviteljev v Jesenicah.
Prodaja piva y steklenicah. Trgovinsko ministerstvo je te dni izdalo naredbo v vravnavo prodaje piva v steklenicah. Po tej odredbi mora imeti koncesijo vsakdo, ki se bavi s tem, <la pretaka pivo v steklenice in je prodaja. Pivovarnarji in oni gostilničarji, ki točijo tudi pivo, imajo pravico do natakanja piva v steklenice že z njihovim obrtnim dovoljenjem. Prodajanje piva v zaprtih steklenicah pa ostane svobodna obrt. Trgovci, ki so se bavili poleg prodaje družili predmetov tudi s prodajo piva v steklenicah, si morajo vzeti posebno koncesijo, ako hočejo sami napolnjevati steklenice. Steklenice morajo imeti odslej na zatnašku razločno užgano ime dotičnoga napolnjevnlen. Steklenice s tako imenovanim patentnim zainaškom (za-mašek iz porcelana s kavčukom na pregibljivem
1«h'iii») »mejo gostilničarji, ki imajo pravico t< m" i t i in prodajati pivo, rabiti Mimo v prometu h konzumenti, pivovarnarji pa v prometu s rečen i in i obrtniki. Ta odredita je stopila v moč dne h. r. m.
Znlnali. IVova Ličen se zahvaljuje Frančiški Košir za podarjena jej 'J gld. — Anton Volk pa se zahvaljuje nepoznanemu dobrotniku za d<»-poslani mu dar.
Družb! sv. Hribi hi Metodu v Ljubljani s<> poslali: Gospod veletržce in predsednik kupčij-ske in obrtne zbornice v Ljubljani Ivan Perdan kot založnik užigalic družbe sv. Cirila in Metoda zopet 2<MI ghl. — Vesela družba pri Sv. I'etru v Ljubljani 1 gld. 14 kr. Slavna Posojilnica v Slovenski Bistrici L'0 gld. — Iz nabiralnika v gostilni g. Frana Prelovca v Idriji 4 ghl. ,'il kr. Slavna Posojilnica v Zgornjem Tuhinju fi ghl. — (i. Kg i d Jeglič na Selu pri Breznici iz nabiralnika .'» ghl. 7n kr. — Gospa Helena Cadež, posestnica v Poljanah, iz nabiralnika 4 ghl. 50 kr. - Slavna Posojilnica na Dobi T> ghl. — Iz dr. Ćličkove zapuščine "O gld. Izvenakad. po<lružnica v Gradcu po g. Fr. Hrašoveu HO gld. — () tej priliki javljamo veselo vest, da je družba sv. Cirila in Metoda zadnji teden jako ugodno kupila v deželni deski štajarski vpisano g raj šč i no na Muti s krasnim parkom blizu župne cerkve, da postavi ondi hrambo proti presilnemu navalu nemštva. Z izrednimi daritvi naj vsi in zlasti štajarski Slovenci podpro družbo, da bode mogla dovršiti lepo nalogo. Blagajn ištvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Itel'aki-tatovl. V našem mestu obstoje menda kar cele družbe tatov, sestavljene iz samih mlečno-zobih dečakov, ki nadomeščajo z drznostjo, česar imajo premalo na letih. Zadnje dni smo beležili že nekoliko slučajev, ko so paglavci segali na ulicah v tuje žepe, zlasti ženskih. V potek je zopet tak dečak v ulici Sebastiano ukral 25 gld. iz žepa neke gospodičine, a pomagača sta nm bila jeden liiletni in jeden 141etni deček. Česa vsega je pričakovati od take mladinci!
Pl vil se je 1.	pridelalo v vsej naši mo-
narhiji 10,478.01)0 hI. in plačalo davka 80,871.134 ghl. Kranjska ga je pridelala 01.315 hI. ter plačala davka 180.051 gld., .Štajerska jo zvarila piva 042.254 lil, in plačala davka 1,000.000 gld. a na Koroškem so ga je pridelalo 214.061 lil. ter plačalo davka 410.821 gld.
Tretji utopljenec najden. Od onih petero mlndeničev, ki so utonili dno 5. marca v miljskem zalivu, bila sta najdena do sedaj še le dva in sicer koj naslednjih dni ponesreči Fran Stranšak in danes osem dni Silvij Ukmar. Sedaj pa so našli tretje truplo, kakor smo že omenili na kratko v izdanju ininole sobote. V petek zvečer pa so ribarila tamkaj trojica ribičev. Ko so hoteli izvleči mrežo, zdela se jim je ta pretežka in ugledali so v njej človeške) truplo. Pogled na truplo bil je grozen. To je bilo truplo ponesrečenega mladeniča Riosse. Pri sebi je imel še tobačnioo, ključ in 14 nvč.
Okrajna bolniška blagajna v Trstu. Tokom minulega tedna je bilo prijavljenih 301 novih slučajev bolezni, 320 oseb je bilo spoznanih ozdravljenimi, 78K jih je ostalo v zdravljenju. Med temi so nahaja 122 oseb, ki so zbolele vsled nesreč na delu. V 102 slučajih so se bolniki pregrešili proti odredbam zdravnikov. Podpor je bilo ta teden izplačano 7772 K 84 stot,
Loterijske številke, izžrebane dne 8. aprila. Trst	70 20 12 37 87
Linee	07 00 84 57 02
fnomost	70 28 32 77 7
Različne vesti.
Nečloveška mati. V Budimpešti se je pred nekaj meseci omožila neka Julija Jellinek z nekim voznikom. Ker ja že od prej imela otroka, skrila je dete pred svojim možem v neki zaboj v stanovanju njene babice. Po večih mesecih so našli otroka v zaboju sredi golazni in gnjilih ostankov od jedij. Otrok je bil suh, da ga je bila sama kost in koža. Deček niti ni hotel iz svojega ležišča, rekši, da sta mu mati in Imhioa prepovedali, iti iz zaboja.
Od kod je prišla beseda »LloytL. V prejšnjem stoletji so si ustanovili trgovci v Londonu svoje trgovinsko društvo. Večina udov so še takrat in
še prej zahajal v neko kavarno, katere lastnik so je imeno\al Llovd ter so navadno v tej kavarni sklepali svoje kupčije. Prišlo jc, da so tudi novo društvo imenovali »Llovd«. Kasneje je začel izhajati tudi časopis z istim imenom, ki je donašal vsa važnejša trgovinska in posebno pomorska poročila. Tudi Nemci so se poslužili kasneje tega imena ter so imenovali svojo pomorsko društvo »Norddoutscher Llovd*. Sedaj imamo tudi mi naš »Avstrijski Llovd«.
Narodno gospodarstvo.
Leti na v AVNtro-OifiTsk i je bila sod po statistiškem izkazu - prav dobra. Pridelalo se je 12-7 milijonov kvintalov pšenice, 20*3 rži, 13 8 ječmena, 18-7 ovsa in 4'2 milijonov kvintalov koruzo. Ako so te številke natančne, potem že dolgo ni bilo tako dobre žetve, kakor je bila lanska, osobito, ker se je lani posejalo mnogo manj žita nego prejšnja leta.
Uvoz žita iz Sibirije v Evropo. Po uradnih podatkih se je po loti in v jeseni 1. 1808 uvedlo iz Sibirijo v Kvropo 't milijonov ineterskih centov žita. To pa vsled tega, ker je dovažanjc zelo olajšano vsled otvoritve prvega dela transi-birske železnice.
PoroMlo ravnateljstva „Trgovske-obrtnc reghtrovane zadruge v tiorlel" z neomejenim jamstvom, za opravilni mesec marec 1899.
1.	število zadružnikov dne 1. marcu IH'JH. , . . .	1208
Naraslo tekom meseca za................5<j
Padlo tekom meseca za..................1
Število zadružnikov dne 1. aprila 1890. je znaSalo	12<ul
2.	Število deležev dne t. marca .......221»
Priraslo deležev tekom meneča............112
Odpadlo „ „ ,, ............<|
Število deležev due 1. aprila je smaialo , . . . 2;I2H
3.	Svota vplačanih deležev iln 1. marca kron
„	„ tekom meseca .
„ izplačanih „	„
8vota vplačanih deležev dne 1. aprila Svota podpisanih deležev po 800 gld.
4.	Predujmov je bilo izplačanih 1. marca
Priraslo tekom meseca.....
Odplačalo „ „ .....
Stanje predujmov dne 1, aprila , .
fi. Dopolnilni zaklad znašal je 1. marca Tekom meseca doplačalo se je . .
11 «092'M) KHS07-91
„_18608
kron 1211514-21 . kron H08400--. kron &I7751-— . „ 50088*82 '	lOil91-42
kron :377443-.r>H kron
IHH4I5-23 2473-82
Stanje dopolnilnega zaklada 1. april kron 21819-50 l>. Do konca meseca prosilo je 80.1 prosite- ~~~'"" ljev za predujme v znesku .... kron 084550-0(1
Dovolilo se je v znesku....... 448402-42
Izplačalo „ „ ....... 486389-24
7.	Hranilne vloge znašale so 1. marca . kron 198228-32
Vložilo se je tekom meseca.....„ 85247-25
Izplačalo	„ ,,.,,,. „ 32348-511
Stanje hranilnih vlog dne 1. aprila . kron lil(>1.'H-l»ti v 103 knjižicah povprek po 1003 kron 20 vin.
8.	Gotovine v blagajnici 1. marca, in pri
poStal hranilnici........kron 1414-98
Svota prejemkov tekom meseca in pri
postni hranilnici......... 124434-32
Svota izdatkov tekom meseca in pri poštni
hranilnici.............. 118455(18
Saldo v blagajnici dne 1. aprila . in pri poštni hranilnici........kron 7393 07
9.	Dnaraega prometa blagajnice od dne
1. marca do dne 31. marca	kron 244304 93
Rezervni zaklad 310 k.i 4') vin
Hranilno vloge obrestujejo se po 41/a°/0. Lastna glavnico v podpisanih deležih Zaupana glavnica v hranilnih vlogah Razmerje 13: 20. Hranilne vloge se obrestajejo po 4*/a "/„• —
Predujmi vračajo se v enem ali večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru— Seja ravnateljstva je vsaki ponedeljek ob šesti uri. zvečer.
Uradne ure so od 9—12 dopoludne in od 3—4 po-poliulne VHaki dan.
Komunike pravi, da se je za združenje posamičnih referatov in za sestavo načrta e politiških zahtevah vseh Nemcev v Avstriji imenoval odbor, sestoječi iz Biirnreitlierja, < Irossa, Hochenburgerja, Kaiscrjn, Lieehtensteina, Pergelta in Prade-a. Komumkćpo-trja, da se je sklenilo varovati strogo tajnost o vsebini predloženih poročil.
naj Kl. V protestantsko vero sta prestopila nemška naeijonalna poslanca Kittel (z družino) in Iro. Soproga poslednjega je prestopila k staro-katolikom. Prestopa Sckonercrjevegji k protestantizmu jo pričakovati te dni.
Pariz 9. »Kigaro« prijavlja danes izpovedi generalov Mereierja in Billota. Prepričanje Mer-cierja o krivdi Drevfusa temelji na izjavah izvedencev in na raznih priznanjih Drevfusa. Tudi general Billot je prepričan o krivdi Drevfusa. Billot je uverjen, da s tem, ako bi prišli še drugi krivci na dan, nikakor še ne bi bilo dokazano, da je Drevfus nedolžen.
Pariz 9. Ministerski predsednik Dupuv je imel na banketu svojih volilcev v Puv govor, v katerem je rekel, da je splošno položenje Francije ugodno, Gladka izvolitev zvestega republikanca predsednikom republike je dokazala svetu trdnost republike. Tudi gospodarsko položenje jo ugodno. Omenjal je tudi dogovora z Anglijo glede Afrike, ki je ugoden za Francijo, O aferi Drevfus jc rekel, da so bliža svojemu zaključku. Ako bodo kaznovani posamičniki, se to ne bo dotikalo vojske, te velike družine, objemajoče	sinove domovine,
vojske, ki jo obramba sedanjosti, nada bodočnosti, varuhinja nezavisnosti ustave in zakonov.
Opravniltvo opozarja na nakaznice, katere «o te priložile listu vsem onim gg. naročnikom, ki do danes še niso obnovili naročnine za tekoče četrtletje in prosi, da isto do 15. t. m. vplačajo, ker bi bila uprava drugače primorana vstaviti jim list. 1 Naročnina se ima, kakor pri vseh ča-! sopisih vplačevati naprej.
Najnoveja trgovinska vest.
New-York apiila (Tzv. brzojav.) Pšenica za takoj H()H/« za maj, 7(i% za julij 76., za sept. 741/« — Koruza zu maj 39.% za juli ;U)7t Mast 550.
12(1514-21 19(5181-(JO
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 10. V soboto je imel načelnik izvrše-valnega odbora desnice vitez Javorski pogovor z grofom Thunom. Konferenca izvrševalnega odbora, ki se je imela vršiti dne 13. t. in., so je odložila.
Dunaj 10. Komunike, izdan o konferenci zaupnih mož nemških strank, pravi, da so referenti, določeni za posamične pokrajine, predložili svojo poročilo, in povdarja, da so po nasvetu Grabmavrja referat o Tirolski da naznanjc tudi še nemškemu svobodomiselnemu klubu deželnega zbora tirolskega.
„AGRICOL"
Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov
raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih Tren ti na, Istro, Goriške in pri tu k. poljedelski družbi izkušeno kot uspesno sredstvo z zatiranje vsek patasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okuzujejo trte, sadna drevesa in zelcnjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i o o l«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Zustop in zaloga na GoriSkem pri nosu. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču.
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „Tisoče m i cvet" (Milleliori).
(.'isti kri ter je izvrstno »redstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in liemoroiilaiu. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „Ai M Mori" y TRSTU, veliki trg.
Tudi za 55 nvč. v markah dopoAlje se franko.
Alte	Razprodaja vse
(prej Aite & Zadnik) blago v »slogi po Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro.	^nah.