Štev. 22* Leto- III.VE.T^SL/1 TEDNU t<_ Nedelja, JO. maja 1948. r ~~ " ' ■ ■ ‘ '' ' ' 1 « •-'' 1 —’— - " ' 1 - Srce našega kralja, našega vodnika,' prijatelja, očeta in brata praznuje svoj go« dovni dan, Na tihem brez posebnih zunanjih slovesnosti ga bomo praznovali, kakor je skri« ta naša ljubezen, kakor so prikrite naše žrtve zanj. Pa bo kljub temu naš veliki’praznik,Prvi petek v juniju bo letos praznik Srca Jezusove« ga. V trpljenju je to Srce pokazalo višek svo« je ljubezni do nas. S trpljenjem spet hoče, da >mu dokažemo svojo hvaležnost in ljubezen do Njega. Prava ljubezen se pokaže v preizkušnjah in trpljenju, le ljubezni nas hoče naučiti Sr= ce Jezusovo. Zato smo izbrani od njega v po= sebno šolo trpljenja. Ne razume tega vnak ra= zum, ne-razume in ne dojame tega vsako srce. Samo človek, ki se je zelo približal svojemu Bogu, samo srce, ki je že zažarelo v ljubezni do Boga, je zmožno^stopiti v to šolo trpljenja in jo uspešno dovršiti. Mi smo izbrani od Srca Jezusovega, Skoro za vsak svoj praznik, za vsak prvi petek, nam je poslalo kako posebno trpljenje telesno ali duševno* Dolga je’ že ta šola An boleča, pa vemo, da je to šola za popolno ljubezen do Jezusovega Srca. Poglejmo ob prazniku Srca Jezusovega, ali smo se izkazali vredne, da nas je vzelo Jezusovo Srce v svojo posebno^šolo. ali smo . bili v tej šoli učljivi, dobri učenci, ali nam je ta -šola že kaj po« magala? ■ • Z enim samim -zamahom nas je božje Srce odtrgalo cd tistega, kar nas je najbolj oddaljevalo od Njega, od materijalnega premoženja. Dvema gospodoma se ne da služiti, je govorilo to Srce že v svojem ze= meljskem življenju. Mi smo pa mislili, da bomo.to znali združiti,_Za božje Srce smo se ogrevali na zunaj z -lepimi besedami in zunanjimi slovesnostmi, svoje srce smo imeli pa pri hiši, hlevu, njivah in go= zdovih in varali sami sebe. Sadi vsega tega smo bili pripravljeni ga= žiti božje postave in trnje zasajati v božje Srcu., Odtrgalo nas je to Srce od premoženja. Ali smo to razumeli? Mnogi da, mnogi ne. Saj v to= likih še naprej gori ogenj pohlepa 0 Cim več skupaj spraviti obleke, denarja, živil in pri tem brezobzirno iti mimo drugih, pa opraviČe« vati se: znati je treba, če ne bi jaz,' bi pa kdo drugi. Ce bi pa.kdo drugi kaj dobil, je pa nevoščljivost v popolnem razmahu. Premnogi bi morali pod učni predmet Srca Jezusovega, ki se mu pravi uboštvo v duhu, napisati, ce ne "nezadostno” vsaj ‘ >} zelo slabo”. Čast nam je bila odvzeta, ugled in spoštovanje in višje stališče. Koliko jih je bilo, ki so zviška gledali na bajtarje, male Štev« 22.,Leto III. , - 2 - _ 30, maja 1948 , delavce, hlapce, dekle. V isto vrsto nas je vse postavilo božje Srce. Pa jih je toliko, ki hočejo-spet zrasti s tem, da ponižujejo, blatijo in kradejo čast drugim. Kako je zadovoljno Srce božjega Učenika^s predmetom ponižnosti. Tudi napuh ne pozna ne meja K pravičnosti,šejnanj pa meja ljubezni do bližnjega. Oe tega ni,’ je vsa ljubezen in češče= nje Srca Jezusovega prazna beseda, zvodenelo vino, Odvzeto nam je bilo brezskrbno življenje. Negotovost je pred nami. Ali' bomo jutri imeli vsakdanji kruh,- potrebno .obleko S stre= ho nad sabo. Sol§ zaupanja v božjo previdnost je to, V tej šoli tako mnogi odpovedo. Se vedno gledajo v svoji pameti in skrbi vso moč in umetnost in če se božje zapovedi s tem ne skladajo, gredo preko njih, ker po njih pameti ni za take razmere, v katerih smo, pametno živeti, kakor božja zapoved ukazuje. Tako se prestopajo meje svetosti zakon- skega življenja, meje pravičnosti, meje prave skrbi za naše duhovno • življenje. Kako malo smo se v tem oziru nauČMi v šoli Jezusovega Srca. "Lepo je to slišati, živeti je pa tako .težko" bo marsikdo re= kel ob teh besedah in s tem izpričal, da vera in zaupanje v božjo Modrost in Previdnost, . ki nas jo je -učilo Srce božjega Učenika v šo¬ li trpljenja, ni še nič zrasla in se okrepila. Sola Srca Jezusovega obsega nešteto učnih predmetov, kakor je nešteto dogodkov vsakdanjega življenja. Ob prazniku Srca Jezusove** ga se v vse to zamislimo in preudarimo, Naštetih je tu le par največ- jih primerov, ob katerih razmišljajmo še druge. Ne zapirajmo oči.:, gred svojim življenjem, ne izgovarjajmo se in ne-opravičujmo. Če ho= čemo biti narod Srca Jezusovega, pokažimo to v življenju, ne v bese- dah in samo zunanji pobožnosti in posvetitvi. Prisluhnimo z vso po« zornostjo nauku, ki nas ga uči Srce Jezusovo v šoli trpljenja in iz¬ gnanstva. Glejmo na življenje Jezusovo, ki nam je dalo zgled, kako se ti nauki preneso v vsakdanje življenje. Za vsako najmanjšo malenkost, ki nas jo' uči šola trpljenja, bomo dobili živ zgled. Živ zgled uboštva, živ zgled ponižnosti, živ zgled krotkosti, živ zgled ljubezni do bližnjega, živ zgled udanosti božjim načrtom in neskončni božji modrosti - vse v življenju božjega Srca. Kadar se bomo vsega 'tega naučili, tedaj bomo lahko rekli: Pravi častilci Srca Jezusovega smo, popolnoma smo se mu posvetili, naše družine so družine božjega Srca, naš narod je narod presvetega Srca. Potem bomo zares z vso upravičenostjo klicali: Srce našega Kra= lja, reši nas, usmili se nas, daj nam, da bomo še v miru lahko pokaza- 11, kaj smo se naučili v šoli trpljenja in izgnanstva« Tvoji hočemo biti v trpljenju, v nesreči, v tujini, tvoji tudi v sreči, v miru in domovini. Pa ne le, kot do sedaj samo v besedi, ampak v resnici, v življenju in delu. OBLETNICA, POaCTiTV-G : D^ZNBAU SD^J MATEJINAMU Zadnjo nedeljo v maju obhajamo to obletnico. Takrat se je posvetil .narod Marijinemu Srcu in tudi dal svoje zaobljube« Vsako leto smo posvetitev obnavljali, vsako leto obnavljali zaobljube,.Kako pa je bilo,z izpolnitvijo teh zaobljub. Spomnimo se na zaobljubo^o posve= čevanju nedelj in praznikov, na obljubo svetosti družinskega ,živije= nja, kaj smo obljubili glede mode itd. Kaj pomaga obljubljati, če po¬ tem obljube ne držimo I Kaj pomaga posvečati se Srcu^Marijinemu, če ne delamo za čast Marijino, ampak živimo ' čisto drugače, kot nas Ona s svojim zgledom y.či. Prav je, da se prav goreče in zaupno, k njenemu Srcu zatekamo. Se podvojimo gorečnost in zaupanje. Vendar bodimo pre= ‘Štev, 22,,Leto III, - 3 - 3?0» maja 1948, pričani, da bo naše češčenje pravo in posvetitev popolna šele.takrat, ko ponovitev obljub ne bo več samo prazna beseda, ampak zares 'resna* trdna volja* Vse, kar obetam, bom tudi uresničil, pa naj stane, kar hoče. Morebiti pa lfe pri tem in onem teče kaka življenjska pot v nasprotju z obljubami. Zamislimo se v to pred'obletnico posvečenja in preokrenimo, da bo obnovitev zares iskrena. Tvoja lepota pred nami žari, moja Kraljica, Marija, si ti, f tice v dobravah pozdrav ti pojo, marnični venec ti rože pleto. Milosti polna., Marija, si ti, Mati trpečih, nesrečnih 1 j uidi sveta, brezmadežna tvoja je pot, vedno s teboj je tvoj Sin, naš Gospod,- Srca beguncev te vdano slave, žalost izlivajo v tvoje srce; ti pa tolažbo, pomoč nam deliš, upanje v večno nam zmago budiš. Dvigni, Marija, mogočne roke, svoje deviško odpri nam srce, reši nas greha, posvetnih skrbi, majniško srpcbtn.am v srca razli j ! D A I N [MBlj N E ... \\V Najbolj se začudi človek, ko mu novodobni misijonski znanstven niki zastavijo vprašanje* ali je mi= sijonsko delo delo za duše ali n e. Za kaj drugega se pa pe* hajo misijonarji kot za duše? Zara= di duš so zapustili svojo domovino, zaradi duš so si namesto udobja v iz= brali samo trpljenje, zaradi duš se izčrpavajo tisoči in tisoči, da umi= rajo prezgodnje smrti. Zakaj potem tako : vprašanje?' Prav tu se nam najbolj ob= čutijivo zamajejo dosedanja tla. A ne bojmo se krivoverstva, saj smo o= prli svoje misli na temeljni nauk Cerkve. _ _ . Kako je zdaj: ali je misi= jonsko delo delo za duše?- DA IN NE. ■ V resnici misijonstvo ni delo za duše. Rekli smo, da je cilj misijonskega poslanstva Cerkve,pre= 'Vm M* A RIJ I N 0 IS I JONSKO | R C E (Nadaljevanje) miAteVN II. Pobožnost do Ma= ijihega Srca je misijonska tu¬ di po uradnih izjavah iz mero¬ dajnih mest. Ko je LeonXIII. po« svetil ves svet Presvetemu Sr= cu Jezusovemu, mu ni izročil samo vernega sveta, ampak tudi- poganski svet. V posvetilni mo¬ litvi, ki jo je izdal, ob prelo= mu devetnajstega v dvajseto stoletje, ne pravi les "Kralj rodi. Gospod, ne samo vernih, ki niso nikdar odpadli od te= be,.,", ampak tudi* "Kralj bo= di vseh tistih, ki žive še v zmotah poganstva ali islama; reši j ih v iz. temeiti .privedi jih k luči m v božje kralje« Štev,22,,Leto III, - 4 - 30. maja 1948. sajanje Nič več m Cerkve tja, kjer je še ni* in nič manj, Torej spreobračanje duš misijonstvu prvi cilj. Prav po tem. se loči miši« jonstvo od drugega poslanstva 'Cerkve od njenega glavmega cilja, ki je "prav spreobračanje duš. Zakaj pa potem misijonarji spreobračajo duše? Res, tu tiči .pravi odgo = vor. Misijonarji spreobračajo duše, pa.še kako se trudijo, da bi jih čim prej in čim več spreobrnili, a to jim je le sredstvo, Njihova naloga je, da zgrade v poganskih deželah vidno Cerkev, Mi smo pa že ugotovili, da mora ta vidna Cerkev obstojati iz' vernikov, duhovnikov in redovnikov. Tako so misijonarji prisiljeni spre« obračati pogane, da bodo iz spreobr« njenih kakor iz zlatih kamnov pozi« dali hišo božjo, .sveto Cerkev, Te duše so jim sredstvo, snov, če smemo tako reči, iz katere se gradi Cer« kev v poganskih deželah. Cilj pa 0 = stane še vedno samo ta, da se Cerkev ustanovi in utrdi. + + + + PRVI KATOLIŠKI MINISTER NA JAPON SKEM. Brez dvoma se zgodovini zgodilo 3 e na sedaj Japon pr= vič v skem, da je bil katoličan poklican, da prevzame ministrstvo in sicer prosvetno ministrstvo, ki je pač ve« likega pomena, G* Tanaka.Kota« ‘r o ? sedanji prosvetni minister je prišel v Cerkev iz protestantizma. Ima 58 let in je prejel krst pred 20. leti, ko je predaval cesarsko pravo na cesarski univerzi v Tokiu, Ze deset let ima na isti univerzi tudi stolico za. filozofijo prava, V krogih izobražencev je zelo cenjen kot priznan pisatelj in je izdal v e no, tri zvezke obsegajoče delo z na= slovom "Svetovno pravo* 1 . Novi minister je v letih, ko je katoliška Cerkev na Japonskem preživljala težke ure in se je-mo = rala boriti z raznovrstnimi težava« mij ki so jih povzročali skrajno na= oionalistični elementi, pokazal ve« lik pogum, ko je objavil knjigo: stv«,-" ... . ‘ . Popolnoma vzporedno je molil tudi Pij XII, v svoji posvetilni molitvi brezmadežne« mu Marijinemu Srcu: "Tebi, tvo= jemu brezmadežnemu Srcu, se iz¬ ročimo in posvetimo, ne le v zvezi s sv. Cerkvijo, ampak tudi^ z vsem s v‘e t o m", Papež izrecno izroča ves svet, z vsemi nevernimi poganskimi narodi, kjer še ni zasidrana sv. CerkevMarijinemu Srcu, v naj odslej še s posebno mate« rinsko skrbjo bedi nad njim,ka« kor je že doslej po svojem ve« soljnem poslanstvu vedno nanj obračala svoje oči, Nad vsemi poganskimi narodi že imata svoje kraljev« ske'pravice Jezus Kristus in njegova mati Marija, a papež prosi, naj si jih Marija tudi tako podvrže, da ho nad njimi svoje’ kraljevske pravice tudi i z v r .š e v a^l'a. In z Mari« jo naj jih izvršuje Jezus Kris« tus, ne le v prihodnjem živije« nju, ko bo prišel kot sodnik živih in mrtvih, ampak tudi že v tem umrljivem življenju po mili oblasti sv. Cerkve, Mari« jino Srce naj izprosi in posre« duje, da bodo poganski narodi dobili vero in svetost, s kate« ro bodo prav častili Boga in prišli k večni sreči v nebesih. Po Marijinem brezmadežnem in usmiljenem Srcu naj Bog čimprej "spregleda čase nevednosti in naj podeli, da bo čim hitreje zasijala srečna ura, ko bo luč pravice zasijala poganskim na« rodom*’. Ljubezen Marijinega Sr« ca bo brez dvoma obudila množi« co pričevalcev •« misijonarjev, ki bodo hiteli oznanjat luč svete vere« Brez dvoma pa bo ob¬ žarjena podoba Marijinega Srca tudi neizmerno p r i v 1 a 6 ~ n a niso kvi. sila za vse, ni se približali Kristusovi Cer« da bo en hlev in en pastir Sv. oče nadaljuje v svoji posvetilni-molitvit "Sprejmi v svoje varstvo never¬ nike in vse,ki bivajo še v Štev o 22 0 eLeto III, - 5 50, mapa 194-8, "Pravo ? vera in socialno življenje", ki je bila izredno črtana in cenje« na» Kot vnet kristjan in neustrašen borec za vero, ki ji je bil popol« noina vdan i.p kot aktiven član Kil, je imel minister Tonaka Kotaro tudi ve« liko število apologetičnih konferenc, skupaj z misijonarji, tako inpzem« skimi kot japonskimi. in sicer ne 'samo po vseueiliških krogih, ampak tudi med delavci v prestolnici in po drugih japonskih mestih. Japonski katoličani so po« nosni, da je bil eden izmed njih iz« bran za ministrstvo, ki bo imelo najbolj težko, a tudi najbolj plc-lo« vito nalogo pri moralni obnovi bodoče Japonsk smrtni senci5 podeli jim mir in daj, da jim vzide Sonce resnice in bodo tako mogli skupaj z nami pred edinim Odrešenikom sveta ponavljatit Slava Bogu na višavah in ha zemlji mir ljudem, ki so Bo« gu po volji.” V litanijah Mariji« nega Srca se kliče to Srce kot: upodobljeno po božjem Srcu in zedinjeno z Jezusovim Srdom, kot harfa Svetega Duha- in svetišče presv« Trojice, kot pribežališče grešnikov in sedež usmiljenja. Z vsemi te« mi nazivi pa je Marija tudi kraljica misijonov. Zadeve + + + + | Jezusovega Srca, Svetega Duha I* in presv. Trojice so predvsem zadeve o Jezus govoriš "Imam še druge ovce, ki niso iz te« c Jezus zapušča devetindevetdeset dobro, oskrbljenih ovc in gre za_izgubljeno« Kaj pa šele, če je izgubljenih, v temi in trnju cela milijarda: Tudi Marijino Srce nikjer ne more tako razlivati svojega usmiljenja nad. uboge grešnike 101 med pogani. (Prihodnjič dalje)# c o misijonske ileva"c za i ga m sin ji m i lli (Nadaljevanje-) MU Avguštin gre v Rim. Sklenil je zapustiti priljubljeno Kartagino in poiskati srečo^v Rimuo Mati Monika ga hoče spremljati, toda on se ji z nečedno zvijačo izmakne« - Rim pa postane za Avguština težko in grenko razo« čaranje e - Moral si je služiti kruh kot reven in neupoštevan učitelj modroslovja } Tudi mesto samo mu hi všeč„ Pri srcu mu je Kartagina, čeprav je bičal v svojih govorih njene pregrehe, - vendar jo ljubi - a za Rim nima lepe besede, Njegov verski razvoj je po notranji ločitvi od manihejskih neumnosti precej pridobil, V veliko presenečenje svojih manihejskih . prijateljev je pričel v Rimu nastopati z ostrimi govori proti glavnemu nauku nevarnega krivoverstva in ga žigosati z neusmiljenim smešenjem. Sam. sobe ni mogel razumeti, kako je mogel verovati, da je svet nastal po dveh božjih bitjih in da stvarjenje ni nič drugega, kakor vdor hude« ga v carstvo luči« Tudi je ostro napadel stroge manihejske predpise morale ? ki so bili le krinka raznih stranpotic. - Kljub temu pa se ni ločil od svojih krivoverskih prijateljev. Ni bil mož volje, da bi pre« trgal te vezi« Bil je neodločen in še vedno je pričakoval, da mu bodo ti prijatelji še koristili. Sicer se ni motil, saj so mu ravno te zve« ze pripomogle J da je dobil službo profesorja modroslovja v Milanu# Avguštin v Milanu. Kristjani v Milanu s škofom Ambrozijem na čelu se pač niso ve¬ selili, ko je zasedel tako važno učno mesto mož, ki je bil na slabem Štev« 22*, Leto III*' - 6 - 30* maja 1^48* glasu in poleg tega še krivoverec, Avguštin sam. pa je "bil uad vse srečen, Nastopil Je pot k človeški slavi in moči, V daljavi se Je že videl kot državnega upravitelja kake pokrajine. - Pot Je prosta«. « Toda vodi ga k drugemu cilju, kakor si.ga sam zamišlja* -.Milan po« stane mejnik njegovega življenja, kar pozneje sam opisuje v svojih “izpovedih**{ “Prišel sem v Milan k škofu Ambroziju, k njemu si me privedel Ti, o Gospod, brez moje volje, da sem bil po njem pripeljan k Tebi, o Gospod, z mojo voljo!” V Milanu Je živel Avguštin udobno kot omikanec - posvet* lijak. Imel Je sijajno, dobro plačano službo v bližini kraljevega dvorca in kmalu navezal najtesnejše stike z uglednimi in zelo vpliv« nimi osebnostmi Javnega življenja, - Najel si Je prostorno poslopje v bližini mesta. Njegovo stanovanje Je postalo if mala Afrika**. Tu sem Je poklical svoje bivše prijatelje iz Kartagine, kakor tudi mater Moniko ter sorodstvo in svojo ljubico s sinčkom Adeodatom* Staro nu= midijsko življenje se Je - v največjo žalost njegove matere - tu na= daljevalo. Skoraj vsaka mati najde za počenjanje svojega otroka razne izgovore, ali pa išče vzrok - navadno ga tudi najde - ki omili otro* kove neumnosti ali celo grehe. Tako Je tudi Monika obdolžila Avgusti* novo ljubico in namesto, da bi delale, na to, da bi se poročil s otro* kovo^materJo, ga Je silila, da naj izžene otrokovo mater, kar Je Avguštin - Čeprav nerad - tudi storil« Izgnanka Je med tem postala kristjana ter Je ločitev od otroka in Avguština tiho vzela nase ter to smatrala za pokoro za svoje in Avguštinove grehe. - Poleg tega Je prostovoljno obljubila, da ostane samska« - Brez dvoma Je bila tedaj ta grešnica moralno večja od^bodo* če svetnice, preprosto dekle iz naroda Je bilo plemenitejše od častit* ljive matrone in učenega profesorja« Monika Je branila, da bi Avguštin sklenil to zakonsko zvezo, ker ni trpela te "mešanice**, ki bi njenemu sinu mogla škodovati na družabnem ugledu in poklicnem napredovanju,^ Delala pa Je z vso silo, da bi Avguštin poročil bogato milansko meščan ko. In končno pristane na ta zakon, ker pa Je bila izbrana meščanka premlada in bi moral še dolgo čakati - vzame Avguštin v svoje stano* vanjo novo ljubavnico. - Kako grenko razočaranje za mater,-' Tako Je pač v življenju* - Mi pobožni kristjani si prikro* JuJemo božje zapovedi svojim načrtom, katere si kujemo - mi farizeji! Kako vneti smo premnogokrat v preklinjanju pregreh^drugega - zato, da svoje velike napake dozdevno zakrijemo, - Ce našim načrtom kaj u* gaja - smo dovzetni, če pa našim ženitovanjskim načrtom kaj naspro* tuje*,, je ogenj v strehi. - Še celo 4, božjo zapoved kličemo na po= moč, če bi kmečki sin izbral bajtarsko nevesto ali morda colo navadno deklo ali pa obratno bogata nevesta revnega poštenega ženina« ■- Toda, hvala Bogu, večinoma - človek obrača, Bog pa obrne, - Vendar tedaj sami sebe oglejmo, ker tedaj šele pokažemo svoj pravi obraz«. ~ Zloba Človeštva! - Sprememba, Monika je spoznala svojo napako in videla tudi, da je bila občutno kaznovana za svojo človeško prevzetnost V posvetnih načrtih«, Njen duševni voditelj postane škof Ambrozij s svojo mod/oatjo in ona postane njegova neumorna sodelavka v dušnem pastirstvu in dobrodel¬ nosti. - Pa tudi Avguštin stopi kmalu, v stik z velikim Ambrozijem; ki je bil tedaj najvplivnejši mož Milana. Prvo srečanje teh dveh mož pa ni prineslo tega, kar je Av= guštin pričakoval« Hotel je v škofu dobiti prijatelja in svetovalca. 30. maja 19^-8» Štev. 22.j Leto III. pa mu pride nasproti škof, ki je sicer prijazen, dobrodušen in vlju= aen, toda zadržan,- La zadržanost pa je opravičena že zaradi porekla mladega _ profesor ja,- Ali more iz Afrike, kjer mrgoli krivovercev in razkolnikov, priti kaj dobrega? - Razen tega je dobil Avguštin službeno mesto^s protekeijo po %mahu - rimskem prefektu - poganu, kateri je bil še osebni nasprotnik Ambrozijev«, Ta hladni sprejem pa ni zadržal Avvuštira, da ne'bi obisko® val.škofovih pridig in predavanj, ne iz verskih ampak iz znanstvenih nagibov in pa da bi se prepričal o resničnosti trditve o govorniški sposobnosti.tega velikega moža* ~ Avguštin ugotovi, da slava, ki jo Ambrozij uživa, ni nezaslužena« Razen toga, da mu je ugajala govor® - niška sposobnost škofova, pa je Avguštin pričel razmišljati tudi vsebino govorov in njihovo duševnost«; Spoznal je, da se je do sedaj vse premalo in prepovršno' bavil s svetim pismom ter, pa je njegova sodba o stari zavezi preveč enostranska in zato napačna« (Lvdaljevanje) (Tajen je odprl vrata* se nalahno poklonil 0 Vsi so spraša® joče gledali na tujca, ki je v vasdedujum trenutku spregovorili H Oprostite, morda motim?" "Prav. nič, kar vstopi o-e, prosim”, je prijazno dejal gospo® dar, vstal in stopil proti dovlvcu«, Gospod župnik, gospodinja, Cii® kina mati in Cilka pa so obsedeli za vizo, misleč, da se bo gospodar sem lahko pomenil s tujim gospodom« Naslednji trenutek pa je Cilki'' oče privedel gospoda k mi® zi z besedamis. M i'o je gospod Janko Ahačič, član naše opere in se želi a nami pogovoriti o pevski tekmi, ki jo opera prireja.” Šele sedaj je Cilka v osebi tujega gospoda spoznala, enega od onih dveh gospodov, ki sta ji prva čestitala k uspelemu pevskemu koncertu« Vstala je in se mu z glavo nalahno priklonila« Tudi vsi ostali so vstali in gospod Cvelbar je vsakega posebej predstavil. Ko so zopet posedli j je Janko takoj pričel! "La vas ne bom predolgo zadrževal, vam sporočam, da se bo v kratkem vršila v naši operi pevska tekma,, kar vam gotovo ni nežna® no. Velik uspeh tukajšnjega cerkvenega koncerta, posebno pa še pevo® vodkinje ni ostal prikrit tudi naši operi*, saj se je koncerta udele® žilo več naših članov« Ker je pa meni poverjena skrb za pevsko tekmo, sem prišel osebno, da povabim predvsem vas gospodična, pa tudi osta® le pevce vašega zbora«** "Razgovorjali smo se že o tej zadevi, toda do kakega za® ključka nismo prišli”, je dejal gospod Cvelbar. "Čas hiti, naš zavod pa bi čimpreje rad prišel na jasno, s kolikimi pevci naj računa« Prav to je povod mojega obiska." "So razlogi za, a še več. jih je proti. Sedaj jih je treba pretehtati in se odločiti" je dejal gospod župnik,■ "Ali vam smem pri odločitvi pomagati? Da vam kdo od vaših pevcev ne bi mogel kak očitati, je prav, da jih na tekmo opozorite, nato naj se pa sami odločijo« Gospodi ona se bo pa itak sama odločila/ "Danes vam ne morem dati odgovora. V nekaj dneh imamo pev® sko vajo« Tam se bomo dogovorili in vas pravočasno obvestili", je dajala Cilka« Po teh besedah ja Jnnv.-. vstal; se zahvalil za prijaznost, 30 , maja 1948, Štev. 22,, Leto III, - 8 - vsakemu posebej je še podal roko in pred slovesom dejal* "Samo tri dni bi mogli še počakati, po tem roku bomo mo» rali pa prijave zaključiti." Nato ga je Cvelbar pospremil do vrat in gospod je odšel, Cvelbarjevi so se spogledali. Oče pa je dejal: "Tega pa ni prinesla samo pevska tekma." "Kako naj ukrenemo", je dejala Cilka. "Svetujte, gospod župnik." "Zboru prepustimo, da naj se vsak pevec sam odloči, kakor hoče. To bo tekma pevcev j ne zborov", je dejal gospod župnik. Razgovor ni vec tekel v veselem razpoloženju kot preje. Neznan nemir se je polastil gospoda župnika in očeta Cvelbarja, Po dolgem premoru je gospod župnik težko in v zadregi VT}3?8LS6l1 I "Kaj boš pa ti storila, Cilka?" "Ne vem. Gotovo je samo eno, da proti volji staršev niče= sarl" je dejala Cilka. "Iz tega sledi" je povzel besedo oče, "da bi ti sama rada nastopila, toda hočeš se podvreči moji volji. Prvič v mojem življenju mi je težko. Težko ti dovolim, težko ti odrečem," "Zakaj?" je posegla sedaj vmes tudi mati. "Kaj pa ji more to škodovati? Mlad človek se rad postavi, čemu bi mu branili?" Vsi so molčali. Očeta Cvelbarja pa je začela razjedati skrb. Po dolgem molku je počasi in presekano vprašal: "CilkaJ Ali je bil ta človek na koncertu? Te je morda že kdaj videl? Sta morda že kdaj govorila?" Vse je utihnilo. Oče je gledal Cilki v oči, gospod župnik in mati pa sta gledala zdaj Cilko, zdaj očeta.Vsi so pričakovali odgovora, Cilka pa ni umaknila pogleda. Čemu? Saj ni imela nobenih skrivnosti, nobenih zahrbtnih namenov proti staršem, in jo počasi odgovorila: "Takole je bilo: Prvi človak, ki mi je po končanem kon« certu čestital, je bil Janko Ahačič, z njim pa je bil še neki drugi gospod« Prišel je na kor in me po nekom našem pevcu poklical. Nato se mi je predstavil, mi podal roko in mi čestital. To je bilo vse, Danes sem ga videla drugič." "To se mi je zdelo", je dejal oče in podprl glavo z roka= ■mi, 3. Tisto nedeljo, ko je bila na sporedu tekma pevcev« je bila opera naravnost oblegana. Sr^di tedna je bil poskusni nastop, .ki je bil dostopen tudi občinstvu za. polovično vstopnino. Vsa mesta so bila zasedena. Prihiteli so zlasti znanci in prijatelji nastopajo* Sih. Prišli so pa tudi pevsni strokovnjaki, ker so hoteli pravilno oceniti pevce in to svojevrstno prireditev. Nekateri pe v ci so imeli cel kader ljudi, ki so pri vsaki točki nagnali pravi vrišč: ploska¬ li v taktu, cepetali z nogami in vpili« Prireditev je izglodala bolj kot kaka nogometna tekma kot pa kulturna prireditev v domu umetnosti-. Vodstvo opere in nje postavljeni presojevalci, ki so imeli nalogo, presoditi umetniško višino nastopajočih pevcev, so imeli pre= cej težko nalogo, da so nepristransko ocenili vsakega pevca in nje= gov glas. Od vseh nastopajočih pevcev so izbrali sedem najboljših in jim dovolili, da smejo nastopiti pri pevski tekmi, Opera je bila napolnjena do zadnjega kotička, Cvelbarjevi so sedeli v sredini parterja. Vstopnice jim jejposlalo vodstvo ope« re in to je bil menda tudi vzrok,da so se odločili in prireditev po= |^tiiia = _IPsiii§ =: P?it i £§Diič ; }. =: _=: = === === = = = = = =, ===== = Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu,