Naročnina mesečno 25 Diu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo !20 Din
Uredništvo je ? Kopitarjevi ui.6/III

VEMEC
Telefoni uredništva t dnevna «tožba 2090 — nočna 2996, 2994 ia 2090
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 is 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U pra va: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Gospodarska konferenca v Londonu
Naša delegacija, ki jo vodi naš zunanji minister Boško Jeftič, je odpotovala na londonsko konferenco, od koder vas od svetovne krize potlačeni človeški rod pričakuje odrešilne besede, ki naj razžene zatohlo ozračje, v katerem umira vsak napredek. Ko gledamo, kako se iz vseh strani sveta zgrinjajo v angleško prestolico zastopstva 65 držav, državniki, izbrani strokovnjaki, armade tajnikov in strojepisk, nas mora ta veličastni prizor navdati s spoštovanjem in z velikimi nadami. Kajti, mi še nismo izgubili vere v dostojanstvo človeškega rodu, ki v dobah stiske pozablja na medsebojna nesoglasja ter se zna dvigniti na višjo etično ploskvo solidarnosti vsega človeškega občestva.
Nek francoski publicist se je nedavno izrazil, da so te vrste velike konference samo veličasten dekor, kulise, med katerimi se sprehajajo demokratične iluzije naše dobe. Zopet drugi je rekel, da so to nezasluženi svetniški žari. s katerimi varajo narode, češ, da se tam vendarle z veliko notranjo resnobo in zbranostjo rešujejo njihova življenjska vprašanja. Mi pa hočemo biti prepričani, da bo londonska konferenca, ki se pričenja v ponedeljek, več kot pa optična prevara, da bo delavnica, kjer se bodo najboljši možgani s čutom moralne odgovornosti trudili za olajšanje, kolikor se Siploli dajo olajšati materijelne neprilike človeštva. Če bi se tega ne zavedali, kdo naj se potem še čudi narodom, ki potrpežljivo čakajo od konference do konference, ki se pustijo tolažiti od mednarodnega sestanka na mednarodni sestanek, če bi se nekega dne ta potrpežljivost vendarle spremenila v jezo, ki je večinoma nepremišljena v svojih dejanjih. London je zadnja preizkušnja moralne moči narodov. Zato smo prepričani, da je resno mišljena in da so se državniki sestali z določeno voljo, da dosežejo jxjzitivne uspehe.
Mednarodna gospodarska konferenca v Inn-donu si je dala program velikih dimenzij. Ona se bo bàvila z gospodarstvom vsesa sveta. Že takoj po lauzanski konferenci lanskega leta je Zveza narodov sestavila posebno komisijo strokovnjakov. ki naj pripravi gradivo za London. Ta odbor je dobro delal. Preštudiral je ogrom-no število vprašanj, nagronmdil strokovna poročila o vsakem in slehernem gosjjodarskem problemu, zbral je veliko statističnega materi-jala, se zaril v čisto tehnična vprašanja in skušal izgrebsti tndi nekaj etičnih načel, ki naj pri končnem reševanju gospodarske krize soodloča iejo. Iz te mase preštudiranega mate-rijala je pripravljalni odbor sestavil tudi dnevni red. ki ga je sedaj predložil glavni konfe-renci.
V kolikor smo jioučeni. hoče londonska konferenca najti način, ozdraviti svetovno gospodarstvo v tem-le pravcu. Glavna teža krize le/i. tako pravijo strokovnjaki, v prenizkih cenah. Zato bo treba cene pred vsem za surovine in med surovinami za žito, tkanine in nekatere rude primerno zvišati. Kot normalno leto je bilo izbrano leto 1926. Današnje cene se bodo torej morale dvigniti na višino cen iz 1. 1926. to se pravi, da jih ho treba dvigniti za nič mani kakor 60 odstotkov. Da bi se zvišanje cen da'o lažje izpeljati, predlagajo strokovnjaki istočasno znižanje vrednosti denarja, ali. da se poelnžimo strokovnih izrazov, »devalvacijo valut«, kar se nekoliko lepše sliši kot inflacija, a je v stvari eno in isto. Države bi se potem lotile problema mednarodnih dolgov, se pogodile na pametno kreditno in carinsko jxi-litiko, ki naj bi pogazila dosedanje carinske in devizne ovire. Vsi ti ukrepi naj bi svetovno gospodarstvo napeljali nazaj v normalne kanale zdrave izmenjave blaga in denarja.
Pred temi problemi se bo znašla v ponedeljek svetovna gosj»odarska konferenca, ko bo izzvenela zadnja pozdravna beseda angleškega kralja in bodo delegati morali sesti k resnemu delil. Da, toda v kakšnem ozračju. Zastopniki 65 držav prihajajo v London po razburljivih debatah na razorožitveni konferenci v Ženevi, kjer so se razšli brez vsakega sporazuma. Sestajajo se že v naprej razcepljeni v skupine in tabore, kamor jih je posadila nesrečna zamisel četvernega ejx>razuma velesil. Treba bo naravnost heroičnih premagovanj, da se bodo po vseli teh razprtijah vsedli k složnemu delu in po/abili v moralnem žaru velike odgovornosti vse neljube zamere iz še sveže prošlosti. Toda to še ni vse. Odkar je lauzannska konferenca napovedala velika posvetovanja v Londonu, so se nepričakovano pojavile nove mednarodne težave, ki jih bo treba premagati, predno bo sploh smelo biti govora o kakšnem uspešnem delil.
Pojavil se je najpreje Hitler. Nezaupanje proti Nemčiji, po kateri jxilje neugnani nacionalni misticizem, je razgnalo razorožitveno konferenco. Ali bo gospodarska srečnejša? Pojava Hitlerja je omajala trdnost francoske in angleške vlade in nikakor ni izključeno, da bo tudi londonska konferenca deležna nevarnih pol resnih sunkov, ako bi nastopile tako v Angliji kakor v Franciji nove vlade z bolj izrazilo nacionalnimi programi, ki bi hoteli uveljavili druga načela o sodelovanju med narodi.
1'ojaviia se je nadalje Amerika s svojim papirnatim dolarjem. Kako je mogoče razpravljati o mednarodnih dolgovih, ko je Amerika samovoljno uničila njih solidni temelj. Kako naj se razpravlja o novi carinski politiki, o carinskem premirju, ko sta dve glavni svetovni valuti, funt in dolar, izgubili svojo stabilnost, predno so tudi druge države mogle sporazumno rešiti vprašanje svojega denarja?
Pojavila se je fHišaet razorožitve. Amerika si dom'"I ju je, da bo Evropa lažje ku|x>vala, če bo manj izdala za orožje. Njen pritisk je pa nasprotno Evro|K> razklal, ker je predjiogoj za razorožitev organizacija mednarodne varnosti. Te pa ni. Pakt četvorice je samo figov list, ki fHikriva sramoto razorožit v enega neuspeha. I n ravno ta neuspeli bo fioložil v grob vse ameriške gospotlarske načrte, ki jih je mislila uresničiti na londonski konferenci.
Londonska konferenca ee shaja torej v te-
Pakt štirih velesil
uvaja sporazum Francije z Italijo
pakto i k toni.
Bahavost v Nemčiji
Paris, 8. jun. AA. Havas poroča: Pakt med štirimi velesilami bo imel datum 7. junija t 1.; njegovo besedilo je definitivno in se vlade štirih velesil obvežejo, da ga čimprej podpišejo. Besedilo pakta se začenja s temle uvodom:
Uradno besedilo pogodbe
Uvod
Državni poglavarji štirih držav so, zavedajoč se posebne odgovornosti, ki jim jo nalaga stalno članstvo sveta DN, odgovornosti do Društva narodov samega in njegovih članov ter odgovornosti, ki so jo prevzeli s skupnim podpisom na locarn-skih dogovorih, prepričani, da se hude razmere, ki danes vladajo po vsem svetu, morejo popraviti samo z okrepitvijo njihove medsebojne solidarnosti, ki bo v Evropi utrdila zaupanje v mir, zvesti obvezam, ki so jih prevzeli s paktom Društva narodov, z locarnskimi dogovori in z Briand-Kellogo-vim paktom ter sklicujoč se na izjavo o nezateka-nju k sili; v želji, da popolnoma zagotove izvedbo vseh določil pakta Društva narodov. V skladu z metodami in postopki tega pakta, ki se jih ne nameravajo odreči, spoštujoč pravice vsake države, glede katerih se ne more sklepati brez njihovega pristanka, so sklenili v to svrho napraviti pakt in so v ta namen določili svoje pooblaščence, to je štiri državne poglavarje, ki so izmenjali med seboj svoja pooblastila in se zedinili o tehle določilih:
Pogodbene ločite
1.	Zainteresirane stranke se bodo sporazumele o vseh vprašanjih, ki se jih tičejo. Obvežejo se, z vsemi silami vršiti v okviru Društva narodov politiko dejanskega sodelovanja med vsemi velesilami za ohranitev miru.
2.	Glede pakta Društva narodov, zlasti glede členov 10., 16. in 19. sklenejo zainteresirane stranke, da bodo proučile med seboj in s pridržkom, da te sklepe dokončno odobre pristojni organi Društva narodov, vsak predlog zastran tnetod in postopkov, ki naj omogočijo plodovito izvedbo teh členov.
2. Stranke se obvežejo, zastaviti vse svoje sile, da zagotove uspeh razorožitvene konference, pri čemer si pridrže pravico, da bodo, če bi ob sklepu konference ostala vprašanja, ki se njih posebej tičejo, nerešena, nadaljevale med seboj proučevanje teh vprašanj, pri čemer se bodo naslanjale na pričujoči pakt, da zagotove rešitev teh vprašanj.
4.	Stranke izražajo voljo, «ta se bodo sporazu-j mele o vseh vprašanjih gospodarskega značaja, ki i so skupnega interesa za vso Evropo, posebno pa i glede gospodarske obnove Evrope, o čemer je tre-! ba iskati rešitve v okviru Društva narodov.
5.	Pakt je sklenjen na 10 let in če bi ga ka-, tera slranka ne odpovedala pred koncem osmega
leta, se bo smatral kot obnovljen ter bo obstal v veljavi neomejeno dobo. Vsaka stranka pa ima pravico odpotedati ga dve leti poprej.
6.	Pakt je sestavljen v štirih jezikih in velja francosko besedilo v spornih primerih za merodaj-no. Pakt se bo ratificiral, ratifikacijske listine bodo pa deponirane čimprej v Rimu. Italijanska vlada bo izročila vsaki stranki overovljen prepis pakta kakor to določa zapisnik. Pakt stopi v veljavo takoj, ko se deponirajo vse ratifikacijske listine, in bo registriran pri Društvu narodov, kakor lo določa pakt Društva narodov.
Veselje v Angtiji
Ixindon. 8. junija, ž. Današnji londonski tisk komentira parafiranje jjakta štirih zapad-nih velesil kot velik svetovni dogodek. »IJaily
zadnjih 14 let. Sedaj so položeni temelji za nadaljnja pogajanja. To pa tudi ne pomeni, da so upravičeni interesi takozvanih malih držav prizadeti in da jih članice pakta ne bodo spoštovale. Evropa se lahko za rezultat zahvali dve-da voditeljema, ki sta najbolj energično zastopala nov organični blok za mir: Mussoliniju in Hitlerju. Oba sta bila najhujše na|>adeiia kot največja militariste, sedaj pa sta se jjokuzala kot največja nacionalista, istočasno pa kot no-sitelja novega pakta miru, ki ima za nalogo ohraniti mir v svetu in |>olo/.iti temelje novemu gosjxxlarstvu bodočih let. »Lokal Anzeiger« pa ni tako navdušen in govori o nekuki prehodni
rešitvi ter naglasa, da pakt štirih zapadnih velesil v obliki, v kateri je bil sprejet, ne |>oineni prav nobenega napredka v zunanji politiki.
„Mussolini ie rešil civilizaeiio"
Riin, 8. junija, ž. Vsa Italija navdušeno slavi Mussolinija in jwkt četvorice. V mestih so podpis pakta proslavili z velikimi manifestacijami. Nočna iyxlaja »Giornale d Italia«, ki je objavila Mussolinijev govor i>od naslovom: »Evropska mirovna pogodba«, je bila takoj razprodana. Današnji »Pojx>lo <1 Italia« pa pravi, da je Mussolini rešitelj civilizacije za najmanj 10 let, morda pa tudi za vedno.
Pomirjevalne besede zunanjega ministra
Boško Jevtič o paktu štirih
Belgrad, 6. jun. Danes dopoldne na seji narodne skupščine pred prehodom na dnevni red je minister zunanjih zadev Bogoljub Jevtič dal pojasnilo glede na pismeno vprašanje narodnega poslanca Stevana Ciriča in tovarišev o tem, ali pakt Štirih predstavlja poskus revizije mirovnih pogodb.
Minister Jevtič
Zelo pomembna mednarodna akcija in razgovori med štirimi zapadnimi velesilami o paktu sporazuma iu sodelovanja, znanem v javnosti pod imenom pakta štirih, so upravičeno zbudili nenavadno pozornost vse svetovne javnosti in znatno vznemirili zainteresirane in manjše narode, člane Društva narodov. Vprašanja, ki jih je postavil narodni poslanec Stevan čirič, in prav tako tudi interpelacije name н strani nekaterih gg. narodnih poslaneev iz jugoslovnnskcga narodnega kluba so popolnoma umestne in pravilno karakterizirajo silno veliko zanimanje, točneje povedano, vznemirjenje našega javnega mišljenja spričo teh razgovorov, ki ee živahno vodijo že od srede marca t. L, včeraj so se pa uspešno zaključili.
Hvaležen sem, da se mi je s postavljenimi vprašanji ponudila prilika, da dam s tega mesta o tem pomembnem mednarodnem aktu nekatera pojasnila v pomiritev naše javnosti.
Prvi predlog
Telegraph« niše. da je Mussolini lahko zelo zadovoljen, (la je bil pakt četvorice k jub številnim spremembam sprejet, ker je tudi v tem
paktu njegov prvotni cilj in duh. Istočasno je francoski diplomaciji uspelo izbrisati iz pakta vsako besedo o reviziji jx>godb in nemški enakopravnosti, v resnici pa sta vendarle tudi ta dva problema obsežena v paktu. List nadalje odobrava kritiko Mussolinija proti dr. Benešu, ki je hotel zn vse večne čase preprečiti jioskuse revizije. »Daily Ekspress« je mnenja, da pakt ne odgovraja pričakovanju. To je pogodba, ki ne pomeni skoraj nikakega napredka, če jo
primerjamo s prejšnjimi mednarodnimi sporazumi n. pr. locarnskim sjiorazumom, pakto Zveze narodov in Briand-Kallogovim pal
toni
Berlin. 8. junija, ž Listi obširno komentirajo parafiranje četvornega pakta. Hitlerjev »Volk iseher Beobachter« smatra, da ta pakt predstavlja za zgodovino najvažnejšo jx>godbo
Dunajska vremenska napoved: Temperatura se bo še nadalje bistveno znižala. Številne hude nevihte.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno z začasno razvedritvijo. Nekoliko nestalno, lokalno so možnosti dežja.
«HtiiwwHiiiiwwM'iiWMBtt
žavnih okolščinah. IJpaimo, da bo prikrmarila srečno do obrežja. Morda se bo morala izogniti ogromnim čerem, ob katerih bi se brez dvoma ' razbila in se bo morala zadovoljiti z vprašanji ; manjšega obsega. Naša jugoslovanska delegacija lx> lojalno sodelovala pri vsakem problemu, ki bi sc načel. Da, še več, ona !>o brez dvoma tudi izpovedala, da je pripravljena na žrtve, na velike žrtve, če bo londonska konferenca \ trdni volji, da doseže vsaj delne uspehe, prispevala k temu, da se nam, kakor vsem ostalim agrarnim državam odprejo tržne možnosti zu naše poljske pridelke. Če so vse delegacije prišle v London s tako čistimi nameni in s tako požrtvovalnim duhom, nc bomo postali nervozni, četudi hi konferenca dolgo trajala, ker vemo. da usioch nc bo mo^ei izostatL
Pri proračunski razpravi v senatu sem imel priložnost popisati začetno fazo pogajanj za prvotno obliko pakta sporazuma in sodelovanja med štirimi zapadnimi velesilami (Francijo. Anglijo. Italijo. Nemčijo), takšnega, kakršnega je predložil šef italijanske vlade Mussolini 18. marca t. 1. To je bil prvi predlog pogodbe na 10 let, po kateri bi štiri največje evropske države izvršile v Evropi vse stvari s sporazumnimi sklepi v svrho ohranitve miru. Podpisnice so imele priznati: načelo revizije mirovnih pogodb po določilih pakta Društva narodov. dalje enakopravnost pri oboroževanju po določeni postopnosti za Nemčijo, Avstrijo, Madjarsko iu Bolgarijo, in naposled, da bi v vseli vprašanjih, tako evropskih kakor neevropskih zavzele skupno stališče.
Reakciia Male zveze
Predsednik britanske .vlade MacDonald je v >podnjeni domu obrazlo/.il smisel in snioler predlaganega pakta. 1'ri tej priliki je posebno naglasil, lia je revizija mirovnih pogodb glavni problem pakta. S takim potekom dogodkov se je razkrila vsa nevarnost za mir in spokojstvo v Evropi, in Mala zveza, ki je bila neposredno zainteresirana, je morala takoj reagirati in odločno zavzeti svoje stališče z znano deklaracijo stalnega sveta Male zveze od 26. marca t. 1. To je slorila zato. da se ne bi dalje šlo v negotovost še bolj nepričakovanih rezultalov. Za svoje življenjske nacijonalne interese je Mala zveza postavila svoje odločno stališče v pravici in časti na pakt Društva narodov in iskrenost pri spoštovanju mednarodnih obvez. Tako osnovan pakt, izražen kot instrument revizije, je nasprotoval paktu Društva narodov in mednarodnim obvezani in je bil zato nesprejemljiv. To se je tudi kmalu pokazalo in dokazalo. Ne naslanjajoč se samo na učinek svoje objave, je Mala zveza obenem razvila tudi vse potrebno diplomatsko delovanje, da pojasni in odstrani nevarnost, ki bi s tako dirigiranim paktom neizbežno nastala za mir in mednarodni red ter opozorila na odgovornost za katastrofalne posledice, ki bi mogle nastati s tako resnim načenjanjem revizije mirovnih pogodb.
Francosko stališče
V prijetno dolžnost mi je omeniti pri tem uspešno akcijo v teni smislu ministru Titiilescu v Parizu in Londonu, ki je nastopil z vso avtoriteto kot mandatar Male zveze. (Burno ploskanje v narodni skupščini.) Potrebno je zlasti naglasiti, da je Mala iveza že takoj v začetku izjavila, da pozdravlja kot ploiliiiiosen vsak sporazum med državami, ki bi se z njim na prijateljski način uredili izključuo njihovi interesi. Vlada Irancoske republike, ki jo vedno vodi politika okrepitve miru in želja, (la se z odkritimi simpatijami pridruži vsakemu lojalnemu prizadevanju v tej smeri, ni sprejela predlaganega pakta od 18. niarea t. I. Odgovorila je britanski in rimski vladi s spomenico od 10. aprila t. 1. Francoska vlada je poudarila, da je strogo spoštovanje pakta Društva narodov dolžnost za vse člane Društva narodov, posebno pa za tiste, ki imajo stalno mesto v svetu DN. in se zato v ničemer ne smejo ogniti metod in postopkov, ki jih predpisuje ustava Društva narodov. Neobhodno potrebno je priznati enako veljavo vseh členov Društva narodov, zlasti pa opozoriti na zvezo med členi 10, 16 in Iti. V svrho boljšega razumevanja naj pojasnim:
Čl. 10. govori o obvezi članov Društva narodov, da spoštujejo in branijo pred vsakim zunanjim napadom teritorijalno celoto iu politično neodvisnost vsoh članov Društva narodov. — Čl. 16. navaia
obvoze gospodarskega in vojaškega značaja nasproti napadalcu. — Čl. til. pa govori o ponovni proučitvi pogodb, če bi njih ohranitev spravila svetovni mir v nevarnost.
Istočasno s svojo spomenico je francoska vlada predložila tudi svoj protiprcdlog temu paktu, zasnovan na načelih, ki so v skladu s paktom Zveze narodov. Na temelju tega besedila francoskega predloga pakta, ki se bistveno razlikuje od prvotno predloženega Mussolinijevega pakta od 16. marca, ki je zdaj definitivno opuščen, so se vršila in končala dosedanja pogajanja med štirimi zapadnimi velesilami. Ta pakt sporazuma in sodelovanja je sklenjen za dobo deset let in v njegovih šestih členih sc naglaša politika učinkovitega sodelovanja v svrho ohranitve miru. Drugi in tretji člen tega pakta sta političnega značaja in sta v popolni skladnosti s paktom Zveze narodov in pozneje sklenjenimi dogovori. Člen 4 naglaša voljo po sporazumevanju v vseh vprašanjih splošnega interesa v Evropi, zlasti glede obnove evropskega gospodarstva. Zadnja dva člena govorita o trajanju pogodbe, nje obnovi in ratiiikacijL
Pogajana z Malo zvezo
Za trajanja teh razgovorov smo bili mi člani Male zveze s strani irancoske vlade podrobno obveščeni in poučeni o postavljenih predlogih. To na-glašam s posebnim priznanjem za vzajemno politiko Francije in Male zveze (burno ploskanje v dvorani). Zvesta svojim ciljem, organizaciji trajnega miru, in zvesta vsem metodam mednarodnega sodelovanja se je Mala zveza ves ta čas trudila, da zaščiti svoje interese v smislu načel, izraženih v njenem komunikeju 25. marca. V to svrho je bila v kontaktu z ostalimi pogajalci, ki so se izrekli za popolno in neokrnjeno pristojnost Zveze narodov in za pravicc soglasja v izvedbi čl. 19, kar je vzela na znanje.
Smatrajoč, da je v popolnem skladu s poprejšnjimi medsebojnimi obvezami, so dobile države Male zveze tudi formalno garancijo od irancoske vlade proti vsakemu poskusu revizije. Podpis pakta štirih ne more ustvariti nobene nevarnosti za države Male zveze in tudi ne za vzajemno politiko Male zveze in Francije. Ta jamstva so take prirode, da pakt štirih ne bi mogel poslati sporazum, ki bi direktno ali indirektno meril na revizijo meja naših držav.
V Pragi
Stalni svet Male zveze je na rednem sestanku v Pragi 30. maja smatral za dolžnost objaviti precizno stališče stalnega sveta v tem vprašanju in definitivno pribiti, da vprašanje teritorijalne revizije za države Male zveze ne obstoji in da tudi v načelu ne bi mogel sprejeti presije nasproti katerikoli državi v svrho revizije.
Po dobljenih jasnih garancijah pakt štirih tak, kakršen je zasnovan s strani francoske vlade in zdaj končno sprejet in parafiran v Rimu, mora doprinesti k olajšanju položaja v Evropi, zlasti v razmerju med državami podpisnicami, in pripomoči k ureditvi nekaterih posebnih vprašanj, od česar je v mnogočem odvisen mir evropskih narodov.
Na';e stališče
Kraljevina Jugoslavija kakor tudi ostale članice Male zveze pozdravlja vsako mednarodno pogodbo, ki ji je namen zagotovitev miru in ohranitev zaupanja med narodi. Globoko prepričani o neobhodnosti in ncizprcmcnljivosti vzajemn.h ciljev in interesov politike Francije in Male zveze sprejemamo z zaupanjem ta pakt štirih v nadi, da se bodo po tej metodi uspešneje kakor dozdaj odstranile težkoče za dosego mednarodnega sporazuma in ustvarilo ozračje miru in pokoja. S tem paktom nam štiri vlade zapadnih narodov obljubljajo deset let miru ob popolnem spoštovanju pakta Zveze narodov in priznanju pravic vseh članov Zveze narodov ter obstoječih mednarodnih zvez.
Kraljevina Jugoslavija sprejema to z zaupanjem in priznanjem na znanje. Razen tega sc moramo mi še posebej veseliti vsake nove možnosti zbližanja med Francijo in Italijo in plodovitega sporazuma z Nemčijo. Veliko prizadevanje, ki so ga pokazale štiri velesile za dosego sporazuma v tem paktu, daje upanje, da bo pakt štirih nadaljeval delo na organizaciji miru in mednarodnega zaupanja. Upamo, da bo poleg že objavljenega sporočila stalnega sveta Male zveze na sestanku v Pragi ta objava o ureditvi perečih vprašanj doprinesla k popolni pomiritvi narodnega predstavništva in naše javnosti in k pravilni ocenitvi tega važnego mednarodnega akta.
Zopet habsburške senzaci e
London. 8. junija, tg. »Daily Herald« javlja senzacionalno vest, da je na Madja rskcni žo vse pripravljeno /a |x>novno v postavitev llabs-buržanov, da bo Oton Habsburški že koncem j tega tedna z letalom iz Švice odletel na Madjarsko, da sta Horti in madjarska vlada obveščena ' o tem načrtu in da se z njim strinjata.
„Pakt štirih more in mora privesti Odstop španske vlade do pakta dveh
M
Leviéarski kropi, ki so blizu francoski vladi.
s» podpis » tirih sprejeli i navdušenjem, dočim je delničarsko časopisje ostalo paktu sovražno. Glavni ton levičarskih komentarjev kaže, da vladni krogi upajo, da bo pakt štirih s časom privedel tudi do razjasnitve spornih vprašanj, ki po vojni motijo dobre odnošaje med Italijo in Francijo.
Tak« n. pr. piše »Petit Journal« navezujoč na besede, ki iili je ministrski predsednik Daladier prod podpisom pakta izrekel v svojem kabinetu: Pakt štirih more in mora privesti do pakta dveh,« da je sicer še prezgodaj ugibati, ali se bo ta želja g. Daladiera že v najkrajšem času uresničila, da pa sta Daladier in Mussolini brez dvoma navdihnjena od odkritosrčne namere, da Francija in Ha. lija odkritosrčno med seboj razjasnite svoji stališči in skušata pripraviti prisrčen sporazum v bodočnosti.
Podobno se v še bolj pozitivnem smislu izraža oliciozni Temps«, da pakt štirih otvarja najboljše perspektive za ureditev vprašanj, ki obstojajo med Kimoni in Parizom. Znano je, na kakšne težave jc zadevalo doklej vsako prizadevanje v tem smislu. Toda od momenta, ko sta. Francija in Italija podpisali pakt sodelovanja vseh štirih velesil, se zdi logično, da so bosta, ko bosta morali obravnavati modnarodna vprašanja, morali obenem sporazumevati o vprašanjih, ki ju zadevivjo neposredno.
Enako ineni »Petit Parisien«, da more ta pakt aomeniti začetek dobe največje prisrčnosti med
(Daladier, predsednik francoske vlade)
Italijo in med Francijo, tako da je dovoljeno verovati, da so bodo med obema vladama začela pogajanja za rešitev obstoječih težkoč.
lsie želje izražajo (udi Matin., »Volonté« in »Oeuvre«.
Navdušenje v Hali f i
Razume se, da italijansko fašistično časopisje te ugoduc komentarje zelo podčrtujejo, (ločim seveda zamolčuje nasprotne glasove. Rimsko časopisje pa tudi vo poročati, da je 7. t. m. v dvorani Plevel, kjer so predvajali film »Črna srajca«, vladala taka prisrčna atmosfera, kakor je žc letu in leta ui bilo opaziti v Parizu. Dvorana je bila polna elegantne publike političnega in diplomatičncsa sveta. Navzoči so 1 > i I i tudi ravnatelji vseh največjih listov in francoskih revij, nadalje člani francoske akademije in drugih kulturnih društev ter drugi odlični prijatelji Italije. : črna .vajen»: je baje naredila globok vtis po svoji vsebini, ki odkriva
Madrid, 8. jun. tg. Vlada Azane je odstopila. Ministrski predsednik jc hotel najprej samo reorganizirati kabinet. Ko pa je na današnjem ministrskem svetu pod predsedstvom Zamore ministrski
predsednik predložil deliret za imenovanje novega finančnega ministra in drugi dekret, s katerim jc razdelil kmetijsko, trgovinsko ln industrijsko mi-
nistrstvo na dva portfeljn, je izjavil Zamora, da bi se rad poprej razgovori! z vodilnimi poliiiki. Nato je Azana predložil dcmlsijo vsega kabineta, ki jc bila sprejeta. Predsednik poslanske zbornice, socialist Basteiro, je bil prvi poklican v predsednikovo palačo. Najveijetncje je, da bo prišlo c!o koncentracijskega kabineta vseh republikanskih frakcij
Zasedame Narodne skupščine
Belgrad, 8. junija. 1. Danes ob 10 dopoldne je pričela po daljšem odmoru zopet zasedati narodna skupščina. l'o prečitanju zapisnika zadnje seje, ki je bil sogla-no sprejet, jo zahteval poslanec Avra-rnovič cd kmetijskega ministra pojasnila radi interpelacijo o kmetijskih zadrugah, ki jo je poslal kmetijskemu ministru in do sedaj Se ni dobil nobenega odgovora. V svojem govoru j:' zelo napadel tudi Gjorgjeviča, tajne ka Zemljoradniake zadruge v Belgradu. Brez opazk ja bilo nato sprejeto poročilo o zadnji rekonstrukciji vlade 1er imenovanju dr. Angjelinoviča in Tcmašiča za ministra, Predsednik skupščine je i imel nato daljši spominski govor
da bi pripravili teren za sporazum med obema državama. Tako na primer objavlja zgodovinar Louis Madelin od Francosko akademijo v »Echo do Pariš« članek o olmoVljenju Italije pn fašizmu.
Alt dobimo še socialistično stranko ?
Pred nekaj časa je »Slovencc« že poročal, da bodo socialisti pod vodstvom Živlca Topalovića z dovoljenjem vlade ustanovili svojo socialistično stranko. Takrat se je reklo, da »Slovenčevo« poročilo ni čisto točno. Med tem pa »Delavska Politika« prinaša nekako anketo socialistov o tem vprašanju. Ta anketa je silno podučna, ker dokazuje, kako različna so mnenja med socialisti v tem vprašanju. Naj navedemo nekaj značilnih glasov!
Dne 3. junija je »D. P.« prinesla nepodpisan članek z debelimi črkami »Po tej poti pojdemo!« V tem članku pravi: »Obnovitev našega političnega delovanja je mogoča za nas samo rednim demokratičnim potom ... Četudi je naša stranka nehala delovati, pa mi vendar nismo razbita vojska. Ljudje, ki so strankino organizacijo nosili, so še vedno živi... Radi tega so med nami samimi potrebni predhodni razgovori.« Nato člankar poudarja, da bodo ti razgovori morali biti javni, da bo o njih poučeno članstvo, javno mnenje in tudi državna oblast. Šele na podlagi sporazuma bo mogoče kaj praktičnega sklepati. Če se doseže sporazum in če socialisti dobe prepričanje, da bodo mogli delati opozicionalno, bodo poskušali sklicevati javne sestanke in nato vsedržavno konferenco, katera bo o tej stvari končno sklepala.
Ker je članek nepodpisan in jc objavljen na odličnem mestu, bi iz tega sklepali, da je to mnenje merodajnih socialističnih krogov. Iz članka pa bi tudi sledilo, da imajo socialisti že točen načrt, kako priti do svoje stranke in da hočejo v tem pogledu s takimi članki svoje sodruge na lo pripraviti.
Zanimivo pa je, da se je že v isti številki »D. P.« proti snovanju socialistične stranke v sedanjih razmerah izrekel znani sodrug Arh. Ta utemeljuje svoje stališče proti snovanju socialistične stranke takole: »Vprašanje obnove politične stranke ne sme biti samo želja nekaterih, temveč mora to biti izraz gibanja ljudskih množic, kateremu sc mora dati pravilna smer in katera mora tudi imeti svojo utemeljenost v razvoju prilik v državi. Radi tega je potrebno, da se pojmi pravočasno razčistijo, da ne postane to potem kakor voz, ki ima vprego spredaj in zadaj.« Nato Arh ugotavlja, da je res živa želja, da bi se socialistično gibanje obnovilo. To gibanje pa mora biti aktivno, ne pasivno, in služiti svojemu namenu. Po 6. januarja so bile razpuščene vse stranke. Z novim zakonom nam je sicer dana možnost ustanavljati politične stranke, vendar je to po zakonu zelo otežk oceno. Nato nadaljuje Arh: :>Zdi se mi tehnično nemogoče zadostiti zahtevam, ki jih stavi zakon v pogledu ustanavljanja strank. To je ena straa. Druga stran je pa še težavnejša. Vsako politično gibanje mora imeti tudi svoj osnovni in akcijski program.« Arh pravi, da je glede notranje ureditve države socialistična stranka že povedala »svoje načelno stališče, ki je: ena država z najširšo samoupravo, kar bi moral vsak režim toleri-rati, kateri hoče imeti vsaj nekaj stvarne opozicije proti sebi«. Sicer pa, pravi Arh, sedanje zakonito stanje niti ne dopušča stremljenja za spremembo političnega reda v državi. Nato se Arh peča z vprašanjem, ali je sploh mogoče in oportuno se skušati politično uveljavljati v sedanjih okoliščinah. Takole pravi: »Povedati moramo javno, da popolnoma nič ne pomaga obnavljati politično stranko, ki bo imel« lep program in v njem zapisano socialno zaščito in smernice za uveljavljanje političnih pravic delovnega ljudstva, dokler nc bo svoboda tiska in govora toliko zajamčena, da bo lahko vsak državljan povedal to, kar ga boli. Stranko imeti, pa ne smeti povedati, zakaj je ljudstvo nezadovoljno in kaj hoče, se pravi delati slamnatega moža.« To je vsekakor stališče sodruga Arha, zato je »Delavska Politika« njegov članek prinesla z njegovim podpisom.
Značilen članek je »Delavska Politika« prinesla nato 7. junija z naslovom: »Ali naj ustanovimo stranko?« V tem članku »Delavska Politika« naglaša: »Politično življenje se more razvijati le polom političnih strank.« Socialisti so načeli vprašanje, ali naj se obnovi politično življenje. »Delavska Politika« pravi, da je obnova političnega delovanja za delavstvo nujna potreba. Vprašanje je le, ali so za tako politično udejstvovanje dani pogoji. Nato pa pravi: »In če pogoji tudi ne bi bili dani, je venàar oportuno, da delavstvo poišče pota in si izposluje potrebne pogoje za politično udejstvovanje.« List naglaša, da jc vprašanje obnove socialistične stranke tudi v meščanskih krogih vzbudilo Veliko zanimanje in da se s tem vprašanjem peča celo JRKD. Iz tega sklepa, da je vprašanje socialistične slranke tudi za druge že obstoječe stranke resnejši problem. Iz tega zanimanja za socialistično stranko v JRKD in tudi drugod sklepa list, »da je pri nas čut demokracije tako močno razvit, da javnost te pravicc delavstvu ne odreka, zlasti ker je ustanavljanje strank urejeno s posebnim društvenim zakonom. Poskusimo! Tako se glasi parola.« Iz tega članka je zopet, kakor iz prvega navedenega članka razvidno, da socialistični voditelji resno računajo z ustanovitvijo svoje stranke 1er računajo tudi na to, da bo oblast to stranko blagohotno dovolila. Saj pravi cclo g. Arh, da jc nolranje-politični program socialistične stranke
obnovo Italije po fašizmu.	u narodnem poslancu in narodnem "voditelju, prof.
Sploh so prijatelji Italije v Parizu zelo na delu, | špinčiču, v kr.tercm je orisal vse pokojnikovo delovanje in njegove zasluge za prebujenje Istre.
Z velikim zanimanjem so narodni poslanci poslušali odgovor zunanjega ministra Вобка Jevtiča poslancu čiriču, ki je slavil interpelacijo na zu-V članku poveličuje Mussolinija in trdi, da Mus. | nanjega ministra o vplivu, ki ga bo imel sporazum solini ni sovražnik Francije, ampak ravno na- med štirimi velesilami na bodočo politiko Male sprotno.	zveze v splošnem iu Jugoslavijo v posebnem. Po-
slanec Čirio je vprašal zunanjega ministra, če je vlada storila vse, da so ee zavarovali vsi interesi naše države, ki slonijo na mirovnih [»godbah in ki morajo ostati nedotakljivi. Govor prinašamo na drugem mestu.
Poslanec čirič se je nato zahvalil zunanjemu ministru za ekspoae 1er navedel razloge, ki so mu dali povod za vložitev take interpelacije. Za njim sla v istem smislu govorila še narodna poslanca Auer in dr. Pivko. Zadnji je med drugim poudarjal, da ga zelo boli. da se jo Poljska oddaljila od Male zveze, ter je dejal, da je delovanje Malo zveze pravilno in uvidevno. Narodni poslanec Kešeljevič .je govoril v istem smislu kakor predgovoru i k, obenem pa je naglašal potrebo vseslovenske orienta-
junija. v dvorani
Občni zbor Zveze za tujski pr
Ljubljana, 8,
»Danes ob 3 popoldne je bila Zbornice za TOI redna letna skupščina Z\nze za tujski promet, le naše najvažnejše tujsko- ; prometne organizacije. Skupščine so se udele- ; žili zastopniki skoraj vseh pomembnih zdravilišč in letovišč, raznih organizacij, oblasti ter drugi člani. Ministra za trgovino je zastopal svetnik Jašu Grgaševič, načelnik odseka za turizem v ministrstvu, liana je zastopal inšpektor dr. Gustin, mestno občino podžupan prof. Jarc, zbornico za TOI dr. Koče, žel. direkcijo «Ir. Petek, Avtoklub ing. Pavlin in šabec. J/.SS dr. Souvan. društvo Merkur: d r. Fran Windi-scher. Tujsko-prometno zvezo v Mariboru dr. Senior, Goetilničarsko zvezo predsednika Majcen in Kavčič. Navzočen jc bil tudi glavni ravnatelj >Putnikn« Slavko Siriševič iz Belgradu.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik dvorni svetnik dr. Mnrii, ki je pozdravil vse odlične zastopnike in vse prisotne ter prečital oprostilno pismo podbana. Navzočemu načelni
ci je naše zunanjo politike. S tem je bila današnja seja zaključena.
Snlcrpeiacîie
Na današnji seji narodne skupščine so bile vloženo sledeče interpelacije: Narodni poslanec Multija Muladič je poslal interpelacijo trgovinskemu, pravosodnemu in finančnemu ministru, v kateri zahteva pojasnilo o likvidaciji založništva Narodno delo« ter o prenosu njegove imovine na privatno osebo. — Narodni poslanec Aivte Kuntarič je intferpellral finančnega ministra zaradi neizpločevanja izseljenskih vlog, vloženih pri Hrvatski kinoteki zadružni banki. — Narodni poslanec dr. Nikola Kešeljevlč je vložil interpelacijo ua zunanjega ministra zaradi pisanja inozemskih časopisov o reviziji mirovnih pogodb. — Narodni poslanec Miloš Dragovič je vložil interpelacijo na prometnega ministra o delovanju Zveze poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev. — Narodni poslanec Milan Mctikoš in tovariši so interpelirali prometnega ministra zaradi brezplačne vožnjo zborovalcem shodov JRKD.
Po teh interpelacijah je bilo prečltano poročilo pravosodnega ministra, ki je zahteval, da se izročijo sodišču nekateri narodni poslanci, med njimi ludi Branko Avramovič, za razne prestopke po tiskovnem in kazenskem zakoniku. — Narodni poslanec Boško Zeljkovlč in tovariši so predložili narodnemu predstavništvu načrt zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah. Ministrski predsednik jo predložil zakon o ureditvi izplačila denarnih vlog pri posameznih zavodih od 27. decembra 1082 dalje.
Belgrad, 8. junija. 1. Narodni poslanec Alojzij Pavlic je sporočil tajništvu JRKD, da izstopa i/, tega kluba. Pavlic Je prijavil svoj prslop v Kmečki klub Nikole Preke.

o občinski politiki
Maribor, 8. junija.
Danes je mestni župan dr. Lipold povabil k sebi zastopnike tiska ter jim podal sliko o nekaterih perečih vprašanjih mariborske komunalne politike. Zlasti je omenjal svoje zadnje interven-I cije na pristojnih mestih v Belgrndu. Povdaril je, da je finančno ministrstvo odobrilo posojilo, ki ga je občina najela pri Državni - hipotekami banki v ku Grgaševiču se je zahvalil zn subvencijo j znesku 700.0! 10 Din. Od tega zneska se bo porabilo
ministrstva v znesku I0.(H)0 Din. Nato se je spomnil jiokojnega hotelirja Jakoba Peternela 7. Bleda, ki je bil eden prvih tujeko-premetnih pionirjev pri nas. Posebno zalivalo ze izrekel tudi uredništvu zveze. V svojih nadaljnjih iz- 1 vajanjih je napovedal prognozo zn letošnji tuj- : ski promet, /e dosedanja predsezona ni nič i slabša, kakor druga letu. čeprav je ves čas ua- J gajalo vreme. Preroki sicer napovedujejo /do j mokro vreme, to<la govornik je poln nad in ; upa, da letošnja sezona za lansko ne bo /iiostu-jala. Bled je dober barometer in na Bledu ni i sedaj nič manj ljudi, kakor druga leto med tem časom, lnozemci bodo prišli k nam /e zaradi | naše valute, katere stniije jim sedaj konvinirn. Pa če ne bodo prišli inozeinci, bodo prišli domačini. Predlagal je udanostno brzojavko kralju in pozdravno brzojavko ministru Sumenkoviču. ki stn bili sprejeti.
Načelnik Jaša Grgaševič se je zahvali! zn prisrčen pozdrav. Zadnje čase je obiskal več tujsko-prometnih zborovanj in z zadovoljstvom
000.000 Din zn povečanje vodovodu, 200.000 Din pa za pogrebni zavod. Župan je nadalje interveniral na pristojnih mestih glede zamenjave mestnih vojašnic za objekte vojaškega erarja. Občina nudi v zamenjavo, kakor znano vojašnici v Melju, na Tržaški cesti in topničarsko vojašnico ter smodniSni-co v Bohovi. Zamenjava pa zaenkrat še ni zrela, dokler ne bo sprejet že pripravljeni zakon o nastanitvi vojaštva. Brezuspešna jc bila zaenkrat ludi intervencija glede kreditov cestninskega fonda za nova cestna dela. Tako se bo zaenkrat mogla letos dovršili le carinska pošta 1er tlakovanje Aleksandrove ulice. Mariborske posestnike bo zlasti zani-
Kajkovski lirik Drcsgutin Demmniê it mrl
Telefonsko poročilo iz Zagreba nam je nocoj i naznanilo, da je nenadoma (bržkone od kapi) za-., , . , - ... . -. , i tisnil oči znani hrvatski književnik g. Dragu lin ugotovil, da sc delo za pospesitov tujskega ; |,omjanié, biv8i predsednik Matice? član Aka-prometa povsod vodi z ljubeznijo. Dober znak ,i„„,;:„ __________ :„ ,.'.„„,..„„,: „„..,...,!„........u
je tudi splošen optimizem, na katerega je pov-
sod naletel. Turizem je najmlajša gospodarska | „ц,^, stroka, toda v plačilni državni bilanci velika " v.,i
demije znanosti in umetnosti, predsednik zagreb. škega Pen-kluba, član Društva hrvatskih književ-
aktiva. Slovenija ima vzorno tujsko-promctn< organizacijo in treba je delati, dn se povsod dvigne na slovensko stopnjo. V vprašanju sanacije našega hotelirstva sploh in v tujskem prometu pa je zelo važna zasebna iniciativa. Ministrstvo pripravlja zakon o pospeševanju turizma, da se tujski promet nekako sistemizira. Pripravlja se vsedržavna turistična zveza r; podzvezaini, po eno v vsaki banovini. Država jc povsod pripravljena pomagati, toda le tedaj, čc vidi, da si organizacije, kraji in pokrajine najprej same pomagajo. I^nni je tujski promet | prinesel v državno plačilno bilanco 269 milijonov Din aktiv. Govornik je napovedal v skorajšnjem času tuisko-prometno konferenco v Belgradu.
V	banovem imenu dn v imenu banske uprave j je zagotovil vso pozornost iu možno podporo ban- ! ske uprave inšpektor dr. Gustin.
Glavni ravnatelj »Putnika« Siriševič je pojas- j njeval razne težkoče -> Putnika glede financiranja j tujsko-promelnih organizacij 1er pojasnjeval, zakaj so nekateri dohodki izpadli. Napovedal pn je sko- i rajšnje izboljšanje, ker se i>0 našel s prometnim ministrom neki način, da bodo imele tujsko-pro- I metne organizacije neki vir dohodkov tudi od žc- j lezniškega prometa. Slovenski tujsko-prometni organizaciji pa je izrazil vse priznanje.
V	imenu Tujsko-prometne zveze v Mariboru ' je pozdravil občni zbor dr. Senior.
Poročilo o delovanju zveze so ni prečitalo, ker ! je bilo razdeljeno v brošuri med navzočne. Mi i smo že priobčili izvleček iz te brošure.
Blagajniško poročilo je podal g. Valašck. Na I predlog revizorja dr. Grcgoriča je bil odboru soglasno podeljen obsolutorij in so bila poročila ' sprejeta.
Nato je občni zbor odobril predlagano spremembo pravil, ki ni bistveno važnosti. Pri volitvah je bil po večini soglasno izvoljen stari odbor ч predsednikom dr. Marnom na čelu.
Pri slučajnostih so številni govorniki obravnavali razna važna vprašanja tujskega prometa, zlasti vprašanje dobrih ccst, zveze Slovenije z morjem, prehoda čez mejo. voznih redov, vprašanje gostilniških koncesij itd.
Z aplavzom pa so zborovale! sprejeli na znanje. da je poteklo deset let. odkar delujeta v Zvezi za tujski promet predsednik dr. Mam in ravnatelj g. Pintar. Zborovale! so jima priredili prisrčne ovacije, zakar Pla se ginjeno zahvalila.
Občni zbor jc trajal do Iri četrt na 8.
Naj ob tej priliki naznačiino na brž nekaj po-1 tez tega bogonadarjenega pevca kajkavskega Zagorja. Domjanič je po svoji ustvarjalni sili, po ob-; čutju, da ne rečem po svojem bistvu — kajkavec. ; O tem priča sleherna njegova pesem, ki je po ! ritmu samotekoča kot narodna, a po notranjem ' nastroju preprosta, občutena 1er nosi v sebi dušo zagorskega kraja in človeka. Močna je le v kaj-kavskem narečju, oslabi pa v štokavskem be-sedju. — Pred dvema letoma mi je tožil, kako težko je pisati v tem narečju, ker se suši. Jezik, kakor je na primer slovenski, se oplaja, razvija, izrazno gre v subtilnost, kajkavski dijalekt pa usiha: Soie in uradi usajajo vanj štokavske besede. V dijalektu so le primarne barve jezika, zato se mu tolikokrat beseda spovrača, ker ni izraza. Narodno lirike kajkavske skoraj ni, zatorej je moral Domjanič mnogo besed iz sebo roditi. Germaniz. me jo obšel tako, da je na njih mesta dal slovensko besede v narodni izreki, in ta njegov zagorski dijalekt je lo za intimne sujete, lirične, o katerih govori in poje vas. Zatorej Uomjaničeve pesmi naravnost kličejo komponiHte.
Dosloj je izdal zbirke Kipci i popevke«, Suiice i senko". (to dvoje j': danes lo še antikvnrna redkost); letos pa so izšlo v založbi Srp. književne zadrugo njegove štokav.slfo -Pesmi . Podobne izdaje (v obliki antologije) pa čakajo še njegove kajkavske pesmi, ki so raztresene po srbskih, hrvatskih in slovenskih leposlovnih revijah.
Slovence je imel Domjanič izredno rad, Že leta 1802 (kakor mi je pripovedoval) so se sestali slovenski in hrvatski abiturijenti v Zagrebu, kjer se je prvič pela pesem Slovenec in Hrvat«. Pisal jo tedaj v panslavisfcični list Slovenski svet . A zadnja ieta je prispeval svoje pesmi tudi za Dom in svet in Ljubljanski zvon. Rad je prihajal med пнз in zmerom z ljubeznijo govorii o naši kulturi.
Kot sodnik, ki jo vdihaval dan za dnem prah /. aktov, «e je pač rad umikal v prirodo, kjer .je kot izrazit romantik doživljal svoje lirične pesmi. 0 njem bo definitivno spregovorila kritika, ko bodo vsa njegova dela natisnjena. Med Slovenci bo ostal pač zmerom v najlepšem spominu. - L. G.
tak, da bi ga koncev konca moral lolcrirati vsak režim, kateri hoče imeli vs-'i nekaj stvarne opozicije proti sebi«.
Bruselj, 8. jtinijn. tg. Belgijska vlada jc sklenila, da ne bo plačala Ameriki obroka vojnega dolgu, ki ji zapade 13. junija.
Moskva, 8. juni ja, ig. Ameriški letalec Mat-tern, zn katerega so se že bali. je moral danes zasilno pristati pri Prolcopjevskem, 600 km od Novosibirskn. Pristal je srečno.
Berlin. 8. junija, tg. Nemčija bo dne I. julija plačala ameriški reorgunizocijski kredit v višini 45 milijonov dolarjev.
Zagreb. 8. junija, ž. Dne II). junija bo v osiješki mestni posvetovalnici seja mest kraltovine Jugoslavije.
malo vprašanje davka na nezazidane parcele, proli kateremu je bilo toliko pritožb. V proračunu za 1933 jo predviden ta davek z zneskom 900.000 Din, ki jih občina ne bi mogla pogrešati. Vprašanje je sedaj končnoveljavno rešeno ter je dobilo finančno ministrstvo od skupščine pooblastilo, da sme v svojem delokrogu odobriti davščine samoupravnih teles, kar velja tudi za nazaj. Godbena taksa se zniža na polovico. Tako bo gostilničarjem in kavar-narjem zopet omogočeno, da imajo v svojih lokalih koncerte, godbeniki pa bodo dobili zaposlitev, ker je bilo v Mariboru precej brezposelnih radi odpusta. ker je bila zvišana godbena taksa. Končno je župan še omenil, da so se pričele adaptacije v banovinski stanovanjski hiši v Strossmayerjevi ulici, kamor se preseli banovinski dečji dom. Maslo Maribor bo imelo s to ustanovo znatno gospodarsko korist, ker se snuje v Mariboru centralni banovinski dečji doni, ki se bo v bodoče brez dvoma še povečal in razširil. Obenem pa bo občina pridobila v hiši kjer se je dečji dom do sedaj nahajal prostore za povečanje oskrbnišnice in sicer za 00 prostorov.
Zaposîilev inozemskih delavcev v Franciji
Te dni je francoska vlada repatriirala 50.000 poljskih rudarjev, ki so postali zadnje tedne in mesece brezposelni. V zvezi s tem je vlada izdala nove naredbe k zakonu o zaposlitvi inozemcev v Franciji. Pri oddaji javnih del se mora takoj ugotovili število inozemcev, pri čemer se morajo upoštevati razmere na delovnem trgu d etičnega kraja. Nikaikor pa ne sme biti več kot 5% zaposlenih inozemcev ((1оз1еј 10%).
Odpadle so nadalje tudi olajšave za one ino-zemce, ki so poročeni z Francozinjami ali pa imajo otroke, francoske d ržiivljane. Določila o zuposlenju : inozemcev v zasebnih podjetjih so ostala v glavnem j neizpremenjena. Naredbe imajo namen, da prepre-! čijo shematično obravnavanje vprašanja inozemskih I delavcev.
Po kasnejših navodilih morajo prefekli posa-r mezmh departmanov z okrajnimi delavskimi uradi i izdelati smernico za zaposlovanje inozemcev v posameznih obrtnih panogah, pri katerih pa je Ireba zaslišaiti še delavske in delodajalske organizacij?.
Kongres mlinarjev
Belgrad, 8. junija. 1. Danes je bilo tukaj zborovanje Mlinarske zveze, katerega so se udeležili delegati iz vse države. V svojih referatih so razni govorniki na zborovanju omenjali težko krizo mlinarske industrije in nujno polrebo odpravo davka na moko, ki zelo težko vpliva na mlinsko indu. Strijo m vse naše gospodarstvo. Nasprotno predlagajo, da bi se uvedla 2 odst. taksa na poslovni promet ali pa da se določi kvota, ki bi jo bilo treba plačati v državno blagajno. Plačila naj bi se izvršila potom Mlinske zveze. Nato so sprejeli resolucijo, v kateri se obravnava vprašanje celotnega davka na moko. mlinska produkcija, kreditiranje mlinske industrije ter stalna organizacija Male zveze. Po kongresu so bili predstavniki Mlinsko zveze sprejeti pri finančnem ministru, kateremu so obrazložili težak položaj mlinske industrije. Popoldne se je kongres nadaljeval.
Osebne vesli
Belgrad 8. junija. I. Napredovali «o: na tehnični fakuteti ljubljanske univerze zu rednega profesorja z vsemi pravicami uradnika — ijol. skup. I. stop. ing. Viktor Gostiša, redni profesor iste fakultete, v Narodnem gledališču v Ljubljani za člana s pravicami uradnika 6. pot. skup. Osip :šeet, v 5. pol. skup. Dimnik van. učitelj Šole zn pohabljene otroke v Ljubljani, Dermelj Ludvik, učitelj gluhonemnicc, Uermclj Mirko, učitelj gluhonemnice v Ljubljani, Doslal Rudolf, učitelj gluhonemnice v Ljubljani, Erbežnik Ivan, učitelj šole za pohabljene otroke v Ljubljani, f.ebnr Ana. učite-u	zn P°'ial>|jene otroke v Ljubljani,
Mnzi Vilko, učitelj gluhonemnice v Ljubljani. \ urnik Alojzi ju, učiteljico šole zn pohabljene i otroke v Mariboru. — Vpokojen je dr. Kern ! Гerdo, ravnatelj državnega vetcrinnrsko-bnktc-nološkega zavoda v Ljubljani.
f Zlatomašnik
Miloš Šmid
Solčava, 8. junija. Dane« popoldne ob 2 jc mimo v Gosixxiu zaspal tukajšnji župnik, zlatomašnik in duhovni svetnik g. Miloš Šmid. Pogreb bo v soboto po prihodu poštnega avtobusa, ki odhaja iz Šmartnega ob Paki ob 9 dopoldne.
Slovenci v avdijenci pri papežu
•	Ljubljana, 8. VI.
Skupina Slovencev, ki je na binkoštne praznike obiskala Rim, je bila sprejeta od sv. Očeta v posebni avdijenci na binkoštni ponedeljek ob 6 zvečer.
Ta izredna naklonjenost sv. Očeta, da je Slovence sprejel v posebni avdijcnci. kakor
tudi njegove očetovske besede so napravile na vse navzoče globok vtis. Vse. kar so izletniki videli, občutili ter doživeli na lepem potovanju, bo ostalo globoko zapisano v njihovih srcili.
Izletniki so se vrnili 7. t. m. ob pol 8 zvečer v Ljubljano. Izlet, ki ga je aranžiral Romarski odsek Katoliške akcije v Ljubljani, je izpadel v splošno zadovoljnost.
Naši v Ameriki
Slov. krajina, 4. jun.
Jubilej betlehemske župnije. Nenavadno žila-vost kažejo nekatere naselbine prekmurekih Slovencev v Združenih državah. Ena izmed najmočnejših je ona v South Bethlehemu v Pensilvaniji, kjer izhaja že trinajsto leto danes edino ameriško prekmursko glasilo tednik »Amerikanskih Slovencov glas«. Župnija sv. Jožefa v S. Bethlehemu se pripravlja letos na proslavo dvajsetletnice svojega obstanka. Zvedeli smo, da bodo izdali bogat almanah, ki ne bo podal le zgodovine te ameriške slovenske župnije, marveč bo prinesel tudi zgodovino vseh župnij v Slovenski krajini, iz katerih so se priselili župljani sv. Jf>žefa v Bethlehemu. Tako bo ta knjiga, ki bo tudi bogato ilustrirana, edinstvena in najlepša vez med »staTO« in »novo« domovino. Župnija v S. Bethlehemu ima lastno osnovno šolo, kjer poučujejo slovenske šolske sestre. To šolo je postavil goreči bivši župnik o. Klement Veren, rojak iz Murske Sobote, sedaj frančiškanski gvardijan v Subotici. Želimo svojim rojakom, naj jih ta jubileje utrdi v njihovi zvestobi slovenstvu, ki jo tako vidno poudarjajo vsepovsod!
Slovenski politični klub imajo v Bethlehemu,
Pa. Minuli mesec je imel »Amerikanskih Slovenov demokratski klub« svoj politični shod. Klub šteie danes čez 400 članov, izseljencev iz Slovenske krajine. Poročajo pa, da upajo to število v kratkem podvojiti, zakaj politični klub je v zadnjem času začel krepko delovati. Pridobil si je že velik ugled, tako da so angle-ški listi na vidnem mestu v obširnih člankih govorili o zadniem političnem zboru. V politiki Bethlehema so bili slovenski volivci že večkrat odločili zmago.
Materinski dan. Nedavno se je ustanovil v slovenski župniji v Bethlehemu »D>amatski klub Ivan Baša«, ki je prevzel svoje ime po predlanskim umrlem župniku in narodnem buditelju v Bogojini v Slov. krajini. Dramatski klub je sedaj priredil materinski dan. kjer je bila na sporedu igra »Izgubljena hči«. Svoj gmotni dobiček daruje dra-matski klub stalno v podporo slovenske cerkve. Tako vidimo, da je za narodno in kulturno življ&nie naših rojakov dobro preskrbljeno v cerkvi, šoli in društvih. Imajo namreč tudi v vseh večjih mestih dobro urejena lastna podporna društva. Le eno bi bilo še potrebno: poživljena in sistematična vez s slovensko domovinol
Žrtev strele
Miloš Šmid se je rodil 13. avgusta 1848 v Dobju pri Planini in bil posvečen v mašnika 22. julija 1878. Kaplanoval je v 14 letih na sedmih samih težkih župnijah, ki so zahtevale mnogo telesnega zdravja in moči, katere je Bog mlademu kaplanu v obilni meri naklonil. Ni čuda, da si je po tako krepki šoli iprosil eno najtežjih tedanjih župnij Solčavo v koncu Savinjske doline. Kaj to danes, če je do kolodvora 45 km — sedež lagodno v avto in si v dveh urah tam. V času pa, ko se je naselil tja pokojni g. zlatomašnik, je od Luč do Solčave vodila le jako skromna pešpot, tako da so morali večino trgovskega blaga znositi na glavi in hrbtu v tihi gorski kot. Vsakdo mora priznati, da je treba ogromne ljubezni do ljudi in do Boga, da vzdrži na tako osamljenem kraju, kjer zima brezobzirno gospoduje. In pokojni zlatomašnik je vzdržal celih 41 let.
Pozabiti ne smemo zlasti ene poteze blagega pokojnika: njegove narodne zavednosti. Odklanjal je dosledno vse nemške dopise in vse vsiljevanje nemščine: spreiemal ni niti šema-tizma, dokler je bil nemški. Seveda je imel mnogo neprijetnosti in prepirov z oblastmi.
Za blagim pokojnikom ne žalujejo sanjo njegovi župljani. ki jih je toliko let vodil in
Iim popolnoma prenovil župno in podružno cer-ev. marveč'tudi številni njegovi prijatelji po širni Sloveniji, ki so kdaj imeli prijetno priliko. da so jih stisnile v prijateljski pozdrav izredno močne klešče njegovih rok. Bog mu bodi bogat plačnik za vsa njegova dobra dela! Naj počiva v mirul
Beda rudarskih upokojencev v Velenjah
Velenjski rudarji še vedno niso dobili pokojnine, niti zaostalih mesečnin. Rudnik kot delodajalec dolguje Bratovski skladnici sedaj že veliko nad 2,000.000 Din. Rudarji se v tem čakanju na milost in nemilost spominjajo shodov in zborovanj zadnjih časov, polnih mernikov obljub in zagotavljanj. Zdaj pa nihče nič ne zine, kakor da bi Velenja na svetu več ne bilo. Ostalo je pač, kakor mnogokrat v teh Časih, ne le pri — besedah.
Po nesreči ustreljen
Podgrad pri Stopičah, 6. VI.
Obstrelil se je binkoštni ponedeljek popoldne Jenič Ivan posestnikov sin v Podgradu št. 18. Postavil je puško v grm. Ko jo je vzel v roke se jc sprožila. Strel ga je zadel v levo stran prsi: krogla je obtičala v životu. Peljali •o ga v bolnišnico, po potu je umrl vsled notranje izkrvavitve. Star je bil 28 let in zapušča vdovo in dva otročiča. Naj počiva v miru.
Skoda po toči v Polovicah
Kamnik, 8. junija.
V vremenskih zadevah velja že dolgo vrsto let v Kamniku trditev: Kjer spomladi najprej zagrmi, od tam bodo skozi celo leto prihajale nevihte. Resničnost lega pravila se je izkazala letos že v mesecu maju. Kamničani so si dobro zapomnili, da je lo v marcu najprej zagrmelo nad Palovškimi hribi, ki leže jugovzhodno od Kaninilka in so visoki do 700 metiov. Od tam so tudi prišle vse večje in manjše nevihte, kar jih je bilo do sedaj v našem okraju. Prav karakterističen primer za nevihte, ki ] t.jajo od te strani, simo imeli prvo izletniško n .h-ljo v mesecu maju. Nebo je bilo ves dan skoro brez vsake meglice, zvečer pa se je privlekel izza Starega grada temen oblak in naenkrat se je vlila nad Kamnikom velika ploha, ki je trajala nad četrt mre in je namočila samo Kamnik in bližnjo okolico do Homca, kjer je padlo le pan- kapelj.
Zadnjega maja se je zopet vlila nad Kamnikom velika ploha kot bi se utrgal oblak. Med dežjem je padala tudi precej debela toča, ki v Kamniku ni zapustila nobenih sledov, pač pa je napravila veliko škodo v Palovičah. Ta neznatna vasica leži v kotlini med Palovškimi hribi, nekako poldrugo uro od Kamnika. V okolici Palovič je najugodnejše podnebje za sadje, zlasti pa za češnje, ki nikjer v kamniškem okraju tako dobro ne uspevajo. Med treskanjem je v velikem nalivu pričela padati toča, ki je nekaj časa padala suha in tako gosta, da je oklestila vse sadno drevje in napravila veliko škodo na žitu. Komisija, ki si je v sredo dne 7. t. m. ogledala škodo na licu mesta, je ugotovila, da znaša škoda na sadnem drevju 75%, na pšenici pa 50%. Toča je padala samo v vasi Palo-viče, na sosednji Vranji peii, kjer je fara, pa ni napravila škode. Sadje, ki je zelo lepo kazalo, je zdaj Skoro do malega uničeno, revni pa so ob edini dohodek.
Vrhnika. 7. junija.
V	torek nekako okrog 4 popoldne se je prikazala nad Staro Vrhniko meglica, ki je pa postala usoflna. Okoli petih je že zagrmelo in zabliskalo se je — v hipu je udarila strela — skoro iz jasnega. Švignila je v oreh j>osestnika Franca Trčka, po domače Prinčka. Stara Vrhnika, št. 18. Odlod je šla strela skozi deblo oreha v zemljo, potem pod zemljo v hlev, kjer je švignila v prednje noge krave, ki jo je seveda pobila. Krnva se je mučila na prednjih nogah, dočim je na zadnjih še neovirano stala. Takoj je prizadeti posestnik preskrbel, da je dal kravo pobiti. Čeprav mu je ostala druga krava zdrava, nepoškodovana, trpi veliko škodo.
Čudna so pota strele: ko je poškodovala kravo je švignila v vodovod in pokvarila eno cev, od koder pa končno izginila v zemljo. Po tej nesreči se je šele napravila nevihta, ki je marsikoga nepričakovano obiskala na polju pri delu. Proti večeru je pa že nehalo deževati.
Zopet požar v Lokovici pri Šoštanm
Šoštanj, 7. junija.
V	lokovici se požari kar vrste. Nekdo požiga, taka je soglasna sodba ljudi. V torek je zagorel kres strahote na Cevzarjevem vrlin Mogočno Cevzarjevo gospodarsko poslopje so ob pol 9 zjutraj objeli plameni in ga popolnoma uničili.
Domači so bili vsi na delu na nekoliko oddaljni njivi. Ko so na krik sosedov prihiteli domov, je bilo že vue poslopje v ognju. Vsako gašenje in reševanje bilo zaman; prihiteli va-šča.ni. rudniški gasilci in samaritanke so se morali omejiti le na čuvanje sosednjih poslopij. ki so bili zaradi neposredne bližine v veliki nevarnosti. Z gospodarskim poslopjem je zgorelo vse, kar je bilo v njem, poljedelski stroji. 30 deloma polnili sodov. seno. uničena so tudi vsa bližnja sadna drevesa.
Škoda še ni precenjena, vendar jo pičla zavarovalnina niti do polovice ne bo mogla kriti
Iz šmarskega kota
V	Kostrivnic.i je umrl v 61. letu svoje dobe ugledni trgovec in dobri oče Jakob Junež. Blagi rajnki, ki je bil na dobrem glasu kot pošten trgovec, veren katoličan in zgleden oče. zapušča šest otrok, dve hčeri in štiri sinove, med temi je sin Rado bogoslovec. Plemenitemu rajnkemu svetila večna luč. globoko potrtim žalujočim naše iskreno sožalje!
Pri Sv. Križu na Slatini so slovesno napravili sklep gospodinjske šole. Razstava, ki so jo napravile gojenke. je napravila lep vtis in pokazala veliko vrednost ženske gospodinjske izobrazbe. Ob tej priliki je podala voditeljica tečaja gdč. Podreka poročilo o delovanju gospodinjske šole, nakar je sledil izpit gojenk. Sledile so deklamacijc, govori in petje.
je ta zob, ce ga takoj ne zalijemo. Ostunek jedi se je zajedel med zobe, ustvarja se mlečna kislina m razkraja zobno sklenino. Posledica tega je majhna luknjica. Dnevna nega s Ghlorodont zobno pasto ščiti zobe pred prezgodnim razpadanjem, ohranjuje jih zdrave in dela sjajne bele. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 13.-.
Dan Rdečega križa
Krajevni odbor Rdečega križa bo imel svoj poletni Dan R. kr. v nedeljo due 11. junija 1983 v
spomin na dan |x>roke svojih visokih zaščitnikov, Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. in kraljice Marije. Od 9 do Vi 13 bodo funkcijonarji R. kr. zbirali prostovoljne prisixsvke in vpisovali nove društvene člane. Ob 11 se začne promenadni koncert vojaške godbe v Zvezdii.
Vzvišeni in plemeniti, vseobči so cilji Rdečega križa. Glavna njegova naloga je vsestransko delo in pospeševanje miroljubnega duha med narodi, duha strpnosti, medsebojnega spoštovanja, razumevanja in vzajemne pomoči, Rdeči križ se trudi in prizadeva ta duh strpnosti, spoštovanja in člove-čamske ljubezni zanesti in utrditi med vsemi narodi svetovne oble. V duhu te človečanske ljubezni pomaga in priskoči na pomoč Rdeči križ vsepovsod, kjer je bedni človek v stiski in nesreči ter si z lastnimi sredstvi ne more pomagali. Ko zadenejo človeštvo elementarne nezgode ob strahotah potresov, poplav, v letih suše, slabe letine, ko razsajajo nalezljive bolezni in epidemije, je zopet R. kr. prvi, ki nudi pomoč onim, ki jih je nemila usoda pahnila v obup. Nič manj važne niso naloge R. kr. ob največji nesreči, ki more človeštvo zadeti, v vojni. Takrat pride njegova samaritanska organizacija do popolnega razmaha. Reševanje ranjencev, negovanje bolnikov, skrb za invalide, vojne vdove in sirote so v takih dobah plemenita, sicer težka, a važna in hvaležna naloga vsečlovečan-ske organizacije R. kr. brez ozira na narodnost in državljansko pripadnost. Pa tudi v posameznih nesrečnih slučajih vrši Rdeči križ vzvišeno poslanstvo božje: nudi lačnim košček kruha, oblači reveže. tolaži obupane in skrbi za zdravje in okrepitev slabotnih otrok. Rdeči križ čakajo velike naloge, ki mu jih nalaga poslanstvo ljubezni do bližnjega. More jih pa vršiti le tedaj, ako vživa vsestransko podporo in simpatije naroda.
Tudi letos seobračamo do plemenitih src dobrega ljubljanskega prebivalstva z nujno prošnjo: Pomagajte R. kr. vsak po svoji močil Ne hodite v nedeljo mimo naših nabiralnih miz! Odkupite se, položite mali dar na ollar ljubezni in usinlijenja! Vpišite se v naše človekoljubno društvo! Naša pisarna je v Wolfovi ulici, Oražnov dom, dvorišče. Telefon 3218. Članarina je malenkostna: za rednega člana 20 Din na leto, za podpornega pa le 6 Din. Pridiite, pristopite v našo miroljubno armado bojevnikov v znamenju ljubezni do bližnjega in vzajemne pomoči.
Ptui
Poroki. V tukajšnji proštijski cerkvi so se poročili: Miha Ostrman, policijski stražnik in Pavla Verbič, /.asbnica i/ Vrhnike; Schwab Ha-rald. sin veletrgovca in Magdalena Popovič, za-sebnica. oba iz Ptuja. Novoporočenoem naše čestitke.
Nezgoda. V bolnišnico eo prepeljali z reševalnim avtom 47 letnega posestnika Josipa Vin-diša iz Pobrežja. Pri požaru v Selali, 6. t. m. je skočil kot gasilec z avtomobila, ki je vozil gasilce k po/,aru in si zlomil levo roko.
Drava je naplavila niže Ptuja truplo približno 30 let starega moškega. Oblečen je bil samo v spodnjih hlačah. Indentiteta ni ugotovljena. Pokopali so ga na pokopališču v Rogoz-nici.
Kostanjevica pod vodo

v v- ^"тче**«" •■■*■
Narasla Krka je zalila cesto in ulice v Kostanjevici. Promet oskrbujejo čolni. (Slika z zadnje
povodnji)
Pisma
Primshovskega gospoda
IV.
Bliskovica po žici, zdravilna moč po telesu
Ljuba Filoména, da si mi zdrava! Rad bi te naučil zdraviti, pa za to je treba več predznanja; povedal sem ti že precej, pa vendar ne vem, kaj že znaš kaj pa ne... To menda veš, kateri so vzroki bolezni; če pa ne veš, beri knjižice zdravilstva, ki sem ti jih spisal. Ozdravljati in zdravila dati ni umetnost; bolezen spoznati, to je umetnost. Če zdravnik spozna bolezen, lahko da prava zdravila. Da bo človek zdrav, naj to-le spolnuje: 1. Uživaj z mero, pa vendar izdatno zdrave jedi, 2. Glej, da se ne prehladiš. 3. Pazi, da se ne udariš. 4. Varuj se, da se strupa ne nalezeš. 5. Varuj svoje srce jeze, strahu in žalosti... 6. Bodi zmeren v vseh dejanjih ..
Zdaj bom pa jaz tebi papirja poslal, ki bo že narejen za zdravilo; več listin ti bom poslal in vsaka listina bo za drugo bolezen; bom že na listino zapisal, za koga bo in za katero bolezen. Ti boš pa djala na listino drug papir, pa boš z dlanjo večkrat prav hitro potegnila po vrhu moje listine, od vrha do vznožja, pa bo dobil tvoj papir moč moje listine.' Ti boš gladila mojo listino od a do b; prav hitro boš potegnila, pa boš napravila zdravilo. Bolnik bo pa vzel od tvojega papirja vsako tretjo uro
po dve minuti toliko' v usta iti bo slino doli požiral, pa bo po slini prišla moč v ves život, kakor gre moč brzojava po žici z Dunaja v Ljubljano, pa boš zdravila. Včasih je dobro, bolj pogostoma koščke jemati v usta in jih dalj časa v ustih držati, da se slina od koščka požira. Košček bo deloval na slino, slina pa na život. Zdaj te poučujem, potlej ti bom pa listine poslal. Včasih je pa več bolezni skupaj, takrat boš morala za več bolezni dati; enkrat bo bolnik za to bolezen vzel v usta, enkrat za to.
Zdaj pa še to. Do Velike noči sem nosil brado radi obolenja zob. V Bizoviku je bila pozimi neka žena bolna; prosila je moža, da naj gre na Prim-skovo po zdravila, a ni hotel. Nato se ji jc sanjalo, da sem jaz šel od Ljubljane proti Sv. Lenartu. Ravno na pol pota sem bil in ljudje so rekli: »Zdajle gredo Priniskovski gospod k Sv. Lenartu« in me je videla iti. Žena pa je rekla: »0, ko bi jaz mogla do gospoda priti, pa bi bila zdrava.« Nato je žena tekla kar je mogla, pa ni mogla nič teči in tako se je trudila v spanju in tekla, da je bila vsa mokra in me je v sanjah pretekla. Potlej se je nazaj proti meni obrnila, da je nazaj proti meni šla in se me je z životom osmuknila; v tem se je zbudila, pa je bila po tisti strani, s katero se me je osmuknila, zdrava' in od letanja vsa v potenju, ko je v spanju tekala in se trudila. Pa pravi možu: »Pojdi mi no po zdravila!« Tudi druge žene so ga prosile, pa ni hotel. Potem je zvedela, da neka žena iz D. M. v Polju hodi k meni po zdravila za ljudi, in ji je ona
1 Sledi obširna razlaga teh točk. H koncu razlaga H. magnet in pravi, da zdravila slično delujejo kakor magnet.
5 Sedaj je naslikan pravokotnik, čegar zgornja •tranica je zaznamovana z a, spodnja z b.
' Narisan je sedaj približno tretji del prejšnjega pravokotnika.
4 Kakor sledi iz druzega pisma, je trpela na trganju.
prinesla zdravila, pa je bila zdrava. To je čudno: žena me ni nikoli poprej videla in se je iz Pijave gorice primožila v Bizovik potlej, ko me žc ni bilo pri Sv. Lenartu in žene sosede so jo vprašale: »Kakšni so bili gospod?« Pa ie rekla: »Veliki in poraščeni v obrazu.« Res sem bil poraščen in bradat do velike noči. Pa žena jc morebiti slišala, da sem poraščen. Rad bi videl, če bi me žena poznala ali ne, ako bi me videla . . Žena pravi, da me enkrat mora videti. Da bi me le kaj kmalu, bi vsaj zvedel, če me je res videla v pravi podobi.
Filoména, kaj praviš, kako je bilo to? To si mislim tako. Učenjaki pravijo, da ima človek tudi zračno telo. Če je to, sem morebiti res z zračnim telesom šel po poti ... in žena se je s svojim zračnim telesom osmuknila ob moje zračno telo. — Ali pa ji je potenje potegnilo strup iz života, — Ali pa jo je ozdravilo upanje in veselje, ki ga jc v sanjah imela. Kakor strah, jeza, žalost dela bolezen, da je človek precej nekoliko bolan, včasih pa šc močno, tako tudi upanje in veselje bolezen zdravi. Od Ljubljane do Dunaja se po žici pretaka bliskovica, iz veselega srca pa zdravilna moč po telesu. Rajn: sosedov P. je bil božjasten.. . Včasih je tudi ob-norel in je videl nekoč, da je Mati božja k njemu prišla in rekla: »P., zdravje sem ti prinesla, zda' boš zdrav. In to ga jc tako pokrepčalo, da ga v no rosti nikoli več ni božjast vrgla, tako ga je ta vero upanje, veselje ozdravilo. — Ali pa jc teto žene ž< samo po naravi ozdravljalo... in duša se je p' tem dobro počutila, pa se ji je v sanjah pritrkn " da se po meni to godi.
Zdrava bodi in Bog te obvaruj!0
• Brez datuma in podpisa; kakor sledi iz sledečega pisma, je bilo vsekakor pisano v drugi oolo-vici leta 1882.
Ljubljanske vesti:
Velik nočni požar na Dvornem trgu
Ljubljana, 8. junija.
Ponoči, malo pred drugo uro je naenkrat velik plamen razsvetlil sredo mesta: gorelo je na Dvornem trgu, v hiši nasproti nekdanje Narodne kavarne. Z ^rozo so ljudje, kolikor jih je bilo šc na cestah, opazovali, kako sc pošastno dvigajo divji plameni visoko proti temnemu nebu in neprestano bruhajo ognjene zublje in oblake dima. V plamenih ie bila streha hiše na Dvornem trgu 1, !<i je last dr. Ivana Černeta, lastnika znane gospodarske pisarne. Nekaj minut potem, ko je požar izbruhnil, so bili že na mestu poklicni gasilci, ki jih jc po telefonu poklical stražnik Smolnikar. Stražnika Smolnikarja pa je o požaru obvestil neki sluga.
Ogenj je izbruhnil nekako ob na 2, gasilci pa so bili obveščeni ob 1.50. Kolikor jih jc bilo na gasilski postaji v službi in še drugi, ki niso imeli službe, pa so tam prenočevali, skupno 14 mož, so vsi takoj odhiteli na motorni brizgalni, orodnem avtu in z Magirus lestvo na kraj požara. Vse gasilsko moštvo ljubljanske gasilske postaje šteje 18 mož, tako da samo štirje niso gasili, ker pač stanujejo daleč in jih ni bilo mogoče obvestiti o požaru.
seveda tudi stranke. Poškodovana jc ludi streha in žlebovi^ sosednje Filharmonije.
Poklicni gasilci so delali neprekinjeno do patih ziutraj, ko je bila odstranjena zadnja nevarnost, nato pa so prepustili prostovoljnim gasilcem gasilsko stražo.
Pogled nu /.gorelo ostrešje /. desnega bregu Ljubljanice
Gasilci so morali planiti kar v sredo najhujših plamenov, da so rešili najprej ogrožene prebivalce. Podstrešje jc namreč imelo več stanovanj. ■ Prvič so bile tu sobe za podnajemnike, ki jih jc oddajal hišni lastnik sam, drugič pa tudi družinska stanovanja. V sobah sta stanovala član opernega orkestra g. Laun in konservatoristka gdč. Dolenčeva, v svojih stanovanjih pa družini brivca g. Špindler-ja in pismonoše g. Bavčarja. Med tem, ko jc del gasilcev od zunaj z vso naglico napeljeval cevi iz hidrantov, pa je drugi del gasilcev reševal ogrožene ljudi. Otroke g. Špindlerja, ki so bili umevno zelo prestrašeni in v največji nevarnosti, je iz ogroženega stanovanja rešil hraber stražnik. Brivec Špindler jc bil tako zmeden, da se ni vedel kam dati in je celo sam silil v ogenj. Gasilec Damjan ga jc moral trdno prijeti in s silo odvleči.
V dobri minuti po prihodu gasilcev so že pričeli padati ogromni curki vode na goreče podstrešje. Izkazalo se je tudi, kako nujno potrebna je Magirus lestva in kako pametno so storili gasilci, da so jo takoj vzeli s seboj. Na lestev so namreč napeljali gasilno ccv ter z viška doli gasili goreče zublje. Poklicni gasilci so napeljali gasilne cevi tudi po stopnicah ter gasili podstrešje.
Ob 2.10 so prihiteli tudi prostovoljni gasilci, ki so požrtvovalno priskočili poklicnim na pomoč. Po dolgih in skrajnih naporih se jc gasilccm posrečilo požar najprej lokalizirati, nato pa končno pogasiti. V veliki nevarnosti je bila tudi sosednja hiša Filharmonije, ker so goreči in razbeljeni ogorki padali tudi na njeno streho. Na strehi je bil hišnik Filharmonije Japelj, ki je sproti preprečeval nevarnost. Ako bi se Filharmonija res vnela, bi bila katastrofa neizmerna, ker se v palači nahaja zaloga filmov, ki bi se mogli vneti in eksplodirati. Gasilci so torej preprečili še večjo katastrofo.
Ogenj je uničil vse podstrešje. Pod streho so bile tudi spravljene razne stvari. Tako jc zgorela bala kuharice Jamškove, velika omara aktov dr. Černeta in razni drugi predmeti, ki so bili spravljeni. Uničena so seveda podstrešna stanovanja, pa tudi druga stanovanja v drugem nadstropju trpe veliko škodo, ker je lila voda skozi strop in so stropi močno omajani. Uničena je seveda tudi streha, ker je razbita skoraj vsa opeka. Lastnik sam ima okoli 150.000 Din škode, občutno škodo imajo
Pogled v /gorelo podstrešje
Pri tem požaru pa moramo omeniti še nekaj, Komaj par dni je bilo treba, da se je potrdilo naše svarilo mestni občini, češ, da jc Ljubljana nezadostno zavarovana in da ima premalo poklicnih gasilcev. Saj jc lc čudno, da tedaj nismo dobili od mestne občine uradnega popravka. Včeraj so poklicni gasilci postavili na požarišče zadnjega svojega moža in prav vse svoje gasilske naprave, motorno brizgalno, orodni avto in Magirus-lestcv, ki so jo prvič uporabili pri požaru. Ko bi imeli še več gasilskega orodja in šc več mož, bi nemara pogasili ogenj še prej. Občudovati je treba tc ljudi, s kakšno vnemo so ponoči delali. Toda veliko vprašanje je, kaj bi počeli, čc bi ob istem času drugod izbruhnila še ena požarna nesreča ali pa tudi kakšna druga katastrofa. Saj je bilo lc čudno, da sc žc pri tem požaru ni nihče ponesrečil. Kdo bi tedaj vozil reševalni avto, kdo bi tedaj reševal ponesrečence? In kaj bi bilo, če bi se komu kje drugje pripetila kakšna resna nesreča, pa bi sc obrnil za pomoč na reševalno postajo? Ta nočni požar jc z naravnost šolsko nazornostjo pokazal, kako nezadostno jc opremljena naša reševalna postaja in kako malo moštva ima, daleč premalo za tako veliko mesto, kakor je Ljubljana.
Torej fantje, če bi radi, bomo semeni obhodil! in potem — kot po nnvadi, malo k Slamiču stopili!
Tombola za mladino
Ali poznale šolsko mladino naših delavcev, nameščencev, malih uradnikov? Al,i ste jih kdaj pezornejše gledali. l;o gredo v šolo ali iz šole? V tenkih izpranih obiekcali, zakrpanih čevljih, bledih lic, šibki in suhi so jasna priča današnjih socialnih razmer. Premalo imajo hrane, premalo zraika. — Preskromni dohodki slaršev ne dopuščajo dobrih stanovanj, v malih zatohlih «obali biva preveč oseib, hrana pa ne more biti izdatna. Kdor more dati tej mladini v poletnem času mesec dni bivanja v presti naravi, v okolici gora ali ob morski obali, kdor ji uteši v teh dneh glad s krepko domačo hrano, ta je storil veliko dobro delo. En mesec samo svetlobe, vode, gozda, zraka, en meeec samo malo svobode ubogemu človeškemu ptičku, ki je ulklenjen oetallh 11 mesecev v tesne prostore domačega stanovanja, en mesec iz-premembe dajmo tem revčkom, da se jim oklepe telesca in razvedre duše, da bodo videli, da tudi njim sije solnce na nebu!
Mestna občina vzdržuje' ž? več lel počitniške kolonije na Gorenjskem in ob morju, toda njena redna budžetarna sredstva v današnjem času ne zadoščajo več. Preveč je potrebnih in srce nam je težko, ko ne moremo ustreči vsem.
Nekaj sredstev v ta namen hočemo zbrati s tombolo, ki bo dne U. junija 1933 ob 3 popoldne na Kongresnem trgu. Dobitki so izredno lepi in mnogo jih je. A ne kupujte ta'blic samo radi dobitkov. Kupujte jih v zavesti, da bo vsak dinar, ki ga daste, pomagal zaokrožiti in pordečili lička naše revne mladine. V ta namen apeliramo na Vaša zlata srca — someščani!
Župan dr. Dinko Pur.
Tragična smrt
V mestni elektrarni zaposleni ključavničar 1. Zcvnik si je pred leti ustanovil rodbinski dom. Kot marljiv deluvec je skrbel za svojo ženo Avguštino, ki mu jc porodila otroka. Bila sla srečna. Pred devetimi dnevi pa jc mlada mati zbolela za pljučnico. V sredo proti večeru jc pljučnica dosegla višek. Popadla jo jc huda vročica in v deliriju jc prijela za britev ter si prerezala vrat. Rešilni avlo jo jc sicer nemudoma odpeljal v bolnišnico, kjer so zdravniki na kirurgičnem oddelku storili vse, da bi rešili mlado mater možu in otroku. Včeraj popoldne je umrla,
Kal bo done s?
Drama: »Produkcija operne šole-. Izven. Globoko znižane cene.
Opera: Zaprta.
Kmo Kodcljevo: Ob pol devetih eskimo film »Talu«. /Vižane cene. — Jutri »Fantom Durmi-torja«.
Nočno službo imajo lekarne: mr. l.evstek, Re-sljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Kmet, Dunajska cesta 41.
© Športni in družabni klub »Trata« ima v petek 9. junija 1933 ob S zvečer svoj redni letni občili zbor v društvenih prostorih, Sv. Petra c. 82. Vabljeni vsi člani in članice, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor.
O Namesto vencu na grob blagopokojucga g. p relata Kalnim jo daroval g. Božidar Sever zu prekmurske dijake 100 dinarjev.
— Namesto venca na krsto blagopokojnega premi!, g. prelata A. Kalana, svojega ustanovnega člana, jc darovalo I. delavsko konzumno društvo v Ljubljani družbi sv. Vincencija Pavclskega 1000 Din. V isti namen jc poslal tudi neimenovan star rajnikov prijatelj 50 Din, Darovalcema poplačaj Bog stoterno!
O Posebni vlak na Bled in v Boh. Bistrico.
Kdor se želi udeležiti cenenega izleta s posebnim vlakom na Bled iu v Bohinjsko Bistrico dne 13. in 14. junija, naj sc takoj prijavi pri >PutnikU'~ za nebotičnikom. Cena vožnje in piknika ob Bohinjskem jezeru stane 49 Din za osebo. Odhod v torek 18. junija z glavnega kolodvora ob 5.30.
0 Z avtobusi in osebnimi vozili priredita društvo Krka« in avto-klub Ljubljana v nedeljo. 2. julija krožni izlet na progi: Ljubljana — Turjak — Vel. Lašče — Ribnica—Kočevje— — Stara cerkev — Žužemberk — Muljava—Višnja gora—Ljubljana. Namen izleta je seznaniti čim širše kroge /. naravnimi krasotami in zgodovinskimi ter zgodovinsko umetniškimi znamenitostmi tega dola Dolenjske. Stroški za vožnjo, kosilo in večerjo znašajo za osebo 75 Din. Obvezne prijave z naplačilom Din 40 spreje-niujo: Unionskn trafika, Zvezna knjigarna v šelcnburgovi ulici, trgovina Samec na Mestnem trgu za časa velesejma propagandni oddelek -Krke« na velesejmu, paviljon I, kjer se dobe podrobnejša pojasnila.
0 Slovensko filatelistično društvo v Ljubljani bo razstavilo na svetovni filatelistični razstavi >Wipa« na Dunaju, ki se bo vršila v času od 20. VI. do 10. Vil. 1055, zbirko jugoslovanskih. posebno pn specielno urejeno zbirko slovenskih znamk. To zbirko «o sestavili člani Slo-včilskega filat. društvu v Ljubljani iu bo razstavljena ljubiteljem filatelije v soboto, dne 10. t. m. od 19 <lo 24 v salonu restavracije, »štrukelj«. Ob tej priliki priredi Slov. filat. društvo tudi članski sestanek združen s tombolo. Dobitki tombole so krasne evropske znamke visoke vrednosti. Slov. filatel. društvo vabi vse člane društva in v.se. ki so za filatelijo zanimajo, da si to zbirko znamk, ki je |к> ocenitvi filatel. strokovnjakov vredna okrog 200.000 Din, oglc-dajo in se udeleže tudi drtištvenegu sestanka.
© Opozarjamo nu drevišnjo produkcijo operne šole drž. konservatorija v Ljubljani, ki bo točno ob 20 v ljubljanski drami. Nastopijo najresnejši gojenci, ki izvajajo oddelke iz posameznih oper ju siccr Vesele žene Windsorske, Dinorah, Snegulčica, Lohengrin, Rigoletto in Trubadur. Sedeži so od 15 Din uuvzdol na razpolago pri dnevni blagajni v operi in od pol 8. ure dalje v drami. Ravno tam eo dobi tudi podrobni spored. II. operna produkcija pa bo v torek, dne 15. t. m. ob 20 pravtako v dramskem gledališču.
O K zadevi : Peglc/.na«. K našemu poročilu o komisijskem ogledu s-Pcglezna« nas obveščajo prizadeti sosedje, da oni niso bili vabljeni k komisijskem ogledu. Pripomniti pu moramo, da bi se v primeru zazidave in do te nedvomno pride, ne zožila snino Poljanska cesta, temveč še bolj Kapiteljska ulica, ki bi se delno kar zazidala. Priznati pa je treba, da bi Poljanska ulica / zazidavo estetsko mnogo pridobila.
0 Tujski promet v mnjniku. Po podatkih tu jskoprometnega odseka pri mestnem magi-
У
6tratu jc maja prišlo v Ljubljano 2588 tujcev, od teh 823 inozemcev, ostali so bili jugoslovnu-ski državljani. V primeri « prejšnjimi meseci tujski i promet le počasi napreduje. Nočnin jo bilo zabeleženih 5465. Nekateri tujci so ostali v mestu po teden do 14 dni. V petih mesecih jo letos prispelo v Ljubl jano 10.166 tujcev, predlanskim jih je bilo 21.889, u luni 16.816. Nazadovanje tujskega prometa tolmačijo / raznimi gospodarskimi in drugimi omejitvami. Splošno računajo, da lx> letna statistika tujskega prometa kljub temu povoljna, ker se bodo vršile razne prireditve, ki bodo privabilo tujce v Lj ubljano.
© Plinsko zastrupljenje pri kotlu. Na ižanski cesti stanujoči 42 letni kurjač Janko Mirtič jc v Kolinski tovarni po treh dneh znova zakuril od oblasti revidirani kotel. Mrzel zrak pa je od zgoraj tako pritisnil spodaj na toplejšega, da jc ta z vso silo buhnil s strupenimi plini proti Janku Mirtiču, ki se je povsem omamljen zgrudil. Pazljivosti ostalih delavcev se jc zahvaliti, da kurjač ni postal žrtev zastrupljcnja. Odnesli so ga takoj iz kurilnicc in prepeljali v bolnišnico. Mirtič jc sedaj že izven nevarnosti. •
0 Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
© Jutri, dne 10. junija, prostovoljna javna dražba moške konfekcije v Prešernovi ulici 54, dvorišče.
Celje
■& Poročili so se: Mlinar Oton. trgovski nameščenec in Josipina Pegan, zaeebnica, oba iz Gaberja. — Obrez Franc, pos. sin v Prevorjah in Romih Marija, posestnica v Prevorjah. Iskreno čestitamo!
& Kdo bi vzel kakega revnega otroka za čas^ šolskih počitnic? Vincencijevu konfereucu v Celju bi rada zu čas velikih šolskih počitnic poslala nekaj najrevnejših šolskih otrok na kmete, da bi se vsaj malo popravili. Zato so obrača ponovno nu vsa dobra srca v bližnji in daljni celjski okolici s prošnjo цај tisti, ki l>i bili pripravljeni kakega otroka vzeti, javijo to na naslov: Vinccncijeva konferenca sv. Danijela v Celju, Cankarjeva ulica 4.
& Usoda kronskega staroupokojenca. Včeraj okrog II dopoldne si je v mestnem purku v godibencm paviljonu zabodel 14 cm dolg nož pod srce 67 letni kronski upokojenec, bivši davčni uslužbenec j. š. z namenom, da napravi konec svojemu bednemu življenju. Nož jc kupil zjutraj pri neki tvrdki za 8 Din in lo sreča je, da je zgrešil pravo mesto, ker bi bil eicer nu mestu mrtev. Poklicana je bila takoj reševalna postaja, ki je moža prepeljala v celjsko bolnišnico. Na vprašanje zakuj je storil to dejanje, jc izjavil, da mu ni mogoče več živeti. Mož je baje izven smrtne nevarnosti, čeprav si jc bil zabodel cel 14 cm dolg nož na omenjeno mesto.
-©• Brezposelni rudar izgubil 990 Din. Včeraj okrog pol 12 dopoldne je brezposelni rudar Novak Franc iz Sešč, občina sv. Pavel pri Pre-boldu izgubil na pošti ali pa nn poti od pošte po Cankurjevi in Kralja Petra cesti do trgovine Stcrinccki 990 Din in eiccr 9 stota kov, drugo jc bil drobiž.
■©■ Cvetlični dan Rdežegn križa. Mestni od-bor Rdečega križa v Celju priredi v soboto, dne 1". juni ja cvetlični don.
& Lastnikom biciklov, ki so prijavili svoja kolesa pri predsto jništvu mestne policije v Celju in prejeli pri tem uradu prometne knjižice, se bo izdajalo evidenčne tablice za bicikle med uradnimi urami proti plačilu 5 Din in sicer dne 12. junija za one. ki imajo številko prometne knjižice od I do 200, dne 15. :. m. za številke od 201 do 400 in dne 14. t. m. za številke od 401 dalje. Vsakdo naj prinese prometno knjižico s potrdilom o plačani taksi za leto 1953 s seboj. Oni lastniki biciklov, ki prometnih knjižic še niso prejeli, dobe tablice kasneje.
0 Najdena je bila pred pisarno »Sloven-čeve« podružnice v Cankarjevi ulici v sredo popoldne ženska ročna torbicu. Kdor jo je izgubil. naj se oglasi v pisarni.
-©• Sport v nedeljo. V nedeljo popoldne ob pol 5 se bo vršila na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekma med SK Laško in SK Olimpom. Ob 3 se bo pa vršila istotam predtekma med rezervama SK Jugoslavije in SK Atletika.
Za „Slovenski biografski lel
Te dni bo dotiskan '1. zvezek druge knjige (oz. 5, zvezek v celoti) »Slovenskega biografskega 'leksikona«. Naj ob tej priliki spregovorimo o pomenu in vrednosti tega obširnega slovenskega dela; tembolj, ker so se doslej tuji narodi z mnogo večjim priznanjem ustavljali ob dosedanjih zvezkih kakor domači. Italijanski in nemški dnevniki velikega obsega (Piccolo della sera, Piccolo di Tricste, Prager Presse itd., ocenjevalci: Umberto Urbani, Hcrmann Wendel, A. St. 4âgr itd.) se razpisujejo v dolgih kolonah in poudarjajo izčrpno ter kritično objektivno delo »Slovenskega biografskega leksikona-.
Osnovna misel pri graditvi tega monumcntal-nega dela je bila, kakor čilamo v uvodu, sledeča: Slov. biografski leksikon podaj v življenjepisih kulturnih delavcev kar sc da točno sliko slovenskega kulturnega življenja v preteklosti in sedanjosti; vanj naj sc sprejmejo vse za kulturni razvoj v Sloveniji kakorkoli pomembne osebnosti, ki so slovenskega rodu ali na Slovenskem rojene delovale doma ali v tujini; pa tudi osebnosti tujega rodu, ki so s svojim delom med Slovcnci vplivale na slovensko kulturno življenje ...« S lo mislijo je šlo uredništvo (Cankar, Lukman, Šlebinger, Glonar, Kidrič) na' delo ter pridobilo do danes 52 kulturnih delavcev za razne panoge kulturnega življenja (leposlovje, medicina, prirodoslovjc, bogoslovje, politika, narodno gospodarstvo, likovna umetnost, glasba, pravo, šolstvo, tiskarstvo, založništvo itd.) Sleherni član tc velike znanstvene edinicc brska po pozabljenih imenih prvih oračev na slovenski kulturni ledini. Prav teh, ki niso doživeli nikakega priznanja, ne sme pozabiti sodobni rod, ki seda k pogrnjeni mizi in nič ne pomisli, Ia brez teh neznanih ljudi bi Slovenci ne veljali zu tako visoko kulturen narod. Ti so kopali te-nelje. na katerih so njihovi nasledniki dograjt vali današnjo zgradbo lovenske kulturne samo-
stojnost. In vsaj v Biograf, leksikonu jim je postavljen spomenik.v opomin vsem onim, ki hočejo ob vsaki priliki zatajiti svoje slovensko poreklo, češ, Slovencev z njihovo zaključeno kulturo sploh ni! Vsak tak malodušnež (čc ne kaj drugega!) naj prelista prvo knjigo tega monumentalncga dela in spoznal bo, da naša narodna zgradba ni slučajno zrasla, marveč so prelivali za njo pot tisočeri naši sinovi, kateri nas opominjajo, naj tudi mi nc držimo križem rok! — Poleg manj znanih prvoborite-ljev stoje velikani, ki so zasadili pero in besedo v celo stoletje narodnega in kulturnega življenja v Slovencih. Vsi ti možje, domači in tuji, tvorijo v S. B. L. zaokvirjen mozaik, iz katerega je pognala slovenska kultura. Doslej so bili ti tvorci duha raztreseni po posameznih listih in revijah in nihče jih ni mogel strnjeno v sitetični vrsti pregledati. Tu so jih strokovnjaki, poznavalci slov. kulturne preteklosti v bistvenih potezah zajeli in nanizali v verigo naših kult. delavcev. Seveda nihče ne sluti, koliko dela je dal ponekod cn sam stavek, ena sama dognana letnica, eno samo navedeno delce! Koliko iskanja in brskanja po starih revijah, listih, rokopisih itd.l Zares, z občudovanjem moramo priznati uredništvu in sodelavcem neupogljivo voljo pri suhotnem iskanju večkrat zikritih in zamotanih pojavov in mož.
Biografski leksikon jc znamenje popolne narodne zavesti. Narod, ki ima zgrajeno bibliografijo svojih kulturnih zidarjev,, to se pravi, da se zaveda svoje duhovne rasti z nekakim zaključenim kulturnim obeležjem, jc dozorel v sebi, je svoj in ni mu mogoče več z vsemi silami sveta izbrisati z obličja notranjega in zunanjega žiga njegovega bistva. Slovenski biografski leksikon je katekizem slovenstva, je kulturna zgodovina klesarjov, arhitektov in krovcev slov. palače; pod nami izgorc-nami kol tihe lučke za narodovo duhovno in ma-terijalno rast.
Brez ozira na to, da so eni liki manj izklesani kot drugi, a nekateri celo izpuščeni, brez ozira, da jc dalja med izzidi posameznih zvezkov tolika, da so med tem zrasli novi obrazi, dozoreli za Bibl. leksikon, je vendarle to veliko slovensko delo po occnah tujih peres vzor kritičnega urejevanja podobnih del. In ker so se pridružili prvim marljivim delavcem šc novi sodciavci, bo cclotna zgradba »Slovenskega biogr. leksikona« po izjavi uredništva do 1935. leta dograjena. Zadružni gospodarski banki moremo le čestitali, da je zapo-čela to misel in da vstraja z delom kljub težkim gospodarskim dnem. Vsekakor si bo s tem delom ohranila ime.	L. G.
t.Jim m Jill"
(Poslednja premijera v operi)
Zadnja novost letošnje sezone v opernem gledališču bo duhovita angleška opereta »Jim in Jill« cd V. Ellisa in R. Mycrsa. Ta jc po svojem originalnem libretu, kakor ludi po dobro inslrumenti-rani moderni muziki dosegla velike uspehe na odličnih evropskih odrih. V Londonu, lo jc v svoji domovini, jc bila dve polni leti največji šlager.
Angleška opereta je za nas vsekakor nekaj novega, saj smo bili vajeni doslej lc na dunajske in madžarske šablone. Besedilo je duhovito, zanimivo in kar jc glavno: dostojno. Komika bazira bolj na situacijskih momentih, nc pa na spolskih besedah in neokusnih šalah. Dejanje sc odigrava na angleških tleh, na posestvu rodbine Lancaster, kjer sc Jim, siromašen posinovljencc, zaplete v premnoge smešne situacije, dokler se končno nc poroči z mi-iijonarjevo hčerko Jill. Važno vlogo igra Lady, druga žena sira Gcorgca, ki jc Jimu mačeha. Vsa slvar jc torej podobna nam znani Pcpclki s to razliko, da jc tu Pcpclka moška oseba. Jim jc torej gospod Pcpelka.
Režija je v rokah g. baletnega mojstra P. Gotovina, in siccr radi tega, ker je vsa slvar koreo-grafskega značaja. Njegovemu znanju, ambicioznosti in iznajdljivosti smemo zaupati, da bo opereta tudi pri nas uspela.
& Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo, dne II. t. m. na progi Celjc-L)o-brna (18 km) kolesarsko dirko. Start ob 14 pred trgovino Gams v Gaberju, cilj okrog 14.45 pred j hotelom Union v Dobrni.
. & V Solčavo in Logarsko dolino vozi mest-I ni avtobus jutri, v soboto. 10. t. m. izjemoma tudi ob 7.40 zjutraj izpred kolodvora.
Naslovni vlogi Jima in Jilla igrata naš izvrstni komik g. Peček in plesalka gdčna Smerkoljeva. Zelo važno vlogo Lady Lancaster bo podala odlična dramska umctnica gospa C. Medvedova, ki bo brez dvoma zelo veliko pripomogla k uspehu. Tudi vse ostale vloge so prav dobro zasedene.
Arhitektura«, 5.-6. številka je posvečena i pred vsem opremi družinskih prostorov. Poleg teksta, ki se bavi največ z opremo, s praktično j porabo slehernega prostora in podobno, so rnz-j porojene po reviji razne slike družinskih sob, garderobnih prostorov, vrtov, udobnih stolov itd. Načrti stanovanj, hiš in ostalih druž. prostorov,' 1 ki so v listu reproducirani. so delo inzenjerjev-arhitektov: Drug. Faturja in Iva Spinčiča.
Mladika«, št. 6. prinaša med drugim nuda-I je van je uvodne povesti »Čez steno« (Ivan Bu-čer), ki je v svoji notranji zgrajenoeli prispela do vrha in se lomi na drugo stran. Črlicc so prispevali V. Winkler (Hlapec Matevž), Л. G. (Osemnajsta pomlad), lan Plcetenjak (Dnevnik brezposelnega) in Bogdan Kuzak (Velika razvalina). Iz tega je razvidno, da posveča jun. številka dosti strani leposlovju. A jc polog tegn tudi /a zanimive razprave dosti prostora. Franco Stole se pod naslovom »Kje smo s cerkvenim slikarst votii« posebno vglablju v ikonografsko obliko cerkvene umetnosti, katero zajemajo cerkveni slikarji iz raznih pripovednih virov, pred vsem iz sv. pisma obeli testamentov. Dr. Janez Plečnik prav zanimivo razpravlja »O vsiljeni prebavi ter raznoteri dejavi tujkov«. J. Sedivy nadaljuje kulturno zgodovino I.užiškili Srbov, preti vsem o Smolofu. Horniku in Muki. Tudi ostali dol juni jske r Mladike« je prav pc-«for in odgovarjajoč družinskemu listu 1er zategadelj to lepo družinsko revijo prav toplo priporočamo.
Nad 13 milijonov prometa v zemljiški knjigi
Ljubljana, 8. junija.
Prometa v zemljiški knjigi v prvotnem smislu besede sicer ni, toda s tem izrazom označujemo kratko celokupne vsote, ki jih vsak mesec vpisujejo v težke knjigo za različne vpise in transakcijo. Mnogo bremen je, ki jih ne označijo s številkami, jih je pa tudi mnogo, pri katerih so številke zelo važne. Zemljoknjižni urad okrajnega sodišča vodi posebno statistiko o raznih vpisih bremen in pri 8 takih vpisih navaja tudi posamezne vsote. O prostovoljnih posojilih, o eksekucijah na nepremičnine in kupnih pogodbah smo že poročali iu tudi za maj navedli celotne zneske. Naj slede še nekateri zanimivi podatki!
Za 1,754.145 Din posojil in terjatev je bilo maja izbrisanih na 50 posestvih, predvsem okoli-čanskih. Izbrisani so bili prav visoki zneski, n. pr. 150.000, 105.000 in 100.000 Din, iz vložkov pa so izginili ludi prav bagatelni zneski, kot 70, 250,
500, 15 in 80 Din. Ti intabnlirani zneski datirajo žo 30 in celo 50 let nazaj. Pri 10 nepremičninah je bila zaznamovana prednost vrstnega reda za 3,470.000, ker so posojilodajalci zahtevali, da jim dolžniki nudijo večjo varnost. Izročilnih pogodb, s katerimi je stari gospodar izročal svoje posestvo mlajšemu, jo bilo 20 za vsoto 552.126 Din.
Posebno poglavje v zemljiški knjigi so poleg eksekucij dražbe in prisilne uprave. Mnogi upniki so maja predlagali, da se kar 45 posestev požene na javno dražbo za skupno vsoto 1,527.864 Din. — Nekatera posestva so prišla na boben zaradi neznatnih dolgov. Upniki so predlagali dražbo zaradi 293, 520, 604 in 980 Din. Najvišji znesek, za katerega je dražba bila predlagana, znaša 103.550 Din. Prisilnih uprav zemljišč jo bilo maja predlaganih 8 za vsoto 169.714 Din.
Celokupni promet v zemljiški knjigi meseca maja je znašal 13,404.538 Din.
Medard slabo obeta
Ljubljana, 8. junija.
Kosci so se že začeli pripravljati na letošnjo košnjo, ki jo doslej prav dobro obetala. Medard pa jim dela skrbi, kajti, kakršno je Medardovo vreme, tako ostane naprej ves mesec. Letos je sveti Medard v vremenu nestanoviten, prinesel nam je pravcato aprilsko vreme. Vrsti se za jasnim in solnčnim vremenom takoj deževno in oblačno. Na obzorju se mahoma pojavijo gosti črni oblaki, iz katerih se vsipljejo nalivi in curki, ki plašijo meščana in okoličana. Hladno je in temperatura se je danes gibala med 10" in 19° C nad ničlo.
Prav podobno vreme jo bilo lani. Bili so nalivi, a pozneje je nastopilo prav v košnji lepo vreme, tako dn so kmetje mrvo pospravili v najlepšem redu. Sv. Medard, zaščitnik koscev, je bil lani kmetu naklonjen. Predlanskim se je ob začetku junija po vročih zadnjih majniških dnevih vlil blagodejen dežek, ki je poživil vso rast na poljih in travnikih. Medard je bil lep in košnja je bila izborna. Junij 1. 1930 je bil silnejši. Takrat so bile pred Medardom 4. in 5. junija silne nevihte
Jubilejno romanje v Lurd
Dne 11. julija odpotuje skupina Slovencev in Hrvatov Lurd, kamor pridejo 14. julija. Dne 16. julija jo 75 letnica zadnje lurške prikazni. Na la dan so najavljene velike svečanosti v Lurdu, za katere vlada živahno zanimanje po vsem katoliškem svetu. Odhod iz Ljubljane je lorej 11. julija ob 17.05 z brzovlakom čez Trst v Milan, kamor dospejo izletniki 12. julija ob 6.50 zjutraj. Tu si ogledajo prekrasno milansko katedralo, znamenito pokopališče, mesto in druge znamenitosti s pomočjo avtobusa. Iz Milana nadaljujejo pot ob 14.40 in pridejo čez Genovo in Ventimiglie v Nizzo ob 23.50. To mesto si ogledajo naslednji dan. Odpotujejo iz Nizze ob 15.55 čez Marseill v Lurd, tu ostanejo 14., 15., 16. in 17. julija. Imajo skupne pobožnosti, si ogledajo mesto, rojstno lišo Bernardke, lurške cerkve, votlino itd. 17. julija ob 19.20 se odpeljejo iz Lurda čez Tulus, Set in Taraskon v Marsilj, kamor pridejo 18. julija ob 8.50 zjutraj. Tu si ogledajo znamenito Marijino božjo pot naše ljube Gospe, ki kraljuje na hribu nad mestom. Iz Marsilja odpotujejo ob 13 v Genovo, kamor dospejo naslednji dan in si ogledajo mesto, pokopališče itd. Svojo pot nadaljujejo v Padovo, kjer prenočijo. 20. julija imajo pobožnost na grobu sv. Antona Padovanskega, nato pohitijo v Benetke, kjer se mudijo vs>o popoldne. Zvečer ob 21.20 se vračajo proti domu in pridejo v Ljubljano ob 3.43 zjutraj. — Potni list za to potovanje je skupen, vsak, kdor se prijavi, prejme tiskovino »Uvjerenje«, katero mora dati potrditi pri okrajnem načelniku ali pri policijski oblasti v mestih in ni treba posebnih potnih listov. Izletniki prejemajo trikrat na dan zadostno hrano in četrt litra vina. Spijo po hotelskih sobah, potujejo v III. razredu brzovlaka. Kdor želi potovati, se mora prijaviti do 15. junija pri Romarskem odseku Katoliške akcije v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, kjer dobi »Uvjerenje« in plača 1000 Din na račun potovanja. Vsi stroški: hrana, stanovanje, vožnja v III. razredu brzovlaka od Ljubljane do Ljubljane, vožnja z avtobusi, vse takse, vsi vizumi, znašajo 2500' Din, to pa le v slučaju, da se ne bo spremenila vrednost našega dinarja za tretjino napram francoskemu franku in italijanski liri, sicer bi se cena dvignila na 3000 Din.
Redni kongres Љgoslov. profesorskega društva
Kongres bo 5. in 6. julija t. I. v Zagrebu v kazalištu, Franlkopanova ulica, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in konstituiranje kongresa: volitev predsednika, dveh podpredsednikov, petih tajnikov in treh overovateljev zapisnika;
2.	poročilo glavnega odbora: tajnikovo, blagajni-kovo, poročilo urednika »Glasnika« in knjižničarjev© poročilo;
S. volitev polovice članov glavnega odbora in šestih namestnikov; (po pravilih odstopajo: gdč. Katarina Jovičič, podpredsednica glavnega odbora, gdč. Darinka Janoševič, gg. Branko Zivko-. vić, Radivoje Nenadović, Djuradj Nikolič, Milo-, rad Djcrič, Radoje Kneževič);
4.	volitev treh članov nadzornega odbora in dveh namestnikov;
5.	predlogi s akcij ski h odborov;
C. glavnii odbor bo predlagal Dubrovnik, Niš ali Skoplje kot kraj prihodnjega kongresa;
7.	predavanje g. Ivana Brgića, direktorja realne • gimnazijo na Sušaku, o Rafaelu (s projekcijami) ;
8.	izleti: na Plitviška jezera, v Zagorje in v Primorje.
Začetek ob 9 predpoldne. Na dan pred kongresom, 4. julija popoldne, bo v prostorih prve moške realne gimnazije v Zagre-bu plenarna seja glavnega odbora.
Za mesec julij
se priporoča drobna knjižica
lШЛ MOLITVE
v počašćcnje sv. ran in prcdragoccne krvi našega Gospoda Jez. Kristusa Cena Din 4.— Naroča se v Prodajalni П. Nifman. Ljubljana
Marijino družbe, častivci presv. Zakramenta, sezite po njej!
s točo. Višnjegorsko okolico je to leto zadela huda elementarna katastrofa. Kot oreh debela toča je oklesliln sadno drevje, nevilila je prevračala kozolce, po travnikih jo toča pomandrala lopo travo, po njivah pa je stolkla vse pridelke.
Letošnji majniški nalivi so obiskali le en pas na Barju iu po Dolenjskem. Vodni nalivi pa so silno zakasnili zoritev prvega sadja in gozdnih sadežev. Prejšnja leta, to je od I. 1920 naprej je bil ljubljanski trg ob Medardu že bogato založen s češnjami, rdečimi gozdnimi jagodami in borovnicami. Bosanci so lani ob Medardovih dneh že pripeljali na Irg do 15.000 kg češenj dnevno, letos prihaja iz Vipave, Gorice in Dalmacije le po nekaj 100kg češenj, kajti deževno vreme je močno škodovalo tudi vipavskim sadjerejcem in Goriča-iioiii. Na trgu je bilo lani že vse polno košaric rdečih jagod, letos so še redkost, tako da si jih lahko kupijo le bogatejše gospodinje, ker je cena za liter visoka, namreč 10 Din. Borovnic ua trgu še sploh ni, ker še niso dozorele. Kljub slabim vremenskim poročilom, ni obupati, kajti star pregovor pravi: Po dežju pride solnce! :
Koledar
Petek, 0. junija: Kvatre. Primož in Felicijan, mučenca.
Osebne vesti
Premeščen jo g. M a 1 a s e k Franî iz Kmetijske šole na Grmu za okrajnega kmet. referenta na okrajno glavarstvo v Novo mesto, g. Vrisk Karel pa na njegovo mesto za ban. učitelja.
= V naši mornarici so odrejeni po službeni potrebi na službo v pomorsko voj. akademijo inž. kap. 1. razr. Marijan Mašek in inž. kapetana II. razr. Milan Pulko in Boris Kandare; na službo v mornariško opazovalno poveljstvo inž. kap. II. razr. Ivan Benkovič; na službo v mornarsko poveljstvo poročnik fregate Friderik Bambič; za upravitelja materijala v Kuniborju nižji voj. tehnični uradnik Josip Petkovič; na službo v inž. tehnični oddelek poveljstva mornarice inž. major Alfonz Leibenfrost, inž. kap. 11. razr. Vekoslav Trputec in strojni podporočnik Franjo čič; za vršilca dolžnosti pobočuika 2. hidroplanskega poveljstva poročnik fregate Josip Placeriano; na službo v šolsko hidroeskadrilo poročnik fregate Otmar Krepel; za zastopnika poveljnika kr. broda »Hvar« kap. korvete Anion Bekarič; na službo na kr. brod livar:: poročnik korvete Bojan Marok; za vršilca dolžnosti poveljnika kr. broda • Silni« poročnik bojnega broda II. razr. Horis Vilfan; na službo na kr. brod »Dubrovnik« poročnik fregate Rajko Valanda; na službo na kr. brod Dalmacija« poročnik fregate Vinko C'ikovski; na službo na kr. brod »Zmaj« poročnik fregate Vlade Petrovič; na službo na kr. brod :Kobac'< poročnik korvete Štefan Reiter; za vršilca dolžnosti poveljnika kr. broda : Cer« poročnik bojnega broda 11. razr. Ivan Ivanovič; za poveljnika kr. vedete »Graničar poročnik fregate Boris Tomažič; za vršilca dolžnosti prvega častnika kr. monitorja Drava« poročnik fregate Srečko Sršen in za upravitelja stroja strojni kap. I. razr. Josip Gumzej.
PREHODNA DOBA DEKLIC JE MED 12. IN 17. LETOM.
(o je doba, ko mora imeti vsaka deklica močno in zdravo kri, močne in zdrave živce in izvrsten apetit. Dajte ji »ENERGIN« zu okrepitev krvi, živcev in npetita. »ENERGIN« se dobi v leharnah, pol litra 35 Din
Ostale vesii
—	Gallusov koncert v Ribnici. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske izvaja v nedeljo, rine II. t. m. ob 15 popoldne v ribniški dekanij-eki cerkvi vrsto Gallusovih skladb. S samostojnimi točkami nu orglah bo sodeloval pri koncertu prof. Matija Tome. S koncertom je združena proslava Jakoba Petelina-Gallusà. Glasbena Matica mu odkrije na poslopju stare šole spominsko ploščo. Pri odkritju govori senator dr. Vladimir Ravnikar, v cerkvi pa bo imel govor o Gallusu dekan Anton Skubic. Pevski zbor Glasbene Matice, pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča poje tudi pri odkritju plošče. Predprodajo vstopnic v trgovini Arko v Ribnici.
—	Vodstvo radio-oddajne postaje v Ljubljani jc sklenilo, da bo dopuščalo razglaševanje kratkih obvestil in novic po radiu v državnem jeziku, ki jih kanijo pošiljati obiskovalci letošnjega velesejma in udeleženci letošnjega sokolskega pokrajinskega zleta svojcorn-radionaročnikom. Obvestila in novice ne smejo biti naslovljene na posamezne osebe, pač pa smejo imeti podpise oseb, ki jih prcda-jejo. Cena takih obvestil in novic znaša za enkratno razglasitev 10 Din za vsakih začetih deset besedi. Obvestila in novice se bodo razglašale dnevno med 12 in 13 ter med 19 in 20.
—	Oplotnica. Posetnikom Rogle in Peska sporočamo, da vozi avtobus na progi Oplotnica—Konjice od 1. junija lc dvakrat dnevno in sicer iz Oplotnicc v Konjice ob pol sedmih zjutraj (zveza na oba avtobusa na Celje in Maribor) in ob 15.15, zveza na vlak. Iz Konjic v Oplotnico pa ob 11.40 (po prihodu vlaka) in zvečer ob 18.05 po prihodu obeh avtobusov. Pripomnimo, da je iz Oplotnicc najlepša in najzložncjša pot na Roglo in Pesek. Obenem si pa vsak izletnik kaj rad ogleda 1er po-mudi v lepi in zdravi Oplotnici, o kateri gre sloves, da je slovenski Meran. V restavraciji Ktinej in gostilni LipuS pa so na razpolago sobe in dobra ter poceni hrana.
—	33. redni občni zbor Trgovskega društva Merkur« za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v
petek 16. junija ob 7 zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, levo. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo preglednikov računov, 5. volitev odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov, 6. določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1933, 7. samostojni predlogi. Samostojne predloge jc naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu.
—	Malinovec, popolnoma naraven, izdelan samo iz pravega sladkorja in soka malin, ne barvan, dobavlja specialna tvrdka za sadne soke »Vitamin«, Ljubljana, Masarykova 46.
—	Za tujski promet ob Savinji. Podpisani izdani v kratkem zbirko pokrajinskih črtic »Ob Savinji«. Obsegala bo predvidoma tele črtice: Logarska, Nazarje, Kokarje, Gornji grad, Od Vrbovca do Gornjega grada, Mozirje, Mozirska planina, Sv. Križ nad Belimi vodami, Strucljevo gradišče, Hmelj obirajo, Savinjski polhi in polharji, Savinjski spla-varji. Tolsti vrh pri Celju, Laško, Laški Šmohor, Marija Gradec. — Občine in zasebnike, ki jim je kaj za tujski promet v njihovem okolišu, prosim, da mi za ilustracijo knjige do 20. t. m. dajo na razpolago primerne pokrajinske in druge posnetke in podatke, ki so za tujca zanimivi in važni. — Dr. Fr. Mišin, prof., Maribor, Aškerčeva 22.
—	Vilfanova koča na Begunjščici je odslej zopet redno odprta in oskrbovana, dočim bo novi planinski doni, ki jc že dograjen, slavnostno otvorjen tekom prihodnjega meseca. Flora je v polnem cvetju.
—	Izlet ,TS s »Kraljico Marijo« po Sredozemskem morju. Udeleženci, ki so se prijavili za prvo potovanje JS s »Kraljico Marijo«, se obveščajo, da so od Izvršnega odbora v Splitu vrnjeni vsi potni listi in da so vse predpriprave končane. Zaradi skupnega odpotovanja iz Ljubljane naj udeleženci sporočijo pisarni JS v Ljubljani pismeno ali osebno, če nameravajo odpotovati dne 14. t. m. z večernim brzovlakom ob 20.03, tako da prispejo v Split dne 15. t. m. ob 9.10. Odbor JS bo v slučaju dovoljnega števila reflektantov preskrbel skupni vagon iz Ljubljane do Splita. Prijave se morejo izvršiti naj-kesneje do 12. t. m. oh 18.
—	Če se otroci igrajo. V ljubljansko bolnišnico so predsnočnjim pripeljali z dežele dva dečka, ki sta postala žrtvi prešernih otroških iger. Tam v Trnovčah pri Mozirju so se dečki igrali na cesti. Obmetavali so se s prahom. Neki deček pa je vrgel proti štiriletnemu posestnikovemu sinu Petru Brezo vniku p. jišče apnenega prahu v obraz. Prah mu je šel v oči. — V Dol. Fužinah pri Žužemberku pa je nekdo vrgel kamen v desno oko letnemu ko-čarjevemu sinu Ignaciju Majerju iz Šmihcla pri Žužemberku. Oko je močno poškodovano.
—	Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Jo-sel«-grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josef«-voda radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »Franz-Josei«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Polarna potovanja na Norveško in v Severno ledeno morje priredi »Putnik« skupno s Francosko linijo v času od 7. julija do 2. avgusta
j' in od 5. do 29. avgusta s francoskim parobrodom Foucauld« (15.000 ton). Prijave za prvo potovanje : se sprejemajo do 20. junija, za drugo do 20. julija I 1933. Informacije in prijave pri »Putniku« v Ljubljani, Gaieva ulica. ; — Košnja sena in otave se proda. Pojasnila : daje vsaki dan od 4 popoldne (v nedeljo ves dan) Ivan Škafar, Cesta v mestni log.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Adam K.: Jesus Chrlstus. 349 strani, vezano Din 160. — Antweiler A. Dr.; Von Pric-stertum. 152 strani, vezano Din 96. — Dr. Bart-mann: Erliisung. Siinde und Siilmc. 143 strani, nevezano Din 40. — Bertram Kardinal: Jugend-seele »kostbar in Gottes Augen« Fin Bucli der Lebenskunde. 284 strani, vezano Din 72. — Dausend IL Dr. Die Nachpfingstzeit. Die Liturgie der Nachpfingstzeit in Predigten. 179 strani, nevezano Din 48. — Driesch IL: Parapsychologie. Die Wissenschaft von den ;Ok-kulten« Krscheinungen. Methodik und Théorie. 149 strani, nevezano Din 96. — Faulhaber Kardinal: Die Ehe als Wiedergeburt nnseres Vol-
1 kes. 55 strani, nevezano Din 6. — Fiiglciu G. P.: Zungen und Zeiehen Gottes ans vergniigener Zcjit. Gelegenheitspfedigten. II') strani, nevezano Din 44. — Habershrunner D. P.: Ein Weg /ur Kanzel. Ein Vorsehlng zur systematischen , Erarbeitung der Prcdigt. 1H0 strani, nevezano Din 56. — Totli T. Dr.: Jugendseelsorge. 416 strani, vezano Din 160, nevezano Din 152.
—	Remon toplovodne naprave, razstavlicne na j sejmu v koji 500—503, tvrdke Remec Co.-Pičman, j paviljon E, so važne zboljšave enostavne oskrbe ; tople vode na pipi. Istotam ie razstavljena patentirana Termon glinasta peč, ki združuje ekonomijo, udobnost in lepo obliko.
—	Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura •Fran/. Joselova« grenčica lahko izpraznjenje čre-
i vesa brez vsakega napora.
NfJEDffi
Jeseniško pokopališče jc prav lepo urejeno in okrašeno, edino vode nima. Po vsakem pogrebu je videti nosače in druge, ki so trildijo da bi v težko dostopnem jarku zajeli perišče vode, da si umijejo roke, nli zalijejo cvetlice. S prav majhnimi stroški bi sc dala napeljati voda na sredo pokopališča, s čemur bi bilo ustreženo tisočem, ki prihajajo nn to lepo božjo njivo.
Binkoštnc praznike je bilo v karavanskem pogorju toliko izletnikov, dn kuj takega sploh ne pomnimo. Posebno prijetno jo v novi planinski koči na Rošci, kjer je bilo zabavno v>e tri dni. Izletniki, ki so druga leta zahajali le na Golico, so jo leto« mahnili tudi nn Uošco. ki ima svojo privlačnost.
Krnni
Občni zbor Krožka prijateljev Francije. Redili letni občni zbor Krožka prijateljev Francije v Kranju bo v petek, dne 16. junija t. 1. ol> 20. uri v lovski sobi hotela pri >Stnri pošti« z naslednjim dnevnim redom: L Otvoritev in branje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročila: n) predsednika, h) tajnice, c) knjižničarja, d) blagajnika. 5. poročilo nadzorstva in raizrcšnica, 4. volitve odliora in nadzorstva. 5. slučajnosti. — V primeru nesklepčnosti so ho vršil pol ure po napovedani uri nov občni /bor. ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi. — V Kranju, dne 7. junija 195". — Niko Kuret, predsednik, Anica buiru, tajuicu.
JEDINE ŠKODLJIVE SftSTOJ INE
ni v naši pasti. Naši kemiki se trudijo, da ista dvigne blagodejni učinek na Vaše zobe izključno z neškodljivimi in koristnimi sestavinami. Zato izberite vselej samo DIANO
MANJŠA TUBA DIN.7- VEČJA TUBA DIN.12r
|/ шзбшииаааив» f Pas 7x3 2л z ust i
Za izpiranje ust Diana francosko žganje
Sport
GRACANI PRI NOČNI RAZSVETLJAVI
Jutri bo ilirijansko moštvo drugič nastopilo v nočni tekmi. Njen nasprotnik bo graški Sport-klub, ki se je v zadnjih letih v graškem prvenstvu prerinil močno v ospredje in je letos kandidat za amaterskega prvaka Avstrije. Nemalo je k temu pripomogel dunajski trener, ki je vcepil enajsto-rici dunajsko šolo. Sportklub slovi po svoji lepi kombinaciji. Moštvo nima posameznikov zvezdnikov, tvori pa homogeno celoto, ki predstavlja j al; o nevarnega nasprotnika. Njegovo znanje najbolj dokazujeta zadnja velika uspeha proti mariborskemu Železničarju in Maribora. Prvega je porazil z 9:1. drugega pa z 9:2. Uspeh je vsekakor pomemben, prav posebno pa je treba poudariti, da sta bili obe zmagi izvojevani nn mariborskih tleh, ki so postala za ljubljanske klube v zadnjem času naravnost usodna. Sportklub se nahaja v prvenstveni tabeli na čelu skupno z GAK, ki ga v Ljubljani dobro poznamo.
Ilirijansko moštvo so je za mednarodna srečanja dobro pripravilo. Žo v tekmi z Budajem se je videlo, da je vsa enajstorica v odlični kondiciji. Napad, ki navadno pred golom preveč okleva, je bil izredno prodoren in je streljal iz vsake pozicije. če bo moštvo tudi jutri v enaki formi, bo moral graški gost napeti vse sile, da se bo vrnil neporažen. Tekma se prične ob 20.45. Igra se ob vsakem vremenu.
*
Preložitev prvenstva dravske banovine v ro.
kohorhi. Za nedeljo dne 11. junija napovedane tekme v grško - rimski rokoborbi za prvenstvo dravske banovine, se radi tehničnih ovir in radi istočasnih nastopov profesijonalov prelože. Tekme so bodo vršile v okviru prireditve Mariborskega .tedna meseca avgusta. Ker bo takrat znatno znižana vožnja, se bo nudila izvenmariborskim klubom prilika, da se udeleže tekmovanj z večjim številom atletov. Točen datum prireditve se bo pravočasno objavil. — SK Maraton, Maribor.
Težkn-atletom SK Ilirije. Težko-atletska sekcija obvešča svoje člane, da je tekmovanje v grško-rimski rokoborbi, določeno za nedeljo 11. t. m. v Mariboru, preloženo na mesec avgust t. 1., kar naj izvolijo vzeti vsi prizadeti na znanje.
SVETOVNE DAMSKE IGRE LETA 1934
Na svetovnih daniskih igrah, ki se bodo vršile avgusta meseca prihodnjega leta v Londonu, pričakujejo nad 30 narodov, ki jih bodo zastopale vrle lahko-atletinje na vročih mednarodnih tleh. Po prizadevanju ge. Milliatove (Pariz), predsednice mednarodne damske športne zveze, bo prireditev največja, kar jih je doslej bilo. Izborna propaganda po celem svetu je mnogo pripomogla tej prireditvi, tako da z gotovostjo računajo na udeležbo najmanj 30 narodov. Prireditev bo v vsakem pogledu prekašala zadnjo olimpijado, ki se je vršila leta 1930 v Pragi.
Tekmovanje bo trajalo tri dni. V finale pride vselej po 0 atletinj ter se bo klasificiralo pno mesto s 6 točkami, drugo s 5. tretjo s 4, četrto s 3, peto z 2 in šesto z 1 točko. Tekmovale pa bodo v naslednjih panogah: tek na 100 m, skok v višino, skok v daljavo, kopje in krogla. Za leto 1938 nameravajo program nekoliko razširiti, ter bodo prevzelo še druge športne panoge.
Vrhnika
Škropilnico bi rafli dobili Vrliničani. kij stanujejo ob glavnih cestah, kjer švigajo zlasti ob nedeljah avtomobili, da je groza. Skoro nihče se ne zmeni za svarilo, da je treba voziti z brzino 15 km na uro. Potem sc pn seveda čudijo, do jc toliko nesreč!
Prvoobhajanci so imeli na binkoštno nedeljo svoj praznik. Veliko število (okrog 70) deklic in dečkov je pristopilo k mizi Gospodovi po /ivljensko moč in tolažbo za mlada srca. G. dekan jim je v izklesanih beeeduli razložil in predočil pomen in bogastvo angelske hrane, vabil s temi beseda m i tudi druge, naj pogosteje pristopajo k mizi Gospodovi ob spo mlnu na prvo sv. obhajilo.
Olepševalno društvo na Vrhniki naznanja, da bo dne II. junija velika vrtna veselica na prostoru podpisanega društva pod Sv. Trojico, čisti dobiček je namenjen za olepšavo liolmo Sv. Trojice in drugih naravnih krasot Vrhnike. Pridite, ker tn dan jo tudi žegnanje na Vrhniki
Šoštanj
Osebna vest. V Dolič je premeščen g. Jakot Vrečko, dosedaj železniški uradnik v Šoštanju. Na njegovo mesto je prišel g. Viktor KoriŽ iz Kresnic.
Samnumor. V Paški vasi si je ugasil življenje Anton Drofenik, 24letni brezposelni mizarski pomočnik. Našli so ga v gozdu — visečega na drevesu.
Na zai>oro ?e preveč pritisnil in bilo ie
15 mrtvih in 138 ranjenih
Sam z letalom okoli sveta
— it	-Л-'
Na binkoštno soboto se je blizu mesta Nantes na Francoskem pripetila strahovita železniška nesreča. Bilo je 15 mrtvih in 138 ranjenih.
Nekaj dni poprej je skočil s tira tovorni vlak na progi Pariz—La Baille, 7 km od Nantesa. Ker se je železniški tir močno pokvaril, so postavili ob njem novega, ki je bil seveda začasen. Po tem so vozili poslej vlaki. Prav ta okolnost je bila za številne francoske družine katastrofalna. V soboto zvečer ob 22.50 je odpeljal s pariške postaje brzi vlak 141 C. Bil je poln Parižanov, ki so se v prazničnem razpoloženju odpravili na morje za bin-koštne praznike. Vlak je vozil z brzino 90 km, ko se je zjutraj ob 5.30 bližal postaji Grand Blotte-ïeau. Dober kilometer od mesta, kjer se j« začel začasen tir, je železniška uprava postavija poseb-oa znamenja, ki naj bi strojnika opozorila, naj ne vozi z večjo brzino kakor 25 km na uro. V mestu
Odhod ime Mount Everest
Te dni je postalo ime najvišje gore na svetu zopet slavno, odkar so jo preleteli Angleži. Nemcem bržkone ni po volji, da so preleteli Mount Everest prav Angleži. Zato so zdaj iztaknili, da bi se gora prav za prav ne smela tako imenovati. Vrh se namreč imenuje po Angležu Juriju Everestu, ki je 1. 1849. vodil ekspedicijo. Ta je iz daljave 240 km s posebnimi pripravami merila višino najvišje gore na svetu. Po siru Everestu so potem nazvali tudi goro. 70 let pozneje so šele zvedeli za staro tibetansko ime M. Everesta. Domači ljudje so jo imenovali Čomolungma. Po naše bi ji rekli: »Dobra božanska mati zemlje«. Nemci pravijo, naj bi se to ime obnovilo, ker je tako lepo.
Angers, to je kakih 100 km od omenjene postaje, so strojniku izročili posebna pismena navodila, kako naj vozi pred postajo Blottereau. Vse kaže, da se 48 letni strojnik ni zmenil za ta navodila, misleč, da ne vsebujejo nič posebnega. Tudi znamenj pred postajo ni pravočasno opazil. Zdi se, da je v zadnjem trenutku premočno pritisnil na Zavoro in tako nehote nesrečo pospešil. Ko je prispel vlak na začasen tir, se je pod lokomotivo zabl/iskalo in v tistem trenutku je postajni načelnik videl, kako se je prevrnila lokomotiva. Vlak je brzel s polno brzino, zato so vozovi še s hujšim pritiskom navalili na lokomotivo. Zadrli so se drug v drugega. Sledil je nepopisen prizor. Nekatere potnike so šele po treh urah rešili iz strašnih klešč med razbitimi vozovi. Kakor že omenjeno, je bilo pri nesreči 15 mrtvih in 138 ranjenih.
Ameriški letalec Mattern, pravi zračni junak, ki je v soboto odletel iz Newyorka na polet okoli sveta, je po zadnjih poročilih že preletel lrkutsk in leti dalje čez Sibirijo.
Mattern se je dvignil v soboto ob 5.20 (krajevna ura) z letališča Floyd Bennet pri Newyorku z letalom, ki mu je vzdel ime »Century of Progresse (»stoletje napredka«, geslo, pod katerim so odprli svetovno razstavo v Chicagu). V 23 urah je preletel Atlantski ocean in pristal prvič na otoku Jom-frulandu, ki ga prištevajo k otočju Kragero, ob južni obali Norvegije pri Skagerraku, 'nedaleč od začetka velikega fjorda Langesunda. Pristal je ob 10.15 (krajevna ura). Bil je tako izčrpan, da so ga našli ribiči napol v nezavesti. S seboj je imel še 500 litrov bencina in 40 litrov olja. Sel je takoj spat in spal 12 ur. V jutranjih urah je nekoliko popravil malenkostno škodo na letalu ter ob 4.20 odletel na vojaško letališče v mestu Kyeller, ki je oddaljeno 20 km od Osla, glavnega mesta Norvegije.
Ko je pristal, je pričel pripovedovati, kako ga je na poletu prvih 900 km spremljala nevarna megla. Toda obenem je zašel v hude vrtince, tako da je včasih izgubil oblast nad letalom. Bil je prepričan, da se mu bliža zadnja ura. Levo krilo mu je vihar precej poškodoval in napravil več lukenj. Mattern je imel s seboj samo površen svetovni zendjevid. Ko je ugledal otok Jomfruland, je mislil, da vidi pred seboj Škotsko. Pred seboj na otoku je videl ravnino, ki se mu je zdela primernn za pristanek. Zato je tudi pristal. Pri pristanku so zadela kolesa na kamenje, ki je pričelo pod pritiskom koles leteti v zrak. fz koč so prišli takoj na pomoč ribiči, ki seveda niso pričakovali takšnega obiska.
Mattern se je orientiral s tako zvanim »avto-matičnin| pilotom«, to je aparatom najnovešje iznajdbe, s pomočjo katerega je mogoče ugotoviti vi-
šino letala in tudi smer. Letalo samo je tipa »Lo-ckeed-Vega« z motorjem 600 konjskih sil in leti 250 km na uro. Največja hitrost znaša tudi 320 km. S seboj ni imel radijskega aparata.
To je isto letalo, s katerim je Mattern lansko leto v družbi s prijateljem Griffinom hotel pobiti svetovni rekord v poletu okoli sveta, ki sta ga postavila Američana Post in Gaty 1. 1931.; ta dva sta rabila za polet okoli sveta 8 dni 15 ur in 51 minut. Mattern in Griffin sta morala pristati med etapo Berlin—Moskva pri Borisovu v sovjetski Kusiji, ker jima je zmanjkalo bencina. Pristala sta na močvirnem mestu in letalo se jima je zarilo globoko v blato 1er se poškodovalo. Odpeljali so ga v Hamburg, tam naložili na parnik, ki je odplul v Ameriko. Mattern je letalo popravil in mu nadel novo ime. Prepričan je, da bo zvišal sedanji sekord in preletel zopet v Newyork v šestih dneh. Iz Moskve je odletel v smeri Sverdlovsk, Novosibirsk, lrkutsk in Habarovsk. Ta proga meri 6950 km. V Omsku se je nekoliko odpočil in nato odletel dalje proti Irkutsku.
V Jomfrulandu je Mattern odstranil s kril led, ki se mu je napravil med poletom. Pri pristanku na vojaškem letališču Kyllerju so mu hoteli pomagati, toda Mattern je zavrnil pomoč. Napolnil je svoje zaloge z bencinom, prosil je za nekaj pomaranč in dve steklenici vode. Že ob 6.40, to je samo po 20 minutnem odmoru je odletel proti Moskvi.
Tam je pristal ob 16 v ponedeljek. Sovjetske oblasti so ga slovesno sprejele. Prav tako so ga pozdravili časnikarji. Tu je zopet naložil bencina in takoj odletel proti Sibiriji.
Za Habarovskom namerava Mattern pristati v Nome na Alaski, odtod bo odletel v Kanado v mesto Edmonton, nato v Chicago in končno v Newyork. Samo ob sebi umevno je, da ima Mattern vse polno občudovalcev, ki se podpisujejo na krila njegovega letala.
Francoskemu letalcu Manuelu so pravkar podelili red častne legije. V smislu predpisov morajo od-likovanca pred izročitvijo odlikovanja poljubiti. To dolžnost opravlja na sliki zračni minister Pierre Cot. Poleg Manuels je bil odlikovan tudi drugi letalec Couzi.net. Letalca sta preletela južni Atlantik in se i» isti poti vrnila v rekordnem času.
Živa bahlja
Iz Pariza poročajo, da je strojnik brzovlaka, ki je vozil proti Melunu, skočil z lokomotive, ko je vlak brzel s polno brzino. Strojniku se je zaradi neprevidnosti vnela obleka in pričel je goreti. Zaradi strašne bolečine se je vrgel z vlaka blizu Cba-rentona. Kurjač ga ni mogel zadržati. Pozneje so j našli njegovo telo ob železnici. Popolnoma je j zoitljenelo.
Afganski poslanik v Berlinu Sirdar Mohamed Azis
K h an je bil ustreljen. Ustrelil ga je 26 letni afganski dijak. Poslanik je bil star 55 let in je bil brat afganskega kralja.
Kriza katoliškega lista v Ameriki
Katoliški tednik »Commonweal«, ki izhaja v Newyorku, je zaiel v hudo denarno stisko. List je naznanil, da bo moral v teku treh mesecev prenehati, ako se mu v tem času ne posreči zbrati 26.000 dolarjev, ki jih je dolžan. Ako bo list ta dolg plačal, je njegovo izhajanje zagotovljeno, ker se je število njegovih naročnikov v zadnjem času dvignilo.
Navidezno živi
Nekateri ljudje se zdi, da žive, dokler so v tem mesu in v tej tičji mreži. Komaj vrnjeni materi zemlji, že je videti, da jih ni sploh nihče nikdar poznal.
Dokler so bili živi, so se zdeli nanedomeetljivi, ljudje, ki morajo biti povsod: Celi gozdi lovora niso zadoščali za njih čela, trobent za njih slavo oznanjati ni bilo dosti.
Ko ugasne zadnja pogrebna svečka, zdajci ugasne tudi spomin na njih ime in zagrne jih molk kakor vsakdanja suknja iz nagrobnega kamna.
Drugi pa, tisti, ki so pravi ljudje, začno živeti šele tisti dan, ko se življenje od njih navidezno umakne. Telo je bilo kakor senčnik med njihovim bitjem in med drugimi in je oviral, da jih ni bilo moč videti in spoznati. Smrt senčnik sname in nenadoma nam je odsotni najbližji izmed navzočnih. Kakor zrno evangelijskega semena so morali segniti — da so se rodili.	(IPapini)
G ashenihi proti Hitlerju
Znani italijanski glasbenik Toscanini, ki živi v inozemstvu, je podpisal v družbi z 12 dirigenti protest proti preganjanju Židov v Nemčiji. Svoj protest je naslovil naravnost na kanolerja Hitlerja. Ker ni do danes prejel na protest nikakega odgovora, je odpovedal sodelovanje pri slavnostnih igrah v Bay-reuthu. Pisal je vdovi Siegfrieda Wagnerja to-le pismo: »Proti mojemu pričakovanju se neprijetni dogodki, ki so mi kot človeku umetniku raztrgali srce, razvijajo v dosedanji smeri dalje. Moja dolžnost je bila torej, da po dveh mesecih molčanja izpregovorim in Vam sporočim, da se zaradi mojega in Vašega miru ne nameravam udeležiti slav-nosti v Bayreuthu.«
Elektrika ubila 7 delavcev
V vasi Chironico v italijanski Švici je več delavcev vleklo žico z lesnim tovorom. Žica je skočila g tira in zadela ob električni vod tvrdke Motor Columbus. Sedem delavcev se je takoj zgrudilo in na mestu umrlo. Pet drugih se je hudo opeklo.
Princ Friderik Viljem Pruski, prvi sin nemškega prestolnega naslednika se je poročil z Doroteo Sal-viati. Poroka najstarejšega vnuka bivšega nemškega cesarja se je vršila v Bonnu. Friderilk Viljem se je moral odpovedati pravica mprvorojenca in s tem pravici, da bii nekdaj postal načelnik rodbine Hohenzollerncev. Tem pravicam se je moral odpovedati, ker hiša Hohenzollerncev ne smatra njegove neveste za vredno, da bi se prištevala v isto vrsto z njenimi člani.
Ce je človek presit
V Parizu je posebno društvo, v katerem se zbirajo sladkosnedeži, priredilo banket. Družba ima v prvi vrsti namen, da seznanja Parižane z najbolj ekstravagantnimi jedrni. Letos je bila glavna jed pečenka iz levovih beder. Gostje so bili z njo nenavadno zadovoljni.
Druga družba je priredila večerjo. Glavna točka »menuja« je bil krokodilov rep. S to jedjo gostje baje niso bili posebno zadovoljni, češ, da nima nikakega posebnega okusa...
OGLEDALA IN POVESTI
Odk ar so izumili ogledala, so ženske lepSe • toda odkar se pišejo povesti, so ljudje slabši.
Prva izvirna slika, ki ie bila posneta ob otvoritvi svetovne razetavo v Chicagu
Počakaj vendar, Karel! Ôe pika ua »i< nianikal
Zadnja poročila:
Odločna beseda Francije
Pariz, 8. jun. tg. Na današnji konferenci trojice Francije, Anglije in Amerike v zunanjem ministrstvu so razpravljali o splošnih vprašanjih razorožitve in o stanju dela na ženevski konferenci. Kakor piše »Liberte«, se je ministrski predsednik Daladier izrekel z največjo odločnostjo proti vsaki novi omejitvi francoske oborožitve na suhem. Izjavil Je, da gre za zadnji poskus, rešiti razorožitveno konferenco. Francija se hoče tega poskusa udeležiti pod pogojem, du se izvrši ta poskus v znaku včeraj podpisanega pakta četvorice. Kot argument je navajal, da se ne sme vedno samo Francijo siliti
k razorožitvi na suhem, medtem ko Anglija in Amerika odklanjata vsako razorožitev na morju.
Veselje v Italiji
Rim, 8. jun. tg. Včerajšnji Mussolinijev govor bodo brzojavno nalepili po vsej Italiji. V proslavo sklenitve pakta četvorice so bile danes po vseh mestih velike manifestacije. V finančnih in gospodarskih krogih pričakujejo nadaljnje sporazumevanje s Francijo, o kateri jc govoril Mussolini s posebno dobrohotnostjo.
Posnemanja vredno
Berlin, 8, jun. tg. Državni kabinet je sklenil na današnji seji več gospodarskih zakonov. Omsniti je pri tem zakon proti izdajstvu nemškega narodnega gospodarstva, ki določa dolžnost prijave za premoženjske vrednosti, katere se nahajajo pred 1. junijem 1933 v inozemstvu in so vredne več kot tisoč mark.	i
„To ne pomeni odmika od
demokracije"
Praga, 8. jun. tg. Poslanska zbornica je danes sprejela pooblastilni zakon, pri čemer so komunisti in nemška opozicija hrupno protestirali. Poročevalec dr. Černy je izjavil, da ta pooblastilni zakon ne pomeni, da bi sc Češkoslovaška odmik?la od demokracije.
Velik vlom sredi Maribora
Za vlomilci ni sledu
Maribor, 8. junija.
Danes med 12.15 in 2.30 so izvršili v Gosposki ulici št. 23 v Vlnšičevi trgovini neznani vlomilci vlom, o katerem govori vse mesto in ki je vzbudil razumljivo pozornost in vznemirjenje med mariborskim prebivalstvom. Med 12.16 je Vlašičeva gospa odšla iz trgovine in kakor običajno, dvakrat zaprla s ključem vhodna vrata i/. Gosposke ulice. Ko se je ob pol treh vrnila v trgovino, sploh ui nič opazila, da bi kdo prestopil prag trgovine. Vse je bilo v običajnem redu.
Ko je gospa že stregla nekaterim strankam, pa je opazila, da sta iz registrirne blagajne zmanjkala dva zavitka po 500Din in poleg tega še razni
□	S tukajšnjo klasično gimnazije. Po odloku ministrstva preevete ho zahvalna služba božja dne 24. junija ob 8 iu nato razdelitev izpričeval. Iz-vestja prejmejo dijalki šele 28. t. m. Privatni in sprejemni izpili se hodo vršili brez ozira na predčasni zaključek. Za sprejemni izpit za I. razred se naj oddajo prošnje, kolkovane s 5 Din in naslovljeno na ravnateljstvo, v času med 20. in 24. t. m., izpit pa bo 26. t. m. od 8 dalje.
□	V inozemstvo manj bolnikov. Na tukajšnji reševalni postaji beležijo že od meseca januarja dalje samo en bolniški prevoz v Gradec. Značilno je, da je bilo še lani takih prevozov skoro vsak teden, včasih celo po več. Končno so pa mariborski petični bolniki vendar dobili zaupanje do domačih zdravstvenih ustanov.
□	Mrtvaški zvon. V cvetu svoje dobe je umrl v splošni bolnišnici mizarski pomočnik Ivan Zinič, star 28 let. Pogreb bo danes v petek ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V Sodai ulici 50 je umrl v starosti 69 let zasebni uradnik Julij Heintz. Pokopali ga bodo danes ob 5 popoldhe iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Obema rajnima svetila večna luč, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje.
□	Pred oltar. Tc dni so se poročili v mariborskih cerkvah: Ivan Bežjak, po-slovadju in
Radio
Programi Hadio-LfuhUana >
Petek, 9. junija: It. 15 Šolska ura: Živina odhaja v planine! (dekliška šoln z Jesenic — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 15.00 Čas, plošče, borza — 18.50 Prenos balalajk z velesejma
—	19.50 Premikanje pobrežij v današnjih dneh (g. Peteri in) — 20.00 Naša socialna zakonodaja (dr. Bohinec) — 20.50 Ljubljanski komorni trio
—	21.50 Čas, poročila — 22.00 ltadio jazz, vmes solistični instrumentalni vložki.
Sobota, 10. junija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.C0 Čas, plošče — 17.30 Radio orkester — 18.30 Posebnost gorjanskega podnožja — 19.00 Mladinski pokret Narodne odbrane (Boris Sancin) — 19.30 Izobrazba in vzgoja (dr. Gogala)
—	20.00 Sokolske telovadne vaje — 20.30 Koncert orkestra »Zarja« — 21.30 Čas, poročila — 22.C0 Prenos koncerta balalajk z velesejma,
Drugi programi i
Sobota, 10. junija,
Zagreb: 20.30 Orkestralna glasba in stare ju-gost. pesmi. — Beigrad: 19 Tosca, opera, Puccini (na ploščah). — London: 20 Koncert orkestra. — 21 Komorna glasba. — Rim: 20.30 Othello, opera, Verdi. — Milan: 20.45 Koncert vojaške godbe. — Varšava: 20 Lahka glasba. — 22.05 Chopinova klavirska glasba. — Leipzig: 21.45 Zborovni koncert.
—	Frankfurt: 21.15 Pester večer. — Miinchen: 20 Vesel večer. — Dunaj: 19,25 »Rensko zlato«, opera, Wagner. — Beromiinster: 20 Jeanetina poroka, opereta.
y. 1 шO 5 s?
drobiž v skupni vrednosti 2320 Din. Tembolj pa se je začudila, ko je opazila, da storilec ni pokradel še drugega denarja, ki se je nahajal v bližini v pokritem predalčku. Tu jo bilo poleg drobiža in kovanega denarja še papirnatih bankovcev za okoli 900 Din in en bankovec za 20 HM. Brez dvoma jo storilcu primanjkovalo časa, rndi česar se je podvizal, da bi čimprej prišel na prosto.
Zanimivo je, da je bil vlom izvršen ravno v času, ko je promet v Gosposki ulici silno živahen. Na drugi strani pa je drznost vlomilca bila tem večja, ker stanuje lastnik trgovine v prvem nadstropju iste hiše. fca storilci manjka vsaka sled. Mariborska policija je. takoj spravila na noge svoje organe, ki zasledujejo drzno tatove.
Jožefa Koren, šivilja: Alojzij Terbo.s, mi/.ur drž. žel. in llilda Rebernik, kuharica: Friderik Vin-der, ključavničar in Lavra Bubič. tkalka: Ivan Kotnik, delavec <1 rž. žel. in Marta Zdolšek, kuharica: Anton Lcskovnr, pleskar in Marija Peterka, sobarica; Martin Majcen, strojevodja in Marija Kovač, zaeebnica; b'ruhc Rajnar. čuvaj drž. žel. in Ivana llabjunič. služkinja; Matija Pučko, zasebni uradnik ni L'frida Žen. /.i.sebniea; Jožef Stramic, posestnik in Marija Križan, kmečka hči; Albin šprajc, šolski upravitelj in Amalija Sotenšek, zasebnica; Ivan Bebec, uradnik drž. žel. in Zorkn Kuntn. šivilja: Mihael Л ii i f n-čak, poslovodja in Marija Lagcr-Valcnčuk, po-sestnica in trgovka; Maks Aruuš, cleklroinontcr in Elizabeta Oppcnauer. prodajalka. Novoporo-čencem obilo sreče!
□	Penezi pridejo. Finančno ministrstvo je odobrilo mariborski občini najetje posojila 700 tisoč dinarjev pri hipotekami banki, ki se bo porabilo za povečanje vodovoda. Na ta način bo mogoče pričeti s pospešenim delom pri gradnji novega vodnjaka na Teznti, ki .se seda j vrši i/. rednih občinskih sredstev.
□	S podveznicami na oni svet. V policijskih zaporih so imeli preteklo noč razburljiv dogodek. Stražniki so oddali v zapor nočnega metulja, neko Josipino V. Dekle pa je poskušalo izvršiti v celici samomor na ta način, da je pogoltnila zaponke od podveznic. Poklicana je bila reševalna postaja, ki je izvršila prepeljavo v bolnišnico. Potrebna bo operacija, da ji spravijo neobičajne dobrote iz želodca.
□	Proti trpinčenju perutnine. Tržno nadzorstvo je izdalo stroge odredbe, glasom katerih se ne sme prodajati na trgu perutnina z zvezanimi nogami ali celo obešena z glavo navzdol. Vsaka žival se mora tudi za prodajo zapreti v kurniku, ki pa zopet ne sme biti preveč naphan, da imajo živali dovolj prostora. Odredba je pametna in umestna!
Potrti brezmejne žalosti javljamo prijateljem in znancem, da je danes poklical ■Vsemogočni k Sebi našega srčno ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda
Miloša Šmida
zlatomašnika, duhovnega svetnika in župnika v Solčavi.
Pogreb predragega pokojnika bo v soboto 10. junija ob 11 dopoldne iz žup-nišča na domače pokopališče v Solčavi.
Nepozabnega priporočamo v blag spomin! Solčava, dne 8. junija 1933.
ŽALUJOČE RODBINE sMID.
Zanimanje za
Kot smo žo poudarili, je lotos opaziti na velesejmu več zanimanja za domačo proizvode. Priznali jo treba, da se v tem oziru naša produkcija povečuje in ludi kvalitativno napreduje. Med drugimi novimi produkcijami je omenili izdelovanje orodja, katerega smo doslej uvažali zelo veliko zlasti i/. Nemčije in Madjarske. 1'rvu jugoslovanska tovarna orodja v Slovenjgradcu izdeluje kladiva, forme za vlivanje milater rezila (stnnce). Plombe pa izdeluje ljubljanska tvrdka Herkules ravno z rezili, ki so proizvod slovenjgraške tovarne.
Danes je bil na velesejmu bolj dan zn kupčije. Zaključke zaznamujemo v teh predmetih: štedilniki, peči. pohištvo, šivalni stroji, elektrotehnični predmeti, poljedelski stroji, kolesa itd. Če bi produ-centi in trgovci sprejemali za plačilo tudi hranilne knjižice, bi naravno posli bili znatnejši.
Obisk velesejma jo bil tudi danes znaten, posebno mnogo smo opazili šolske mladine v spremstvu učiteljetvn. Prišlo pa je tudi drugačo mnogo interesentov. Iz Skoplja je prispela večja skupina tamofinjih trgovcev, ki so važni kupci za naše proizvode. Obiskovalci prihajajo posebno iz naše banovine, odnosno sploh iz skoraj vseh banovin. Pregled kaže, da skoraj ni večjega kraja v naši državi, odkoder no bi prišli kupci in interesenti na naš velesejem.
Opozarjamo pa še na razstavo avtomobilov, katere razstavljajo štiri tvrdke: Desa proizvode General motors. Jugoeteyer znamko Steyer, Jerman pa Citroena. Zastopana je tudi avstrijska znamka Snurer.
Ttijsho-prometna razstava Doleniske
Kot je naš list že kratko poročal, vzbuja tujsko-promelnn razstava Dolenjske na letošnjem velesejmu splošno pozornost in so čujejo o njej vse od dneva odtvoritve dalje i/, ust raznih civilnih in cerkvenih dostojanstvenikov izrazi največje pohvale, škof dr. Rožman je dejal, da ni mislil, dn nudi Dolenjska toliko zanimivosti.
Organizacija razstave, ki jo je vodilo marljivo društvo Krka , se je popolnoma posrečila, kar jo tem večji uspeti če pomislimo, kako je Dolenjska v marsikaterem oziru zaostala. Pri tem prvem poizkusu sodelujejo na razstavi vse pomembnejšo dolenjske občine. Bogate razstavne predmete, pravo rariteto so poslale sledeče občine: Novo mesto. Krško, Kočevje, Litija, Kadeče, Kostanjevica, Višnja gora. Mirna, Mokronog, Šnrihel, Stopiče. Žužemberk, št. Jernej, Ribnica, Dolenjske in šmarješke toplico, čateške toplice, Županova jama in banovinska kmetijska šola na Grmu. S kakim navdušenjem so se odzvale občine društvu Krke , da sodelujejo na razstavi, je najbolje razvidno iz
izdelke
Ljubljana, 8, junija.
Mlad, marljiv in podjeten mizar Jože je prišel pred kazenskega soclnika-poedinca. Tam v dvorani št. 70 se je moral zagovarjati zaradi prestopka goljufije, češ, da je opeharil štiri osebe za približno 11.000 Din. Sprva je njegova mizarska obrt uspevala. Imel jo dovolj naročil. Gospodarska kriza pa je tudi njega pritisnila ob tla. Opustil je obrt in se preselil drugam s trebuhom za kruhom. Jože je sodniku kratko položil svoje križe in težave. Napravil sem si delavnico. Sprva sem dobro delal, pozneje sem prišel v gospodarske stiske. Ko je sodnik zaslišal še priče, je objavil oprostilno sodbo.
Ker je prišel v gospodarske težave in tu imel zlobnega namena osleparili stranke, se obtoženec oprošča. Privatni udeleženci se zavrnejo na civilno-pravdno pot zaradi svojih zahtevkov. : Oškodovanci so nekaj ugovarjali, a sodnik jih je zavrnil: Smo že opravili. :
tega, da je bila veČina razmeroma zelo dragih reliefov in panoram izdelana nalašč za to razstavo.
Pozornost vzbuja že temna rotunda, kjer razsvetljujejo posebej montirane žarnico reliefe in panorame. Največji sta panorami Novega mesta in Višnjo gore. Zelo skrbno je izdelana panorama Kadeč. Okoli pridvižnega zemljevida celotne Slovenija se zbira vsak dan največ občinstva. Vsak hočo poiskati na njem svoj kraj. S suho robo je zastopana Sodražlca. Robo je poslal Krki tamoš-uji tovarnar g. Ivane. Zelo lično so izdelani tudi reliefi Velikih Lašč, Litije in Mokronoga. Mikavno vplivajo v tem oddelku Miheličeve ilustracije k znani ribniški himni.
Velik prostor v tej tujsko-prometni razstavi zavzema likovni oddelek, ki prikazuje Dolenjsko v. likovni umetnosti. Itazstavljajo Božidar Jakac, Tone Kralj, Mara Kraljeva, France Garše, Mira Pregljeva, StiplovSek, Žagar ; mlad, doslej še malo znan novomeški slikar Ivan Vavpotič in Saša Šantel. Največ je razstavil poet Dolenjske v barvah , g. Jakac. Grandiozna jo njegova oljnata slika Novo mesto.. ki jo jo kupila novomeška mestna občina. Velikih dimenzij je tudi Toneta Kralja Dolenjska vas: in' »Belokranjica- za nagrobni spomenik kiparja Goršela. Seveda imajo največ občudovalcev mehki, topli pasteli B. .bikca.
Atrakcija bi bila že samo ta umetniška razstava — brez vstopnine. Najzanimivejši tujsko-prometni materijal pa pride šele sedaj. V posebnih oddelkih se vrste razstave dolenjskih mest, trgov in občin, ki so poslale med drugim redkim razstavnim blagom, starinske zastave. Tako Višnja gora, ki kaže morda največ trdno volje, da si ustvari sloves važnega tujsko-prometnega kraja, dalje Novo mesto kar z dvema starinskima zastavnimi.
Posetniki velesejma so posebno pozorni na razstavo kočevskega oddelka, ki prvič razstavlja fotografije kočevskih podzemskih jam. V teh jamah se nam obeta nadomestilo za izgubljeno Postojnsko jamo. Pri zadostni reklami bi te jame lahko postalo najmanj tako znamenite, kot je mala Županova jama, ker so neprimerno večje in vse na, kapnikih izredno bogato. Prav je, da se bo vršil letos prvi avtomobilski izlet v Kočevje, kjer si bodo izletniki ogledali tudi te podzemske jame.
Zanimivosti je v teh razstavnih oddelkih toliko. da jih je nemogoče popisati v kratkem članku. Naj omenimo le še, da je razstavi priključen ludi vinski oddelek, kjer se točijo predvsem vina banovinske kmetijske šolo na Grmu in ona grn-ščaka Germa iz Bajnofa pod Trško goro. (Posebno Trškogorec -.raztopljeno zlato ima vedno dovolj prijateljev.
Pokojninski zavod LÎ932
Dodatno k včerajšnjemu poročilu o Pokojninskem zavodu v letu 1932 popravljamo, da so lom-bardna posojila padla od 1931 na 1932 od 25.5 na 22.9 milj. Din. Nadalje so se povečali rezervni skladi od 0.70 na 1.08 milj., donos imovine pa od 10.15 na 18.25 milj. Din.
Predpis prispevkov za 1932 jc znašal 27.2 milj. Din, leta 1931 pa 31.5 milj. Zaostanek je znašal v začetku leta 1932 2.57 milj. in se je v teku leta povečal na 2.61 milj. Din, kar je malenkostno. Zanimivo je, da znaša zaostanek v Sloveniji 1.4 milj., v Dalmaciji pa 1.2 milj., pri tem pa so znašali prispevki v Sloveniji ,21.7 milj., v Dalmaciji pa 5.4 milj. To pomeni, da je odstotek zaostankov v Dalmaciji znatno višji.
Da se je položaj zasebnih nameščencev dokaj poslabšal, pričajo tudi naslednji podatki: lela 193! je bilo odpuščenih iz službe 1182 nameščencev, lani pa že 1-151. Nasprotno pa je dobilo službo i/, vrst brezposelnih nameščencev 108 nameščencev leta 1931 iu 377 leta 1932, iz vrst novincev pa je prišlo leta 193! 1323 nameščencev, lani pa samo 922. Lela 1931 torej še prirastek, lani pa velik padec.
Tudi višina zavarovanih prejemkov jc padla pri moških zavarovancih od 194.5 nu 181.7 milj Din, pri tem pa je treba upoštevati, da je padlo tudi število zavarovancev od 7489 nn 7235. V manjši meri je padlo število ženskih zavarovancev: od 2875 na 2797, njih zavarovani prejemki pa so padli od 45.0 na 42.0 milj. Din. Povprečna mesečna višina prejemkov je še 1. 1930 znašala 23.030 Din, leto dni kasneje 22.887 Din, lani pa je padla na 22.109 Din letno.
Lani jo zavod izplačal rent in doklad 7.0 milj. v primeri s 6.24 milj. v letu 1931. Nadalje so so povečalo odpravnine od 0.1 na 0.16 milj., ter je bilo povrnjenih zavarovalnih prispevkov za 3,0 milj., 1931 samo 2.08 milj. Din. Brezposelnih podpor iu podpor za zdravljenje je dal zavod lani 0.12 milj., lota 1931 pa 0.070 milj. Din.
Naložbe zavoda.
Kakor smo že omenili, so trajne naložbe zavoda treh vre! : državni papirji, nepremičnine in posojila.
Med efekti je največ 7% inv. posojila v nom. vrednosti 20.1 milj., nadalje ima zavod v 7 in S% Blerovem posojilu 515.000 dolar jev, 8% komunalno posojilo mesta Dubrovnik ,je bilnnsirano s 95, G% investicijsko posojilo mestne občine ljubljanske pa [io 70%. Nadalje ima zavod 1.25 milj. j franc, fr. 7% stabilizacijskega posojila.
Najvažnejše nepremičnine zavoda so naslednje: ! hiša v Gledališki ulici knjižna vrednost 4.3, na Miklošičevi cesti 0.005 milj., hiše v Mariboru 0.1 milj,, hiše v Gajevi ulici 33.2 milj., hiše v Celju 5.30 milj. Din itd.
Gibanje trgovstva en obrtništva
Iz statistike Zbornice za TOI v Ljubljani posnemamo o gibanju trgovine in obrti v Sloveniji naslednje podatke:
V	1. četrtletju I. I. je bilo nn novo prijavljenih 23! trgovinskih iu pomožnih trgovinskih obrtov (v 4. četrtletju lani 199), od javi jenih pa 814 (728).
Najznatnejše gibanje izkazujejo tele stroke (prva številka pomeni prijave, v oklepajih pn odjave):
trgovina z živino 3 (27). z lesom 8 (5G). z manufakfuro 7 (23). z živili Ц (55), dež. pridelki 7 (28), z mlekom in mlečnimi izdelki 1 (18), z doliikatesami 1 (23), s perutnino 14 (31), branja-rije 0 (46), z meš. blagom 88 (150), •/. galanterij, blagom 3 (20), z vinom. 2 (13). sejmnrslvo — (30), agenlurc in komisije 0 (44), avtotaksl 8 (39). iz-voščki 10 (29) itd.
Obrtnih podjetij je bilo prijavljenih 277, odjavi jenih 922. Posebej so izkazani sedaj gostilniški obrati z 99 prijavami in 81 odjavami. Za zadnje četrtletje 1932 jo bilo skupno izkazanih 317 prijav in 734 odjav.
V	posameznih strokah je bil razvoj naslednji:
kovači prijav 12 (odjav 17), mehaniki I (12).
kolarji 2 (21). žage 7 (17). sodarjj 2 (11), mizarji 1'» (54), izdelovanje pletenin 3 (21). krojači II (07). šivilje 20 (130), izdel. perila 2 (10), modislke 3,,(13), čevljarji 37 (133), brivci in frizerji 9 (10),
mlini 31 (29), peki 18 (19). pečenje kostanja (15). mesarji 22 (30), pleskarji in sobni slikarji 1. (12), godbeniki — (45).
Med gostilniškimi obrali je bilo prijavljenih 08 gostiln in 10 krčem, odjavljenih pa 59 ozir. 7.
Industrijskih podjetij je bilo prijavljenih ti, odjavljena pa 3.
Poštna hranilnica v ma;u
število čekov, računov je naraslo za 131 ua I 22.485, promet pa od 4581.1 na 4744.3 milj. Din. j Odstotek brezgotovinskega prometa je ostal v glavnem neizpremenjen: 47.75% (47.8!)).
Vloge so v maju ponovno narasle od 841.9 lia I 884.0 milj. Din.
Število vlagateljev se jo povečalo za 3513 na ! 234.755, njih vloge pa za 8.5 na 482.35 milj. Din.
Borza
Denar
Dne 8. junija.
V današnjem prometu so ostali neizprejiienjeni tečaji Bruslja, Curiha in Prage. Amsterdam, Pariz in Trst so narasli, dočim so popustili Berlin, London in Now York.
Avstrijski šiling jo bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.85, na zagrebški po 8.71, nn bel-grajskl pa po 8.90 in 8.80. — Grški boni so notiral i v Belgradu 44 den.
Ljubljana. Amsterdam 2307.03—2318.99, Berlin 1327.92—1338.72. Bruselj 799.13—803.07. London 194.14—195.74, Curih 1108.35—1113.85, New York 4741.00-4769.86, Pariz 225.85—220.97, Praga 170.07 «lo 171.53. Trst 297.96—800.36.
Curih. Pari/. 20.38. London 17.03, New York 428.50, Bruselj 72.15, Milan 20.925, Madrid 44.20, Amsterdam 208.25, Berlin 120.15, Dunaj 73.15 (priv. 57.50), Stockholm !X>.25, Oslo 88.75, Kopenhagen 78.25- Praga 15.40, Varšava 58, Atone 2.90, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes samo za vojno škodo nekoliko čvrstejša, vendar so tečaji ostati skoraj popolnoma neizpremenjeni. Do zaključkov danes na zagrebški borzi sploh ni prišlo
Ljubljana. 7% inv. pos. 42.50—13.50, agrarji 25—27, vojna škoda 195—200, begi. obv. 32—33, 8% Bler. pos. 32.50 den., 1% Bler. ]>os. 31—33, 1% po*>. Drž. hip. banke 47—50.
Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. pos. 42.50 <lo 43, agrarji 25—27, vojna škoda 105—11)6, C>% begi. obv. 32—32.50, 8% Bler. pos. 32.50d. I'!,', Bler. pos. 31.50-32.50, 7% pes. DHB 17—50. - Delnice: Narodna banka 370O—3900, Priv. agrarna banlka 210—218, šečerana Osjek 110, Impeks 50 den., Isis 30 b!., Trboveljska 175 bi., Oceania brez interesa.
• Beigrad. Narod, banka 3800-5850 (3800), Priv. agr. banka 218—219 (218). inv. pos. 43.50 do -14, vojna Skoda 191.50—196 (196), 4% begi. obv. 32.50—32.75 (32.25), 8% Bler. pos. 34 bl„ 7% Bler. pos. 32.50 bi., 7% pos. DHB 40—47.
Dunaj. Don. sav. jndr. 56.45, Aussiger Chemi-sche 172, Minulus 54. Alpine 13.30, Trboveljska 15.95.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpr. Tendenca neizpremenje-na. Promet: 81.5 vag.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din !•— ; ieni-tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znusek za mali oglas Din IU —. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Gorenjka
začetnica, pridna, poštena, gre na kmete ali v gostilno v pomoč gospodinji, išče službe v okolici Kranja ali Radovljice. Naslov pove uprava »Slov.« št. 6594. (a)
Pridno dekle
vajeno gospodinjskih poslov išče službo k manjši družini. Naslov pod št. 6599 v upravi »S1.« (a
Službodobe
Frizerko
dobro moč in učenko — sprejme takoj — Anton Blažič, Ljubljana, Pred Škofijo 10._(b)
Pletilje
dobro izvežbane tudi v modnih stvareh, dobe delo na dom pri F. in 1. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29._(b)
Lesni manipulant
ki obvlada popolnoma italijanščino in nemščino ter je vešč knjigovodstva, se sprejme takoj v službo. Ponudbe z opisom dosedanjih služb in zahtev na upravo »Slovenca« pod »Italo-les« 6577,	(b)
Uradnika (-co)
popolnoma samostojno pisarniško moč z daljšo prakso za vodstvo pisarne lesne industrije in nadzorstvo obrata, se takoj sprejme. Zglasiti se je osebno s pismeno ponudbo in izpričevali med 10.—12. uro dopoldne. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6568. . (b)
stanovanja
ODDAJO: Stanovanja
1 enosobno, 2 dvosobni, kuhinje, sobice, balkon, pralnica, drvarnice in ostali komfort se oddajo 1. julija v Mostah, Dete-lova ul. 8, poleg kemične tovarne, v novi hiši. — Ogled ob delavnikih. Informacije: Trnovo (Ljub. sport, klub), Vel. čolnarska 20.	(č)
liriFmrei
Gitare
od Din 135'— dalje, tamburice in druga glasbila dobite na Velesejmu paviljon ,E' (pri vhodu).
Vaša idila se lahko
začne ze nocoj,
Poskusite ia skrivnostni in magnetični
LJUBEZENSKI PUDER"
»
Opazili boste razveseljivo in presenetljivo razliko med tem pudrom in med onimi navadnimi vrstami, ki ste jih uporabljali doslej.
Kakšna je silno učinkovita in presenetljiva skrivnost tega »Ljubezenskega pudra«, ki daje koži redek magnetičen čar z opojnim učinkom na čuvstva? Od trenotka, ko ste uporabili »Ljubezenski puder«, postane že Vaša polt mladostno 'veža in divna brez sledu kakega svetlikanja.
Puder Tokalon se obdrži celo na mastni koži štirikrat tako dolgo, kakor navadni pudri. Ostane tudi vkljub potenju ter ne odpade niti v vetru in dežju. Razširjene loj-nice zožuje. Karkoli delate, vedno ste lahko prepričani, da ie puder Tokalon edini, ki
napravi Vašo polt podnevi in zvečer pri-rodno lepo brez sijaja in nežno kakor puh, kar se ne da doseči z nobenim drugim pudrom. Enostavni poizkus s tem nenavadnim »Ljubezenskim pudrom« Vam bo omogočil, očarati moškega, ki si ga je zaželelo Vaše
QBQ333
II тПчР»l^^nMl I Droben oglas v •Slovencu«
Inlt JillL J> P°sestvo <> hlt'° Proda!
j ie že ne x gotovim denarjem Bukova drva in oglje oa£ kupca ti s knjižico da. Uran Franc, Ljub
kupi ljana — Sv. št. 24.
Petra cesta (k)
I
Pouk v nemščini
in konverzaciji nudi dijakom v počitnicah z vso oskrbo gospa Adlassnig, Celovec (Klagenfurt), An-nabidl, Akazienhofstr. 15.
Manjši parni kotel
kupimo. Ponudbe na naslov: Tovarna dežnikov in nogavic: Josip Vidmar — Ljubljana, Pred Škofijo 19.	(k)
Več stenskih kontol
za Sellerjeve ležaje in jermenic različne dimenzije, kupimo. Prodajalci naj javijo svoj naslov na upravo »Slov.« pod značko »MP« št. 6603. (k)
Obrt
Žične posteljne vloge
in zložljive železne postelje izdeluje najceneje ter sprejema iste v popravilo Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta 13, Kolizej. Ljubljana. (t)
Pisalni stroj »Ideal«
novejšega sistema, poceni damske rokavice, naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod 6469. (1)
Otroški voziček
dobro ohranjen, naprodaj. Cojzova cesta 1-11.
Modna konfekcija!
Najboljši nakupi A Pre-sker, Ljubljana. Sv. Petra cesta 14.	II)
Vse po 12 Din
damske flor nogavice, moške
nogavice in rokavice -otroške nogavice po 3 D. Nogavice »Bemberg«, dr. z o. z., Ljubljana, Miklo-
šičeva cesta 14.
(1)
Usnje
vse vrste po najnižjih
cenah dobite pri j__
Viktor Legan Pozor< trŽovci sadja!
trgovina in tovarniška za- i Ce,z Par b,°,do ,f}°z0" ..........' rele marelice. Ako |ih rabite, obrnite se takoj na Stevana A. Ognjenoviča, trgovca, Vinkovci. (1)
loga usnja, Ljubljana, palača .Dunav' (Beethovnova ulica)
Kurnico
v velikosti 2.5 x 2 m, ga-čene stene, lepa oblika, poceni prodam. Prule 8.
Otomane
žimnice (modroce) peresnice, spalne fotelje divane, Couch zofe ter vsa tapetniška dela izvršuje po konkurenčnih cenah, ter se priporoča
Г. Sajoiic Liubliana, Stari ira 6
Starejšim osebam revmatične bolečine
zagrenjujejo stare dni. Vsem, ki trpite na revmatizmu, pro-tinu, zbadanju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se priporoča mastža.
Za masažo je
POVSOD
Štedite s kurjavo!
Jugosl. patent »Sted-Regulator« v štedilniških ploščah in obročih vseh dimenzij Vam omogoča ekonomično kurjavo in 50% prihranka na gorivu.
Oglejte si izdelke na velesejmu
Prospekti na razpolago.
Prodaja: Jos. Zalta & Co., Tyrseva (Dunajska) c. in F. Breznik, Stritarjeva ulica v Ljubljani.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Gasilski voz
za 16 oseb in zapravljene s stranskimi sedeži naprodaj. Slika se vidi na velesejmu, paviljon J, pri Iv. Močniku, izdelov. vozov, Mengeš. Franc Iskra, Vič 16.	(1)
Koruzo za krmo
oddaja najceneje
veletrgovina žita in moke
A VOLK. LJUBLJANA
Resljeva cesta 24.

Iflasaža z fllgo Vas hrepi, osvbžojb.
ALGA je za stare ljudi pravi blagoslov.
1 steklenica ALGE Din 14-—.
(Reg. br. 18.117/32)
Шувећ vrst vedno na zalogi po najnižjih dnevnih cenah samo pri
J. Knific, tovarna za žimo
Stražišče pri Kranju Telefon interurban št. 2
Ha velEsejmu paviljon „F"!
Pridobivajte novih naročnikovi
...boji se obuti čevlje ker jo žulijo. Vsakega trpljenja pa bi bilo takoj konec, če bi vedela za nov in enostaven način, ki napravi noge lahko manjše Vsako obuvalo zastavlja obtok krvi. Žile se napno Noge postanejo večje. Če se noge v takem stanju zanemarijo, nastanejo čestokrat nevarne otekline žil. Da Vara bodo uoge manjše, pomočite jih v toplo vodo. ki ste ji dodali toliko količino Saltrat Rodella, da postane voda bela Vse otekline izginejo kakor po kakem čudežu. Bolečine prenehajo. Izginejo tudi pekoči žulji. Ozebline prenehajo srbeti, vneta in odrgni ena mesta pa se naglo zacelijo. Žulji in odtisi «e omehčalo v toliki meri, da iih lahko odstranite enoetavno z roko. Zelo zdravilne soli prodro globoko v kožno tkivo in razkroje korenine kurjih očes tako, da iih lahko brez bolečin odstranite s prsti Saltrat kopel oživlja obtok krvi, krepi oslabljene sklepe in vrača zdravi je tudi najbolj bolnim nogam. Po taki kopelji lahko obujete čevlje znatno manjše številke ter hodite in tudi plešete z lahkoto dolge ure. Kupite še danes Saltrat Rodell v svoji lekarni Saltrat Rodell se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfu» meriiah
Vabilo na redni občni zbor Kletarske zadruge, r. z. z o. z., Maribor,
ki se bo vršil v nedeljo 18. junija 1.1. ob 10. uri v zadružnih prostorih, Aleksandrova cesta št. 14. Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in predložitev letnega računa za leto 1932.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Z zadružnim pozdravom: Nikola pl. Jurkovič, m. p., načelnik.
Š
>o a '2 eus
<u S
»•3 s
o£ u jO «
•S jj.S
e; «
.o u ..
— ЦЈ
ЈЈ5
•sj
u UJ «-ÏJ
c a.
m	®
A u
ts.3 »a
S«
v
J
i
K Q
> *
■S z o, tfl o
«c Ï S
Q.J3
n
M
a u
> >
u	o
>o	a
'«	.
£	g
■d S
*ZT
» 2 s b
-'H ■— o ca a
4.
.S ® -S QSû
N 1П N
(y ta ta >
t
«S O o
f v- rr*
J -O a
* ~ 2
•■> -C
3-» 5
- X o
'-• a.
■N :r fB|
C »
J . a o
гл>
x> a
K
а> (N > *r O
o m
U
e »
..î H
i ~ a j - •o
s O. O
Z M
S. •<« o O
38
Samuel Lover:
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
Zdelo se mu je, da ozračje postaja lažje in da prihaja v bolj odprte kraje. Res je kmalu dospel na glavno cesto. Tu je bilo vse prazno, temno in tiho, slišal je venomer samo dež, ki je padal in se pretakal po žlebovih. Zopet se je ustavil. Ni vedel, kam naj se obrne, saj je bil prvikrat na ti cesti, saj je bil tujec v tem mestu.
Nekaj časa je stal, ne da bi se menil za dež, in premišljeval, kaj naj stori. Pozno je že bilo in dvomil je, da bi mu kje dali prenočišče. Sicer pa tudi vedel ni, kje naj ga išče. Zdelo se mu je, da bo najbolje, ako zapusti mesto in se odpravi proti domu. To bi bila seveda težka naloga; saj še ni počival, odkar je ob zori zapustil dom, prehodil pa je precej poti. Da bi zdaj vso tisto pot še enkrat premeril, ne da bi se prej s spanjem okrepčal, to bi bilo vendar preveč tudi za tako čilega fanta kakršen je bil Rory 0'More. Zato je končno sklenil, naj bo, kakor nanese. Če bo namreč na poti skozi mesto videl kje kak pripraven kraj, bo vprašal za prenočišče; če ga pa ne bo, jo bo udaril naravnost domov. Ko je tako sklenil, se je tesneje zavil v suknjo, šele zdaj je namreč zapazil, da močno dežuje, in začel je čvrsto stopati. Ni pa še prišel daleč, ko je zaslišal ropot težkih stopinj. Umerjeni korak ga je prepričal, da v bližini hodi vojaška patrulja. Ustavil se je in zadržal sapo. Koraki so prihajali bliže in bliže. Da ob ti uri ne sme biti na resti in celo brez prenočišča, to je vedel, saj je poznal postavo >Zdrave Marije«, ki je bila šele pred kratkim obnovljena. Na mali se je spomnil na pismo, katero je nosil pri sebi, in mislil na smrt, če bi se odkrila taka zarota.
Hotel je pismo že raiztrgati, a kaj, »Bog ve, kako važno poročilo je v njem in zato ga moram na vsak način ohraniti. Ce bi ga pa našli, kaj pa potem? Potem je seveda vse izgubljeno. Kaj naj torej storim?« je razmišljal Rory.
Pozorno je vlekel na ušesa, od katere strani prihajajo koraki in kmalu spoonal, da prav od tiste strani, proti kateri je šel. Zanesel se je na temno noč in lahkoto svojih nog, se naglo obrnil in s tistim živahnim korakom, ki je tako značilen za Irca, lahno stekel po cesti nazaj. Ko je dospel na konec ceste, je videl, da se širi, in da tam hiše ne stoje tako na gosto. Dokler ga je skrivala senca hiš, je bilo dobro; bal se je pa tistega trenutka, ko bo moral stopiti na piano; zagledali ga bodo, saj je še vedno slišal korake za seboj. Med tem je nekaj korakov pred seboj ugledal veliko starinsko verando z okornimi stebri in globokimi vdolbinami, ki se je bočila na cesto. Šinilo mu je v glavo, da bi se tam skril. In res, v zadnjem hipu je skočil na verando.
Ko so se koraki približali, je Rory zaslišal šklepet pušk, ki se je mešal s težkimi koraki. Njegov strah je bil na višku, ko je videl vojake prav pred vrati. »Še trenutek in nevarnost bo minila,« si je mislil. A kakor strela z jasnega ga je zadelo, ko je nenadoma zaslišal »Stoji« in se je red vojakov ustavila tik pred njegovim skrivališčem. »Zdaj je pa končano,« si je mislil. Kar čakal je, da ga bodo zdaj zdaj potegnili iz njegovega tesnega kota in odpeljali vojaškim oblastem. Pismo bodo našli, njega pa obesili kot vstaša. Slišal je narednika, ki je mrmral nekaj nerazumljivega, lakoj nato pa ropotanje z bajoneti in zdelo se mu je, da jih že zabadajo vanj. Komaj si je še upal dihati.
V tisti Iliši, kamor se je zatekel, je namreč stanoval polkovnik polka, ki je bil nastanjen v mestu. Hiša je
stala na voglu odprtega trga, ki so ga imenovali »Zeleno«, kjer so bile hiše raztresene okoli kosa umazane trate, in kjer so se podnevi izprehajale gosi in prašiči, zvečer pa mestne lepotice, da bi poslušale vojaško godbo, in da bi jih častniki občudovali. Da bi povečal svojo osebno varnost, kar je bilo potrebno v tistih nevarnih časih, si je polkovnik dal postaviti kar dve stražnici, na vsako stran hiše po eno. Ker je pa bil hodnik pred hišo preozek, jih ni mogel postaviti prav pred hišo, ampak za voglom. Zato je oddelek vojakov stal pred verando, med tem ko je narednik izmenjaval stražo ob strani hiše. To je trajalo seveda le nekaj minut. V tistih časih se je to vršilo strogo in slovesno z udarjanjem pušk.
Ko je nova straža nastopila svojo službo v stražni hišici, prejšnja pa stopila v red vojakov in ko je narednik zamrmral nekako »Ho! Hal«, so možje vrgii muškete na rame. Ko je zadonel še »Marši«, so odkorakali, da bi vprizorili pri prihodnji stražnici enako zanimivo in pametno ceremonijo. Ko je narednik pri vseli stranicah tako opravil, je odkorakal v vojašnico namesto t dvanajst suhimi z dvanajst mokrimi možmi, katere јл pobral na svojem obhodu.
Med tem pa. ko se je vršil ves ta »sijaj slavne vojske*, je ždel Rory v smrtnem strahu. Kaj je prestajal v tistih trenutkih, ki so se njegovi nestrpni naravi zdeli dolg ko cela večnost, se ne da popisati. Muha, ki je ujeta v steklenici, učenec, ki ga zaloti učitelj na šolski jablani, ali mačka, zapita v vroči pečnici. so le slabi primeri u\ Rorijev strah. Sreča zanj, da je močno deževalo! Vojaki so se zarili z nosom globoko v svoj plašč in niso vrgli niti enega pogleda na verando, llkaz »Desno gl< jI МапЗ!« je vzbudil v Roriju nekako tista čuvstva, kakor jih zbudi v jetniku ključ, ki zaškrta v vratih njegove celice tisti dan, ko mu je dana zlata prostost.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel CeÈ,
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Frane Kremžar.