Pollnl urad 9021 Celovec — Verlagsposfamf 9021 Kkigenfurl Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klogenfurt Posamezni Izvod 1r30 lil., mesečna naročnina 5 Ullngov p. b. b. Vietnam čaka na mir Neposredno pred ponedeljskimi volitvami v Ameriki je predsednik Johnson po dolgem odlašanju izdal ukaz za takojšnjo ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama. Do podobnih odločitev je v zadnjih letih sicer že večkrat prišlo in vedno spet se je potem bombardiranje spet nadaljevalo, vendar pa je položaj tokrat le bistveno drugačen, tako da obstaja res upanje, da bo ta „prvi korak" morda le vodil do izglednejših prijemov za miroljubno razrešitev vietnamskega problema. Sedanja odločitev predsednika Johnsona — pa čeprav je bila v veliki meri mišljena le kot volilna podpora predsedniškemu kandidatu Hum-phreyju — je namreč v prvi vrsti sad spoznanja, da z dosedanjimi sredstvi Amerika v Vietnamu nikdar ne bi dosegla zmage. Nixon novi predsednik Amerike Po zelo napetem predvolilnem boju in zlasti po neskončno dolgih urah splošne negotovosti, ko so prihajali le delni volilni rezultati iz posameznih volilnih okrožij, je v sredo zvečer končno le bilo znano, da je bil za novega predsednika Amerike izvoljen 55-letni republikanec Richard N i x o n . S tem je padla odločitev, ki bo verjetno precej spremenila dosedanjo politiko Amerike — tako na znotraj kot tudi na zunaj — saj je Nixon takoj po izvolitvi dejal, da hoče premostiti generacije. Na izid volitev so vplivali najrazličnejši činitelji, med katerimi pa je bilo nedvomno na prvem mestu dejstvo, da je ameriška politika pod vodstvom sedanjega predsednika Johnsona zašla v slepo ulico, iz katere vsaj trenutno še ni videti izhoda. To ne velja samo za vprašanja, ki oblikujejo vlogo Amerike v veliki svetovni politiki, marveč prav tako tudi za notranje probleme. Po eni strani je treba najprej omeniti vojno v Vietnamu, kjer je Johnson po mnenju velike večine ameriškega ljudstva vse preveč odlašal s tem, da bi z dejanji dokazal pripravljenost za pogajanja, medtem ko po mnenju drugih ni bil dovolj odločen, da bi z vojaško silo dosegel zaželjeno rešitev. V podobnem precepu pa je bil Johnson tudi glede notranjih razmer, za katere je vsekakor značilno, da v Ameriki nevarno narašča vzdušje nezakonitosti in nemirov. Kako se bo vseh perečih problemov rešil novi predsednik, bo seveda pokazala šele bodočnost. Eno pa je že zdaj gotovo: lahkega dela tudi Nixon ne bo imel. Ne samo zaradi tega, ker je njegova zmaga izpadla zelo pičlo in še to le po zaslugi nedemokratičnega in zastarelega volilnega sistema, marveč bo moral računati predvsem tudi z dejstvom, da ima tako v kongresu kot v senatu proti sebi močno zastopstvo demokratske stranke, ki si je pri teh volitvah v obeh predstavniških domovih znova priborila večino. Ob petdesetletnici ROJSTVA NAŠE REPUBLIKE Dvanajstega novembra pred petdesetimi leti je iz vseh zastopnikov bivših nemških volilnih okrajev sestavljeni nemško-avstrijski parlament proglasil Nemško Avstrijo za demokratično republiko. Ta dan je torej rojstni dan naše republikanske domovine, ki ga bomo prihodnji teden slovesno praznovali po vsej državi. Če ob tem dogodku ocenimo polstoletno zgodovino ter polstoletni razvoj naše države, ne moremo mimo dejstva, da je ob njenem rojstnem dnevu bilo hkrati proglašeno, da je „Nemška Avstrija sestavni del Nemške republike" in je bil ta sklep 12. 3. 1919 s strani parlamenta še .ponovljen, potrjen in slovesno poudarjen". Šele zavezniške sile so ta sklep avstrijskega parlamenta in s tem priključitev Avstrije k Nemčiji prepovedale. Tega dejstva nikakor ne omenjamo zaradi tega, da bi zmanjšali pomen tega dneva in ob jubilejnem rojstnem dnevu obujali neprijetne reminiscence, marveč zaradi tega, ker je prav to dejstvo močno vplivalo na razvoj in dogajanje v prvi republiki in zlasti na potek odnosov med državo in njeno slovensko manjšino na Koroškem. Dokler namreč ni bilo dane povezovalne baze ..skupne domovine", jasno tudi ni moglo priti do potrebnega zbližanja in zaupanja med sosednima narodoma. Kakor znano, je šele izid plebiscita dokončno odločil o pripadnosti južnega predela Koroške k Avstriji. V tej zvezi pa je treba poudariti, da je bilo glasovanje za pripadnost k Avstriji ali k Jugoslaviji in nikakor ne za pripadnost k nemštvu ali k slovenskemu narodu, še manj pa je šlo za nemško mejo na jugu. To vedeti in spoznati je važno zaradi tega, ker so krivi preroki od vsega začetka skušali to glasovanje tolmačiti v tem zlaganem smislu in so s tem celo četrtlet|e onemogočili reševanje manjšinskega vprašanja. Ali ni naravnost ironija, da so potem po dvajsetih letih isti krivi preroki dejansko porušili to mejo, ki so jo prej skozi vsa leta videli v nevarnosti, da je tako ponovno postala predmet mednarodnega obravnavanja. To je vsekakor važno povedati v temeljit premislek vsem tistim, ki še vedno govorijo o nevarnosti za mejo, pa tudi vsem, ki pripravljajo proslavo plebiscita, da bodo stvari postavljene na pravo mesto. Za praznovanje rojstnega dne naše države imamo vsaj koroški Slovenci vzroka šele po letu 1945, ko se je tudi država sama po težkih izkušnjah .izsanjanega stoletnega snu" šele zavedala svoje samostojnosti in svoje samobitnosti. Šele od tedaj lahko govorimo o skupni avstrijski domovini, h kateri koroški Slovenci ne samo pripadamo, marveč se k njej tudi zavestno priznavamo in Jo iskreno ljubimo. Nihče pa nam ne more zameriti, Že ob spominu na težka doživetja ob petdesetem rojstnem dnevu te domovine z grenkobo ugotavljamo, da to polstoletje ni šlo brez hudih posledic mimo nas; da so nerazu- Seveda je povsem jasno, da z odločitvijo predsednika Johnsona še zdaleka ni zagotovljen mir v Vietnamu. Za deželo, 'ki že skoraj tri desetletja ne ve več prav, kaj je pravzaprav mir, se bo vojna — vsaj v njenem južnem delu — namreč kljub ustavitvi bombardiranja nadaljevala z vsemi grozotami. Pač pa so se z omenjenim sklepom predsednika Johnsonq odprle realne možnosti za to, da se v Parizu po večmesečnih .otipavanjih" med ameriškimi in severnovietnamskimi predstavniki končno le začnejo resnična pogajanja o ustavitvi sovražnosti. V tej luči gledano sklep Bele hiše torej ni samo nagrada, kii jo je Proslava jubileja Za 12. november, petdesetletnico proglasitve avstrijske republike so predvidene različne slavnostne prireditve in druge manifestacije, ki se bodo v glavnem odvijale na Dunaju. Med osrednje proslave 50-letnega jubileja naše republikanske domovine bodo nedvomno spadala slavnostna zasedanja zvezne vlade in zatem tudi parlamenta ter zveznega zbora, medtem ko bo zvezni predsednik Jonas za to priložnost sprejel šefe inozemskih diplomatskih predstavništev. Ob jubileju avstrijske republike so bile oziroma še bodo odprte tudi različne spominske in dokumentarne razstave, ki bodo javnost seznanile z dogodki pred petdesetimi leti. V proslavo rojstnega dne republike pa se je vključila tudi poštna uprava, ki je za to priložnost izdala serijo priložnostnih znamk. mevanje, pritisk in poskus fizičnega iztrebljenja s preselitvijo glodali tudi na našem narodnem telesu in da zato za naš nadaljnji obstoj in razvoj ne zadostuje le negativna zaščita, marveč je potrebno učinkovito pozitivno pospeševanje. Ob naših iskrenih željah za plodovit, miren vsestranski razvoj naše domovine v drugem polstoletju izražamo prošnjo po čimprejšnji Izpolnitvi ponovno danih obljub njenih najvišjih predstavnikov, „da bodo kulturne in gospodarske težnje slovenske manjšine deležne stalnega pospeševanja in da bodo v sporazumu s predstavniki manjšine rešena vsa še odprta vprašanja". zgodovina zasluženo priznala ljudstvu, katero o življenjsko bistvenih stvareh, kot so neodvisnost, suverenost in enakopravnost, ni bilo nikoli pripravljeno popuščati niti za las; marveč je hkrati tudi otipljiv dokaz za resnico današnjega časa, da odločne volje po neodvisnosti tudi z najbolj sodobnimi uničevalnimi sredstvi ni mogoče zlomiti in sii je podrediti. Ne glede na to, v kolikšni meri bo izid tokratnih predsedniških volitev v Ameriki spremenil sedanje stališče Washingtona v vietnamskem vprašanju, bodo morali ameriški voditelji prej ali slej napraviti tudi še drugi korak po poti, na katero je predsednik Johnson stopil s svojim sklepom o ukinitvi bombardiranja. Hkrati izražena pripravljenost, da v Parizu poleg predstavnikov Severnega Vietnama sprejmejo za konferenčno mizo tudi še zastopnike iz Južnega Vietnama, in sicer tako saigonske vlade kakor narodnoosvobodilne fronte, je namreč dovolj jasna obveznost, ki se ji bo moral pokoriti tudi novi ameriški predsednik. Prav tako pa velja to seveda tudi za vlado v Saigonu, ki se bo s svojim trmastim upiranjem skupnim pogajanjem s predstavniki južnovietnamske osvobodilne fronte le še bolj zasovražila pri ljudstvu, ki si razumljivo ničesar ne želi tako iskreno kot to, da bi končno spet lahko zaživelo v miru in varnosti. Prav zaradi odklonilnega zadržanja saigonske vlade je bil začetek mirovnih pogajanj v Parizu, prvotno predviden že za ta teden, za nedoločen čas preložen. Po vsej verjetnosti je na to preložitev vplivalo tudi dejstvo, da predsednik Johnson pred odločitvijo o njegovem nasledniku ni hotel tvegati tako važnega koraka. Toda tako v enem kot v drugem primeru more biti ta odločitev razgovorov le za- časnega značaja, kajti mednarodna javnost je položaj, ki je nastal po sklepu predsednika Johnsona, že registrirala kot prvi korak po poti, po kateri tudi novi ameriški predsednik ne bo več mogel hoditi nazaj, marveč bo moral nadaljevati pot naprej. V tej perspektivi odločitev bele hiše, da ustavi bombardiranje, ne gre gledati le kot taktično diplomatsko epizodo, marveč je v njej treba videti predvsem strateško in politično spoznanje o neučinkovitosti in nerentabilnosti določene politike, ki jo skušajo uveljavljati velike sile. Le sodelovanje lahko ohrani mir V izjavi, ki jo je pred nedavnim dal diplomatskemu uredniku Tanjuga, je jugoslovanski zunanji minister Marko NikeziČ zavzel stališče k raznim perečim vprašanjem današnjega sveta. Tako je v zvezi s perspektivami sodelovanja evropskih narodov dejal, da je potrebno nadaljevati napore za sporazumevanje, upoštevajoč vse izkušnje, od katerih so nekatere kot nespoštovanje načela enakopravnosti in dobrega sosedstva, zelo grenke. Za Evropo, je poudaril Nikezič, ni druge poti kot obnovitev in krepitev sodelovanja. Da bi se to doseglo, pa je potrebno odstraniti posledice nedavnih dogodkov, prav tako pa mora biti vsaka evropska država pripravljena brez zadržkov in brez izjeme spoštovati neodvisnost in pravice drugih držav. Govoreč o letošnjem zasedanju glavne skupščine OZN je Nikezič povedal, da je večina držav obsodila politiko sile, da se zastopniki malih držav zavedajo, da bi spopad med Ameriko in Sovjetsko zvezo pomenil katastrofo, toda preprečevanje spopada med velikimi silami še ne pomeni mir za vse. Na zasedanju je mnogo zastopnikov malih držav, ki formalno ne pripadajo krogu nevezanih držav, pri ocenitvi mednarodnih dogodkov imelo popolnoma enake poglede kot zastopniki nevezanih držav, kar potrjuje možnost širokega skupnega zavzemanja. Glede položaja na Bližnjem vzhodu Nikezič ni izključil možnosti ponovnega spopada, čeprav vse kaže, da je politika uporabe sile in teritorialne razširitve presegla svoje meje in polagoma izgublja podporo tistih, ki so jo prej podpirali. Čas od začetka spopada na Bližnjem vzhodu dalje je po ^mnenju državnega tajnika za zunanje zadeve Nikeziča pokazal, da je za mednarodno skupnost v načelu in v praksi nesprejemljivo, da se s silo povečuje državno ozemlje in ogroža obstoj držav. Sklep o prekinitvi bombardiranja Severnega Vietnama je Marko Nikezič ocenil kot korak na poti rešitve vietnamskega vprašanja. Po njegovem mnenju je v bor- bi vietnamskega ljudstva za svobodo najpomembnejše to, kar je dokazalo, da je nemogoče podjarmiti narod, ki je pripravljen ne glede na žrtve boriti se za svojo svobodo. To je ponovna uveljavitev ljudskega dejavnika v vojni in v svobodnih pogojih ogromna ohrabritev za vse, ki se upirajo politiki sile. V tem smislu so vsi narodi, ki se danes borijo in ki so pripravljeni boriti se za svobodo, dolžniki Vietnama. Nikezič je izrazil prepričanje, da bo vietnamsko ljudstvo kljub temu, da je v svoji borbi prejemalo pomoč od Sovjetske zveze in od Kitajske, odločalo o usmeritvi svoje politike in da bo Vietnam tudi v bodoče igral še pomembnejšo vlogo v mednarodnem položaju. Z žirom na položaj na Balkanu in sodelovanje med balkanskimi narodi je Nikezič poudaril, da je za balkanske narode življenjske važnosti, da sami rešujejo svoja vprašanja brez vmešavanja od zunaj in da vsaka balkanska država na osnovah enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja predvsem s svojimi sosedi doseže zadovoljivo stanje v medsebojnih odnosih. Samo na ta način se bodo ustvarili pogoji za dolgoročno stabilnost in konstruktivno vlogo Balkana kot celote. Ob koncu svoje izjave je državni tajnik Nikezič poudaril, da Jugoslavija teži po vzdrževanju miroljubnega sodelovanja z vsemi državami, ki so pripravljene na tako sodelovanje v pogojih enakopravnosti. Mir in dobri odnosi s sosedi in s širšim krogom držav so Jugoslaviji potrebni za njeno neodvisnost kakor tudi zaradi njenega nadaljnjega uspešnega razvoja. Jugoslavija se angažira v vrsti vprašanj, ki na prvi pogled nimajo zveze z njenim lastnim položajem; toda danes je svet tako povezan, da se vse, kar se dogaja, tiče vsake države. Poleg tega jugoslovanska skupnost narodov, združena v borbi za svobodo in socialistično družbo, lahko vodi samo eno zunanjo politiko — to je politiko doslednega zavzemanja v borbi za pravično življenje. V-e/ Zgraditi s0 dolgo umetno jezero, k. bo po- dolarjev. __ morali nove ceste jn železnižke zveze za dovoz potrebnega gradbenega materiala, uredili pa so celo posebno letališče, kopalo tudi več vasi. Glede financiranja tega pro- Bodoči jez na reki Indus bo jekta so več let tekla pogajanja dolg 2,8 kilometra, visok pa med Pakistanom in svetovno 148 metrov, medtem ko so banko ter zahodnimi industrij- gradbeni stroški predvideni v skimi državami. Končno so do- k* naJ “l bistveno °'aJsal° Pro~ višini 827 milij’onov dolarjev, segli za vse zainteresirane spre- rnet med gradbiščem in njego- Med gradbenimi deli, ki naj bi jemljive sporazume ter je naro- vim »zaledjem". žila tudi mladina iz drugih držav (tako je na primer Indija že obljubila sodelovanje) in na Vinici bi polagoma res zraslo pravo mednarodno naselje, v katerem bi mladi ljudje iz raznih predelov sveta brez razlike narodnosti, jezika in barve kože prepričljivo manifestirali resnično prijateljstvo in miroljubno sožitje med narodi. Mladi Viničani želijo kar najbolj primerno pripraviti vse potrebno za bodoče »Naselje miru". V ta okvir sodi tudi ureditev šolskega igrišča, kjer bodo prostori za odbojko, košarko in rokomet. Več kot 17.000 prostovoljnih delovnih ur je morda najlepši dokaz, da mladina na Vinici noče ostati le pri lepih načrtih in velikih besedah, marveč hoče te načrte uresničiti. V Kanadi: Zmanjšan izvoz pšenice V minulem gospodarskem letu je kanadski izvoz pšenice izredno močno nazadoval: Kanada je v omenjenem obdobju izvozila kar za 45 % manj pšenice in pšenične moke kot v predhodnem gospodarskem letu oziroma za okoli 25 % manj kot v povprečju zadnjih deset let. Približno polovico tega nazadovanja izvoza je treba pripisati zmanjšanemu uvozu kanadske pšenice v Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko. V razdobju od 1. avgusta 1967 do 30. aprila 1968 je na primer Sovjetska zveza nakupila v Kanadi le 27,06 milijona buš-lov (bušel = 35,24 litra oziroma 27,2 kg) pšenice, medtem ko je sovjetski nakup v istem razdobju prejšnjega gospodarskega leta znašal še 71,69 milijona bušlov. Podobno je tudi kitajski nakup padel od 75,56 milijona na 26,79 milijona bušlov. Pa tudi mnoge druge države, kot na primer Belgija, Indija, Japonska, Južna Afrika, Kuba, Pakistan, Poljška, Švica in Venezuela so v obravnavanem razdobju zmanjšale svoje nakupe pšenice v Kanadi. Precej boljše izglede za izvoz pšenice ima Kanada v tekočem gospodarskem letu, kar je v prvi vrsti pripisati letošnji veliki suši zlasti v deželah jugovzhodne 'Evrope. osiROKerosvecu RIM. — V Italiji je prišlo v zadnjih dneh do katastrofalnih poplav, ki so po dosedanjih nepopolnih podatkih zahtevale več kot sto človeških življenj, medtem ko materialna škoda gre v mnoge milijarde. Neurje je prizadelo zlasti gospodarsko razvita področja države, tako da je nastala škoda še toliko večja. Med drugim so bile povsem razdejane velike tekstilne tovarne ter je 15 do 20 tisoč delavcev čez noč zgubilo delo in zaslužek, poleg tega pa še stanovanje in vse svoje imetje. TITOGRAD. — Zadnjo nedeljo so v Črni gori zabeležili močne potresne sunke, ki so povzročili precejšnjo škodo. Doslej so ugotovili, da je bilo pri potresu okrog sto ljudi huje ali lažje ranjenih, več kot 300 družin pa je zgubilo streho, kajti 30 hiš je bilo povsem porušenih, nadaljnjih 600 hudo in 2000 delno poškodovanih. LONDON. — V prvih devetih mesecih tega leta je šlo v britanski industriji zaradi stavk v izgubo 3,874.000 delovnih dni, to je največ po letu 1962. Samo v industriji motorjev so zabeležili v tem času 782.000 stavkovnih dni. Po uradnih ocenah je vrednost britanskega izvoza zaradi tega padla za 60 milijonov funtov. BRUSELJ. — Na zahtevo Atlantskega pakta je Belgija spremenila svoj prvotni načrt, po katerem je nameravala umakniti del svojih čet iz Zahodne Nemčije. Zdaj bo Belgija nasprotno svoje vojaške sile še okrepila za 4200 mož. Za obrambo so letos predvideli v proračunu 396 milijonov dolarjev, vendar bodo ta sredstva verjetno še povečali, da bi izpolnili obveznosti do NATO. V belgijski armadi je zdaj nad 107 tisoč vojakov, med njimi 56.000 plačanih, drugi pa služijo redni vojaški rok, ki traja leto dni. ADEN. — V LR Južnem Jemenu na podlagi zakona o agrarni reformi delijo kmetom zemljo, ki so jo zaplenili bivšim sultanom. Zemljo dajejo kmetom, ki je nimajo, in družinam borcev, padlih v boju za osvoboditev izpod britanske kolonialne nadvlade. NEW YORK. — Razmere v nigerijski pokrajini Biafri, kjer še vedno divja državljanska vojna, so čedalje bolj katastrofalne. Neki ameriški zdravnik, ki se je pravkar vrnil iz Biafre, je izjavil, da zdaj v tej deželi na dan umre 12.000 ljudi za lakoto, do konca tega leta pa se bodo dnevne žrtve zvišale celo na 25.000 oseb. ATENE. — V 80. letu starosti je umrl znani grški politik in večkratni predsednik grške vlade George Papandreu. S politiko se je začel baviti že v starosti 28 let, ko je postal član začasne vlade Sofoklesa Veni-zelosa, največjega grškega državnika tega stoletja. Aktivno je Papandreu sodeloval tudi v boju proti okupatorju ter bil prvi predsednik grške emigrantske vlade in pozneje prvi predsednik »vlade osvoboditve". Leta 1935 je ustanovil socialdemokratsko stranko, potem so sledile razne druge demokratične stranke do sedanje unije centra. Po lanskem vojaškem udaru v Grčiji je bil Papandreu večinoma v hišnem priporu. Njegova družina je odklonila državni pogreb, pač pa so se pogrebne svečanosti spremenile v veliko demonstracijo proti sedanjemu vojaškemu režimu v Grčiji. KAIRO. — Na podlagi posebnega dekreta predsednika Naserja bodo v Združeni arabski republiki ustanovili tako imenovano »vojsko ljudske obrambe", ki naj bi jo sestavljali prostovoljci. Naloga te vojske bo zlasti ščititi zaledje ter važne industrijske in druge objekte. TOKIO. — Na mednarodnem tekmovanju radiotelevizijskih postaj v Tokiu je prejela jugoslovanska radiotelevizija posebno nagrado za najboljše radijske programe. Na tekmovanju, ki so ga priredili pod pokroviteljstvom japonske radiotelevizije, je sodelovalo 75 radiotelevizijskih postaj iz 53 dežel s 87 radijskimi in 80 televizijskimi programi. HOUSTON. — Znani sovjetski strokovnjak za kozmonavtiko prof. Leonid Sjedov je v govoru na univerzi v Houstonu izjavil, da Sovjetska zveza najmanj leto dni ne bo poskušala nobenega poleta na Mesec. Kozmonavt Georgij Beregovoj, ki je uspešno izvedel poskuse z vesoljso ladjo »Sojuz 3", je bil po povratku na Zemljo deležen najvišjih časti. Na veliki slavnosti v Moskvi je bil odlikovan z redom Lenina in ponovno z zlato zvezdo heroja Sovjetske zveze, hkrati pa povišan tudi v generalmajorja sovjetskega letalstva. Medtem so v Moskvi sporočili tudi podrobnosti o vesoljski ladji »Sojuz 3“, o kateri poudarjajo, da je urejena za raziskave v vesolju, kjer lahko ostane do mesec dni. DORTMUND. — Za prihodnje parlamentarne volitve v Zahodni Nemčiji pripravljajo napredne sile poseben volilni sporazum, ki naj bi omogočil skupen nastop pri volitvah. Zgodba o človeku (Dr. Francu Sušniku za sedemdesetletnico) Začelo se je v oktobru leta 1945. Prvi koroški festival. Petje in smeh, solze veselja, prekipevajočega radovanja nad končano vojsko, Mežiška dolina pijana svobode. Sonce v jesenskih krošnjah mogočnega grofovskega parka. Zadnji akordi budnice izzvenijo in se lovijo v tisočerem odmevu v gozdovih uršeljskega podnožja. Fužinarji so odložili pihala, množica se pomika na grajsko dvorišče. Tovarniški dimniki pod gradom puhajo rjave saje v nebo. Za govorniškim odrom, za silo zbitim iz svežih desk, stoji mož petih križev, prezgodaj upognjen v plečih in prezgodaj osivel, kakor da ga še zmeraj pritiska k tlom dachausko breme, toda z iskrimi očmi, ki vžigajo in spodbujajo nemirno množico delavcev, kmetov in obrtnikov nič manj kot njegove preproste jasne besede: delavci in kmetje Mežiške doline, sonce je posijalo zdaj tudi na nas, s solzami in s krvjo zaslužena svoboda nam daje prvi sad — gimnazijo za otroke delavcev, kmetov in kajžarjev, najemnikov in drvarjev, gimnazijo dolini, ki je pozabljena samevala vse do danes v nicini, na senčni strani naše domovine ... Slovar slovenskega knjižnega jezika Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Državna založba Slovenije napovedujeta za prihodnjo pomlad izid prve knjige obsežnega »Slovarja slovenskega knjižnega jezika”. Ta slovar bo po dobrih sedemdesetih letih po takratnem Pleferšnikovem slovarju prvo tovrstno delo, ki bo v celoti podalo celoten besedni zaklad slovenskega jezika. Kako obsežno je ta slovar zasnovan, nam povedo naslednji podatki: Slovar je nastal iz skoraj treh milijonov izpiskov, ki jih je Inštitut za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti zbiral nad 20 let. V celoti bo slovar obsegal pet zajetnih knjig po okoli 800 strani leksikonskega formata. V približno 110.000 geslih in podgeslih bo zajeto celotno besedišče slovenskega sodobnega knjižnega jezika, in sicer za obdobje od leta 1900 do danes. V novem slovarju bo podano vse jezikovno bogastvo, ki ga premore slovenski sodobni jezik, hkrati pa bo slovar tudi odsev vsega narodnega in družbenega razvoja slovenskega naroda v tem stoletju. »Tako bo novi slovar — kakor je v tej zvezi zapisal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar — važen kulturni instrument za naše umsko življenje nasploh, hkrati pa tudi z vso svojo vsebino dvojen spomenik naše kulture. V njem bodo določno zarisane meje našega današnjega pojmovnega kozmosa, naše verbalne domiselnosti in odličnosti. Pri vsem tem pa bo ta mogočna edicija znamenit spomenik naše slavistične znanosti, saj bo uspeh dela številnih naših znanstvenih delavcev, njihove znanstvene zavesti, znanja, ljubezni in izjemne požrtvovalnosti. Da, spomenik vsemu temu bo to veliko delo, ob katerem se bodo jezikovno oplajala in osveščala bodoča po-kolenja naših razumnikov in jezikovnih tvorcev in na katerega bodo bodoči rodovi lahko gledali s spoštovanjem in ponosom." Kulturni spomeniki ob Nilu Potem stopi tudi Prežihov Voranc Za govorniški oder in pravi, da je prav tako, da leži zdaj fašizem pobit na tleh in da moramo začeti znova, na zdravih temeljih tovarištva, da moramo napeti vse sile, pljuniti v roke in ustvarjati novo življenje! Da zdaj ni več gospodov in sužnjev, da moramo biti vsi enaki... Temu prazniku pa je sledil prozaični kruti delavnik, ponedeljek. Kje se bo našel denar za gimnazijo? Pa so obljubili delavci toliko in toliko šihtov za gimnazijo, kmetje drva in krompir za dijaški dom, profesorji pa dobro voljo. Da, profesorji... Kje pa naj bi jih direktor Sušnik vzel? Vsa dolina je imela enega samega — njega. Drugod po Sloveniji jih tudi ni bilo, Hitlerjevi oblastveniki so za to poskrbeli. Pa so priskočili na pomoč učitelji — Lebič, invalid iz prve vojske — Lodrant, njegov prevaljski rojak — Mravljak, bivši poštni direktor — neki maturant — pa se je začelo s tremi razredi — v prostorih KULTURNE DROBTINE • Včeraj se je v Beogradu zaključil letošnji 13. mednarodni sejem knjig, na katerem je sodelovalo okoli 150 zaloinikov iz 18 držav, s posebno razstavo pa tudi OZN. V hali 1 beograjskega gospodarskega razstavišča je bilo teden dni razstavljenih približno 45.000 najnovejših publika-cij s področja leposlovja, znanosti, publicistične ter strokovne in učbeniške literature. Ves mesec november pa poteka v Jugoslaviji tradicionalni ..Mesec knjige", ki obsega različne prireditve s skupnim namenom — približati knjigo bralcu. O »Program umetniškega tveganja" hoče zastopati nova filmska proizvodna družba, ki bo svojo dejavnost začela s pretežno dokumentarnim filmom o življenju umorjenega ameriškega črnskega voditelja in Nobelovega nagrajenca za mir dr. Martina Luthra Kinga. • Akademska folklorna skupina »France Marolt" iz Ljubljane je trenutno na daljši turneji po Nizozemski, kjer predvideva spored gostovanja skupno enajst celovečernih nastopov v raznih mestih in krajih. Sedanja turneja bo trajala do 18. novembra, ob koncu tega meseca pa bodo »Maroltovci" obiskali tudi Švico, kjer se bodo prav tako predstavili z narodnimi plesi jugoslovanskih narodov. • V leningrajski knjižnici so odkrili originalno partituro Haydnove opere »Nepričakovano srečanje". Po podatkih, ki Jih je objavila sovjetska tiskovna agencija TASS, je partituro prinesel v takratni Petrograd vnuk kneza Nikolaja Esterhazy-Jo. Najdena partitura je doslej veljala za »1 zgubljeno. 9 Filozofska fakulteta in zgodovinski Orhiv v Skopju sta organizirala prvi seminar O slovenski paleografiji (znanost o nastanku in razvoju pisave), ki bo trajal šest mesecev. Udeleženci seminarja bodo Proučili teoretična vprašanja s tega področja in staro epigrafske spomenike, predvsem splošne cirilsko paloografije. 9 V Brahmsovi hiši v Baden-Badenu so znova odprli Brahmsov muzej, ki obsega številne slike, knjige, rokopise, pisma. Partiture in drugo dokumente o življenju in delu velikega skladatelja. O Na kongresu evropskega centra za dokumentacijo in informacije so med drugim v posebni deklaraciji izrazili zaskrbljenost tudi zaradi tako imenovanega »boga možganov" (odseljevanje znanstvenikov) iz evropskih detel. Tumovega gradiča. Neka profesorica je smela stanovati celo v grofičinem budoarju, čeprav s potolčenimi koleni, saj je mogla vanj samo preko neštetih klopi. Huda je bila pot od ustanovitve ravenske gimnazije do prvih letnih spričeval, huda za učitelje in za študente, zagonetna za direktorja: table so bile provizorično zbite iz navadnih desk in namazane z nekakšnim terom, kreda je bila bolj podobna za rezbarjenje kot za pisanje, tako trda je bila, papir v zvezkih je vpijal bledikasto tinto, knjig ni bilo, tega ni bilo, drugega ni bilo. Jugoslavija je bila gospodarsko na tleh, porušena, izropana, toliko da ni izkrvavela, milijon in sedem sto tisoč dragocenih življenj je upihnila hitlerjanska morija. A direktor Sušnik se je vsega tega dobro zavedal, ko je bil sklical fu-žinarje na prvo sejo in jim razložil, da bo gimnazija omogočila njihovim otrokom lepše življenje, družbeno veljavo. Tako so potem sedli v starosvetne klopi, nabrane po vsej dolini — pastirji izpod Uršlje gore, kmečki pob-je in dekleta s Strojne in iz Libelič, delavski iz guštanjskih in prevaljskih personalov, iz Mežice in Črne, iz Dravograda in Vuzenice — in pre-nekateri med njimi je bil prej že partizanski kurir, z resnim izrazom moškega, ki je vedel, kaj je življenje, kaj je smrt, čeprav je bilo njegovo lice še otroško mlado — in so se učili stavčne analize in algebre, angleških vokablov in vsega drugega. Kaditi so mnogi že znali. In o dekletih so že marsikaj vedeli. Pa so se prikazovale težave, težkoče, kakor v vseh šolah vseh časov, a ravenška gimnazija je bila zmeraj Sušnikova gimnazija in je rasla, rasla — v širino in globino kljub črnim oblakom, ki so kdaj pa kdaj zastrli tudi obzorje Mežiške doline, kljub frazi, ki se je razbohotila v porevolucionarni dobi okrajnega kanclijskega aktivi-stovstva kakor francozla po podjunskih poljih. Sušnik je potrpel in pre-moščeval, je z izravnavanjem odbijal, kar bi moglo izpodjedati temelje tej ustanovi: na politični nonsens je odgovarjal s prizanesljivim muzanjem, včasih tudi s kimanjem, ki ga laik kajpada ni tako razumel. Veliki taktik generalske stopnje! (Tako te na primer zagrabi prava sveta jeza, če se spomniš izvirnega jugoslovanskega greha, ki je napravil tej bogati deželi veliko škodo in ki se imenuje: delali smo napake, da, in jih tudi priznamo, ali te napake so bile takrat potrebne, da smo se iz njih lahko učili! To je hujša reč kot tisto Pilatovo umivanje rok, kajti Kristusa so samo enkrat križali, omenjena etična „norma“ pa je podobna neozdravljivi kugi, kakor hitro je sankcionirana v samem vrhu državnega aparata.) Tako se je vrstila valeta za valeto in prvi maturantje ravenske gimnazije so odhajali na univerze v Ljublja-no, Zagreb in Beograd in — doštudirali. Drago je danes kirurg, Franjo vodi eksport Slovenije, Franc je minister in tako naprej. Jubilej zadoščenja smo obhajali, ko je prejel maturitetno spričevalo stoti kandidat. Morda je bilo to leta 1953, ne vem več zanesljivo. In človeku je dobro dela zavest, da si bil zraven že takrat na grajskem dvorišču, da se smeš šteti med pionirje tega zavoda. Tedaj je narisal neki nadarjeni študent akvarel, podobo Tumovega gradu, ki mu razganjajo srednjeveško zidovje preštevilni dijaki, viseči že iz oken, tako pereč je bil postal problem učilnic. Pa so rekli v Ljubljani — in človek jim je moral verjeti — kje pa naj vzamemo denar? In spet so sedli fužinarji z dr. Sušnikom za mizo in ugotovili: če ga ni, ga pač ni, bomo morali pač sami pljuniti v roke. In so pljunili: toliko in toliko šihtov zastonj, za gimnazijo. In zbrali so se profesorji na konferenci in dijaki na dijaškem sestanku — in sklenili: temelje novi gimnaziji bomo postavili sami, z udarniškim delom. Dopoldne bomo kopali in odvažali zem-Ijo, popoldne pa na predavanja v razrede, zvečer pa bomo napisali domače vaje. In Sušnikova beseda je meso postala: zapeljal je prvo karjo-lo težke ilovice in drugo in tretjo, za njim^ profesorji, za njimi študentje ... Kakšni časi! Seveda so se prikazale težkoče in težave, tokrat specifične narave — saj je bil na primer Danilo prvi športnik gimnazije, krepak, visok, raven fant s prikupnim obrazom, 180 samokolnic težkega betona na dan, a v matematiki bi moral pasti tisto leto, ni šlo pa ni šlo — no, pa smo ga rešili, zatisnili smo poldrugo oko. In dobro, da smo ga, danes je prizadeven živinozdravnik v Dravski dolini nekje. Tako se človek učiš. Ko prideš v leta, več veš, direktor Sušnik pa je že takrat vedel, kaj je prav in kaj narobe. Njegove konference so bile za profesorje najboljša šola, dragocene za študij psihologije, odnosov med ljudmi. Marsikateremu od nas v učiteljskem zboru se ni takoj posvetilo, kaj pravzaprav misli s tem ali drugim bon mot-jem, ta ali drugi se je šele po dveh ali reh dneh prijel za glavo ob spontanem spoznanju, »kam pes taco moli“, mnogi pa svoj živ dan niso prodrli v skrivnostna modrovanja tega človeka. Sokratsko kritičen duh! Kakor hitro smo se preselili iz tesnih grajskih prostorov v novo gimnazijsko poslopje, je dr. Sušnik na-črtoval dalje: ustanovil je Študijsko knjižnico — dal restavrirati baročni gradič, usmeril neke študente v študij bibliotekarstva, razpel mreže za lov na knjige, stare in nove, iskal, stikal, si dopisoval z inozemskimi knjižnicami, zbiral, katalogiziral, zbiral, katalogiziral.. . naročil periodika, uredil čitalnice in na stežaj odprl vrata k tem zakladom — dijakom in delavcem, učiteljem in znanstvenikom, domačinom in tujcem. Po u-pokojitvi, se pravi ko je prepustil direktorsko mesto gimnazije mlajšemu, je zdaj še zmeraj aktiven ravnatelj Študijske knjižnice in na tem mestu lahko poglablja duhovne temelje ravenski gimnaziji. Literatura je pri roki, dolina pa še na marsikaterem področju slabo raziskana, vsaj v letih po zadnji vojski. Povsod ledina, kamor si se ozrl: v zgodovini fužinar-stva, svinčenega rudnika v Mežici, premogovnika na Lesah; v entnogra-fiji sta nekaj storila že Kotnik in Ša-šel, a čakalo je še mnogo zaprašenih in pokopanih biserov ljudske duhovne in materialne kulture ... Prežihova zapuščina je čakala, Meško je še živel, zato je bilo treba pravočasno usmeriti dijake na Sele. In sadovi so sledili: monografije in zborniki o kulturni in gospodarski zgodovini »doline v nicini". In Ravne so »čez noč" ulovile korak z najkulturnej-šimi centri Slovenije, nadomestile in dodale so vse tisto, o čemer si človek na tistem krvavem začetku leta 1945 še sanjati ne bi upal. Ravne imajo srečo, ker so takoj po vojski dobile Sušnika in Klančnika. Sušnika za kulturo, Klančnika za industrijsko gospodarstvo in za šport. Srečo imajo zato, ker sta oba moža redkobesedna, modra načrtovavca in vztrajna izvrševavca svojih načrtov. Ker nista besedna žonglerja. Ker je dr. Sušnik vedel, da kultura brez gospodarske podlage ne more vzcveteti, Ko so pred leti začeli graditi Asuanski jez za veliko elektrarno na Nilu (po dograditvi bo dajala letno 14 milijard kWh električne energije, umetno jezero pa bo omogočalo namakanje obsežnih puščavskih predelov tega dela Egipta), se je pojavilo vprašanje, kako rešiti velikanske skulpture, ki jih je pred 3200 leti in še prej dal izklesati faraon Ramzes II., ki je ob Nilu dat zgraditi veliko svetišče, enega največjih umotvorov iz stare egipčanske dobe. Voda, ki bi narasla zaradi jezu, bi namreč potopila vse te kulturne sfjomenike. Zato je UNESCO na pobudo egiptovske vlade začela z akcijo za zbiranje sredstev za rešitev teh dragocenih umetnin. Pobuda UNESCO je naletela na dober odmev in pred štirimi leti so se začela reševalna dela. Kako so rešiti ta problem? V začetku je bilo več zamisli, kako naj spomenike rešijo. Obveljal je predlog, da bi vse kipe, ki so bili izklesani v skalah na kraju samem, razžagali na kose in jih prenesti okoli 70 metrov više ob obalo Nila v kraju Abu-Simbel. Tako se je začelo z »žaganjem” velikih kipov in delov svetišča kralja sonca ter manjšega svetišča njegove žene Nefertete. V štirih letih so skupine strokovnjakov in delavcev razžagale nad tisoč blokov, ki so imeli težo od 20 do 30 ton ter jih pref>eljali na novo mesto, kjer so jih na višji legi ponovno sestaviti, in ker se je direktor Klančnik zavedal, da gospodarstvo ni samo sebi namen, da človek ne živi samo od kruha. In ker sta v kritičnih fazah povojnih Raven zmeraj po tem spoznanju ravnala. Zato imajo Ravne danes gimnazijo in štud. knjižnico, sodoben stadion, pokrito toplo kopališče, higienska stanovanja, smučišča in mednarodne tekme, pisatelje in pesnike, literarne večere in gledališka gostovanja, muzej in slikarske razstave, kiparski simpozij in glasbeno šolo, industrijsko šolo in zavarovana delovna mesta v fabriki, izdelovanje plemenite jeklovine, ki tekmuje s švedsko. Kajti udje kakega telesa funkcionirajo pravilno šele tedaj, če je glava v redu. Zato se vidno zraščajo Prevalje z Ravnami. Tiste Prevalje, na katerih ima dr. Sušnik svoj dom in s katerih pozimi in poleti pešači na Ravne, sključen modrijan s sivimi prameni las na skrivnostni glavi. Dan na dan, tri- tako da je ves ta veliki kulturni spomenik dobil isto podobo, kot jo je imet, ko je bil še na svojem starem mestu. Čeprav se zdi delo, ki so ga opravili strokovnjaki, enostavno, je rekonstrukcija tega umotvora predstavljala izredno težavno delo, u-resničitev načrta pa izreden tehnični uspeh. Delo nikakor ni moglo biti lahko, saj gre za kipe velikanskih razmerij, ki so jih razžagati na bloke po 20 in 30 ton. Vse te bloke je bilo treba previdno prenesti, da se ne bi okrasili, razbiti ali kakorkoli poškodovali. Nato je bilo treba vse te kose ponovno sestaviti. Strokovnjaki so delo opravili tako popolno, da bodo spomeniki mogli zdržati nadaljnja tisočletja. Pri teh delih je sodelovalo šest gradbenih podjetij iz raznih dežel. Vsa dela so stala 36 milijonov dolarjev; od te vsote so 60 odstotkov prispevale vlade kakih 40 tujih držav, ostalih 40 odstotkov pa je krila Združena arabska republika sama. V zvezi s temi deli je na bregu Nila pri Abu-Simbelu nastalo pravo malo mestece z uticami, vilami, s hotelom, s kopalnim bazenom in z igrišči. In celo majhno letališče so zgraditi, da bi mogli strokovnjaki prihajati in odhajati z gradbišča, ne da bi jim bilo treba opravljati dolge zamudne poti z avtomobilom po slabih cestah. indvajset let že, pozimi in poleti, tam mimo Brančurnika, dvometrskega velikana Mežiške doline s polmetrsko črno brado. Kako mu je le pri srcu — dr. Sušniku — ob sedmem križu, ki si ga nalaga v teh dneh — ko vidi svojo dolino v sončni rasti, ko vidi, da je seme obrodilo. Brančurnik koroškega slovenskega duha! Vse svoje življenje si zidal in še zidaš z edinim odrešilnim geslom v glavi: DELO JE MERILO ČLOVEKA! Vsepovsod si odklanjal frazo. Kako bi te potrebovali ta čas v Podjuni, v Rožu in ob Zilji! Kako bi te potrebovali v Celovcu! Za tvojo sedemdesetletnico želi nekdanji učitelj tvojega profesorskega zbora nadaljnje svežine in žilavo-sti tvojemu faustovskemu duhu! Piši! Nasuj nam iz svojih dragocenih spoznanj kar se da mnogo, da se bomo učili! Janko Messner »Slovenski oktet" spet na Koroškem Med ansamble iz Slovenije, ki tudi pri nas na Koroškem že dolga leta uživajo poseben sloves, nedvomno sodi »Slovenski oktet" iz Ljub* Ijane. To je vokalni ansambel, ki je bil že večkrat gost pri nas ter nas je v sakokratni sestavi vedno znova navdušil, ko nam je posredoval bisere iz svoje bogate zakladnice pevske kulture. Njegovi koncerti so bili vedno izreden užitek, v pravem pomenu besede nepozabno doživetje, lahko bi rekli kulturni praznik. Na povabilo Slovenske prosvet- Že ob zadnjem obisku na Korone zveze bo »Slovenski oktet" v škem se nam je »Slovenski oktet' dneh od 15. do 17. novembra ponovno obiskal Koroško. Prišel bo k nam s svojo pesmijo, s katero se je predstavil že skoraj v vseh deželah Evrope, pa tudi v Ameriki in Aziji. Povsod je bil deležen izrednih uspehov, povsod je vzorno izpolnjeval svoje visoko poslanstvo kot najboljši interpret slovenske vokalne glasbe. Kot takega smo ga vedno spet z navdušenjem in veseljem sprejeli tudi pri nas. Zato bo tudi tokrat za naše kraje od Zilje do Podjune spet resnični kulturni praznik, ko se bomo zbirali na koncertih »Slovenskega okteta", da prisluhnemo njegovi pesmi — temu skupnemu zakladu vsega slovenskega naroda. predstavil v močno spremenjeni, pomlajeni zasedbi. Toda prišel je z isto visoko kvaliteto, s katero je doma in v tujini navduševal v prejšnjih letih. Zato je tudi v novi zasedbi povsod deležen navdušenega sprejema; takega mu bomo priredili tudi na Koroškem. Sprejeli ga bomo z bratsko toplino in prisrčnostjo, povzdravili ga bomo kot prijatelja, ki nam je že tolikokrat bogato delil iz svoje zakladnice. S tem, da omogoča ponovno gostovanje »Slovenskega okteta" na Koroškem, bo Slovenska prosvetna zveza nedvomno ugodila želji vseh tistih ljubiteljev petja, ki so ob vsakokratnem gostovanju polni najlepših vtisov navdušeno vzklikali gostom iz Ljubljane: Še pridite! Minuli ponedeljek se je pri Bru-nerju v Lobniku zbrala velika množica žalnih gostov, da pospremi na zadnji poti Šimana Karuna, ki je popolnoma nepričakovano umrl za srčno kapjo, star šele sedeminpetdeset let. Šiman Karun je bil v Lobniku in v okolici Železne Kaple poznan kot človek vedrega značaja. Zato je bil tudi zelo priljubljen med našim prebivalstvom, kar je pokazala tudi Loga vas Slovensko prosvetno društvo v Logi vasi že več let goji redne kulturne stike s kulturno-umetniškim društvom »Ivan Cankar“ v Sv. Duhu pri Škofji Loki. Ta kulturna izmenjava se odvija med obema pevskima zboroma, ki sta že večkrat nastopala v Logi vasi oziroma v Sv. Duhu. Naš pokojni zborovodja Hanzi Aichholzer je bil med našimi prijatelji pevci z onstran meje zelo priljubljen in spoštovan. Prijetno smo bili presenečeni, ko se je minulo nedeljo oglasil pri nas skoraj cel zbor s svojim zborovodjem prof. Francetom Demšarjem na čelu in za dan mrtvih položil venec na grob Han-zija Aichholzerja ter s pesmijo izkazal pokojnemu zborovodji trajno povezanost in spomin. — Istega dne so naši pevci šli gostovat v Hrušico nad Jesenicami, kjer so v kulturnem domu nastopili množica ljudi (kakršne na kapel-v okviru sodelovanja društev prija- škem pokopališču že dolgo nismo teljev mladine v Št. Jakobu v Rožu in na Jesenicah. Poleg našega pevskega zbora, ki je pod vodstvom Stankota Černiča zapel devet koroških narodnih pesmi, je na prireditvi sodelovala tudi mladinska godba na pihala iz Vrbe. Povabilo k sodelovanju dveh kulturnih skupin slovenske in nemške narodnosti, da sodelujeta ob tem gostovanju, je lepa gesta društva prijateljev mladine v Št. Jakobu, ki je s tem potrdilo, da živita na Koroškem dva naroda, ki skupno predstavljata kulturo naše dežele. Naše društvo, predvsem pa naš pevski zbor, je že vedno stremelo za tem, da izvaja poslanstvo mostu povezave med obema narodoma in mislimo, da to poslanstvo uspešno izvajamo. Saj je naš pevski zbor beležil že lepe uspehe na prireditvah, ki jih je prirejala občina ali druga kulturna ustanova naroda soseda. Zato tudi ni slučaj, da je šentjakobsko društvo prijateljev mladine povabilo ravno naš zbor k sodelovanju na Hrušici. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU Na povabilo Slovenske prosvetne zveze bo mednarodno znani Slovenski oktet iz Ljubljane spet gostoval na Koroškem in priredil koncerte # v petek 15. novembra ob 20. uri v kino dvorani na Bistrici v Rožu # v soboto 16. nov. ob 20. uri v Kulturnem domu na Brnci # v nedeljo 17. novembra ob 14.30 uri pri Rutarju v Žitari vasi in ob 20. uri v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu Vsi ljubitelji petja prisrčno vabljeni. Koncerti »Slovenskega okteta" bodo spet edinstven kulturni užitek. Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu ter povsod eno uro pred začetkom koncerta. Železna Kapla SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO bo v nedeljo 17. novembra ob 10.30 uri otvorilo svojo novo planinsko kočo nad Ari-hovo pečjo na Bleščeči planini (pod Jepo). Na otvoritveno slavnost vabljeni vsi ljubitelji planinstva. videli), da izkaže Šimanu zadnjo čast. Simon Karun je bil narodno zaveden in je zato v času nacizma okusil tudi 'bridko usodo številnih slovenskih družin na Koroškem, ko je moral iti v pregnanstvo v taborišče Rehnitz in Eichstatt. Zelo priljubljen je bil tudi v domačem prosvetnem društvu, kot reden obiskovalec slehernih društvenih prireditev. Pa ne samo to, Šiman je tudi vedno bil pripravljen, kadar je šlo za večje prireditve, da pri pripravah le-teh tudi pomaga. V hvaležnost za njegovo zvestobo do materine besede in za sodelovanje v društvu so se naši pevci od Šimana na domu in ob odprtem grobu poslovili z žalostinkami. Pogrebne svečanosti za pokojnikom je opravil domači župnik Štefan Messner. Šimana Karuna bomo ohranili v trajnem spominu in to tembolj, ker ga je smrt tako nepričakovano iztrgala iz naše srede. Vsem svojcem tem potom 'izrekamo naše iskreno sožalje. Deželni proračun za leto 1969 Vabilo Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na predstave drame »CELJSKI GROFJE" s katero gostuje Delavsko kulturno-prosvetno društvo »Svoboda" Mengeš. Predstave bodo: ® v soboto 9. novembra ob 20. uri v Kulturnem domu v Ločah 9 v nedeljo 10. novembra ob 13.30 uri v kino dvorani v Borovljah in ob 19.30 uri v farni dvorani v Ško-cijanu. Danes bo finančni referent koroške deželne vlade deželni svetnik Erich Suchanek predložil deželnemu zboru osnutek deželnega finančnega zakona, ki vsebuje deželni proračun za leto 1969. Po osnutku kot ga je deželna vlada soglasno sprejela na svoji torkovi seji, bo redni deželni proračun za prihodnje leto spet izravnan ter predvideva 1.502,629.200 šilingov dohodkov in prav toliko izdatkov. Izredni proračun predvideva 134, 840.400 šilingov izdatkov in le 31,225.000 šilingov dohodkov, tako da bo primanjkljaj znašal 103 milijone 615.400 šilingov, ki jih bo treba kriti s kreditnimi operacijami. Kakor že povedano, je bil osnu- Dijaki vabijo Dijaki 8a. razreda slovenske gimnazije v Celovcu nastopijo v nedeljo 10. novembra ob 14.30 url v Draščah in ob 19.30 uri v št. Jakobu v Rožu s petjem, recitacijami in godbo »Veseli študentje". Prav prisrčno vabljeni! tak proračuna v deželni vladi soglasno sprejet. Kljub temu pa je pričakovati, da bo razprava v deželnem zboru po stari tradiciji potekala precej živahno, saj je to najboljša priložnost, da posamezne stranke po svojih poslancih izpovedo rn obrazložijo svoja stališča k raznim problemom deželne politike. Hkrati pa nudi proračunska razprava možnost tudi širši javnosti, da si ustvari sliko o deželnem gospodarstvu. KOLEDAR Petek, 8. Sobota, 9. Nedelja, 10. Ponedeljek, 11. Torek, 12. Sreda, 13. četrtek, 14. november: november: november: november: november: november: november: Bogomir Teodor Andrej Martin Emil Stanislav Serafin Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slo venskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10 tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskar ska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje DIE SPRACHE DES NACHBARN Pod naslovom »Die Sprache des Nachbarn" je docent mr. jur. Ni-kolaus Valters objavil v glasilu Avstrijske lige za človekove pravice »Das Menschenrecht" daljši članek, ki ga v celoti in nespremenjenega ponatiskujemo v našem listu, ker vsebuje zelo zanimive in poučne ugotovitve tudi za razmere pri nas na Koroškem. Uredništvo Die Allgemeine Erkldrung der Menschenrechte unterstreicht schon in ihrer Einleitung, da ji „es zvichtig ist, die Enzvicklung freundschaftlicher Beziehungen unter den Volkern zu fdrdern“ und mahnt in ibrem ersten Artikel, da ji alle Menschen, in h r ii -derlichem Geist miteinander le-ben sollen. Und im Artikel 29 wird auj die V erpflichtungen des Einzel-nen gegeniiber der Gesellschaft hingezviesen, „innerbalb zvelcher allein die volle und freie Entfaltung seiner Personlichkeit moglich ist". Auch sonst reden die verschiedenen Bestimmungen von „Menscben“, von der „Gesellschaft“ und vom „Staat“, aber wir finden dort keine direkten Hinweise auf „V6lker“ und auf den Minoritdtenschutz, in der Annahme, daji diese Probleme bereits mit den allgemeinen Bestimmungen vollstandig gelost worden sind. Das bedeutet, daji die Auslegung und die Anwendung denselben Weg gehen miissen. Wenn zvir nun auj Grund der „All-gemeinen Erkldrung“ das S p r a -chenproblem untersuchen zvol-len, so miissen wir zuerst feststellen, daji die Sprache, obzvohl es nicht aus-driicklich gesagt wird, einen Teil der natiirlichen Menschenrechte bildet. Uber die „Sprache" lesen zvir nur den Hinzveis, daji diese nicht zu einer Diskriminierung des Menschen jiihren darf, indem Artikel 2 deklariert: „Je-dermann soli alle Rechte und Freihei-ten, die in dieser Deklaration festge-legt sind, ohne Riicksicht auf Rasse, Hautjarbe, Geschlecht, Sprache, Religion, politische od. andere Uber-zeugung ausiiben diirfen". So ist hier die Sprache (bzw. die Verschieden-heit der Sprachen) wohl als eine be-stehende Tatsache und als ein Merk-mal der Menschen angefiihrt zvorden, ohne daji aber das „Recht auf die Sprache" als ein ausgesprochenes Menschenrecht bezeichnet wird. Dies, obzvohl das „Naturrecht", als Ur-sprung der Deklaration, das Recht des Menschen auf seine Sprache (und nicht nur als ein Merkmal des Menschen) bejaht. Falls wir aber feststellen, daji jeder Mensch naturgemdji Mitglied eines V o l k e s ist, daji es volkslose Menschen iiberhaupt nicht geben kann und daji die Zugehorigkeit zu einem Volk auch die Zugehorigkeit zu einer bestimmten Sprachgruppe beinhaltet, daji der Mensch in der Regel von Kindheit an sich der Sprache seines Volkstums bedient und in seinem Be-zvujltsein die Umzvelt in dieser Sprache aufnimmt, seine Kultur mit sei-! ner Sprache vereinigt und als Kind iiberhaupt die Sprache sich nicht selbst auszvdhlen kann, sondern in diese sozusagen „hineingeboren“ zvird, so kann auch nicht iibersehen zverden, daji die Sprache einen zve-sentlichen Teil der menschlichen Personlichkeit ausmacht. V/ir konnen auch noch zveiter gehen und behaup-ten, daji auch jede Kultur mit einem Volkstum und mit einer Sprache verbunden ist, obzvohl die meisten Kulturwerte — ich mochte zu diesen auch die „Deklaration der Menschenrechte" zdhlen — vielen Volkern ge-meinsam sind und gerade deshalb die Menschen und Volker einander nd-her bringen. So darf gefolgert zverden, daji nicht nur alle Volker „glci-che Wiirde und Rechte“ haben und zveiters, daji auch die volle Gleich-zvertigkeit und Gleichberechtigung der Sprachen natiirlicherzveise zu for-dern, ja sogar vorauszusetzen sind. Das Verlangen nach „freundschaft-lichen Beziehungen unter den Volkern" und der Wunscb, die Menschen „sollen in briiderlichem Geiste miteinander leben", bedingen somit „nicht nur Wertscbdtzung und Rešpekt der „Person", sondern auch deren Volks-tum und deren Sprache gegeniiber. Die Sprache ist die bedeutendste Verstdndigungs- und Verbin-d u n g s m 6 gl i c h k c i t zzvischen den Menschen, somit auch zzvischen den Volkern und Staaten. Das Ziel bzzv. die Aufgabe der „Allgemeinen Menschenrechtsdeklaration“ und der „Charte der V ereinten Nationen“ ist, die Vereinsamung und Isoliertheit der Person, des Volkes und des Staa-tes zu iiberzvinden und zu einer po-sitiven Zusammenarbeit in gegenseitiger Freundschaft, Briider-lichkeit und Wiirdeempfindung zu gelangen. Gezvijl, jedes Volk und jeder Mensch ist mit seiner Muttersprache engstens verbunden, das hindert aber nicht, daji man auch die Sprache eines anderen Volkes erlernen solite — sei es zur Verstdndigung, sei es zum Eindringen in dessen Kultur. Man kann z zvar nicht die Sprachen aller Volker der Welt erlernen und zvird daher meist auf Ubersetzer angezvie-sen bleiben; doch bleibt die Erlernung einer anderen Sprache das beste Mit-tel zur Bereicherung der eigenen Personlichkeit. Niemals soli man verges-sen, daji die Forderung an den Ge-sprdchspartner, er moge mit mir nur in meiner Sprache verkehren (ohne daji ich die Erlernung und Benutzung seiner Sprache zumindest anstrebe), zzveifellos eine Geringschatzung, Mijl-achtung, Diskriminierung seiner Sprache bedeutet und demzufol-ge auch eine Minderschatzung seiner Person. Dieses bezieht sich besonders auf die Fdlle, zvo man standig miteinander in einem gezvissen Kontakt leben mujl. Leider klingt hier noch oft — bezvujlt oder unbezvujlt — die sehr bedauerliche Einstellung der ver-gangenen Jahrhunderte nach, zvozu auch die soziale Lage viel beigetragen hatte, als man zzvischen allgemein anerkannten Kultursprachen und den als minderzvertig empfundenen Volks-sprachen unterschied. Die Zeit der la-teinischen Gelehrtensprache und der franzosischen Sprache, als der Sprache des Fiofes und der Diplomaten, ist heute langst vorbei. VJenn also auf diesen, nur beispielszveise genann-ten Gebieten, die nationalen Sprachen die Gleichberechtigung errungen haben, so besteht noch zveniger Grund in den personlichen Beziehungen eine Zzveiteilung der Sprachen, der Kulturen, der Volker und der Menschen fortzusetzen. Man kann nicht „die gleiche V/iirde und die gleichen Rechte" aller Menschen bejahen und mit ihnen „in briiderlichem Geist miteinander leben" zvollen, aber schon die Sprache des Nachbarn minder-schatzen. Auch eine „Entzvicklung der freundschaftlichen Beziehungen unter den Volkern" ist auf solehe Weise nicht moglich! Eine der Voraussetzungen fiir ein freies und briiderliches Zusammen-leben der Volker, die es ja nur als eine Zusammenfassung von Menschen bzzv. Einzelpersonen gibt, ist die moglichste Uberzvindung und Be-seitigung aller trennenden S c h r a n -k e n und Grenzen. Die grojle Be-deutung von Menschenrechtsdeklara-tionen und Konventionen besteht ja gerade darin, daji die Allmacht des Staates zugunsten der Person verrin-gert und das Gemeinsame aller Menschen horvorgehoben zvird. Wir leben gegenzvdrtig noch im Zeitalter der nationalen Staaten. Dieses hat oft zur Folge, daji die Staats- mit Volks- oder Sprachgrenzen zusam-menfallen. Trotzdem gibt es in vielen Staaten auch noch Staatsbiirger an-derer Volkszugehorigkeit, besonders in den Grenzgebieten. Mit diesen an-derssprachigen Mitbiirgern ist ein en-ger Kontakt im tdglichen Leben unausbleiblich. Dieser Kontakt und die direkte Bekanntschaft ermogli-chen den besten Einblick in Leben, V/esen und Kultur eines anderen Volkes, zvodurch nicht nur die mensch-liche Gleichzvertigkeit der Angehori-g en verschiedener Volker bezvujlt zvird (zvas oft auch in den sogenann-ten „Mischehen“ zum Ausdruck kommt), sondern auch die eigene Personlichkeit mit neu erzvorbenen Erkenntnissen (und dadurch auch die Kultur des eigenen Volkes) bereichert zvird. Falls die Einzvohner auf beiden Seiten der Grenze gleichen Volks-tums sind, so spielen die von den Staaten aufgestellten Grenzzvachen eine geringere Rolle. (Nadaljevanje v prihodnji Številki) 8. november 1968 Štev. 44 (1378) — 5 Osmo čudo starega veka Opice na mrazu Znameniti matematik in fizik Arhimed je za sirakuškega tirana Hierona II. zgradil bojna ladjo, ki so jo imeli tedaj za osmo čudo starega veka. Ladja je bila mešanica bojne ladje, velike tovorne ladje in razkošne palače. V dolžino je merila 108 metrov, za širino navajajo viri 30 metrov. Več kot leto dni jo je gradilo na stotine sužnjev. Lesa z Etne so porabiti zanjo toliko, da bi zadostoval za 30 trier, tedaj najbolj uporabljanih troveslač. Po svojih obrambnih napravah je bila lodja bolj podobna plavajoči trdnjavi kot vodnemu vozilu. Poglavitna posebnost je bilo osem petnadstropnih stolpov, od katerih so štirje služili kot jambori. Zgrajeni so biti po najnovejših pridobitvah tedanje vojne tehnike. Popolna novost za antične čase pa' je bila krovna gradnja, zaščitena z bakrenimi ploščami, podobna stolpom na ameriških bojnih ladjah. Navzgor se je podaljševala v »Pavlihova pratika** spet čaka na ljubitelje humorja Te dni je prispela »PAVLIHOVA PRATIKA", ki bo tudi letos razveselila vse ljudbitelje humorja. Na blizu 200 straneh spet prinaša celo vrsto veselih in zabavnih spisov, smešnic, skrivalnic in raznih drugih prispevkov, namenjenih vsem tistim, ki jim smeh in dobra volja pomenita pol življenja. Iz vsebine le nekaj naslovov: # Horoskop # Neznanec s kopitasfo nogo # Dvoboj brez konca O Letovanje na morju # Balada o direktorju in tajnici O Poezija imen # Uganke z vsega sveta O Nekaj nasvetov glede daril »PAVLIHOVO PRATIKO" dobite ali naročite v knjigarni »Naša knjiga" v' Celovcu, Wulfengasse. Cena znaša 10 šilingov. Pohitite, da je ne boste zamudili! ■ ■ ■ ■ S ■ ■ ■ ■ ■ Votel steber, na vrhu pa je bila ploščad in na njej orjaški kip boga. V rokah je držal veliko vrtljivo ogledalo, s katerim so lahko usmerili sončne žarke tudi v precej oddaljene cilje in jih zažgali. Ta naprava je povzročila pri obleganju Sirakuz sovražnemu ladjevju mnogo strahu in škode. Bila je eden od mnogih izumov genialnega Arhimeda. Bil je nedvomno najpomembnejši matematik in fizik svojega časa. Napisal je važna Znanstvena dela, izračunal obseg in ploščino kroga, ploščino in prostornino parabolič-nih segmentov in odkril težiščno točko. Zelo se je približal točni vrednosti matematične stalnice „pi". Bojne ladje, za katere je naredil načrte, je opremil tudi z drugimi svojimi iznajdbami. Izvrstno je poznal tehniko vzvodov in zasnoval nove metalne stroje, močnejše in točnej-še od vseh tedanjih. Na kljunu in na krmi kraljeve ladje je stal po en fak »supermeta-lec”, ki je lahko zalučal 75 kg težak kamen ali 8 metrov dolgo bruno, na konici okovano z železom, do 130 metrov daleč. Podobni, samo manji stroji, so stali na vseh osmih obrambnih stolpih. Ob robu krova je bila dvojna ograja iz priostrenih železnih palic, ki naj bi preprečila sovražniku vdor na ladjo. Ladja je imela tri krove. Tla srednjega krova so bila sestavljena iz raznobarvnih kamenčkov. Mozaiki so prikazovali prizore iz Homerjeve Iliade. Na gornjem krovu je bil velik prostor za telovadbo in igre ter vrt z utami, ki jih je obraščal bršljan in vinska trta. Najbolj razkošne sobane so bile na ladijski krmi. Z vseh verand, podprtih z marmornimi stebri, se je nudil veličasten razgled na morje. V ladijski knjižnici je bita dragocena zbirka redkih rokopisov in astronomskih instrumentov. Kopalnice na ladji so imele kamnite banje in naprave za parno kopel. Rezervoar za pitno vodo je lahko sprejel vase 780 hektolitrov vode. V bazenu, napolnjenem z morsko vodo, pa so plavale ribe, da so bile sveže pri roki za ves čas plovbe. Na levi in na desni strani ladje je bilo po deset staj za konje. Tako so lahko mogočniki takoj po pristanku nadaljevali potovanje. Orjaška kraljeva ladja je imela tudi velikanska skladišča za tovor. Vanje so lahko vskladiščili 60.000 korcev žita, 10.000 amfor olivnega olja ali vina in prav toliko lončenih posod z nasoljenimi ribami. Po teh navedbah so strokovnjaki zračunali, da je morala biti nosilnost ladje okoli 4200 ton. Vendar je kralj Hieron II. ni dolgo užival. Ker so lahko le redka pristanišča v bližnjih morjih sprejela plavajočega giganta, je podaril ladjo egiptovskemu kralju Ptolomeju. Ta ji je dal 'ime „Aleksandrija" in jo je pri-klučiil ladjevju svojih pomorskih kolosov. Za običajne velike ladje starege veka so bila glavna pristanišča dobro opremljena. Že najstarejša grška so imela deloma umetne pomole, zgrajene z dvojnih zidov, med katere so nametali skale. Ostanki so ponekod Vidni še danes, kar ni čudno, saj je bil na primer zid za pomol v pristanišču otoka Samosa, zgrajenega pod Polikratosom v 6. stoletju pr. n. štetjem, na nekaterih mestih 35 metrov visok. Velikopotezno so gradili pristanišča tudi Rimljani. Najpomembnejše je bilo rimsko pri- stanišče ob ustju Tibere v Gstii. Razvito se je iz nezaščitenega sidrišča na odprtem morju in postalo pod cesarjem Trajanom (98—117 naše ere) pravi vzor pristanišča za antično stanje tehnike. Notranji del luke je imel obliko šesferokof-rtika. Vodna površina je znašala 235.000 m2, globina pa 6 metrov. Za gradnjo pomolov in poglobitev so morali izkopati 2,380.000 kubičnih metrov zemlje, kar bi bito še za sodobna tehnična sredstva precejšnja storitev. Moskovski zavod za proučevanje otroške paralize in encefalitisa skuša prilagoditi opice nizkim temperaturam ruske zime. Iz afriških dežel uvozi zavod mnogo opic, precej teh živali pogine med dolgim in napornim prevozom. Zato bodo skušali v prihodnje gojiti opice doma. Pri poskusih so ugotovili, da te živali lahko živijo tudi na področjih, kjer se spusti živo srebro 20—30 stopinj pod ničlo, seve pod pogojem, da imajo obilno hrano in toplo zatočišče. Poleti bi opice živele v gozdovih okoli Moskve, na jesen pa bi jih polovili in jih spravili v prezimovališča. Japonci pijejo sake in pivo Čeprav je sake slej ko prej japonska narodna pijača, popijejo Japonci od druge svetovne vojne dalje iz leta v leto več piva in tudi whis-kyja. Nasploh so Japonci največji pivci med azijskimi narodi, poraba alkoholnih pijač se je v enajstih letih povečala trikratno. Že leta 1961 je bila proizvodnja japonskih pivovarn petkrat večja kot pred vojno, sake pa je ostal na približno isti ravni. Koliko alkohola pa popijejo Japonci, če so pivski prvaki med azijskimi narodi? Seveda je potrošnja alkohola na Japonskem še vedno da- Vloga Lune pri potresu Sovjetski znanstvenik Lamakin ne izključuje možnosti, da obstaja zveza med Luno in potresi na nekaterih področjih našega planeta. Lamakin je izoblikoval svojo znanstveno domnevo, potem ko je vsestransko proučil potrese na območju Bajkalskega jezera v Sibiriji. Kot Luninega tira na zemeljski ravnik se giblje med 18 stopinjami in 10 minutami ter 28 stopinjami in 40 minutami. Obdobja tako imenovanega velikega in majhnega odklona si sledijo v času 9.3 leta. Poročila iz minulih 150 let o potresih na območju Bajkala se po Lama-kinovem prikazu „povsem ujemajo“ s časovnim zaporedjem Luninih odklonov. Kombinirani privlačni moči Sonca in Lune v normalnih razmerah kljub vsemu ne bi zadoščali za premike v zemeljski skorji. Po Lamakinovem mnenju utegneta ti privlačni moči v posebnih geoloških razmerah in na zemljepisni širini bajkalskega območja „sprožiti“ potrese. leč pod povprečjem zahodnih dežel. Leta 1965 je prišlo na prebivalca 38 litrov alkoholnih pijač, leta 1938 pa komaj 15 litrov. Za alkoholne pijače izda današnji Japonec razmeroma precej, in sicer v povprečju sedem odstotkov dohodkov. Sake ali riževo vino je pri Japoncih najbolj priljubljena pijača, ki sodi predvsem h kosilu ali večerji in ki ne sme manjkati na slavjih. Sake je bil znan že v sedmem stoletju, tako vsaj lahko sodimo po „Kojikiju“, najstarejšem znanem japonskem književnem delu. Poglavitni sestavini sakeja sta riž in voda. V poštev prihaja samo svež riž debelozrnatih sort. Nadaljnji dodatki so kvasnice in začimbe. Ker mora sake vreti počasi in pri nizkih temperaturah, je zato najprimernejši hladen letni čas med novembrom in aprilom. Sake, ki ima okoli 17 odstotkov alkohola, je treba piti pri temperaturi, kot jo ima človeško telo, včasih pa ga tudi segrevajo, in sicer tako, da ga v posebni porcelanasti steklenici postavijo v vročo vodo. Pravijo, da segret sake bolje tekne. Nadaljnja japonska pijača je šoču, iz sakeja pridobljeno riževo žganje, ki ima 25 do 30 odstotkov alkohola in ki po okusu rahlo spominja na vodko. Sake izdelujejo zdaj na Japonskem tudi sintetično, vendar ta ni tako dober kot naravna pijača. Skoraj vsa proizvodnja sakeja je namenjena domači porabi, le malo ga pride na tuji trg- Pivo je čedalje bolj priljubljeno, zlasti pri mestnem prebivalstvu. V Tokiu in v drugih velikih mestih ne manjka pivnic, podobnih tistim bavarskega sloga. Tam Japonci posedajo zvečer pri lesenih mizah in z vrčki piva pred seboj. Proizvodnja piva je na Japonskem skorajda monopol petih največjih pivovarn, sake pa izdeluje nad 3500 večinoma manjših obratov, zato je med njimi tudi velika tekma za naklonjenost pivcev. Whisky in brinjevec sta prišla v modo šele po drugi svetovni vojni. Pije ju razmeroma malo mestnih prebivalcev, in sicer predvsem mlajši rod. To sta pijači velemest in še posebej nočnih lokalov v njih. ................im....................................................................................................................................................................... Ivan Cankar: NA KLANCU IV. IZGNANCI Mihovi so se preselili na klanec, tja, kjer so gledale fazane koče z mrkim in zavidnim pogledom dol na bela Poslopja. Na klancu jih je stanovalo mnogo, ki so živeli Prej doli v tistih lepih hišah; skrili so se in so se borili v temi za življenje. Strašen boj je bil — lica so plahnela, «či so se udirale, gledale so iz globokih jam nezaupno in Pričakovale so strahoma, ko se je bližalo poslednje zlo, Soli, ostudni, neusmiljeni glad. Velika družina je bila, v tesno ogrado jih je nagnala ista skrb, nič ni bilo skritega •ned njimi. Življenje je bilo enako, tudi obrazi so si bili Podobnii in, kar so govorili, je bilo zmerom isto — ena sama strašna skrb v tisočerih besedah ... Propali obrtniki, kmetje, ki so jim brli prodali kočo lin zemljo, pijanci, ki niso bili za nikakršno delo in so sami čakali, da poginejo kakor živina, v jarku, za plotom — vsi so se skrili na klanec, v nizke koče z nizkimi okni in slamnatimi strehami. Klanec se je vil po kamniti grapi; na obeh straneh se je dvigalo nevisoko Ptisto hribovje, poraščeno samo z neplodnim grmičevjem 'n posuto z belim kamenjem, tako da je bilo podobno od ^aleč velikanskemu pokopališču. Večji del pohištva so Mihovi prodali; najeli so si na klancu veliko izbo v pritličju — hiš z nadstropji tam ni bilo — in ko so postavili vanjo postelje, omaro in mizo, je bila izba še zmerom prazna, gole sive stene so gledale dolgočasno in Francki je bilo, kakor da hodi po tujem stanovanju. Kot, kjer je stala očetova postelja, so predelili z belim platnenim zagrijalom. Očetu se je zdelo, da ga peljejo živega na pokopališče, in jokal se je vso pot, ko se je tresel in zibal na visokem vozu med blazinami in cunjami. Otroci — trije so bili — pa so kričali in so se smejali; neizmerno jih je veselilo, da se selijo na klanec, kjer so prostrani lazi in od koder se vidi po vsej dolini. Francka se je bila postarala; oči so ji upadle, usahnile, lica so bila ozka, lasje so ji siveli. Vsak dan ji je iztisnil par kapelj krvi — iz svoje krvi je dajala otrokom kruha, in če bi prišel iz krvi bel kruh, bi si bila odprla žilo. Dnevi so prihajali drug za drugim, čisto enaki, vsi strašni. Mihov rti vprašal nikoli, od kod je prišel zjutraj kruh na mizo, od kod je prišlo kosilo — toda na mizi je bil lep rumen hleb in opoldne se je kadilo prijetno iz sklede. Zvečer je sedel za mizo, zaprl je knjigo in je gledal osorno predse; kadar so se odprle duri in je prišla Francka v izbo, se je ozrl nanjo z dolgim pogledom, izpregovoril ni besede, oprl je komolec na mizo in je gledal skozi okno. Francka je stopila k njemu. „Na, Tone, če hočeš par soldov .. Mihov se je zdrznil. »Saj ne potrebujem ... kaj imaš za kruh?" „Bo žel" je odgovorita Francka in tesno ji je bilo, ko je položila krajcarje na mizo. Mihov je spravil denar, v zadregi je bil in je govoril hitro, opravičil bi se rad, a mudilo se mu je v krčmo. „Saj bo kmalu drugače, Francka, le malo potrpi .. . tako ne more več dolgo ... bom že dobil kakšno delo ...” Zdaj je pil žganje, ker rti imel denarja za vino. V žga-njarnici mu je bilo lahko, tam je govoril, kakor je hotel, ni čul zdihovanja, rti videl žene in skrbi so dobile vse drugač- no, skoro prijetno lice. Čevljar, Mihov sosed in prijatelj, je sedel neprestano, od zgodnjega jutra, v umazani zakajeni izbi, kjer je dišalo po špiritu in po slabem siru; nihče ni vedel, od kod je dobival denar — vsi, ki so zahajali sem, so bili berači, ali popivali so časih do pozne noči. Tudi pisar je zahajal sem, bled, suh človek; na koščenem telesu je visela ogoljena črna obleka s škrici, še zdaj je nosil črn, trd klobuk, čist ovratnik, dasi že malo razcefran, in kravato, ki se ji je poznalo, da je oprana. In tudi o njem niso vedeli, od česa je živel — kar je dobival od pisem in prošenj, ki jih je pisal kmetom, bi bilo komaj dovolj za zjutranjo kavo. Imel je veliko knjižnico — stare nemške romane, vezane letnike časopisov s podobami, celo velika zgodovinska dela — in prodal ni nikoli niti ene knjige, ponosen je bil nanje in zapisnik, ki so bile vse natanko popisane v njem in s številkami zaznamenovane, je prepisoval neprestano — dobil je kakor nalašč neznatno pomoto, zato da je mogel prepisovati. Imel je tudi dvoje letnikov „Glasniko" in v enem izmed njih je bilo troje njegovih pesmi natisnjenih, podpisanih z njegovim celim (imenom. Takrat je bil še mlad in je pisal pri advokatu v Ljubljani; ali advokat ga je spodil in noto se je klatil po svetu, slaboten in plašljiv izgubljenec, ki je bil zmerom močan dovolj, da je snoval načrte, ali nikoli toliko močan, da bi jih izvršil. Govoril je z mehkim, sladkim glasom, nikoli ni zinil nedostojne besede in vedel je celo veliko. Bil je edini v tej družbi, ki je imel solidne in tresne nazore; če bi bil politik, bi bil konservativec in najvdanejši državljan; cesarjeva podoba je visela v njegovi izbi. Mihov ga je spoštoval, ati omahljivec, kakor je bil, je verjel njemu in tudi čevljarju, ki je trdil, da so vse postave pisane samo zategadelj, da se siromaki ne morejo ganiti in da bogataši, ki so vsi rojeni lumpi in hudodelci, tem laže grabijo. Kadar je bil pijan, je razlagal čudne misli; priporočali je, naj bi spustili s hriba velikansko skalo, ki bi Red v otrokovem Kislo zelje domače zdravilo življenju Nekoliko pred začetkom pouka lahko vsak dan opazujemo otroke, ki se pripodijo iz hiš z na pol odpetimi plaščki, s polnimi usti in kosom kruha ali kakega drugega živila v roki. Po poti v šolo pa na hitro použijejo še to živilo. Iz tega sklepamo, da mnogi otroci zajtrkujejo v naglici, da nekateri sploh ne zajtrkujejo; le malo pa jih zaužije zajtrk v miru, sede za pogrnjeno mizo in v prijetnem okolju. Tako bi morali praviloma zajtrkovati vsi otroci. Če so naši otroci med tistimi, ki zajtrkujejo po cestnih vogalih, pomislimo na to, kako zelo škodi to njihovemu telesnemu in duševnemu razvoju. Njihov dan se začenja z naglico. Stoje na hitrico popijejo kavo, medtem stalno gledajo na uro in ker je že pozno, kar zdrvijo proti šoli. Razumljivo je, da taki otroci ne morejo v šoli slediti pouku, se ne morejo zbrati in se tudi zelo hitro utrudijo. Kje naj iščemo vzroke taki naglici? Najprej pri domači vzgoji. Največkrat manjka staršem in otrokom potrebne energije in volje, da bi vstali deset minut prej in premišljeno razporedili jutranje opravke ter tako vse pravočasno v miru opravili, pa čeprav morajo zjutraj v službo. Že stoletja pripravljamo v srednji Evropi kislo zelje in gotovo se vam je že kdaj primerilo, da vam ga je babica priporočila za zdravilo proti slabi prebavi ali morda proti krvnemu pritisku. Kislo zelje igra v domačem zdravilstvu pomembno vlogo. V starih časih je bilo glavno zdravilo proti skorbutu — predvsem mornarska bolezen, ki jo povzroča pomanjkanje vitaminov — čeprav takrat niso vedeli o vitaminih še prav ničesar. Kislo zelje je priporočljivo tudi za bolnike s kožno tuberkulozo, za astmatike, revmatike in tiste, ki jih muči ishias. Mnogi ga priporočajo tudi proti zaprtju in za poživitev črevesne flore. Pri prosecu zeljnega kisanja delujeta mlečna kislina in glive kvasovke. Bakterije mlečne kisline proizvajajo Iz sladkorja, ki je v zelju, mlečno kislino in acefilkolin, kvasovke pa dajejo aromatične snovi. 'Pravilno kisano zelje vsebuje 1 % mlečne kisline, ki je ista kot v kislem mleku in ji pripisujejo velik pomen pri procesu staranja organizma. Mlečna kislina namreč staranje zavira. Zaradi tega nekateri znanstveniki razlagajo visoko po- vprečno starost Bolgarov in Francozov iz nekaterih provinc prav s tem, da v teh deželah pojedo mnogo kislega mleka oziroma kislega zelja. Danes pa je tudi znano, da nima uživanje kislega mleka ali zelja ugodnih posledic na človeški organizem samo zaradi mlečne kisline, temveč tudi zaradi acetilkolina, ki povzroča širjenje žil. Delovanje žil v človeškem telesu urejata dva živca vegetativnega živčnega sistema: simpatični in parasimpatični. Prvi žile krči, drugi pa jih razteza. V mladosti delujeta oba enako, na starost pa se vedno bolj uveljavlja simpatično živčevje, ki ga spodbuja adrenalin. Zato imajo ljudje na starost hujše težave z žilami. Adrenalinov nasprotnik pa je acetilkolin. Iz tega sledi recept: pojej vsak dan žlico surovega kislega zelja! Kislo zelje pa priporočamo tudi tistim, ki skrbe za „linijo", saj vsebuje kislo zelje -le 1 odst. beljakovin, 0,2 odst. maščob in 3,5 odst. ogljikovih hidratov, vitamin B' in Br ter mnogo vitamina C. Hrana rastlinskega izvora ne more zadostiti vseh potreb organizma Ljudje, ki v otroških letih opravljajo vse svoje opravke v naglici, tudi kot odrasli ljudje nikakor ne morejo uskladiti dela s časom. Taki ljudje imajo dvojne težave, če hočejo odpraviti večno naglico, mrzličen lov za časom, da bi lahko v miru in preudarno razdelili čas, pa naj bo to v službi ali v družini, čas, potreben za reden potek dela. S trdno voljo pa je mogoče mnogo doseči. Zato moramo otroke že v rani mladosti navajati, da dnevna dela opravljajo preudarno, mirno in pravočasno, ker bo to njim samim in celotni družini v korist. Včasih slišimo: „Meso? Ne, jaz ne jem mesa. Uživam samo rastlinsko hrano.” Nekateri se strogo držijo takšne diete, vendar je tudi dosti takšnih, ki se štejejo za pravega vegetarian-ca, v usta ne vzamejo prehrambenega proizvoda živalskega izvora. Pri prehrani samo z rastlinsko hrano nastajajo precejšnje težave pri oskrbi organizma z maščobo. Rastlinski proizvodi so z izjemo oljaric zelo revni z maščobo. Vsebina maščobe v njih ne preseže 1—2 °/o. Človeški organizem pa potrebuje vsaj 60—70 gramov maščobe na dan (24 ur). Da bi dobili toliko maščob iz rastlinske hrane, bi je morali pojesti pet kilogramov. To seveda ni mogoče. Res je, da bi lahko kdo ugovarjal, da bi orehi, mandeljni, soja, če bi bili vključeni v prehrano, zadovoljili potrebe organizma po maščobi, toda ti proizvodi niso vsem in vedno dostopni. Najpogosteje jedo vegetarijanci hrano brez maščob. V takšnih primerih začne uporabljati organizem lastne maščobne rezerve. To na koncu koncev vodi do kršitve reda v presnavljanju. Stvar je v tem, da je normalna izmenjava snovi mogoča samo, če dobiva organizem vsakodnevno skupaj z ostalo hrano tudi maščobe. Pri dalje časa trajajoči prehrani brez maščob izgubi organizem sposobnost presnavljati obilico maščob in postane na ta način bolj sprejemljiv za arteriosklerozo. Pri prehranjevanju organizma s samo rastlinskimi proizvodi se tudi krši polnovrednost beljakovinske prehrane. Življenjsko potrebne aminokisline v našem organizmu se ne sintetizirajo. V hrani rastlinskega izvora jih je zelo malo. Največ jih je v beljakovinah živalskega izvora v mleku, jajcih, mesu, ribah. Ena izmed oblik sodobnega vegetarijanstva je uživanje surove hrane. Mislijo, da je to zdravilno sredstvo pri mnogih kroničnih obolenjih. Pristaši uživanja surove hrane trdijo, da pomeni kuhati ali peči hrano kvariti proizvode ali zniževati njihovo vrednost. Vsekakor je tisti, ki se je obsodil na uživanje surove hrane, postavil svoj organizem v zelo težke pogoje. Organizem potrebuje popolno beljakovinsko prehrano, to je beljakovine živalskega izvora. Vegetarijanska dieta jih izključuje iz prehrane, organizem pa je prisiljen biti zadovoljen samo Tudi dojenček je lahko slabokrven Slabokrvnost je prav pogosto obolenje v otroški dobi. Z otrokovo rastjo se veča tudi količina krvi in hemoglobina. Nepravilna prehrana ali pa bolezen zavre povečanje količine krvi — povzroči slabokrvnost. Otroka je treba v najzgodnejšem življenjskem obdobju, ko je razvoj najhitrejši, zavarovati pred slabokrvnostjo. Če je otrok ob rojstvu normalno težak, ima v svojem telesu (v jetrih) določeno rezervo železa, ki je nujno potrebno pri nastajanju hemoglobina. Seveda pa je la rezerva železa kaj hitro porab- ljena, če se ne dovaja organizmu novega železa. To bi se zgodilo v primeru, če bi se otroka takoj hranilo s kravjim mlekom, namesto z materinim. Otroci, ki so rojeni z nenormalno težo jnedonešenčki), imajo zelo majhno rezervo železa. Prav zato ti otroci še hitreje postanejo slabokrvni in je življenjske važnosti, da se jih hrani z materinim ali mlekom druge žene. V času, ko pričnemo hraniti otroka umetno, je nevarnost, da se bo pojavila slabokrvnost, precej velika. In to zato, če mati ni dovolj pozorna oziroma poučena o hrani. ki jo bo dala otroku. Kravje mleko in zdrob ne zadostujeta. Otrok mora dobivati tudi sadje, zelenjavo in jajčni rumenjak. Med zelenjavo je predvsem cenjena špinača. Kot smo že omenili, je povzročitelj slabokrvnosti lahko tudi bolezen. Zdravniki so že zdavnaj ugotovili, da infekcije, ki ustvarjajo gnojenje, preprečujejo nastanek krvi. Prav tako lahko tudi prebavne motnje povzročajo slabokrvnost. Razen vitaminov, ki jih dobi otrok s hrano, je pametno, da bi dojenček vsaj v zimskih mesecih dobival vitamine v obliki zdravil. O tem se posvetujte z zdravnikom. z rastlinskimi beljakovinami. Iz surovih rastlinskih proizvodov je še bolj težko izločiti beljakovine kakor iz kuhanih, praženih ali pečenih. Vzrok za to je celuloza, ki je tako groba in povzroča pri prebavi surove rastlinske hrane toliko težav, da se njena vrednost močno zmanjša. Čeprav je rastlinska hrana bogatejša z mnogimi biološko dragocenimi snovmi, sodobna znanost o prehrani ne priporoča izključnega uživanja surove hrane. V tem pogledu je moč govoriti o začasnih ukrepih zaradi zmanjšanja tolstosti ali pri kakšnih drugih obolenjih. Drobni nasveti ® Staro gobo za umivanje uporabimo lahko še za čiščenje preprog. Namočimo jo v salmiakovo vodo, dobro ožmemo in drgnemo po preprogi. Celo pasje dlake, ki jih s krtačo ali sesalcem za prah težko odstranimo stara goba pobere. B Pletene mize ali stoli se po navadi najprej pokvarijo pri nogah. Z ličjem iste barve jih lahko spet popravimo. ■ Rjava mesta na štedilniku zdrgnete z najbolj drobnim smirkovim papirjem in jih namažete z vročim oljem, nato pa zbrišete še z zmečkanim časopisnim papirjem. ■ Bele usnjene pasove boste lepo očistile z mešanico mleka in snega, ki ga pripravite iz beljakov. ■ Plišaste prevleke čistimo tako, da jih na prostem najprej dobro stepemo, skrtačimo, potem pa zdrgnemo v smeri dlačic s cunjo, ki jo namočimo v deževnico (s curkom špirita) in ožmemo. Cunja ne sme puščati nobenih vlaken, ker te s pliša težko odstranimo. Poskusite! Zelenjavne jedi Fižolova jed Pol kilograma očiščenega zelenega strožjega II-iola zrežemo na S cm dolge košžke in kuhamo v slani vodi obenem s ščepcem paprike. 200 g slanine narežemo na kocke in jih cvremo, dokler ne postanejo steklene, dodamo veliko žlico masla ter nekoliko šalotk in razpolovljenih vežjih čebul. Pražimo, dokler ne postane čebula zlatorumena, primešamo kuhan stročji fižol in precej sesekljanega zelenega peteršilja. Serviramo takoj in sicer h krompirju. Jed iz korenja in kolerabe Pol kilograma korenja (ne sme biti preveliko) in tri manjše rumene kolerabe dobro operemo, očistimo in zrežemo na majhne kocke, ki jih dušimo v kozici z zadostno količino maščobe in z nekoliko vode. Končno vmešamo skodelico kisle smetane in začinimo s soljo, poprom in sesekljanim peteršiljem. Serviramo z golažem in pirejem. Jed iz kumar in krompirja Dve do tri tanke zelene kumare olupimo in narežemo na tri centimetre dolge kose. V kozici segrejemo maslo in na njem pražimo kumare do mehkega. Medtem olupimo krompir, ga razrežemo na manije kose in spečemo na vroči masti in osolimo. Dodamo mehke kumarice, premešamo in potresemo s sesekljano kopro. V maščobi, v kateri smo pekli krompir, spečemo tudi kroglice, ki smo jih napravili iz 200 g zmletega svinjskega mesa. Potresemo jih s papriko In dodamo zelenjavi. T. K. ..............1111111.1111111............'"Hm..........................................................um....mi imun.............................................mini..uti..um....m...m...uuuumuuuumiil se volila dol ter strla ves trg, kakor se stare ostuden ščurek s peto . .. Ista usoda ga je bila zadela kakor Mihova — prišel je čevljar, dobil je od nekod delavcev in je odprl prodajalno. Domači čevljar je samo še krpal; toda ni se veliko grizel — šel je nekoč in je iz prijaznosti zabodel pritepencu nož v hrbet; udaril je premalo, rana se je kmalu zacelila, toda zaprli so ga za tri leta; ko se je vrnil domov, se je preselil na klanec. Čevljar se je bil vdal popolnoma — v njegovih besedah ni bilo nič osebnega sovraštva; kadar je govoril, da bi bilo dobro, če bi bogataše in druge take ljudi „malo pomorili in pobesili" in če bi izpremenili postave na tak način, da bi imeli siromaki kruha, so bile to le misli, ki se je bilo prijetno ukvarjati z njimi. Nase ni mislil: vedel je dobro, da ne bo nikoli drugače, in zato ga tudi skrbi niso mučile: „Naj gre stvar svojo pot; dokler mi žganje tekne, mi ne bo hudega!" Časih je prišla v žganjarnico njegova žena, velika, suha ženska z jetičnimi očmi; stala je med vrati in je prosila 'in zmerjala, naposled je sedla k njemu in je pila z njim. Tudi pisar je bil vdan v svoje življenje, toda ne, da bi obupal, temveč ker je bit prepričan, da je vse na svetu pametno in dobro napravljeno. Bral je časopise in je zmajeval z glavo, kadar so poročali o velikih štrajkih, o uporih, o hudodelstvih anarhistov. Sovražil je nezadovoljneže in revolucionarje in bol se jih je. Gospodo je spoštoval; odkril se je, kadar je šel mimo čisto neznan človek, ki je bil samo po obleki podoben uradniku. Da so nekateri bogati in drugi ubožni, se mu je zdelo čisto naravno in naravno se mu je tudi zdelo, da je bil on sam med Siromaki; je bilo pač tako usojeno. Želel si je mnogokrat, da bi bil bogat, da bi se vozil v kočiji in bi milostno pokimaval z glavo, ki bi stali siromaki ob cesti ter se ponižno odkrivali. Kadar si je zaželel ka'j takega, se mu je obraz nenadoma izpremenil, gledal je dostojanstveno skoro osorno in držal se je pokonci; bil je popolnoma podoben uradniku, ki se zaveda svojega stanu in hrepeni po visoki službi. Toda ta želja je bila povsem nedolžna, nič upanja in nič zavisti ni bilo v njej, samo igral se je z njo, kadar je bil dobre volje, kakor se igra otrok z lesenim konjem. Prav tako se je igral doma časih s svojimi otroki, hodil je po vseh štirih in sin je jahal na njem ter ga vlekel za dolge lase. V tej družbi se je čutil Mihov domačega; sam ni govoril veliko, poslušal je in sanjal. Bil je edini med njimi, ki se niti za hip ni mogel otresti skrbi. Ni mislil naravnost nanje, toda čakale so zadaj, črne in velike, in zavedal se je ves čas, da čakajo in da pride kmalu spet ura, ko ga primejo za vrat. Ni se mogel otresti strbi in tudi sanj ne, ki so prihajale, kadar je bil truden, polpijan od špirita in si je želel smrti. Takrat so prihajale in vdajal se jim je ves vesel in srečen. Njegova domišljija je bila toliko plodnejša, 'kolikor več je rodila. V sanje se je preselilo pravo življenje njegovo, vso svojo moč in ves svoj razum je porabil tam, tako da mu ni ostalo ničesar več, kadar se je predramil in so mu roke omahnile in je hodil sključen, z omahujočimi, lenimi koraki, kakor jetičen bolnik. Nič več ni razumel, kaj se je godilo okoli njega; kadar so se mu polagoma oči odpirale in so sanje bežale, se je prestrašil In je bežal za njimi. Ni maral več gledati, ker je vedel, kaj bi ugledal, če bi si pomel oči in bi pogledal trezno. Ali ne uboštva ne skrbi se ni bal — bežal je pred sramom, silnim, grdim, tako da bi se zgrudil pod njim, če bi se mu vdal. Zavedal se ga je, toda branil se je, opijal se je s špiritom in s sanjami, da bi ne mislil nanj. Kljub temu je vedel, da pride čas, ko ne bo rešitve več, nikjer več poti, da bi pobegnil, in strah ga je bilo ... Jesen se je nognila, okna so žvenketala v vetru in v veliki izbi je bilo mraz kakor na cesti. Otroci so imeli ozeble obraize in si niso več upali na cesto. Takrat se je zgodilo, da se je Francka zjutraj prebudila in ni vedela nikamor. Sedela je na postelji, ko se je komaj še danilo, in je mislila; mislila je mukoma, preprosila je tako ves trg, od hiše do hiše je prosila, toda povsod so jo pognali od praga. Dolžna je bila povsod, pri vseh štacunarjih, pri peku, pri vseh sose-dinjah, in vedela je, da ne bo poplačala dolgov nikoli. Strašni so bili ti dolgovi; hodila je po cesti s povešenimi očmi, s hitrimi 'koraki, da bi kdo ne zaklical za njo: »Mi-hovka, kdaj pa bo kaj?" In slišala je natanko, kako so govorili zadaj: „To je, kakor da bi kradla; človek je neumen, če upa tdkim ljudem — vzame na upanje, pa je ni več blizu!” — »Ljudje božji," je odgovarjala Francka natihoma, »tri otroke imam doma, tri otroke, ki vam nikoli nič storili niso in ki so lačni . . . lačni ... lačni!" — Zdrznila se je na postelji — danilo se je že, medla svetloba je prihajala v izbo. Tam so ležali, na tleh, vsi trije pod eno odejo, stisnjeni drug k drugemu, na obrazih komaj malo rdečice, usteča odprta... Francka je zaječala naglas, mož se je skoro predramil, obrnil se je na postelji in je zamahnil z roko; nato je potegnil odejo više, zazdihnit je in spet zaspal. Francka je vstala, oblekla se je In je šla k čevljarju. Izposodila si je kruha, kave in ciikra in se je vrnila oprezno, da bi se nihče ne predramil. Nato si je obula škornje in si je ogrnila gorko zimsko ruto; zbudila je nalahko moža, ki se je ozrl nanjo začuden, z motnimi, zlovoljnimi očmi. »Skuhaj kavo, Tone, in kruh je na mizi; do poldne že pridem ..." še nekaj je hotela reči, morda je čakala, da bi odgovoril, in stala je pred durmi. On se je obrnil na postelji, molčal je in poizkušal, da bi dohitel lepe sanje, ki so se izgubljale... (Nadaljevanje v prihodnji številki) Poslednja hoja Ob 60-letnici smrti Andreja Komaca Mota v gore Andrej Komac je bil petinpetdeset let star in ga je boja po gorah že utrujala. Kot gorski vodnik je znosil na tisoče kilogramov tovora na tisoče metrov v višavo. Sedemnajstletenje začel vodili planince v gore. Bil je izvrsten plezalec. Dolga leta je vodil Kugyja in mnoge druge po gorah, kjer so z njegovo pomočjo opravili lepo število prvenstvenih vzponov. Vseh Andrejevih tur v Julijce je bilo na stotine. Kugy je rekel, da ga je Andrej vodil s pogumnim pogledom in veščo roko skozi vse stiske in nevarnosti preko vseh vrhov v Julijcih — k najvišjim častem, ki so mu jih mogle dati te gore. Trentarske gore so bile že odete v belo snežno odejo in tudi po dolini je že zapadlo nekoliko snega. Lovski čuvaj Andrej je odšel zjutraj na planino Trebiščino pogledat za divjadjo. Ves dan je gazil po snegu in šele proti večeru se je utrujen vrnil domov. »Danes sem se precej utrudil, čez noč se bom dobro odpočil, da bom jutri zjutraj lahko odšel v Kranjsko goro, kjer imam nujne opravke," je dejal svoji ženi. »Ne hodi, Andrej, če se ne počutiš dobro, pa tudi vreme ni zanesljivo," mu je branila žena. »Bojim se zate; ponoči sem imeila zelo slabe sanje." »Ne boj se, saj sem to pot prehodil že neštetokrat." »Andrej, čudne slutnje imam. Težko boš gazil, razen tega lahko prične vsak čas snežiti, saj vidiš, kako se pripravlja." »No, vidiš, draga žena, zato pa je najpametneje, da to opravim čimprej. Če bo zapadlo še nekaj snega, sploh ne vem, kdaj bom lahko odšel," je vztrajal Andrej. Žena je spoznala, da je vsako prepričevanje zaman in se je vdala. Začela mu je pripravljati popotnico, precejšen kos sira, kuhan krompir in stekleničko žganja ter mu vse skupaj zložila v njegovo popotno torbo, ki jo je nosil preko ramen in ga je spremljala na vseh njegovih poteh po gorah. Naslednje jutro ga je žena ponovno hotela prepričati, naj ostane doma, vendar je takoj spoznala, da je Andrej trdno odločen in da na vsak način želi opraviti to pot. Čeprav nista imela navade, da bi se posebej Poslavljala, je tokrat žena, ki jo je obšla zla slutnja, krepko stisnila moževo roko in mu od srca zaželela srečno pot. »Zbogom in nasvidenje!" je zaklical Andrej svojim in pomahali so si v slovo. Bil je pust in mračen decembrski dan, težke svinčene megle so se pretegovale z grebenov v dolino in zastirale sonce. Andreju se je sneg oprijemal podplatov in pogosto si ga je moral otresti. Kljub temu je pospešil korake v strmino. Premišljeval je o slovesu in večkrat ga je prijela skuš- njava, da bi se vrnil. Ah, saj bom zvečer spet doma, se je potolažil in nadaljeval pot. Ko se je vzpenjal po vijugah ob potoku Limarici, je začel rahlo pršeti dež. Sredi strmih ovinkov je začela padati sodra. Ah, saj to bo verjetno samo nevihta, si je mislil in odšel vedrit pod previsno skalo ob poti. Tesneje se je zavil v lovski plašč, si zavihal ovratnik in krenil dalje. Prisopihal je do studenca ob stezi, se vsedel na klop in se malo odpočil. Opazil je, da je snega vedno več, saj ga je moral že kar temeljito gaziti. Začelo je snežiti. Zapihal je veter, ta- Aforizmi # Izkušnja je tisto kar ostane, ko je vse drugo pobral vrag. 9 Neznosnež je tisti, ki vedno izgovori tisto, kar vsi mislijo. 9 Vezi navad so prelahke, da bi se jih otresli, preden občutimo njihovo težo. # Nič početi je še vedno boljše kot z veliko truda nič storiti. 9 Občutljiv človek je podoben ježu, ki se je rodil z obrnjeno kožo. # Lažje je verjeti stokrat izrečeni laži kot čisto novi resnici. 9 Bodočnost se bo izkazala hvaležno tistim, ki imajo z njo potrpljenje. 9 Dve vrsti dolgočasnežev sta; eni, ki vedno govorijo o eni stvari in drugi, ki o ničemer ne govorijo. 9 Bodi žalosten, da boš lahko radosten. Neumnost! Bodi radosten, to pa je že prvi korak k žalosti. Dve O Bernardu Shavvu Ko je bil Bernard Shaw že sla-ven dramatik, so spet uprizorili eno Ijegovih iger: »Človeka in nadčloveka”. Ob koncu so vsi ploskali in klicali avtorja pred zastor. Nenadoma pa je ploskanje pretrgal re-*ek žvižg. Bernard Shaw, ki je stal na odru, je vzdignil roko. Vse je utihnilo, češ kaj nam bo povedal. V tišini je iz-Pregovoril Shaw v smer, od koder se je 'bil razlegal žvižg: »Gospod, ki ste žvižgali, tudi jaz Sem popolnoma vašega mnenja. Ham vam prav, toda — kakor vidi-I® — midva sva tu v manjšini.” O Bernard Shaw je bil čudno sposoben za to, da je znal druge na-vdušiti. Nekoč se je vračal s predstave ruskega baleta in je — ves Navdušen — kar sredi ceste posku- šal oponašati skoke ruskih plesalcev. Kakšen pogled je le bil to: dolgi Shaw, ki vadi balet v pelerini! Pristopil pa je prav kmalu londonski policaj in dejal: »Oprostite, gospod, ali ste morda ponoreli? Mar ne veste, da cestišče ni primerno za ples?" Bernard Shaw pa se ni umaknil in niti sram ga ni bilo. Rekel je: »Ne, gospod, bil sem na predstavi ruskega baleta. Ta Nižinski! Kakšen plesalec! Le poglejte!" In dolgi Bernard Shaw je začel policaju kazati baletne figure. Tako ga je navdušil, da se mu je ta pridružil. Plesala sta. Kmalu je bil pri njiju policajev tovariš. Tudi on je zaplesal. Prišla je inšpekcija. Zaplesala je tudi ona. Ples je trajal vse dotlej, dokler si ni eden izmed čuvarjev reda in discipline na cestah zlomil — nogo. ko da so se mu snežinke zaletavale v obraz ter se mu usedale na brke. Zdelo se mu je, da nikamor ne pride in da se pot neverjetno vleče. Skušal je malo pohiteti, vendar je čutil, da mu noge postajajo težke. Vedno bolj je sopihal in čutil je, da mu je začelo nagajati srce. Prišel je na Lemi in stopil v oglarsko bajto, kjer je dalj časa vedril in počivali. Nadaljeval je pot in čudno se mu je zdelo, da ga hoja danes tako utruja. Vedno pogosteje se je moral ustavljati. Snežni metež je postajal čedalje hujši in noge so se mu vedno globlje udirale v sneg. Večkrat se je v mislih že pokesal, da ni ubogal žene in raje ostal doma. Vendar se mu je zdelo nespametno, da bi se vračal sedaj, ko je za njim že toliko poti in se je povzpel že tako visoko. Prišel je do drvarske kolibe, narejene iz smerkovih skorij, in obsedel dalj časa, da bi si nabral novih moči. Začel se je tresti od mraza, vendar se je odločil, da bo nadaljeval pot. Naporna hoja ga je pričela znova izčrpavati. Vedno pogosteje je moral počivati. Taval je kot mesečnik med gostimi, visokimi in debelimi bukvami ter mimogrede zgrešil pot. Svoje zmote se je zavedel šele, ko se je steza začela strmo dvigati. Precej časa je hodil po bukovem gozdu, preden je zopet našel pravo pot. »Do pastirske bajte pod Vršičem moram priti in v njenem zavetju bom počakal, da neurje mine," si je dopovedoval. Moker sneg je čedalje huje nasipalo. Andrej si ga je otresal s plašča, vendar je bil kljub temu že premočen do kože. Pljuča so mu bila prenapolnjena in sopihal je kot kovaški meh; srce mu je razbijalo in le zelo počasi je še hodil naprej. Mokrota mu je srkala toploto iz telesa in mraz ga je stresal, da je šklepetal z zobmi. Vedel je, da ne sme mirovati, moral je naprej, da bi se ogrel. Odprl je torbo in napravil nekaj požirkov žganja, nato je hotel še prigrizniti, vendar mu jed ni dišala. Po žganju se je počutil le še bolj utrujen. _ Nenadoma sta pridivjala mimo njega dva gamsa, ki se ju je tako prestrašil, da ga je vrglo v sneg. Sneg je vztrajno padal in veter je neusmiljeno tulil svojo pesem. Koraki so mu postajali negotovi, noge so se mu tresle in zapletale; vedno počasneje je napredoval. Vsakih nekaj korakov se je ustavil in počival. Spoznal je, da pričenja biti boj za golo življenje. Jasno se je zavedal, da mora za vsako ceno priti do pastirske koče pod Vršičem. Čudni občutki so se mu vzbujali ob misli na ženo in otroke. Krčevita želja po življenju in strah pred smrtjo sta mu vzbudila telo in dušo. Strupeno mrzli veter ga je bičal v obraz in ker se je le še s težavo premikal, sta mu mraz in mokrota še hitreje črpala dragocene življenjske sokove. Vendar ga niso zapuščale samo telesne moči, tudi duh mu je postajal vse bolj otopel. V vsaki večji skali, pokriti s snegom, je videl pastirsko kočo. Iz gozda je prispel na manjšo planoto, kjer ga je sprejel še bolj strupeno mrzel veter, ki je pihal s sedla Vršiča. Do smrti utrujen je le počasi in mukoma napredoval. Noge so se mu zapletale kot pijancu. Zaletaval se je sem ter tja se naslanjal na drevesa in počival. Padal je v globoki sneg in le s skrajnimi napori zopet vstajal. Počasi se je le približeval pastirski bajti in zopet ga je spreletelo upanje, da se bo končno le rešil strahotnega trpljenja in ostal pri življenju. Ni se zavedal, da že stopa po mostu, ki vodi v onostranstvo, od koder ni več povratka. Ves omotičen je pritaval na Hudo raven in zagledal v bližini pastirsko kočo. Bil je tako utrujen in apatičen, da se je niti razveselil ni. Zleknil se je pod košato smreko, da bi se zadnjikrat odpočil. Nenadoma je začutil hud sunek in strašno bolečino v prsih. Prevrnil se je v sneg — zadela ga je srčna kap. + + + Tako je umrl 10. decembra 1908 največji in najslavnejši slovenski gorski vodnik in junak Kugyjevih planinskih spisov Andrej Komac-Mota. Trop gamsov se je umikal neurju s pobočij Prisojnika; počasi in dostojanstveno so korakale živali mimo mrtvega Andreja; prve so se poklonile svojemu dolgoletnemu in zvestemu varuhu pred divjimi lovci. Anton Blažej Eden izmed preživelih je svoja doživetja po »Kristalni noči" takole opisal: Stali smo na kolodvoru v V/eimarju v predoru, ki povezuje posamezne perone. Tu nas je bilo nagnetenih nekaj sto breslau-skih Zidov, ki so nas v posebnem vlaku pripeljali semkaj. V V/eimarju so nas prevzeli možje v esesovskih uniformah, kli so nas pognali po stopnicah navzdol v predor, kjer so nas tlačili kot ovce in brezobzirno mlatili po nas. Stal sem bolj zadaj. Med menoj hujše preganjat Židov Avstrijski dogodki o # 50 let KP Avstrije Minulo nedeljo je Komunistična partija Avstrije obhajala svoj petdesetletni jubilej; ustanovljena je bila namreč 3. novembra 1918, torej le nekaj dni pred razglasitvijo avstrijske republike. Ob tej priložnosti je dobilo vodstvo KPA celo vrsto čestitk in pozdravov bratskih partij iz mnogih držav sveta. V pozdravnem pismu Zveze komunistov Jugoslavije je posebej omenjena podpora, ki jo je KPA nudila jugoslovanski partiji takrat, ko je bila le-ta ilegalna, njeni funkcionarji pa izpostavljeni zasledovanju; takrat je centralni komite KPJ deloval na Dunaju. Zelo velik prispevek je KPA doprinesla nedvomno v nacistični dobi ter je leta 1945 skupaj z OVP in s SPO prevzela dediščino protifašističnega boja. # Novi bankovci po 20 šilingov V ponedeljek je dala avstrijska narodna banka v obtok nove bankovce pa 20 šilingov. Na eni strani teh bankovcev je poleg državnega grba in običajnih napisov upodobljen graditelj železniške proge čez Semmering Carl pl. Ghega, medtem ko druga stran bankovca kaže del omenjene železniške proge. Velikost novih bankovcev znaša 132X65 milimetrov, v barvah pa prevladuje rjava. Dosedanji bankovci po 20 šilingov, na katerih je slika Žihpolj s Karavankami, ostanejo do nadaljnjega v obtoku. # Bilanca pri Wiistenrot Ob koncu letošnjega oktobra je bilanca stanovanjske hranilnice „Wustenrot“ prvič presegla vsoto treh milijard šilingov. Leta 1962 je bilančna vsota znašala komaj 1 milijardo, leta 1966 je dosegla 2 milijardi šilingov. V prvih devetih mesecih tega leta je bilo pri „Wiistenrot“ sklenjenih 15.300 novih hranilnih pogodb s skupno pogodbeno vsoto 2,1 milijona šilingov. Doslej je gradbena hranilnica „Wustenrot“ v Avstriji financirala že gradnjo 39.000 lastniških stanovanjskih hiš z okroglo 66.000 stanovanjskimi enotami, kar pomeni stanovanjski prostor za četrt milijona ljudi. GO NOVICE 1 IZ [I # Dohodki od turizma Zaradi slabših rezultatov v mesecu septembru je imelo turistično gospodarstvo Slovenije v prvih devetih mesecih tega leta sicer le za kake 3 odstotke več prenočitev inozemskih gostov kakor lani v tem obdobju, toda devizni dotok od turizma je kljub temu dosegel 621,7 milijona Ndin ali 49,7 miljona dolarjev, kar je za 25,5 odstotka več kot lani. Samo v glavni turistični sezoni (od junija do septembra) je prinesel tujski promet za 411 milijonov dinarjev deviz. Več kot ena petina (namreč 128,8 milijona din) celotnega dotoka deviz odpade na devizni dotok v maloobmejnem prometu, ki ga izkazujejo obmejne menjalnice. # Uspeh koprskega pristanišia V letošnjem oktobru je koprsko pristanišče zabeležilo nov rekord. Pretovorili so namreč okroglo 110.000 ton blaga, kolikor ga še noben mesec niso dosegli, odkar posluje koprska „Luka“. Do konca leta računajo, da bodo v koprskem pristanišču dosegli promet okoli 1,100.000 ton blaga. Zadnjo soboto je priplula v koprsko pristanišče tudi prva ladja z nafto, ki je pripeljala 25.300 ton nafte. To je bila prva ladja, ki se je ustavila ob novem koprskem pristanišču za tekoče tovore, kjer so v zadnjem času nabavili naprave, ki lahko v enem dnevu prečrpajo do 20.000 ton nafte v cisterne. Iz Kopra bodo nafto po novi železnici prevažali v rafinerijo v Slavonski Brod. # Teden starejših občanov V dneh od 10. do 16. novembra bodo v Mariboru priredili poseben teden starejših občanov, za katerega so si izbrali geslo »Današnja starost iz včerajšnje mladosti, današnja mladost za jutrišnjo starost**. Spored obsega najrazličnejše prireditve, na katerih bodo posebej počastili starejše občane. Predvsem pa bodo v tem tednu mladini govorili o skrbi za starejše občane in o pravilnem odnosu mladine do starejših 'ljudi. »Teden starejših občanov** bodo zaključili 16. novembra s koncertom godbe na pihala na Trgu svobode. 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevno oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali. Sobota, 9. 11.: 6.09 Vesele melodije — 8.15 Jutranja glasba — 9.00 Smeh sodi k oliki — 10.45 Lepi glas — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Mojstrska dela 20. stoletja — 16.30 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Evropa poje: Poljska — 18.30 Ljudski plesi iz Poljske — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Program prihodnjega tedna — 20.00 Portret — 21.00 Vse poti vodijo na Dunaj — 22.10 Srce sveta — 23.10 Mala nočna glasba. Nedelja, 10. 11.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Ljubite klasiko — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.05 Magazin znanosti — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.10 »Iskalec zakladov", opera — 22.10 Tribuna — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 11. 11.: 6.05 Odkrito povedano — 6 08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Po sledeh stare Avstrije: Sarajevo in nobenega konca — 20.00 Evropski koncert — 21.00 Dunajska šola — 21.30 Pesniki in filozofi v politiki — 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna glasba. Torek, 12. 11.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 17.10 Raziskovalci na obisku — 19.35 Pogled v literarne revije — 19.45 Francoske pesmi — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Republika Avstrija in njena ustava — 21,30 Klavirsko delo Franza Schuberta — 23.20 Dnevi glasbe v Donaueschingenu. Sreda, 13. 11.: 6.05 Odkrito povedano — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Tuji pripovedniki — 17.10 Kvanti, molekule, življenje — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Življenje s knjigami — 20.00 »Tancred", opera 22.10 »Vstali iz pepela" — 23.10 Mednarodna tribuna skladateljev. Četrtek, 14. 11.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Realnost absurdnega — 17.10 Pesmi Berta Brechta — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.35 Kulturnopolitične perspektive — 19.45 šansoni — 20.00 Evropske učne knjige zgodovine — 21.00 Sonatina — 21.15 V žarišču — 23.10 London-Pariz-Rim. Petek, 15. 11.: 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Vesela pripovedka — 17.10 Iz sveta upodabljajoče umetnosti — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Veliki nemški romani — 20.00 „Za-žigalna vrvca tli" — 21.15 Komorni koncert — 22.10 »Vstali iz pepela" — 23.10 Glasba z Dunaja. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00. 20.00, 22.00, 23.00 Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo - 14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 9. 11.: 5.05 Ljudske viže — 5.50 Obvestila za kmetijske delavce — 7.55 Naš hišni vrt — 8.15 Priljubljene melodije — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za filateliste — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Koncert po željah — 17.10 Eno leto radia Gradiščanske — 18.00 Vaš konjiček — 18.40 Koroški visokošolski tedni — 20.10 Program v orehovi lupini — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 10. 11.: 6.35 Splezaj tam čez plot — 7.00 Vesela budnica — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert z Wil-helmom Rudniggerjem — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Otroška ura — 16.25 Nogometna tekma Irska - Avstrija — 17.20 Plesna glasba — 18.15 Pisane note — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 21.30 »Patenti", zabavna oddaja. Ponedeljok, 11. 11.: 5.05 Ljudske viže — 9.30 širni pisani svet — 11.00 Lovska glasba in lovske pesmi — 13.05 Tedenski komentar — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Mixed pickles z glasbo — 19.15 In kaj menite vi — 20.10 Radijska igra — 21.30 Ljudska glasba sosedov. Torek, 12. 11.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudske pesmi in plesi Iz Schlesvvig-Holsteina — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Mladinska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja za delavce — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestralni koncert. Sreda, 13. 11.: 5.05 Pihalna godba — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Nove knjige koroških založb — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Psihologija zaznavanja — 15.15 »še ni prepozno", roman Lorenza Mačka — 15.30 Koroška včeraj in danes — 17.10 Morda tudi vaša najljubša melodija — 19.15 Obisk pri koroških zborih — 20.10 Avstrija je zvezna država: Solnograška — 21.00 Brati in razumeti — 21.15 Zveneč filmski magazin. četrtek, 14. 11.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Dežela ob Dravi — 11.00 Zveneča zahodna štajerska — 15.00 Ura pesmi — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Sem fantič vesel — 21.00 Zveneče platno. Petek, 15. 11.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudska glasba sveta: Argentina — 11.00 Godci, zaigrajte — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo ob koncu tedna — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor čez mejo — 22.25 Okretnica jugovzhod. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 9. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 10. 11.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 11. 11.: 14.15 Informacije — Kmetijska oddaja — 18.00 Za najmlajše. Torek, 12. 11.: 14.15 Informacije — Od tedna do tedna na Koroškem — Ob 50-letnici republike. Sreda, 13. 11.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo — Vrhunska dela violinske literature — Malo pomislimo. četrtek, 14. 11.: 14.15 Informacije — Živo srečanje: iz svojih del bereta Stanko Cajnkar in Ivan Potrč (posnetek z literarnega večera SPZ v Celovcu) — S starši. Petek, 15. 11.: 14.15 Informacije — Mladinski zbori — Koroški kulturni pregled. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19 30, 22.00, 23.00. Dnevno oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnost! doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci,— 19.10 Obvestila — 19 15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 9. 11.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 čez travnike zelene — 9.50 Naš avto-stop — 12.10 Iz zakladnice italijanske glasbene preteklosti — 12.40 Narodna glasba iz Beograda — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Poje pevski zbor „Lira" iz Kamnika — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Week-end — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše iz- Sobota, 9. 11.: 16.30 Za otroke — 16.40 Daktari — 17.30 Za družino — 18.05 Od tedna do tedna — 18.25 Poročila — 18.30 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Družina Feuerstein — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Dvorni ples za kralja valčka — 22.10 šport — 22.40 čas v sliki — 22.50 Film z divjega zahoda. Nedelja, 10. 11.: 16.45 Mali slon — 16.55 Sir Francis Drake — 17.20 Film zate — 17.45 Kontakt — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.30 Veselje z glasbo — 19.00 čas v sliki — 19.30 šport — 20.15 Opica pozimi — 21.55 Vroče četrt ure — 22.10 Čas v sliki. Ponedeljek, 11. 11.: 18.00 Francoščina — 18.25 Poročila — 18.30 Podoba Avstrije — 19.00 Zaljubljen v čarovnico — 19.45 čas v sliki — 20.15 Z dežnikom, očarljivostjo in melono — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport — 22.15 čas v sliki — 22.25 Zadnji dan. Torek, 12. 11.: 18.00 Angleščina — 18.25 Poročila — 18.30 Denar in življenje — 19.00 Dogodivščine Hirama Hollidaya — 19.45 čas v sliki — 20.15 50 let republike — 21.35 Sanjska igra — 23.30 Čas v sliki. Sreda. IS. 11.: 10.00 50 let republike — 11.30 Telešport — 17.00 Za otroke — 17.40 Mednarodni mladinski magazin — 17.50 Za družino: Bolgarija — 18.25 Poročila — 18.30 Kultura aktualno — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.45 čas v sliki — 20.15 Srečanje pri vinu — 21.15 Kocka, kabaret — 22.25 Čas v sliki. četrtek, 14. 11.: 10.00 Obisk razstave — 10.30 Instrumenti tehnike — 11.00 Mladinsko gledališče — 18.00 Italijanščina — 18.25 Poročila — 18.30 športni kalejdoskop — 19.00 Decernat M — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Povišanje stanarine — 21.45 čas v sliki — 21.55 Literarni salon. Petek, 15. 11.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Resen kalendarij — 11.00 77-Sunset-Strip — 11.45 Beg na Nizozemsko — 18.00 Francoščina — 18.25 Poročila — 18.30 Podoba Avstrije — 18.50 Gotovo vas bo zanimalo — 19.00 Skok iz oblakov — 19.45 čas v sliki — 20.15 šest ur strahu — 21.15 časovni dogodki — 22.15 čas v sliki — 22.25 Jazz v Evropi. seljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 10. 11.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Dober dan želi Mirko Bogataj — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.05 Glasba za razvedrilo — 14.30 Humoreska tedna — 14.45 Pihalni ansambel bratov Avsenik — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.30 Radijska igra — 18.45 Violinist Nathan Milstein — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer — 23.15 Zaplešimo z orkestri. Ponedeljek, 11. 11.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet — 9.30 Paleta zvokov — 12.10 Igra violončelist Ciril Škerjanec — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 14.35 Voščila — 15.40 Zbor »Proleter" iz Sarajeva — 17.05 Iz opere ..Rusalka" — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Poje Marjana Deržaj — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe. Torek, 12. 11.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijsko šola — 9.25 Zabavna glasba — 12.10 Poje tenorist Rudolf Franci — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pred 50 leti se je končala prva svetovna vojna — 19.15 Poje Elda Viler — 20.00 Od premiere do premiere — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset melodij, deset pevcev — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana, Beograd in Zagreb. Sreda, 13. 11.: 8.08 Skladbe Bele Bartoka — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz albuma skladb za mladino — 9.45 Poje Šentjernejski oktet — 12.10 Partiture Blaža Arniča — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 NaŠ podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. četrtek, 14. 11.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Koncert resne glasbe — 12.10 Iz opere »Nikola šubič Zrinski" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Pojo češki mladinski in dekliški zbori — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 15.40 Tenorist Dušan Pertot — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Poje Stane Mancini — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Pri skladatelju Urošu Kreku — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov. Petek, 15. 11.: 8.08 Skladbe Marijana Lipovška — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Naši ansambli in vokalni solisti — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 15.45 Turistična oddaja — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi pa zabavni glasbi — 18.40 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Poje Lado Leskovar — 20.00 Akademski zbor »Branko Krsmano-vič" iz Beograda — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Odaja o morju in pomorščakih — 22.15 Iz sodobne simfonične literature — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe. Sobota, 9. 11.: 9.35 Šolska oddaja — 15.00 Namizni tenis — 18.15 Poročila — 18.20 Mladinska igra — 19.20 Zanimivosti v svetu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Malo za šalo, malo za res —* 22.00 Serijski film — 22.50 Kažipot — 23.10 Poročila. Nedelja, 10. 11.: 9.10 Oddaja za madžarsko manjšino — 9.30 Dobro nedeljo voščimo — 10.00 Kmetijsko oddaja — 10.45 Filmska matineja — 19.05 Serijski film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zabavno glasbena oddaj o — 21.50 športni pregled — 22.20 Dnevnik. Ponedeljok, 11. 11.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina —-16.45 Oddaja za madžarsko manjšino — 17.00 Poro- Sadna drevesca vseh vrst —■ čeipljina In slivna po močno znižanih cenah — jagodičje in vinske trte oddaja drevesnica MARKO P O L Z E R p. d. Lazar pri Št. Vidu v Podjuni. Čila — 17.05 Oddaja za otroke — 17.30 Poljudno znan-stveni film — 17.55 Po Sloveniji — 18.25 Kako se otrod učijo — 18.50 Reportaža — 19.20 Vokalno instrumental-ni solisfi — 19.40 Skrila kamera — 20.00 Dnevnik —- 20.35 Drama — 21.35 Resna glasba — 22.05 Poročila. Torek, 12. 11.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Angleščl-na — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolskd oddaja — 15.40 Angleščina — 16.10 Osnove splošne , izobrazbe — 16.40 Francoščina — 17.50 Risanka , 18.05 Oddaja o prehrani — 18.25 Gospodinjski pri" pomočki — 18.35 Torkov večer — 19.05 V središču p°' zornosti: turizem — 20.00 Dnevnik — 20.40 Celovečerni film. Sreda, IS. 11.: 9.35 šolska oddaja — 17.05 Oddaje za madžarsko manjšino — 17.20 Poročila — 17.25 Lutkovna igra — 17.45 Kje je, kaj jo — 18.00 Pisani trak — 18.20 Ne črno, ne belo — 19.05 Glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Gledališki prenos. četrtek, 14. 11.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Nemščina — 11.00 Angleščina — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Nemščina — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 17.10 Poročila — 17.15 Tiktak — 17.30 Oddaja za otroke —' 18.00 Po Sloveniji — 18.20 Narodna glasba — 18.35 Reportaža — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Saga o Forsytih — 21.25 Kulturne diagonale — 22.25 Poročila. Petek, IS. 11.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe — 11.30 Francoščina — 14.50 šolska oddaja — 17.50 Mladinski film — 18.20 Mladinski koncert — 19.05 Na poti od do — 20.00 Dnevnik — 20.50 Celovečerni film. PECI NA DRVA PREMOG OLJE V NAJVEČJI IZBIRI