Dopisi. Od Device Marije v Puščavi. (Cesarjevičevo poroko) smo vkljub neugodnemu vremenu tudi pn nas prav dostojno obbajali. Po slovesnej 8V. nieši, pri katerej je izvanredno število pobožnih faranov prosilo za srečo novoporočencev, podali so se šolarji v prostore g. šolsk. Dačelnika, ter so se s krubom, vinom in pivora zadostno pogostili. Ko so se nazaj v šolo povrnili. razdelila se je med nje slavno.st.na knjižica ^Cesarjevič Rudolf"' preč. g. župnik pa so mladino obdarili 8 premnogimi diobnostmi, 8 katerimi so ji mnogo nedolžnega veselja napravili. Pred jako zalo okincanimi cesarskimi podobami se je še enkrat zapela cesarska pesen, na kar se je svečanost se ,,živijo" klici na prezvišena poročenca in niu pretvitle stariše končala. Očitno zabvalo izrekamo g. Goedeluu za podarjene nam slavnostne knjižice, kakor tudi za poslane denarje, kateri se bodo zvečinoma v nakup bukev in drugih šolnkih reei za uboge šolarje porabili. Od Jarenine. (Poroko cesarjevičevo) smo tukaj slovesno obhajali. Že na predvecer je pokanje možnarjev okoliščanom, sviranje godbe in beogalična razsvetljava našega kraja naznanjala začetek slavnosti. Vsak udani biŠDik je svoja okna z lnčmi nastavil; bilo je svetlo, ko po belem dnevi. Ljudstva se je precej sošlo, ter pozno v noč pri g. županu ostalo, kjer se ,je plesaželna mladina sukala. Na dan svečanosti je k juternci srirala godba in gromel možnarjev pok. Ob 8. uri se poda šolska mladina peljana od uciteljev v slovesni procesiji z godbo, kateri so 8e pridružili gospodi solski načelnik, župan in žandarji, v cerkev, kjer je bila slovesna mnzikalična sv. meša in ,,Te deum", in potem se je pela cesarska pegeo, Po sv. rueši se poda šolska mlaciina % obil- nim občinstvom k cesarski lipici, krog katere je bil nežen vrtič v spomin cesaijevičeve poroke iiapravljen in cvetijicami okinčan. Cesarska lipica je bila z venci in bandericami preobložena. Tukaj razloži učitelj pomen danešnje slovesnosli, ter ljnbi mladini vžiga Ijubezen in udanost do preblage cesarske hiše in konča s trikratnim živijoklicem na ljubeznjivo cesarsko rodovino. Zdaj se v drugič zapoje cesarska peseu, po kateri se je šolski mladini med godbo, postieglo z darovi, katere so blaga srca in ljubezen do mladine bila učiteljim izročila, za katere se jim tukaj v imenu šolske mladine presrčno izreče: Bog plad! Iz Cirkovec na Dravskem polji. (Cesarjevičeva poroka.) Ob šestib zjutraj je bila slovesna sy. meša, h kteri se je razun šolske mladeži obila množica tukajšnjih faranov zbrala. Po sv. mesi so učenci skupno z odraščenimi zapeli nTebe Boga hvalimo", in po sv. blagoslovu učenci sami: ,,Kaj se Avstiija radoješ" od g. Nedveda. Po cerkvenem opravilu je šla šolska mladež v solsko izbo, kjer ji je g. učitelj v kratkem govoru še enkrat v spomin vzel pomen dneva, potem pa razdelil 50 knjižic in čez 120 životopisov: ,,Cesarjevič Rudolf in njegova prezvišena nevesta Štefanija", ktere so naš prečastiti gospod katehet Gr. P., svoje blago srce do šolske mladine pokazavsi, kupili, in tako rekoč prvi in pravi povod k izvanredni solski veselici postali. Božja previdnost je vendar botela, da oui sami niao mogli veselib in bvaležnih otročjib obiazov gledati, ker jih je buda in nevarna bolezen ,,osepnice" že 8. maja v posteljo podrla. Tudi g. občinski predstojnik je kupil žemelj in vina, ter dal med otroke razdeliti, da so se malo okrepčali. Hvala vsem! -č. Iz Slov. goric (Obžalovanja vredno postopanje slov. učiteljev.) V graški nTagespošti" od 4. in nMarburger-6anki'' od 15. t. m., dveh vse, kar je slovenskega, grdečib ia najeurovejšim načinom psujočib laži-liberalnib časnikov, je bilo brati: zbrani učitelji sv. lenartskega okraja poglali so dr. Schmidererju in njegovim somišljenikom v državnem zboru najtoplejšo zahvalo za njibovo možato potezanje pri obravnavanji gledč prikračenja 8 letne solske dolžnosti. Ako vprasamo in iščemo po razlogih, kateri so učitelje sv. lenartskega okraja napotili k tej izjavi, moramo kot prvega navesti: politično puhlost, blepenje po liberalnej slavi; drugič nemčursko zagrizenost proti slovenskemu jeziku; tretjič vsemogočno oblast načelnika in odbornikov sv. lenartskega učileljskega društva. To so po našem mnenji bili razlogi, da so se nekateri zagrizenci po dolgem zimskem spanji zopet enkrat sešli ter najprisičnejšo zahvalo ,,ambos-bamerju" izrekli. Seveda sedi v omenjeuem društvu tudi nekaj narodno mislečih učiteljev, a teb menda ni bilo pii seji ali so pa kimali, ko je slavni pedagog Gaber (uže kot nemčur ia rogovilež znan iz sv. Petra pri Sladkih gorab), svoj predlog stavi 1 in ntemeljeval. Kar se tiče Lienbaberjevega predloga o prikračenji 8 letni v 6 letno šolsko dolžnost, bi bil na štajerske šolske razmere malo ali ni6 uplival, če bi bil tudi v gosposkej zbornici sprejet, ker stajerski deželni zbor v svojej večini liberalen bi 8 letno šolsko dolžnost pridržal; sploh pa je o tej zadevi državnemu zboru poslalo proienj nemško ljudstvo. Da stvar tako stoji, ,je dobro vedelo sv. lenartsko učit. društvo, a hotelo je našim narodnim nasprotnikom pokazati svoja nemčurska srca. Tako so sijajno odkrili svojo narodno breznačajnost, nemčurstvo in sovraštvo do naroda našega in ujegovega jezika. Nekateri teh učiteljev slabše slovenski jezik govorijo, kakor najpriprostejši slovenje-goriški kmet. Celo sv. lenartsko učiteljsko društvo broji okolo 14 članov in Citajo iz mej teh trije slovenske časnike, vsi drugi pa zajemajo svojo dušno hrano iz Dorfboteja, Tagespošte, Marburgerce, Celjanke in kar je še več teh lažipolnih nemškib novin. Miklošiaevo ,,Začetnico" so zavrgli, ker nema ,,riba — Fiscb methode" ; Končnikovo so uvedli, a malo v tem slavnem društvu je takih, kateri bi bogati duševni zaklad, sbranjen v drugem berilu, zamogli učencem odpreti; eden je cel6 na nadzornikov poziv, naj razpiavlja slovensko berilo z učenci rekel: ne znam! S temi črticami emo vam hoteli, vi slavni sv. lenartski pedagogi, namigniti, da drugokrat molčite in se slovenščine učite, če hočete svojo nalogo vestno in natancno spolnovati v blaginjo in izomiko dragega nam slovenskega ljudstva; če pa uže gorite za nenaštvo, takoj poberite cule in hajdi tje, kamor srce hrepeni! Iz Ljutomera. (Naši konji. Dalje.) Ljudje so že od nekdaj s pametnim združevanjem ali križanjem žlahtnejših žrebcev s svojimi kobilami izrejevali jako žlahtna konjska plemena. Znano je, da Angleži so 6e povzdignili v teui obziru na najviso stopinjo, kajti dosedaj jih še ni noben drugi narod v Evropi prekosil. Zato mora vsakikonjerejec, ako hoče iz svoje domače plohe krepkožlabtno pleme doseči poiskati si žrebca pri Angležib. Naša visoka vlada je že od nekdaj dala iz Angieškega pripeljati žrebcev, da bi je naši konjerejci rabili za svoje kobile. Po takem je postala naša domača ploba plemenirejsa, in izvira tudi naše ljutoinersko angleško pleme. Samo da je postalo toto angleško pleme sčasom previsoke krvi ali prenježno. Zato bode trebalo zopet okrepčati z izvirnimi angleškimi žrebci, ki se zdaj nahajajo v Ljutomeru. Od totih so štirje čistokrvni, toraj izvrni angleži, plemena Norfolk, trije polokrvni angleži in eden rus, plemena Orlov. Zastran totih žrebcev smo siišali iz ust g. dr. Klingana na vuzemski pondeljek obširen poduk, zakaj je štajersko konjerejsko društvo v naš okraj take žrebce postavilo. Naši ljutomerski konji, svedoči govornik, niso za težko vožnjo, nego za dirko, za vojsko, samo da niso bili povsod zadosta znani. Svojo pravo veljavo so dobili takrat, kedar je začelo naše dirkarsko društvo svoje delovanje. Naši dirkarji eo se poskusili najprvlje doma na Cvenu, lanskega leta pri deželni razstavi v Gradci, povsod z dobrim uspehom. Od graške razstave so postali bolj imenitni, in sedaj že zahtevajo visji gospodje da bi naši dirkarji se poskusili s svojimi kobilami tudi na Beč ali v Linc. (Dalje prih.) Iz Koroškega. (Razne novos ti.) Kedaj bode posvečevanje novega knezoškofa in upeljevanje v Celovci, to še ni znano natančno. — Strab zavaljo slane bil je velik in opravičen. Hvala Bogu, južni vetrovje so nas nesreče oteli. Sedaj vse kaj lepo raste. — Celovški brezbožneži so podobo sv. Janeza napali in razdrapali, v noči od 19.— 20. maja t. 1. pa oskrunili podobo sv. Jožefa pii vra tih stolne cerkve. Porotniki imajo pri sodniji zopet veliko dela, zvaven številnih tatov dobijo pred se 4 mo.ivce, 1 tolovaja, 2 zavoljo nesramnega posilstva in 3 požigavce. — V okraji velikovskem se potepljejo ponarejeni srebrni goldinarji. — V Černi se je velik kamen odluščil, zadel v nekega hlapca, ter ga k priči ubil. — Svitli cesar so darovali 300 fl. za stavljenje šolskega poslopja pri sv. Filipu blizu Sonnegga. Ueitelji g. Monzin v Libeličab, g. Bezjak v Celovci dobita prvo plačno doklado, g. Havliček v Feldkirchnu pa drtigo. Za knrate v Vrata gre č. g. Vidovič, za žnpnika v Stari trg č. g. Lampersberger, v Pontablo za provizarja č. g. Globočnik in v Raibl č. g. Bostijan5ič. Umrl je č. g. Maks Mlakar, benediktinec v st. Paulu, Razpisani ste župniji sv. Kri in Zagorica do 16. juni t. 1.