Po njegovem mnenju pl pričakova-ti od prihodnjega kongresa, da bi smanjšal davke.. t • t&t r' UntallMiaai ■Ulit ntv t. lawndau sv. »r hromega republikanskega Kelloga j« povzročil uata-progrezivnega kluba, Id bo potegoval M Johnson*. ^JIO-dblavski stranki OBETA sijajna zmaga na obli 01tl it. Paul, man. — V pondeljek [prišlo do pričakovane eksplor.-I v senatorji volilni borbi, ko prišlo na dan, da so se po celi »ri začeli rerfKblikanski vodi- puntati k A. C! Pr , delavsk Johnso: janilu, v je ust jlikans P od lični leta publika spominu poma silna po i sijajno »mu ka Idaturi gover-ter odobrili kandidata nem je po-progre- Vashington, D. C. — (Fed. Press.) — Država Kansas ne bo poskušala rešiti svojega industrijskega sodišča, katerega Je avezno vrhovno aodišče položilo na smrtno posteljo. Generalni pravdnik Kansasa je naznanil, da ne bo zahteval ponovne razprave pred vrhovnim sodiščem. Famozno Allenovo dete je torej prepuščeno smrti. BOJNE LADJE POSLANE NAD STAVKARJE! ncoln a revo Jeklarski megnatje v Tanadi so poklicali bojno ladjo na pomoč. ^n glasu,., topa kandidata Preusa. Mislili so, da pojde- kampanja starem običaju in po stari po-Ali zmotili so se temeljito, za-ij, sedaj imajo za nasprotnika rjarjenega kmeta, ki je že pre-1 račune republikanski stranki tedaj, ko je lani kmečko-de-ivska stranka poslala svojega (Dalje na 3. strani.) Na tistče i m igra Rtov pojde nizaj« Delavski tajnik Daviš odšsl v Evropo proučavat naseljence; obišče tudi Jngoelavijo. Pregled dnevnih dogodkov. - Amerika. Mnogo mrtvih in ranjenih — oda ne več ko po navadi — valed raznovanja "Četrtega" s atre-janjem. Itepublikanei v Minncsoti rebe- proti stari gardi. Senator Smoot pravi, da bo prl- kongres sprejel bonus. Cikaski župan jo priporočil na cestnih Železnic. Rudarji no baje kupili znani erjev premogovnik pri Hcrrl N*a tisoče naseljencev, ki čakajo Vorku, bo poslanih nazaj. Niiski raristi pridržani v San rancisru. Inozemstvo. Anglija in Francija sta zopet na preloma. je apeliral na Nemčijo, preneha s pasivno resistenco. i ran^ija ima dovolj denarja za ladjo. - '^larski magnatje v Kanadi '"sli l>ojno ladjo ngd delavce. kralj pričakuje brco. London. 3. jul. — Ig Sofije jav da je bolgarski kralj Boris »ntrrvjuvu zanikal vesti, da se Hori« j« dejal, da frvič nlms ^ *a ženitev in drugi« je nje-i Hužba tako nestalna, da se "P* naprtiti Žene na hrbet, ker v*. kako dolgo bo še kralj. taunci in Rusi so se pograbili? X jul. — "Giornalc d'Ita-J" donos objavil« brsojarko r- 1ik.rršu, ki SS glasi, da je »S phniU bitka med nimnnskiml rdečimi Mami ol» reki Kumunci imajo velike krn,«. ^^ .i St. Johns, N. F. Kanada. — Angleška bojna ladja "Wiataria" je od plula v pondeljek zvečer iz tukajšnje lukc v Sydncy, Nova Škotija, kjer so v teku veliki nemiri t zvezi s stavko jeklarskih elavcev. Sydney, Nova Škotija, Kanada. — Organizacija rudarjev v Cape Bretonu, distrikt št. 26 United e Workcra of Amerika, je in rala provinčno upravo, da ji stopijo v stavko dno 3. ija o polnoči, ako do tega Časa odide milica iz Sydneya. ovinčne miliearako in domi jske zvezne četo tsborijo krog-|pkrog tovarn Britiah Emplrc korporacije. Pri izgredih v pondeljek zvečer je bilo okrog 40 delavcev ranjenih. New York, N. Y. — Zaslišcva njo naseljencev, ki so pridrll v nedeljo z otvoritvijo nove kvote, gre počasi. Tritisoč je 2c bilo preiskanih, kakih 9000 pa še čaka na Ellis Islandu in na parnikih, ker ni dovolj prostora na naseljeni-škem otoku. Na tisoče jih pojde nazaj. Kvota iz Azije in Afrike je že izčrpsna. New York, N. Y. — Tajnik za delo, Davls, ki jc obenem načelnik naaeljeniškega biroja, je odpotoval v torek v Evropo z namenom, da preštudira na licih mesta na-seljeniško vpra&anje. V Evropi ostane šest tednov in obišče deset držav, med katerimi jc tudi Jugoslavija. Bprcmlja ga njegova so-proga. Daviš je dejal pred odhodom, da mora Amerika izpremeniti svojo naseljeniško politiko, izpremeniti na tak način, da bo v interesu Združenih držav, ne pa v interesu inozemskih parobrodnih družb. Francija ima denar! Samo za bojne ladje je določila miljardo frankov. Pariz, 3. jul. — Franeoski senat jc včeraj odglasoval, da se potroši v prihodnjem fiskalnem letu ena miljarda frankov za bojno mornarico. V budžetu so navedene tudi štiri submarinke po 2400 ton, ki bodo največje na svetu, izvzrm *i če ima Anglija kaj večjega kot je bilo zadnji* poročeno. 96 odstotkov ljudi in 'blaznih Sjrracuse. K. Y. — Trsdieijo, češ, ds jc "vsakdo nekoliko bla zen", je ovrgla veda, kakor trdi dr. Thomsk K. Bsmford. Petinde-vetdeset odstotkov vseh človeških bitij je popolnonis rdrsvih na 11-mu. je rekel Bamford. Ostalih p't odstotkov jo tistih, ki so ustvarili popularno mnenje o splošni blaznosti. 30 ubitih prt islosniškl nesreči v Rumuniji I/radon. 3. jul — I>cpaša It llukarešta sporoča o razdejanju vlaka BukarrštJaz. Trideeet oseb bilo na mestu ubitih in SO ranjenih. • . frank liti za mabko. I Pariz, 3. jul. — Na pariški borzi je bila včeraj velika panika, ko je dospela veat i| Londona, da bo Anglija aklenila separatno reparacijako pogodbo t Nemčijo in tirjala Francijo, naj plača vojne dolgov?. Frank jo padal za 40 pik itj danea jc en manj ko lest eentov. vred "HKNRY FORD MI BO NIKOLI PREDSEDNIK ZDRUŽENIH „ DRŽAV." Washlngton, D. 0. — Kljub ao-pričakovauemu izboljšanju ▼ finančni zadevah te dešele je dejal senator Smoot is Idaha, da nI pričakovati v prihodnjem kongresu splošnega smsnjšanjs zveznih davkov. $moot meni, da bo kongres sprejel vojaški bonus. In če ga bi predsednik Harding vetirsl, ae bo dalo dobiti dovolj glssov, da bo bi prihajal iz prodajnega davka v isti obliki, sa katero še je ogreval predsednik Harding sam. "Kar se tiče mene," je dejal senator, 44 bom glasoval proti predlogi vojaškega bonusa, do-kler ne, bo'v njej določenih finančnih sredstev." Ko vprašan, kako bi bilo, če bi porabili za financiranje vojaškega bonusa obreati angleškega voj nega dolga, je dejal senator Smoot, da bi bilo po njegovem mnenju kaj takega v protislovju z duhom sedanje postave, zakaj, tista postava določa, da mpra vla da uporabiti obresti in glavnico, ki jo prejme od"tujih vlad sa poravnavanje vojnega dolga, sa po ravnavanje obresti in glavnic* bondov svobode. Senator Smoot je pravkar prišel is države Utah, kjer so je bil sešel s predsednikom Hardingom. V pondeljek ae je odpeljal v New York, odkoder js v sredo odpd-tovsl na ameriški potniški ladji Leviathan v Evropo, kjer hoče preučiti ekonomične razmere na Angleškem, v Franeiji, na Nem škem in v Belgiji. Konferiral bo s finančnimi h-vedenci v Bvropl, da dobi prvo vrstne podatke o ekonomskih razmerah in finančnih problemih. Ti podatki mu bodo prav prišli kot članu komiaije za inozemski dolg. V Londonu se snide s fi-nsnčnim tajnikom Mellonom, ki je nsčelnik tisti k^iaiji. V pogovoru o davčnem položa ju se je Smoot izrazil zelo pohvalno. Za fiskalno leto, ki se je končslo dne 30. junijs,. znsla pre bltek po njegovem prersčunu $287,000,000, ne pa $310,000,000, kskor je bil preračunal finančni department. Kakor se je nadalje izrazil, se bo blsgostsnje v tej deželi še na daljevalo. "Pred nekolikimi meseci smo šli mslo prehitro v kupčijskih za devah," jc rekel. "In zelo aem bil vesel, ko je prišel pred psr me secl nekakšen zastanek. Priti bi bil mofal poprej." Za krnela je zmanjUnje tovor ne voznine ena največjih potreb, je rekel Smoot. Kongres se bo gotovo nemudoms pečsl s prevoz nim aktom. Po njegovem mnenju je ponov na nominacija in zopetna izvoli te v predsedniks Hsrdlnga zagotovljena. Dotaknil se je tudi For dove ksmpsnje ter dejal t "Rs zen na zapadu je le malo čuti o Fordu. Ffenrr Ford ne bo nikoli predaednlk Združenih držav. Ko prične ljudutvo misliti, se uverf, ds potrebuje rs predsednika člo-veka, ki ima kaj pojma o vladnih zadevah." Smoot ni hotel Izreči ivojogs mnenja o tem, kakšna usoda čaka predsednikov predlog glede mednarodnega sodišča. Dejal pa je, da ne ho aanat odobril mednarodnega aodiftča, dokler bo v zvezi z ligo narodov, 100,000 akiot ZZKLJZ za Waakingtou, D. O. — Veš kakor 100.000 a k rov zsmljs v štirih zapadnih drŽavah je prisodil vojni« veteranom department za notranje sadeve. M,000 skrov sam-I je je v okrajih ftsn Bera srdi no in Hsn Diego, Csl.; 1 «00 skrov r okraja Cootilla, Cml, im 44/100 a-krov v okraj« Wasfciagtaa, Utah. RUSKI CARISTI PRIDRŽANI. Delavske organiiaoijs t Kan Fran-oiscu zahtevajo, da M • oaristl postopa koi t naaeljenci. San Franeiaeo, Cal. — Ruski oa-ristif katerih je priblišno 626 in k! ao so v pondeljek priklatili iz Sibirije s srtoriškim transportom lCarritt v tukajšnje pirsUnišče, so bili pridršani na Angel Islandu, ki je nekaj takega kakor KlUs Island v New Yorku. Nascljcniško o blesti, šc niso na jasnem, dali so Rusi prišli kot gostje ali kot navadni naseljenci; uradniki čakajo navodil is Wsshingtons. Ako se caristi prišli kot nase-ljonci, tedsj so morajo podvreči prtiskavi, ki jo aahteva zakon; Če so ,to zgodi, tedsj ni upanja, da std}>ijo vsi na suho. Po zakonu marajo biti sdravi, vsak mora Imeti $60 gotovine pri sebi in dokazati morajo, da se bodo lahko preliveli, naln je spremljals jahta Hhark, ki js laat eleveland«kega jahtov-skega kluba. Nobenkrat ss jahts nI priblidla čolnu bolj kakor za petdeset čevljev« Anglija in Francija I pred prelomom. Angleška vlada namerava okleniti separatno reparacijako pogodbo s Nemčijo. Mogoče bo tudi aahtevala, naj Francija takoj plača dolgove. — Papež, ki ae ja ustra« Šil odpora na Francoskem, sdaj proti Nemčijo, naj preneha a pasivno resistenco. Belgijska vlada pro-testira proti papežu. Francozi plenijo privatno lastnino v okupirani Nemčiji, Rim, 3. jul. — Polursdna časal> karska agentura Htefani poroča, da jo pspeš Pij XI. po svojem nunciju v Berlinu spolirsl na nemško vlado, naj preneha s pasivno resistenco proti Francozom v Pbruhrju. Papcš, ki se boji, ds sedenja situacija pripeljo Nemčijo v boljševizem, js zelo vznemir-jen radi mnogih (inov sabotaio na okupiranem teritoriju, zlasti rsdl zadnjega bombuega napada n* belgijski vlak, pri ksterem je 15 moš izgubilo življenje. Pspcš, ki se ju ssdnji teden po-teguil za Nemčijo, se Čuti prizs-detega, bojoč ae, da je njegovo plamo, v katerem je oltsojal Francijo, j>odšgalo nemške nsclonalisto za guerilakl boj prutl JKrancozom. Dsljc je papeš uvidel, da Jo s svojim protestom proti okupsciji Po-ruhrja razburil duhove na Fraiveo* akeni in v Belgiji v svojo Škodo; ds potolaži te duhove, je moral sedsj dregniti tudi Nemčijo. Bruselj, Belgijs, 3. jul. — Iz svtoritatlvnih virov se poroča, ds nsmerava belgijska vl«da protest irst proti pspeŠu vsled njegove* ga ssdnjega pisma, v katerem sa je izrekel proti okupaciji Porubr» ji. London, 3, jul. — Bazmerjs mod Anglijo Jn Francijo js sslo napeto. Kskor poročajo danes, ne bo Baldu^u aprejel ustmenega odgovora no francoskem poslsniku na svojs vprsšanje, kaj ds Francija in Belgija nameravata s Po-fuhrjem in NetnMjo sploh. Tri tedne je angleftka vlada Pakala na odgovor, pLsmen odgovor, katerega je zsiitcvsls, in zdi ac; ds ss je naveličela Čakati. Uradnega nsznsnila še nI, zdaj stori vlada. I*rlvstnih govoric v urs^lnih krogih je vsepolno in Is teh je sklepsti, ds ss Js Anglija "dloMla za ncodvlaeu korak. Neki ursjnik runsnjegs ministrstva je snoči rekel: ''Prisiljeni bomo skleniti direktni sporszum i Nemčijo, sko ae Francija ne poda v kompromis,'dasi nam joto zelo neljubo. Anglija ne more več čakati. To nesrečno odlašanje tira našo trgovino in industrijo v pro psst. Reparacijako vprašanje mora biti rešeno v najkrajšem čaau." Kot ae poroča, namerava Hald-h in skleniti separatno pogodim z Nemčijo gleri« odikodnine, ki as nsj izplacit Angliji. Vaota odškod-(Dalje na 3. atranl.) Rudarji kupili Lesttrjav . premogovnik? Is Springfislda poročajo, da js unija kupila znan herrtnsld Hpringfi.ld, III. — Jllinoisks rudarska unija jc kupila I*sterjev premogov ii i k pri llrrrinu, kjer je 23 mol izgubilo J.ivlj« nje r. znani bitki med stttvkujočiml rudarji In privatnimi gardiati pred enim letom. Odborniki unije potrjujejo vest. Kupna rens Je $72«,00«. Kot se poročs, J« bil premogov nik rato kupl>n, da ae rado volji toinikom ra visoko odškodnino, katero zahteva W J. I^ter, glav-ni lastnik, <»1 rudarske unije vsled škode na njegovi lastnini In radi smrti dvsjseiili stavkokazov lu gardist/»v, ki •« izgubili šivljenje, ko so bili v njegovi slufbi. Lastnik pr< »nogovn»ka je Mla Houliiern Illinois Tosl <'«, ampak l^sUr j« imsi največ delnic. Po-ročevslei so Uksli Frsnka Farr ingtons prdl^dnika lllinolsk« rudarske unije, ds bi Jim on ksj po vedal o tej kupčiji, lwls informirani so bili, da je odšel nekam v ■MlM*' - wk0 mesto namerava kupiti vse cest-NE ZELEZNICE. Župan pravi, da je obratovanje mestnih šslssnio v sasebnlh rekah 1 sslo pomanjkljivo. PR1DL A O AMI NAKUP BO PRBDL0Ž1N PRIHODNJO fO KLAD V0LIL01M V ODOBRI NJI. Ohioago, HI, — \ pondeljek je lupan Dever zshtevsl pred meeM nim sssto|>om, naj mesto kupi poulično in nadeeAfto električno le* lesnleo. O tej zahtevi bo razprav* Ijsl tozadevni odsek mestnega sa* stope ta pstek dopoldne., Dasl je sassdsnjs msstpsge sestopa odgodeno do 17. oktobre, je šupan kljubtsmu posval mestni ofiete, nsj prerešstejo ln prsteh* tejo to vprašanje med poletjem teko, da bodo v etenu predlošitl poročilo tedaj, ko h zopet anide mestni sestop. ' Nsčelnik Ulyssee 8. SchwsHz Je rekel, 4a bodo v pstsk lsde» lall pisms, v ksterlh Wlo poava* nI gospodarji obeh lelesniških sistemov priti pred mestni sestop, ds tsm povedo evoje mnenje o tej zedevi. Po njegovem mnsnju ne bo nobenih posehno velikih teftkoč r tej transakciji. tKsjtl znsno mu je, de js vodstvo obsh sistemov priprsvljeno prodsll šeleznlci, brlko Jim je zsgotovljeno, de bo. do delničarji obeh drušb primerno odškodovenl. tupan je dejel mestnim očetom, de je treba po njsgovem mnenju ponuditi primemo ceno. Ali prlstevll ps je, de ne sme meeto plečeti pretirene cene, kl hI potem ne dopuAČsls nizke voznine. Densr ze nekup f»l se delo dohiti le v leden Je m bondov, kl bt dajsli previoo do davkov, ali pa s sertifikatl, ki lil dsj^i prevleo le do zsslulks obeh sistemov. Prvi nsčln bi bil po njsgovem mnenju nemogp*, ker js mssto Načrpalo fe skoro vim svojo bondiit moč. drugI se trni ps zdi m^ boljši zs rešitev finsnl»nege vpr^ šsnjs. Mestno lastništvo In obratovanje Šeleznilkih sistemov ss zdi iii|»anu edlns pot, po ksterl bi ob-" Miiitvo moglo iraril dobre mestno •Icznlee, Hedsnji zssehnl Isstnlkl ss niso drUslI svoje dane besede, Js dejal. Zato jim mesto lie more več zaupati .Ravnatelji nadeestns Šeleznlee niso msrsli doslej povedefl, ksj mislijo o Knpsnovem načrtu. Predlagano kupčijo bodo pred. lotili vollleem prihodnjo pomlad r odobren Je, če pride do končnr» ga raključka mestni zeetop v tej zadevi. HAPRBDOVAJfJB EOOfB EATIV. New York, H T. (Fed. Press.V — Mlnnespolis ima drugo nsjvoš« jo kooperativno m I ek srno na svo-tu In sedsj bo kmalu imsls sslo vrsto kooperstlvnib peksren lo restavreslj. Občinstva bo posedovalo In kon-trolirslo kooperslivns rsstavrasi-je in pekarne. Ddniee prodajajo organiziranim delavec« In odjemalcem po #10. Noben lian ta korporocijs na bo imel vel kakor en glas. Doblčlts bodo razdelJeva-II med odjemalce po njih odjema-■J«. PROSVETA " I- JU imm ', ' f EOSVETA" J* "THE Eli ENT !■ |TT "HfT Sub^rUteai 0tet«\«M« Chka»> «4p«u4t|l p« f*i Cblc«fo •«Jo, §md fecdf« sonotrias li-OO P«r r. Rt.. T M—h m. pr. CMiM S1-4BS) »sfce «»1*» I>mm m mJ 4* TM J« | |MB flM .je ae poslužujejo popje sa stavk. Na koncu evojege govora je ie zaključil, da nas bo bog osvoSedU one strahovlada v Rusiji ter da moramo zastaviti vee sile, de ne dobimo toke vlade t Zdru/.-ae drlave. :v ' Na vse to ee mi je pritele vsdi govati in mislil aem, da bom vae skupej vrgel iz sebe, vsied česar sem moral hitro zepaetiti dvorano. Ta gospoda naa uči, kaj je prav. Vpraial bi jih, ali ni ruska vlada ilanei tudi organizacija in sicer močna organizacija, katero organizacijo priznava 95 odstotkov ruskega ljudstva. Da, ▼ glavi razumnega človeka je rueka vlada delavska organizacija, katera je priila do prepričanja, da tri mogoče voditi prijateljstva med de* lavstvom in kapitaliati. Zato je < len tistih dveh razredov moral propeetl Ker je delavaki razred v večini, je moral kapitalizem u-mreti. Amerika je danca kapitalistična država, nje delavatvo slu-£a vsakovrstne zavajale* ie dolgo vrsto let, da bi prillo do prijateljstvo med delom ta kapitalom. — A čimbolj se delavski razred prizadeva, da bi prillo do takega »porazumljenja, tembolj kapital postaja brutalnejfti. Zato pa delavci ne moremo videti pota vilic vsem Gompersom, Le vri so m in <1 ni k i m takim ftvetnikom, da u kdaj, prillo do aliftnega sporazuma. Dokazov imamo dovolj, ki naa nveravajo, da delavei nimamo m kakega oprsvks več z zavajal-ci pod krinko patriotizma, temveč da moramo sami iakati pot do miru in avobode. Ta pot pa je in-dustrijalna organizacija na ekonomskem polju in edina organizacija na političnem polju. Ns oziraje se na to, kako naj ae ta or--anizHciJl zove, jo sprejmemo, h ko ne dsja nikakih koncesij kapitalizmu. Po gornjem pisanju bi morda kak delavee mislil, da sem proti unijskim znakom ne stvareh, katere potrebujeme in jih moramo kupiti. Ne, niaem, temveč vsakemu delavcu priporočam, da vedno gleda, da vsak predmet, ki ga kupi, masi unijaki znak. Istočasno naj tadi druge ljudi kot evojo leno na to navaja, kajti lene povečini kupujejo vae, ker je potrebno za livljenje. Pasite na "Union Label" 1 — TJIhrag%J. *ly, Minn, — Kakorhitro aem doepel v to slovensko naaelbino, sem spoznal, da tudi tu ni vsi tako kakor bi lahko bUo, če bi delavci spoznali, zakaj ae nahajamo v tako lalostnem položaju. Najprej aem ae hotel aesnaniti, kak-inega mišljenja ao tukajinji trgovci In rokodelci, ker po mojem mnenju je to vainega pomena, enkrat zato, ker ako imajo v mestu trgovce In rokodelce naprednega milljenja za delavstvo, potem je tadi pri volitvah gotovo večina za kandidate delaVske stranke; drugič pa, ker ai delavci lahko izmed njih poiičejo sposobne mole, da jih poetaviio za svoje kandidate in potem lahko izvolijo v urade, kot naprimer v mestni ali ioleki odbor. Ako imajo delavci ta dva valna odbora pod svojo kontrolo, potem tudi kaj drugega lahko naredijo f njih mesta taWPkTtr9Wjo v ka-pitalkstični rog. Na Nemfteae v nekem industrijskem aseetu so bile Mri brivniee in ravno toliko aedoetevalo Trije za prebivalce onega eo bili zvesti kompanijski sluge, eden pa velik prijatelj ns prodnega delavstva in bojevnik za njene praviee. Umevno, da je bil kompaoijam trn v peti. Hitro se je kompaaija umialila, naj dva izmed kompaniji lojalnih brivcev dobita pomočnike, in aiccr eden enega, drugi pa dva, tako da bodo lahko izpodrinili kompaniji nezaieljenefa brivce. Ker bi za vae ne bilo zasluika, je kompa-nija obljubila, da bo plačevala ona za pomočnike. Tako ao storili in kmalu ae jim je poarečilo e pomočjo delaveke nevednosti, da je imel napredni brivec čezdalje manj zaaluike, ter je nekega dne aprevil ekupej svoje stvari In ae poaloviT od nezavednih delavcev. Če je potem v drugem kraju tok« vtfeto deloval za delavske stvar, mi nI znano. Ta sgodha nam je v dokaz, da se kapitalizem poeluii vsake atva<-ri, samo da upogne tilnik naprednemu delavstvu. Poalulcval ae je takih nakan le vedno, ne samo pri brivci^ temveč tudi pri čevljarjih, krojačih, kovačih, mizarjih, slikarjih itd. Take nakane kompanij napram zavednim obrtnikom, ki ao v A-meriki ie večje kot kje drugje na evetu, bi morali delavci preprečiti a tem, da podpiramo zavedne obrtnike in trgovec in jim damo zaalulka. Namesto da podpiramo delavake izdajalce, podpirajmo rajle naše zveste prijatelje. Tu na Ely se je treba samo perkrat o-zreti aem in tje, pa ae takoj vidi, da je nekaj narobe v tem ozira. Dne 16. julija pojdimo vsi na volilče ter do zadnjega oddajmo vai glasove za kandidata kmečko delavske stranke. Obenem pa skrbimo, da bomo podpirali le zavedne trgovce in rokodelce, ker e tem bomo preprečili ▼ mestu kapitali-atičen vpliv ter bo zevel duh delavake zavednoati, da ne bomo redi)! gadov s nalimi teiko prislu-ženimi centi. t Dne. 21. julija, bomo imeli na Ely volitve za iols)ki odbor. Do-lavci, čaa je le, da postavimo svoje mole v tako valne urade. Ako bo kdo kandidiral iz naie srede, oddajmo mu naie glasove in zagotovljeni amo, da bomo i-meli avojega zastopnika v Šolskem odboru. Pozdravljam vee napredne rojake ter naročnike "Prosvete".— Nekdo ii "hat bakae." Oglosbj, m. — Tukajino naaelbino je ▼ kratkem času kar trikrat obiakala bela am^t. Pred me-aecem dni ato umrla n pljučnico brata Anton in Oenerozij Žagar, in sieer oba v enem tednu. Doma sto bila iz Oodiča pri Kamniku. Pokojni Toni je bival tukaj de-aet let, Oenerozi) pa dve leti. — Prvi zapuiča tu falujočo soprogo, oba pa enega brata tu in enega brata in sestro t starem kraju. Vpoalena sta bila pri Marquette Mfg. Cement Oo^ katera Ima avoje delavee zaverovane pri Equi-tehle zavarovalni drufbi. Pokojna brata ato bila tudi Člana druitva "Lilija", it. 95 S. N. P. J. Pogreba ao ee udeleiila vta tukajsns slovenska urnltva e zastavami, in aicer druitvo "Lilija" 8. N. P. J., žensko druitvo "Vrt-niča", S. N. P. J. in druitvo 8v. Roka N. H. Z. Ni pa ie iaginile tolnoat iz nalili srp, kar nae kot strela iz js-anega doseže druga ialostna no * Ml »ajsur,i ^je ugledne rodbin Bil jc jeko nsdar in rezumen dečko, uU t bridkejla izguba za atarifc. 1 Počivajte v mini v hladni riiki zemlji Dokončali .te boj u obstanek livljenja, mi pr£ sa vami prej ali slej. PrU4de< moje aolaljc. — f. p. jen tim Ooltor, Pa. — Žalostnega o* naznanjam sorodnikom, asncea^ in prijateljem da je umrl moj nl0£ Anton ftah t staroati 18 let do« 13. junija, 1928, ▼ Colterju,Pa Bolehal je priblUno lest tednor^ Doma je bil ia Lajterdorfa. Po. greb ae je vwl dne 16. junija pokopališča Alpeville, Pa. Bil J član druitva "Rdeči prapor" fe. 90 8. N. P. J. v Hackettu, Pa^ ks^ terega člani ao mu priredili krasea pogreb. H Iskreno ae zahvaljujem ed-m« druitvu "Bdeči prapor" in nsj. lepif hval* drultvenemu tajnike Franku Perniahekn ca njegov, trud in delo, kot tudi predsedniki Franku Zrimieku «e zadnji brat. ski jk)zdrav. Tako hvala blagajni, ku Matiju Pernieheku, Franka Marteku, Joe Gognevecu, Marta Liveniču, Frank Chiacku, min Antoniji Slanovič, Frank Greifa in miaa Griič, vsem ,ki so mi bili v prvo pomoč od začetka njegov« bolezni do amrti de enkrat lepa hvala celemu društvu za darovani venec, katerega ata položila ns krsto v zadnji pozdrav miss Antonija Slanovič in Frank Pernishek. Lepe hvala tudi vaem, ki ste obiskali pokojnika v bolnišnici za čaaa njiegove bolezni; Alojzu Skul, Paulu Trčck, Paulu Bruas in Harrj Mezlur, ki ao . tudi člani Mooeove" lože It. 172 v Finley. ville, kamor je apadal pokojnik. Hv^la vsem za sprejetje k k ra i njemu počitku, dragi mol, ti pa počivaj v miru in lahka naj ti bo amerilka gruda. žalujoči ostali. — Margareta Prah aoproga v Colterju, Luci in Jakob Ptali v New Yorku. Pokoj, nik zapuiča tudi dve aestri v sta. rem kraju: Franičiiko in Nelo Prah. — Margareto Prah. avoj prid. S tem pa ne rečem, da dele vel, ki delejo sa kompanije, I viea. Na večer dne 20. junije je nlao sposobni ae enake qrede. pri kopanju v reki Vermlllon u-Vem. de je dovolj spoeobnih, ea-l tonil nadebuden deček Tony Za- mo žal. da jih kompanije ne pu sti v miru, ako bi se kd6 drznil v kateremkoli uradu boriti ae ze delavske Ideje in obenem delati ca kompanije. Tu ima kompanija sa enkrat le moč med takimi, ki delamo zenjo, ker doasdej ie nismo bili v stanu priboriti ai orga-niaaeije. Ljudje kekor rokodelci pe 1-msjo vso prilolnost boriti se u delsvsks principe, ker niso odvisni od drugega kakor od delav. cev. Zdaj pa poglejmo, če delavci podpirejo tiste trgovee ia rokodelce, ki se borijo se idsje naprednega delavstva. Nekaj dela v-eev, de, a nekaj je tadi tekih, ki ae prav nič ne ozlrejo na avojega ati dne 24. jnnija na 8t. Vineent sobojevnika — rokodelca — ako- "pokopališča v Le fialle. revno dobro vedo, de se isti s nji ml vred bori sa osvoboditev is* pod sedanjege krivičnega drulab-nega aisteme. Nevesti hočem zgodbo, keko včasih delavei, ki ee ne ze vedejo sveje nol ids most i, pnste svoje delavska brate, rokodelce, de jih hrestnik, star 12 let. V drufbi svojih treh brstov se js šel kopat kot po nevadi, nesrečen slučaj pa je hotel, da je bil iatega dne na jugu hnd naliv in reka je«nera. atla v par minutah za več čevljev. V tem kritičnem trenutku pa ao ae dečki nahajali v sredi vode na nekem otoku, s katerega bi jih bila vae itiri splavila voda, da ni neki delevec, vpoelen v blilini, videl prihajajoče nevarnoati ter relil mlajše tri, dočim ao atorej-lege odnesli valovi. Kljub vsem prizadevanjem ao iele na večer drugege dne nalli ponesrečenci. Pogreb se je vriil ob velikeimki u-del HI bi vseh tukajinjih nerodno- Pomembno pri tem je, da je pokojni Tony dan pred svojo smrtjo rešil nekege dečke eneke starosti gotove smrti is i«tlh valov, katerim je sem aaMednji den po-d legel. Krn ta usoda, kako neizprosna ai! Svojo Irtev si morala u til ; Ohio. — Ker nisem U bral dopiaa iz te naaelbine, se hočem oglasiti in malo popisati do. lino 4konec pota*. Hm, gotovo ai bo človek mialil, da je dolinica rea ! kakor kako ekrivaliiče. Po eni strani bi ns skoraj rekel, da amo ▼ mačkini peati, novi popotnik mora res i-meti še nekaj ▼ peti, predno ga zadenejo v noe ramscyjški dim-niki. Meni pa se ne zdi nič čudno, kajti le perkrat aem bruail tajts po ovinkih Oreat Lake Goal Co., 'oviča' in drugih koruznih stm ohijskih bregov. Rameej stoji tri miljs od po-stoje Dilonville, O., železnice W. L. li. R.; \-zamefi aem in tja se vi* jočo pot, da bi bil akoro pijan, ko prideš na vrh, kjer vodi cesta ns Adeno. Tam ee ti aaavetijo strehe, pokriti a kamnitimi ploičami, last premogovne družbe. Tu je gnezdo, kemor je nekoč kanila hudičeva solza. Kakor'ogromno mravljišč« se zdi to človeško naselišče t vsa* konrstnimi narodnostmi, Ruai Po* Ijaki, Slovaki. Italijani, Afričani in še precej Slovencev, ki Imsmo tudi svojo številko druitva S. K. P. J. Ko le dolgo niaem brusil psts okoli te naselbine, sem jo zopet ubral čez hribe I gospodom Avtom, ■ okoli farmarskih ograj, preko katerih ao diiale lepe rdeČs čreinje, avto je dirjal naprej, js* pa požiral debele sline, mislil ns sed, pa zapel ono o zrelih rdečih čreinjah. Is lepa aem potegnil ateklenico figovca, da ai potolažim hude misli, ker pa te ni bile, več mnogo, aem izpraznil in poslal" steklenico po breiiičnem r malinov grm na epodnji strani ceste, kjfr čeka so petnega odre* ienja. Dosti ne bom popisoval, ker mi manjka papirja in tadi pero mi ne paše kaj pride, bolj ae mi podata kramp in lppate a paradno. Črno premogerako uniforme " čepico s evetilko ae glavi, ak>v revno mi pride slabost vseko jutro, ko je trebe v linijo s lopsto št. 3. Delo je tu vssld dan, pa ns vsa. koliko čaee bo to trpelo. Ako bo pe piščal zopet dala znak. da ni dela. petem bomo zopet itoli tajf* proti New Torka, via Pa., ss delom. kjer le vem, da se bo dobilo. Nejralje vprašam tam, kjer se ns kadi Is dimnike ter raste trava pred "emplojrment offieem". — "Safetjr firet" je moje gselo s čopičem po eteni. To je meje delo, znšno vzhodnemu koncu U. ( Pozdravljam vee pečlerje v Li-brerjr in lelim mnogo uspehs N. P, J. — F. k delavskega sveti. (Fcdereted Prem.) • jpor med rudarji in BretovšČI .TJoiaotivekih rtrojevodjev, ka , potuje UckCrek premoge pH Huntingtonu, W. Va., .ponman. Pred par todnl Je ifiktne rudarska organizedjs * Virginiji pozrals radarje v lih rovih na Itrsjk v a vrh o I delavnice. Železnič.rska , ki poseduje premogovnike Creek, je dovolila, da emejo p« unijskih delati tndi neunij- 0 rudarjL Unijskim rudarjem pa |Bi bilo po volji in sabtevali ao, lni rudarji atopijo ▼ unijo. Ia , je nastal spor. Rudarji ao se iji teden vrnili na delo, ko je sklenjeno, da se aporna ze prepusti konferenci v podnje. — Premogovniki dajejo _Jton premoga dnevno. Oprema 1 moderna in stanovanja rudar-11o izredno dobra. )INO NI PBAV NlO POMA OAL DELAVSTVU. Wuhington, D. O. — "Za tvoj linji obstanek ne dolgujejo (delavske unije nobene hvalefnosti [sedanji administraciji." S temi' besedami je odgovoril | prefodnik Ameriike delavske federacije Samuel Gompera besedam, ki jih je iagovoril pr^dsed-| sik Harding v Heleni predsednik Harding se je nam |teč predstavil v tistem svojem govoru za uspešnega zaščitnika or-faniziranega delavstva v vsajen sem prizadevanju ameriških kapi tsliitoV proti smotrom in ciljem 'delavskega gibanja, "Edina stvar, ki je prepre&ila | ntrtje in izničenje delavskega po-kreta, je bila solidarnost ali vzajemnost, odločnost in inteligenca organiziranega delavstva samega," je rekel Gompera. Delavski voditelj se je spomnil obdollitve, s katero so delavski vodje razkrili dejstvo, ki ga je predsednik ponovil v svojem govoru. ko je dejal, da so ss delo dajalci zarotili proti delavatvu Ur z vso mošno solidarnostjo de lovsli na uniftenje delavskih unij. Todaj so velemagnatje strašno no-Toljni zavrnili tisto obdolžitev. Sedaj pa je predsednik aam pri-snal, da ao imeli tedaj delavski voditelji popolnoma prav. f Gompers je rekel: ' "Bsrdingova administracija je bila obdolžena od strani organi-»ranega delavstva, da js na raz-polsgo kapitalistom v tisti ksm-panji in mi nismo nikakor pri vo-iji preklicati tiste trditve. "Teiko je najti v sodnih prs-povedih, ki jih je odredil Hardin-fov pravosodni department proti radarjem in šelesnišarjem, kako viliko prizadevanje za ohranitev »caniziranih delavskih aH. I "Tisti, ki niso preslabega spo-uina, se lahko spomnijo, da je rtkel pravosodni tajnik Dangher-ko js dobil sodno prepoved proti železniSsrjem, naslednje aažilne besede: "Dokler in kolikor morem govoriti za vlado Združenih držav, ko ton imluževal vladne oblasti, da tabr/nim delavskim unijam odpravo odprte delavnice." ■ "Predsednik bi bil bres dvoma lelo vesel, ?e bi se dalo Dangher-^jsv govor o sodni prepovedi ic-Vri»«ti iz zapisnika,M je is pri-•Uvil Samuel Gompers. tooi ki je kokodskala kar oslih 84 ur skupaj, POBOdVA DOVOLJmJA-TUDI AHOLUA UT FRAKCIJA PftBD I PODlAlBVA. • Ohioaffo, Dl. Poredni deško Amor je bil v soboto jako sapo- . . _ . . 4 v. . ' «I«l V uradu, kjer izdajajo * toliko kolikor ročna dovoljenja, so imeli deU AngUJ» » pU«e vanje čez glav. tisti dan dopoldne, ka* V0Jnefft Ammkl rov, ki jo prišli po poročno doVo- ^T.i rT,«u jj^jg . r stoje stvari a Francijo, toda Bald V pondeljsk je poskočila eena sa porošno dovoljenje. win ni hotel dati nobenih informacij. Delavski poslanec Edmund D. Is dveh razlogov je bi! toUkien Morcl * bo,\Uda * l v nI al^Hkk.^^^ • ... aporaaumu a Zdrulemmi drUvami naval zakonskih kandidatov v so- -J?"™™ ' «*rnaenum ar.sv.uu & * W pod- bo gl^TX oivSnega prebi- smatrajo ljudje mesee junij sa zesom mesecs junija je vseio_____7, , - z jV" V " 5,331 oaeb porodno de£ljJnJe. To mUliti M Uk4a° kott Pariš, 3, jul — Pariš js Itevilo js sa 307 vsftje od onega v istem meseeu lani. DBunoa v s*iaxu $19,400 NAEABTLS V STO URIŠ HA POL MTLJOHA' DOLAUIV. Nsw York, V. Y. (Ped. Prsss.) — Pred sto Isti, 1822, je umrl Tho-Williams ter sapnstU 67 del nie nevrjorlkega denarnega savo da "Mechanica Bank". Čas j« potekal, dnevi so ili drag m dragim, in banka se je spojila s drugimi savodi ter si dala ime "Me-chauios and Mstals National Bank". Certifikat so najprej pre zrli in potem pa posabill . tI^. w v »o Francoai zasedli 8ohwer- faris, Ky.f l. julija. — Krajev-U poitar ima kokol, ki je sadnji |Wtrtek zletela is gnesda, ko Js J*tla jajee, ter prifiola kokoda-In preteklo je le 84 ur, pa ** ni jenjala kokodsksti. Soeed jo, « dve nofti niso mogli Ipsti, jate vajo od poltsrja, naj nbijs kokoi McCord misli, ds se bo is-kokMaksla do smrti ssma. Karkoli zakikirika petelin, koko-kka kokol glasneje. Neki vste-toaree pr.vi, da je ta napsd po f rt>en človekkema kolesnju. 'rsncoiko-angls!ko iasanjs T Umni. ^neva, ftviea, 3. juL — V«traj * bil« otvorjena 25. asja svsta ■ narodov. Mod francoskim in •ftokim delegatom js tskoj is-^nil konflikt radi sssrske sfe 2 Jr.neija js nsmre« obtožens, * Js prrkors^lU mejo mirovne v izkorilf.njn Barske J™«' v NVmfiJL AngleJtki deiegsl ■•^rt (^ett j, zahteval, da se o taj zadevi rriU javno, j« fr.nro.ki deleg.t hotel r * r»n*sva tsjn. Kontno js Uhilil W bo zelo Hfcinuvs, starimi listinami ▼ Troj, K. T. Potem je iskuial pooblaščeni n prav i tel j Williamsovega premoženja Alfred W. Seymour dobiti od banke vrednost dslnio starega o-četa. Ali banka ga ni zadovoljil«, nakar je vložil tožbo na nswyor-Ikem najvišjem sodišča. Vrednost delnic, ki so znašale 1.1822. 'koli $13,400, jo narastla s obrestmi vred približno na pol miljona do larjev, fte hotela banka prlroa ti to avojo obveznost. Pa je ni hotela. Niti je ni m dilfle. Sodnik Giegerlch je rasso-dil proti Seymourja is razlogs, čel, da je obveznost izničila ome jitvena postava. ZVEZNI STROŠKI $8,600,000 NA DAN. Washington, D. 0. — Stric Sam je pričel v pondeljek novo fiskal no leto. Za isdatks v prihodnjih dvanajstih mesecih so mu dolo Sene tri miljarde in nekaj čez. To je znessk, ki ga js kongres dovolil rs poslovanje zvezne vlade, za zdržavanje zvezne armade in mornarice in izplačevanje obresti jav-nega dolga do 30r junija, 1924. To ae pravi, da bo isdalo zvejno blagajniltvo po $8,500,000 na dan. SPLOftNA miVOLTA PROTI OOSJAAKI MAKOIJI m« amhmmmssiams V JuNNESOTI. (Nadaljevanje s prvo strani.) kandidata Shlpsteada v zvezni senat. ' 1 Johnsonovi pristali imsjo sijajno upanje na imago, doftim se je nolastlls strsins panika ljudi v govsrnerjevem tabora. Največ povoda nstsnovitvi pro-gresivnegs rspubliksnakegs klu ba je dsl bivii rveani senstor Frank B. Kellog, ki js isdsl spel ds volilcev, nsj podpirsjo Preu m. Kellog is js pred krstklai vrnil iz Južne Amerike, kjer je pred stavljal in zastopal rvesno sdmi ftraeijo. In prvo, ksr Js storil po svo jem povrstka, js bilo to, ds je po z vsi Minnesot&ane, naj odrešijo državo ter polljtjo republlkancs v aenat. Kellogov pojav na pozoriščn volilne kampanje je obudil staro sovraštvo, ki je povzročilo njegov poraz. Več kakor 90,000 kmečko-delavskih glasov js bilo oddsnth njegovemu tekmecu Shlpttesdu. Voditelji progreslvnsfa repu-blikansksga kluba so isdsli spel do vseh mianssotskik volilcev. V njem pozivljsjo, naj glssnjsjo proti Prsusu, ki kandidira na pro-grsma zvezne sdministraeije. fk-sedilo tega apeU M glasi, kakor sled!s MUsojsmo si odkloniti kandidaturo governerjs Prenss s tisto prsvieo. kakrino js isvajsl on v rolilni ksmnanji 1. 1922. "Izčilčenje nsle stranks mora bid predvsem netrsnje. U ko so enkrst njeee vrst. bres zoprnih podrepnikov, bo fla stranks Ua čolna in BoossvelU po salrUni poti v Minnssotl sa svojimi sUji nstvsrjapja la napredka. "Zsstrsntsgs i vso rsenoetjo a pelirsmo as vsakega drftsvljaaa in dsvkoplaševaUa v naši državi, •sj as bres razlike strsakarsksgs prepričanj, prfdraii nam v delo PULOMOK. (Nadaljevanja a prve strani.) ti to je bU sadnji daa, ko ss je vc,t M M % šhoc« dalo dobiti porolao dovoljenje le ***** v » sa $1 50 ^ <>rHvatoi takoj UrjaU Fransi- Uradnik, ki isdsjs porotna do- ftJ d°lf0Ie- ^ voljenjs, je dajal, da je bilo pri " r"Qci °i njem v soboto dopoldne 130 ps- • * T .nUj! 1sbo1rulcl rov. ki -o nriili JlnLn, hI. ^ V«STSJ UVtdsU, kako glede zaščite oivilnega prebi valstvs pred vojskovanjem v zra- razburjen radi krize s Anglijo. Neki višji francoski uradnik je rekel; "Ako Anglija pretrga vesi Francijo, tedaj bo tiati dan naj-usodnejši dan v zgodovini Evrope. Ampak Francija ao ne boji posledic. Francija ne odstopi od svo« programa. Anglija bi rada domiuirala Evropo s svojimi nančniki, toda Franoija je danes močnejla kot je bils kdaj po-prej." London, 3. jul. — Uradno poročilo ae glasi, da ko francoske čete odrezale Frankfurt od neoku te blizu Arnsberga in druge njihove čete so na potu v Hsgen. Dueeseldorf, 3. juL — Francoski general Degontte je včeraj nssns nii, da odalej bodo^rancosi jema li privatno laatnino v Poruhrju in Porenjn na račun vojne odškodnine. > Takoj potem sb Francozi zaplenili tri tovarne, med katerimi je tudi Kruppova tovarna v Essenu in v kateri je takoj prenehalo delo. Franeozi so zasegli tudi ne broj manjših delavnic, 99 novih lokomotiv in Itirl premogovnike v okolišu Laugendrera, V predoru v okolici Mainza sta včeraj eksplodirali dve bombi, ki pa nista naredili doiti škode. Berlin« 8. jul. — Število mrtvih belgijskih vojakov, iti so žrtve rssstrelbe na vlsku zsdnjo soboto, je še naraslo na 18; osem ranjen cev je včersj umrlo, Is Coblensa poročsjo, ds je po-rensks komisijs »klonila izgnati 9000 nemških železničarjev z njihovimi družinami vred z okupira nega tsritorijs. Nemška vlada je apelirala na ruhrske prebivalcu, naj prenehsjo nasilnimi Čini, ker ti ovirajo pasivno resistenco. it.. Henry Ford. Ime Henry Ford js znsno po vsem svstu, ne ssmo v Ameriki. Ksj je storil U človek, ds si je pridobil tsko veliko imef 8 čim se js jftoelavil t Kakšne ao njego-vo zssluge T Ford js predvsem lastnik velikih tovarn za izdelovanje svtomo-bilov t Detroitu in neštetih dragih meetih; potem je miljsrdsr in če ni najbogatejši človek na sveta, je gotovo prvi ss Roekefel lerjem; Ford poseduje celo o-mrežje industrij, ne le tovarne zs Isdelovsnje "fbrdov" in "plo Čevinsstih Liz", temveč izvore surovin zs svojs izdelke in trsns-portns sredstva i rudnike železne rade in premogovnike, velike !u me in lesne tovsrne, železnice, psrnrke, sploh vse. kar dsje ms terljsl za avtomobile, tako da je postal popolnoms neodvisen od dragih kspltalistov. Ampak jsvnost se bi ne brigale dosti zanj, Če bi on ls koval dobilek Iz evojih "fliverjev" in "lordov", kskor se ns brigs ss Rooksfellerjs in drage industrij sks kralje. Ford 'ni hotsl osUtl pri "fordih*^, ni ssdovoljsn s mi-Ijon! dolarjev, ki mu jih prinašajo "ploševinsste Lise", psš ps js le pred veš leti stopil pred jsv nost s rssnfmi pvstolovlčinsmi in sdsj eelo stops po lsstvl gor do asjvišjegs nradnegs mests v de-žeU, do predMdništvs republike Ford je vodil boj proti elgsretsm. vodil js mirovno ladjo med vojno in najrajši bi izgaal vse Žide Iz A merike. Zapletel ss je bil v tožb. s čikaško "Tribuno", ksters gs js kfvtils s anarhistom In porote mu js prisodilo ŠMt centov odškodnine. Te ia drage ajegovs s-fers se saieter«eirsle javaoet, da ss je sslela senfsuti cs Ford. kakor es ranim, sa Jseks Dempsejr. js. Ckarlle Chsplins te Bsbe Bs-ths. Pred kratkim lasom js i 41« knjig, o Fordu. Spissl jo je de-ksn 8. S. Msrquis, bivši lupnlk Fordove eerkve v Detroitu In na-Mnik sociološkega depertmenta F6rd Motor kompanije ravnotam Ford je namreč praktičen kapitalist kot so drugi i ims svojo cerkev, svoje šole, dobrodelno savo-ds in sooiološke depsrtmsnts poleg svojih časopisov in neštetih drugih inštitucij. Omenjeni dekan js bil lest let v Fordovi slal-bl, potem je pa obesil slažbo ne klin in spisal knjigo, v kateri tolaži Forde, tolmači njsgovo men-taliteto in snačaj. Tu ima ivst približno dobro sliko dstroitsks-ga kapiteliata-miljoaarja. Dskan ga je fotografiral najbolje kot je snel in mogel. Fina alikal Slede-Še vrstiee lo prosto povssts ii Msrquisove knjige.. Ali je Ford res to, sa kar ga prikssujejo njegovi oboževale! T Prsvijo, da je Henrjr velik fi. nančni ženij, človekoljub, dobsr kristjan, prerok finsjšsga Življenja in mnogo dragega. Njegove Industrijska orgaaisaclja da je "korporselja s dušo", on da plačuje svojs delaves bolje kot kdo dragi in njsgovs delsvnlce da so "pravi eksperiment aplioiranega krščanstva". Ali je Ford reš vse ali so ta hvslissnjs ls domišljija njegovih časnikarskih agentov! Nešteti lntervjuvi to bili objavljeni kot bona fide razgovori a Fordonf. Ali so resf Niso 1 — odgovarja dskan Marquis. Intervju-varji pridejo malokdaj v osebno dotiko s Fordom u nevidno govore s drugimi ljudmi, u najetimi oblisanci, ki ao mastno plačaui samo zato, de dajejo reporterjem skrbno izbrane "fakte" In impresije. Nobsn časnikar ne moro dobiti prsvefs vtisa o Henrjrju Fordu, piše Marquis. Človek, ki hočo poznati Fords, mora biti član njegove industrijske famill-Je. Ali je Ford is lestnege nagiba, Iz človekoljubja, is ljubezni do delavcev določil pet dolarjev minimalne mezde sa avoje delavce leta 1913» Nit John B. Lee, ki je organiziral njegov sociološki department, in Couzens sta največ pripomogla, da je Ford pristal ns petdolsrsko mezdo sa ntfvsdne delavce. Vslsg na drobno subdl-vldirsnih mehaničnih procesov v Fordovih tovefneh so delevei večinoma navadni. ^ord Ima to dobro lastnost, tja rad posluša izkušene In Inteligentne ljudi, katere je naetavi! in ki upravljajo njegove institucije in industrije. Ko so ga prepričali, da mu petdolarske mezda prinese veš dobička, jih jo posluh-nil in res ss niso motili njegovi modri svetovale!. Ford je pozneje povišal mezdo ns šsst dolarjev, kstero še dsnes plačuje. Zs ns-ksj čsse js Ford eslo "počlov* Čsnii" svojs tovernst njegovi do* lovodfe so dobili nsvodilo, ds n*j človeško postopajo z delevei. Ali to ni trajalo dolgo. Prišli so drugi svetovalci, ki do "podučili" Forde, de navaden Človek, k! prejema lest dolarjev plače, mora biti vreden take plače, mor*, jo zaslužiti. B človečenstvom v industriji nI nič — so mu rekli, Človek je lahko humanitaren zunaj tovarne, ne pa v tovarni. Do-lavci morajo razumeti, da je v tovorni disciplina, zabiti jim js treoa v glavo, de ee marajo beti Ik>ge In gospodarja. In ko js bil Ford dobro podučen o teh stva-reh, so bili njegovi delovodjo so-pet brutslnl in delsvel so dobili kar eel zakonik Fordovih poetov, k.ko ae morajo zadržati med delom in eelo doma. Ford ni noben inteligent. Izu-čen mehanik js, Ims neksj šole, tod s v ostslem js odvisen od zmožnosti dragih, ksters dobro plsčujc, s ko jih dobro izkoristi jih vrle na essto kskor izžete eu nje. V tem ozira je ford brutalen do koetl. Kdor mu ne koristi več, proč Ž njimi Hvsležnosti as pozns. ^ Oovoriee, da je Ford s lastnimi zmožnostmi orgsalzirsl svojs vs-liksnsko premoženje, so legende. N s J1 rte zs Fordovs tovsrns o izdelsli in izvršili Jsmss Con-zens, bretje Dodge, John W. Aa* derson, Horsee M. Itaehlem, bre te Orey. Aleaender T. Mslsom soa, C. H. Milk, John R. Lse, N. A. H.wfcin«, F. L. migea«alth in š. pol tneete dragih. Ko j« H*nry dobil is njih vse, ker je mogel, jih je odslovil eli pe jim je toliko iese kuril pod nogsmi In negejel, de so šli somi. Ford ime to "lepo" nevede, ds delavee, kstersgs ne mere vel, ns edelovi direktno, peš pe gs terorizira ns rasne nsčine toliko čase, de nore sam paetiti slolbo MsrqoU ne vaje v svoji knjigi askl slašaj. Oeemdesit mol v eaem oddelka Fordove pi- v £ l Slo?essks Ntrtfa m Pripona Jiinli UiteMvl)«M S. *|»rlU RS Uk*r». IT. 1MT V J^itvi llllmmle GLAVNI IT AN i kMT^a tO. LAWNOALB AVI., CNtCAOO, ILLINOIA Iivršavalni odbor t utrRAVNI OOIUi Mitvtmj jfCPP1 porotni ooiek a.dr.w vtfimt, R. P. D. T, M»lllwn iU jos. z. tivirtilk MerweW, ^rsMelk 407 W. H«r »t. IM-. Mtrlls JUI—R«« STS, BtrMt«, Okl«. fr*4 A. VU«r, ■•« ST», Rl», W*n., Ukm T.r4«lj, Im SS, HM4.tm.VU1«. P.., Q»ri.k. 414 w. M»y 8«, SOLNI ARI OOtRRi OSREDNJI ORROtili RU« N*m)u hit-M U. Uw»4.l. Av, VZHODNO ORROAJIi Jm^ Amk^UL In »ae, Mm, Ms, Pa. J*k» GraUlj, I4tat MO An., CIm.U.4, O. ZAPADNO OKROtiRi T«Ur, R*» 104, IUm., m Ju«hh4 šal, ssU, MMi, MI NtmmM I t. WUcK..».r »t., M«rr*r, AJuk Nadzorni odbori Frub X«lts. .rsdsedoMk MM m Mik It., CUm«^ III;, Prssk Spr«k. aSOO PrMHT Amh CIomImA o;wuium IUIm, MM ti. ČUIr tl^ Zdruiitvani odbori Pr*4««4albi Tnmk AlO. IIM t«. Cv.wf«v4 An, CMm«^ IU. JUb. Ovm. MM Mik tU Ckl««**. IU. Jm. I Ink, 4404 OH..CI., CUmImA OkU. VRHOVNI ZDRAVNIKi Dv.F. J.IUns,ttM ll.CI.lv Av^CUnl^a m vlshus&si gl"l|ll<"11 ' ^ m ? ,leimeeb PT^SuiimMk^I.1^.?« MiV^e iT U«.^1. isfasar«. ^ VSI ZADIVI BOLNIŠKE PODPORI II NASLOVE i Ralalik* UJ- •Im t. N. F. JH MtT«M I«. L.wdsl. Am CUnia Itt. DENARNI POIILMTVR Uf ITVAR1, U m tU•>• jH. •Am to J*4mI« mM. m sukni T^.UIm t. N. P. J., MIT 4*1« Am* ^ln|t. 111. VII IADIVI V ZVRZ1 S RLAOAJNItRIMI POtU m uikvi lla|«j>|ltf« t. N. P. J., MIT-M t«. U*i4tl« Am„ Vh srllsfb. |l*4* jmlmiji t §1. ImbnlM. es Pv**k liltii; pMw*4.Qni u^Mratit #4k.v%, llftf W ^tMT^aZM V5 MMW* —"" Vsi I« 4ms' spisi, ssssssls, mMbIm I« «pUk tm Ur t v imi . tUallMi J«4mU, mJ m MiUj. m m<4ovi "Pmisto", MIT-M 1 liflMB^^flpN^ ^R ml^MHHP^R fHa® seme je bilo obeojeRih na odšla, vite v, Nlhše jim ni niš povedsl. Ko so prišli nskegi jutra na dslo, niao nešli svojih stolov, ne mil M svojem mesto. Nekaj ur so potrt-tili ■ Iskanjem In povpraševanjem, ko pa niso dobili nobenega pojssnils, is jim js sMvstllo, ds niso veš potrebni in šli so. Fordovs "dobrodelnost'1 je o« neko tipična. Niti oenta ne bo dal sa kako stvar, da bi ns vprašal, 8e ee stvir iipiaše. Nekoš je prišel k njemu odbor s prošnjo ia podporo neki bolnišnici. Ford je poslal odboru slsdeši odgovori "Ako bom kaj dal, morem imeti kontrolo Red bolnišnieo". Vse loj hi v vsskl zadevi nMtopa kot vs-Sinski delnišar, ki ssbteva dobro dlvidendo od kupljenih skei. Tak js mol, ki nsj bi bil po šelji mnogih predsednik Kdrušo-nih J ris v. Račanl starih'političnih gardistov. Waikington, D. 0.' — Demokrat js ne drle rok krilom sedsj, ko js prsdsednik Hsrdlng na svojem političnem romanju po sapa* du. Z vso nstsnSnostjo in posor-nostjo pezljo na vsako špranjo, ki ss poksle ssdsj med konservativnimi in radikalnimi republl« k snel, Našeinlk demokratskega narodnefa komiteja vodi demokratsko eiso ter se poslufujs de* molcrttsklb manevrov i| 1. 1911, ko je bile postavljsna prošaa de-ske, s katero ss js Woodrov Wil-soa pognsl na predsedniški stol-šsk v 1. 1013, Hull, mol visoke noti, pošasen in miren v govoru, je vreden na-sprotaik John. T. Adanue, ki je našeinlk republikensksga narodnega komiteje. Oprezne opesovsnjs, ki strsms za dofnanjem, keko ss sbnsšs Hull t svojimi glevnimi pemage-ši, dopovedujejo 1 vso raslošnoet-gardistov prsva pozornles vrošo-ga boja, ki bo odlošll prihodnje prsdssdništvo, prihodnja poslsn-ske sbemies nsšsgs kongrsss. Temu, kaj bo treba storiti v tisti po-•lanski zbornici, poevsšajo demo-kretski gsrdlstl vss svoje *J4i ia vao svojo energije. L. 1910. Ia 1911. js f po41enaki zbomiei pod vodstvom Osksrjs Undsnroods spravila asarsstaaj zbenUol* slnjpina ^»»mokraUlrih poslaaesv p ^ streho eelo vrsto lsgislstivaik aktov, ki so ugnell predsednik. T.fte in republiken-ske etrenko v kosjl rog ter utrli not uspeŠBemu 'aepMdnj.štm' »n liberalizmu' pa 'aevl srobodi' Woodrow. Witsoae. Hull js bil ^Isn tiste skupias. On bo šlsa po doba. skupin« sedsj, ko gs js preotrai.lv v v Tenoeesee sopst poslalo v poslansko sboraleo. Strategije demokretekik kolo-vodij stresd ze Ua, de isrsbl ds-mokrslsks strsnks svojo moš v poslsnski rbomlel kolikor naj bolj mor.. Preprlšetl bo h.tel s ropablikenako stranko ia ljudstvo, de ee repubiikaaei orodje aalih deasrnih mogoteev, t demo- 1 kretje na da eo ailno vneti 1r Ra* vdušsnl ssgovornlkl ljudskih mas, dasl sta si v tsm oslru obs stran-, ki popolnoma saaki. Republlkan-el prav dobro poinajo svoje vredne bratce. Zeto ne bo Imel Nikolaj Longwortb prav niš prijetne sime s piši o republikansko vsšIro. Na svoji strani bo sslo hudo po-grsšal kakih pstnsjst najagilnej-lih ln nsjnnolnejlih republikanskih tovarišev, ki so dsloma odšli v senat, deloma pa so se hote nshots umsknill v zasebno llvljs- »Je. i Fronta republikanskih ksplta* nov v poslanski sbomiel js jako omajana (h prsluknjana. Demokratska je Ukorekoš nedotaknjena in solldns, Vrhtsgs js msd rs« publiksnskimi šlsnl dobrino število nsjnadorjsnejlih ia najsposobnejših glav v vrstsh Ls Follst-tovib ušenosv. TI bodo bolj v Škodo kakor pe v korist gospodu Longworthu. Dsmokrstom ae bo treba pešati s dvems glsvnima problemoma, ki ju prsv prlduo preušavajo še sedsj. Koliko bi jim koristilo, šs bi as sdrulill s La Follsttoviial re-publikanei? To je prvi problem. U Follettovi republikanol ao le ponujali svojo pomoš demokratom, pa eo bili odklonjeni. Waeh-ington je sedsj arišsl misliti, da se tako rasvpiU koalialja med La Follettoviml republikanol In demokrati ns bo urssnlšlla. FolltiS-ni krogi v Um mestu so sašsli misliti, ds bodo nsdsljnl rssvoji taklla 1 Dsmokratski vojni svet bo prišel aa daa 1 oslo vrste lepo pred-lošenih postsv morda gleds tarife, morebiti glede devkov in maje, de je v ošsh demokrstaklk biti tudi glsde drugih ttvarl. Te postsvs bodo tako sestavljens, da bo dalo dsoMkretom večino v po* alenaki zbornici. Regulsral republikanci bodo morali na U sli o-ni nsšin ssmsšiti usU vešlni, eli pa dovoliti, dt pojde)o tiete prsll-loge k Herdlngu, ki jih bo potom vetlrel. , , Pe naj veUre predsednik ds-mokrsteks predloge, sil pa isai-še rcpublikenci v.4lni ueU, vse-kakor ss bo dslo, kakor movlje dsmokrstjs, prodošHi ljudem rs-publiksasko stranko sa lepevske In rsakeijonarno 1 ostalo bodo as-redili volilsi v I. 1W4. Turki m nestrpni. Lsusenn«, S. jul. - Ismst pela js sopet zegrozil zaveznikom, da odide domov, še ne bo delo konte-renee konšeno v nsjkrajlem Šetu Vprašanje turških predvojnih dolgov še nI rešeno. vaskajolo , Vew Duluth, Mian. — Podv-Ijsm rojske In brsts HrvsU, da s. udoUMje soje se Nsrodal dom, M se vrli v nedeljo dne oornege ju lija ob »edmlb svUer v »r. Aal. RadoMviehevi dvor.nI na M. Are. in Oerj. Kdor je se Ideje, se zgradho Ne rodnege demo, m bo ndelefl te seje. Pridite vei 1 — /. C, zašasM tsjaik .a. c u. Poglavji • deMkrieiJI. Poljed«Uki in obrtni kolcffij, ki bo osnogoial dijakom, d« bodo lahko dovolj pridelali na šolaki farmi xa preživljanj« sebe ter vidrievsnje šole in poleg tega dobivali dobri poduk, J® »»sns* nita novost (leorga Wilaona, novega farmarsko-delavakega voditelja na poljedelaki in* obrtni kolegijski ioli v Stillnraterju, Okla. Imenovanje tega mota po članUl farmanko delavske stranka v šolskem rSS ičine se bo učil^iSilo^ija- ■ lirik ■ pustili podačevanja o fini umetnosti, kar j« potrebno, da ljudje znajo boljo ceniti in vživati živ-ljenje. Razviti moramo nSjboljše razume in k temu j« potrebna tudi umetnoet. Glavni namen naše ftola pa bo rakviti poljedelstvo, farmarsko arhitekturo, vrtnarstvo in slične predmete." "Eden glavnih namenov ja o-mogočiti, da bo tekonj čaaa šolska farma lahko s vsem tiveiem zalagala dijaltvo in nčitelj«. Na lobki farmi moramo rediti govedo, svinje, šola mora dobivati od tam zadostne količine mleka, masla, jajce, zelenjave in vsakega drugega potrebnega živeia. . Pri tem bomo imeli dvojno kodst, kajti razredi za poučevanj« o poljedelstvu bodo a tem pridobili praktično znanja o kmetijstvu ia obenem bodo dobili šivei, kar jUp bo mnogo olajialo pri znižanju učnih stroškov. Kolikor mi jo znano, ni le nobena večja Iola te dekle izvedla Uke ideje; upam, da jo izvedemo mi. "Upam, da bodo imeli nčenei tega kolegija veaelje in bodo do-bre nauke ia te lole vzeti « aeboj na domove ter ieboljlavali avoje PROSVKTA i t tf% Frofit iz mrličev. Zelo zanimiv spopad so imeli te dni avstrijski sodrngi s domaČo katoliško svojatjo, ki so se ji pridružili tudi židovaki duhovniški elementi Pred pol leta n«kako je Severne Dikote, Imenovan j« bil famc< Tako bodo tu dobtti tndi te .Jogmatin* tgnoranea in pešreš- J10 ,krb 8clhmit,z kar na poduk za zgradnjo dobrih cest, kar je dobro, da ae ljudstvo iirom drŽave zavzame za dobr* ceste, "Na vse napade proti mani, nimam ničesar reči. 8 svojim programom bom nadaljeval in nje prezrl.*' Po izvolitvi O. Wilsona ao poljedelaki In rudarski mogotci ter trgovci v Stillnraterju, 700 po Ite-vilu prilll dogorjenega ' dne na svojih avtomobilih r glavno mesto Oklahome, da proteatirajo pri governorju Johnu C. AValtonu. Oovernor pa jih je na njih pre-aenečenje posvaril, da kršijo zakon reda in jim povedal, da jih bo radi kriitve tudi obtožil, ako ae takoj ne razkropijo domov. Povabili so ga v Chicago, da W m z njim posvetovali, pa jo vožnjo odklonil. J. B. Eskridge, odatopivli predsednik od kolegija je pri distrikt-nem sodilču zaprosil za sodnljsko prepoved proti O. Wilaonu. Nje* gova prošnja je bila odbita. Tu *e vidi, kolike koristi ima in|.il)u4#vW če i* vol i v postavo-dajne, sodne in Izvrfievalrte obla- kov. to je aaao tleti, ki a« bodo sti mož«, ki so in delajo aa ljud učili prostovoljno. Ne bomo pa o- stvo. prizadevanjih avobodomiaelnih krogov, v prvi vrati socialiatičnih, otvorila ogromen krematorij, moderen zavod za sežiganje mriičev. Kakšen napredek (ki pa temelji že v legah najstsrejših kulturnih narodov) pomeni ta način odpravljanja mrtvecev nasproti dotedanjemu cerkveno židovsko-katoll-ikernu načinu pokopavanja trupel, o tem je med resnimi ljudmi debata že davno zaključena in vai poštenjaki — pa na tihem tudi ne-poštenjaki — priznavajo prednosti krematiranja v etičnem, cetctičnem, higienske*, ekonomskem in v vsakem drugem osiru. Samo klerikalcem, predvsem katoliški kot najzagrizenejši aavirač človeškega razvoja (Kopernik, Gallileo, Giordano Bruno, Darvvi-neva teorija in ato milijonov drugih slučajev, pri kat«Hh m je sve- ništva, otvorila prvi krematorij. Ta j« takoj začel aa vso moš delovati. Kmalu bi bilo v Avstriji več tistih, ki bi s« dali v čistem ognju spremeniti v nove energije nego pa enih. ki bi pustili svoja teles* po smrt razkrojiti ae v smrdečo sluzo, od črvov ^taaaečo, v dunajska občina po dolgoletnih Meto in prah, kamor ae tako rada povzdiguje v božjem strahu trepe-čoča 'duša. Krematiziranje je posta jalo splošno priljubeno že zato, ker je veliko cenejše in ker ljudstvo res nima sredstev, da bi ž njimi še ob amrti svojcev pomagalo rediti atotiaoče črnih parazitov na jubo nekim verskim prifrknjeno-stim, ki so po svoji teatralnoati že zdavna izgubile pravico do re-ipekta. Ampak to j« bilo strašno nevšeč prekupčevalcem a dušami. 2« precej od začetka j« klerikalna vlada hotela podjetje razdeja-ti, pa ji je šla namera po vodi. Menila je, da je s pol leta svojega terorističnega režima že zlomila sijajno odpornost avatrijakega ao-cializma, pa ai je radi taga svojega mnenja baš ob sežiganju mrli-fev obžgala kremplje. Sedaj po Šestih mesecih so se napadi zopet ponovili. t Minister za social- nost predrznila pljuvati umazane sline svoje nasilnosti na čisto jed znanstvenega spoznanja), aamo ta klct-ikalizem se moderni pridobitvi sežiganja le upira s vsemi itirimi b X repom/ N.jbrf. U.. d. tJSSSfS^Sl SftSŽ?, neodoljivi razvoj še enkfat( kakor žc stomilijonkrat postavi vaemu 5 ve tu v zasmeh kot smešnega dvo-živca bebca — dobičkarja |in gre spet enkrat preko njega nevzdržno svojo pot. Znan je pač alučaj, da ae je nezmotljivi oča aveti Pij X. enkrat zmotil in izjemoma do volil, da ao nekega avstrijskega barona na njegovo željo po amrti sežgali proti položitvi desettisoč-k renski h Boga pomirjajočih da rov za Petrov novčič, to j« za papeževo zasebno blagajno, ampak ta slučaj je pač zmotna izjema, je motna izjema med ostalimi pru čudežnimi dejanji av. očetg in jae-no odi u je samo cilj, ki ga sasle-dnjejo svetniki pa zemlji s svojimi prepovedmi napram pone-umnjenemu laištvu. Pa predaleč smo zašli. Na Dunaju torej je občhla po neverjetnih bojih z ofieielnim klerikalizmom, ki je v prešn jem čaau ropal pomoč še is avojega čmožoltega pctoliz- Njeno življenje. Povest — Spisala, Zofka Iveder-Demetrovič. Koeaevs kajiinlea.—Zsdala "Matic* slovanska". , VII. Jeseni je dobil na Tirolskem nekje službo na lagi. Tilda si je morsla Izposoditi denar, da mn je-kupila nove obleko in vsega, kar j« potreboval za pot. Obljubil je, da ji vrne, takoj ko zasluži. Dva meseca ni bilo niti glasu od njega, potem je za Božič poslal nekaj denarja. Piaal sploh ni., že prej ne i sssfo včasih, š« vsak mesce enkrat ne, je sporočil na karti pozdrav. In skoraj vesela j« bila, da s« je tako mslo sglašal in da je niso pisma spominjala nanj. Imels je zdaj nove skrbi. Tiste prve tedne, ko j« o«14el, je preživela strašne dni. Bala se je, ds ki)j« novo življenje v njej, in bilo jo je strah. Četrto dete in od takegn očeta . . . Vse v njej se j« branilo proti usodi, ki je težka in brezobzirna ktals nai| njo, kskor črn, pogubonosen oblak. Prnftila j« (loga, naj ji prlxauf>KC . . . Pretežka se ji sdela odgovornost, njene silo so preslabe sa to. K široko odprtimi očmi js zrla v črno noč; otroke je peljsls v duhu po stezi Življenja in bilo jo j« Rtrsh prihodnosti. Rod bodo hodili, k jo bodo tavali, kam zabrede, kje so isgubet! Njeno «ree je trpelo le zdsj za njih vse. Iskalu je »vrtlega ixhod| i i temnih misli, ali kakor trudno, o< p. gigsntaki malik se ji je sdela prirods; ukle-nil* jr i»jo, ženo, pod svoj žrtvenik, igrala s« s njo, ki jr slabotna in hres obrambe. Nekaj jo peha naprej po tem trnjevem potu življenje, t*ha jo t ielenno. brezčutno pestjo.Ona ae zvija kakor črv, pada, brani ne. prosi usmiljenja. Ali tarnati ao aolze, zaman »e upira »ree, zsman se bunt »<- in kakor mrtva je padala «večer na posteljo kjrr ni na«ls počitks in ne po-*ahljrnja. , strašam j« bila t .»U rim« ia njo Ne|>opiMio poča«i so s« flakll-dttevi Konrom jv«*sna »ta »bolela Mirko in Eliea ra xkrlati«0, ki sts jo prinest n lole. V dao »In*«' j«- »»«r. (tetsla mati. Kakor « sob-mi ae je sagriarl, atrah ^ njetrn aree. Orenko, kakor p«Un V mitih, jr prrfanjalu očitanje njene mi ' ik'«* ifti " aJLi i ali, da je zadnje meaece zanemarila d«co. Samo na sebe je mislila. Prepuščala se j« obupu ib svoji slabosti in na otroke ni pazila. Podila jih je od sebe, da jo niso motili v njenih temnih razmil-Ijanjih. K Leni jih je pošiljala, ko so prihajali k in čcaala, Lena jim je pripovedovala pravljice, njej, Željni njene ljubezni. Lena jih je umival* Lena ao je z njimi igrala. Ona ae je topa in otrpfa zapirala v svojo sobo in kadar ao deca trkala oa vrata, jih je nestrpno podila na dvorišče skakat in aa igrat. Kako redko jih je zadnje mesce« pritiskala na svoje srce, kako redko jim je gladila mehke lase, kako redko jih je poljubljala na rožna Uea 1 Kakor morje se je vzdignila ljubezen v srcu in ae razlila v duio. Iz oči ji je sijala, v rokah a« ji je tresla. Kakor z nevidnim oblakom je Tilda obdala z njo svoja otroka. Sama jima je atregla, aama je čula v noči pri njih. Lena j« s Mimico, ki je oatala zdrava, Ždela v kuhinji. &e na prag ni smela v sobo in jed jo postavljsla na stopnice. Čudila ae je, odkod js bolehna Tilda dobila novih moči. Oh, z rokami, a pestmi ae je borila proti bolezni, ki ji je grabila otroka'. S avojim telesom ju je branila, svojo srčno kri jo prelivala vsako uro. Zdravnik je prihajal vsak dan in vedno manj upanja jo dsjal. Ona.ni hotela verjeti. Ni mogoče, da bi otroka umrla. Ne smeta umreti 1 Kaj ni bila Elica njen prvi otrokf In Mirk* — kako ju je ljnbila obal Vsega se je spomnila, vsega, kar jo je vezalo na otroka. Kako j« Hvala pleni«« za Elico tisto prvo aimo v Dragi. Kako se je zbrano pripravljala na njen prihod, tist« gore a« je spomnila, tiste bele, visoke, samotn« gor«, v katero j« tolikrat gledala one dni pričakovanja. In kako' lepi so bili oni dnevi, ko je prišla Eliea na svet . . . Njena mati j« bila pri njej in ji je stregla in Roman je bil takrat tako dober .. . Ne, ne, Elica ne «me umretil Kako bi jo dala, ko se je toliko veselila na njo. Kako je bila ljubezniva in mila v zibelki ... In pozneje, kaj ni bila vedno jlober in poslušen otrok, kaj ji Ii delala veaeljat , . . Tiha je bila in mirna; malo se je za njo vedelo v h tli. Ali tako dobre roke je imela, vedao pripravljene na pomoč .. . Pridna j« bila in modra, pametna. Kako naj jo da od svojegt srca TI Ia Mirko .. . Tudi on je bil dober. Tak« slst in mil deček .., Silno ga j« ljubila ... Hela j« k njegovemu zglavju in gledala ga je t lačnimi očmi. MU je, mil ... In težke, bridke aolze so ji polzele po licih. • Kako so hitro bežali tisti dnevi! Kako je hitela smrt.. Komaj se je zdanilo, le je bila noč. Tildi se Je sdelo. da se ne utegne boriti a bole sni jo, da se je tako naglo pripodila sovražnica v njen dom, da ji niti nI bilo časa se spametovati. Najprej je omagal Mirko. Pred njenimi oeml ga je »trla bolezen, kakor ptiea njeda nedolžnega goloba. < (Dalj« prihodnjič.) epem zaukazal občini, da mora krematorij zapreti, pa ni povedal nič po katerem j zakonu, ker takega zakona sploh ni, temveč je ravnal kar na avojo peat. Tudi apoštuje zakonitost v kaki državi t Pri tem je lepi minister š« grozil. Ampsk zakaj vss tof Krasno poglavje katoliške morale: pred-vssm zategadelj, ker j« zasadi vsakovrstnih prednosti novega načina začel izgubljati klientelo glavni dunajaki starokopitni po grebni zavod, ki je v lastni mogočnih klerikalnih profitarjev, tesno zvezanih s člani avstrijske vlade!! TI profitarji so pritiaka-li na vlado in miniatra Schmitza, naj jim priakoči na pomoči Neverjeten, a v 20. atoletju še vednl mogoč alučaj kramarstva v tem plu Gospodovem, neverjeten alu čaj nagnusnih kšeftov posamezni kov v škodo skupnosti, kšeftov, ki jih podpira cerkvena buržoazija —r avstrijski kancelar je duhovniki — s svojimi štatuti, papeži, svetniki, zlagani mi božjimi ukazi in alično pobebčevalno ropotijo! Tako ao ti možje, ki žive od Neveste Kristusove in vseh drugih podobnih "nevest": pred ljud stvom pljujejo s neznansko vfr-tuoznostjft okrog sebe pljunka dogem in zapovedi in božjih resnic, sa ljudstvom pa si tlačijo mastni Izkupiček svojega komsdijsštva pred njim v nenabasl jive vreče t Naši sodrugi so seveda na ta tz pad rimskega židovskega papizme kihnili in ao na občinski seji 1. t m. sklenili, da se krematorij pre ko miniatrskih požrešnih poželenj vzdrži v nadaljnem obratu. Du najska veleobčina ima sociallatifi-no večino. Priaotni klerikalni ob-činaki zastopniki po debati, ki je dokazala nesakonitoet vladnega nastopa, se še glaaovati niso upali. Klcrikalisem j« zopet etfkrat v vsej svoji klavrnoati blamiran vsa od njega izzvana afera služI le temu, da bodo letošnje državne volitve še za eno silo močneje u darilc po njem. Ljudatvo je njegovega terorja, puhlic, Škapullr jev in špekulacij na žulje žo sito in se bo maščevalo. Se že mašču je. Pravkar ae vrš* v Avstriji obč. volitve. Dan sa dnem beremo kako pri njih aocialistično gibanje razširja avojo oblaat, kako prehajajo velika in majhne občine, !n-duatrialna in Čisto agrarne v njegovo upravo. Ne prst božji, a m pak ljudaka pest . . . Zakaj smo tako obširno pisali o temf Ni nevažno, temveč selo pomembno je, ker kaže s novim slučsjem, kako koruptno in podlo se znaša aedanji kapitalistični al-stem a avojim glavnim priganja-čem klerikalizmom nad intereai ljudske pare in kako se to njegovo znaša nje končno le maščuje nad njim samim, kako ae pokopava v gnoj in trohnobo sistem, ki hoče le is uboge gnilobe, smradu in trohnenju Človeških trupel iz-Čarati kepo zlata zase, ksmen sa hrbet široke mase. ~ Iz "Nspre- Indijanske mmjanvnv 14 _ Slah zrak v rudniku] — pravljice, Vrt bogov. Po zelenih dolinah In livadah ob vznožju Velike bele gore, pr«-< ko kateri vodi pot v nebess, ja živelo izvoljeno lj^Stvo. Srečni ao ae tu brstili in množili, nad njimi pa, na slemenu veličastne gore, rjer je vhod v nebess, je bival i liani tu. r * L + Da ga bo ljudatvo poznalo in jubilo, je Manitu nekoč atopil izza oblakov in pokazal izvoljenemu judstvu svoj obraz, da ga j« lah-co vsakdo videl in moliL _ In ta* to ae je vsakega dne izvoljeno judstvo približalo slemenu gore n molilo, ko ao ae prvi solnčni žar Id poka/ali isza vrhov in osve-tili pokrajino s zlatimi progami. Neizrečeno srečni so bili in zrli v obraz Manituja na vrhu gore. — Nebo je bilo jaano in bister pa-jled se j« nudil očem preko pokrajine, kjer so bila raztreiena njih bivališča in obdelani vrtovi. Kamor je pogledal Manitu, povsod je vladala sreča in če se js ozrl na polja, jc bujno vzklilo sleherno aeme, rastlo in bogato obrodilo. Toda nekega dne ao obdali ale-me Velike bele gore temni oblaki, vedno temnejši ao poatajali in ae preteče bližali proti bivališčem isvolj«n«ga ljulatva. Grmelo in bliakalo je, vmea pa padala toča. Smeh je izginil iz obrazov izvoljenega ljudatva, ker niao videli več nasmeha z obraza dobrotlji-vega Manituja. Doli s severa je pridivjala barbarska tolpa velikanov, višjih kot smreke okoli njihovih bivališč; zemlja se je stresala od njih silnega stopanja. Z velikani, ki ao se priklatili v deželo, je pridrvela tudi tolpa strašnih zveri, nepoznanih in silno krvoličnih ; pošasti* ao bile o-gromne in vsemu dobremu ljudstvu je pretil pogin. Ko je prišls vsa ta nadloga, je zatrejjetalo izvoljeno ljudstvo, zbežalo je na vrh velike svete gore, kajti ljudje so bili nasproti silnim velikanom mali kot kobilice. Morali ao zbe-žati, da s« rešijo. Izvoljeno ljudatvo je popadalo na obraze in molilo k dobrotljivemu Manituja. In tedaj ae zgodil velik čudež. — Oblaki so se razpršili in solnčni žsrki so gladko obsijali vrh gore. Na najvišji prostor n» gori je stopil Manitu, doli v dolino, kjer so so iz teme pokassli obdelani vrlo-vi izvoljenega ljudatva, pa js strogo pogledal na sovražnike, ki ao ae ob tobtd torfi ihirkn .odo* atekleiiU lensoe uj m *einis inncff, 1M• Ml w šsslartais aaročlle po •ti. totee v vse farnj«. CrMertjass. slsi*ilar)em isvpi» Sajalae ftetoanlM daaM arteeroo po- pen »rt mt. ^ — bfvrmarlie m« FRANK OGLAR, NA KRVAVIH POLJANAH j« ime kajir«. kater« j« spUd Ivea Mati«« Ia v kateel nam ti™ predstavlja rrosot« srHom« roj d« Is Galicije, a Deberdošk* pUs«' U. a tirolskega gorovje, od Spoeapaaov, Sv. Gsbrfjela pa So MJe-v«, in nsUn^en pep4s dofodjsjsv slovensket« plsnlaSkaga polk* prvega do sadajega dne. Knjiga veebaje tudi rasso aaa«en>^ slika In tlvtjanja vojakov In elvtliatov aa lasa avetovna voja*. v ravnici je U nekaj, kar je laradna tanlmiv« In M ka kiia. KaU na odlaSaJta tearreš naredite knjig« takaj. •asso $1.50, a vradna ja v raaaki raliko red. DoM m prt krat« piaatelja na neslavni frank" MATlClC, 323 Eugen Street •i- iJ