Leto IV.
V Celji, dne 25. aprila 1. 1894.
Stev. 12.
Izhaja 5., 15. in 25. dan vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo — Za insevate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Volja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 50 kr Naročnina naj se pošilja Upravništvn „Domoviae" v Celji.
Koalicija.
Izjava g. pravosodnega ministra, v državnem zboru, glede konfisciranja listov, že poganja svoje cvetke. Da pri nas v Celji, posebno pri slovenskih časnikih, ne bode ostala brez sadu, bili smo prepričani. A, da jo bodemo okusili v tacih dozah, kakor nam jo podaja tukajšnje si. c. kr. okr. glavarstvo, to pač nismo mislih.
Ponižni list „Domovina", ki ne tira visoke politike, in se peča bolj z domačimi odnošaji, ter biča lokalne razmere, zapadel je dvakrat zaporedoma, ena in istaštevilka, nemilosti si. c. kr. okrajnega glavarstva v Celji. Dosedaj smo bili vajeni, da je zaplembo provzročilo državno pravdništvo, le redkokedaj politična oblast, a na-krat pa je to prevzelo v svojo oblast c. kr. okr. glavarstvo.
In kaj je bilo objavljeno tako pregrešnega v listu? Pri prvi izdaji dvanajste številke, napisali sme članek J'hrir.f ' "Vtem članku omenili sino neke izjave višjega
političnega uradnika, glede narodnosti slovenske, nasproti Nj. Veličanstvu' Povedano bodi mimogrede, da je ta odstavek, s pravim popolnim imenom dotičnega uradnika, bil v državni zbornici, pri interpelaciji izrečen. Da je isto vse, samo ojstreje, bilo tiskano v prav mnogih listih in tudi v „ Domovini". Da se je praksa glede zaplemb v toliko spremenila, da to, kar je bilo že mnogokrat povedano, ne sme več na beli dan, je čisto kaj novega.
V ravno tej številki, spodtikalo se je tudi si. c. k. okr. glavarstvo nad notico „Nerednosti pri si. c. k. poštnem uradu v Celji." Napisali smo v razne liste, veliko takih objav, in s tem hteli vedno le to provzročiti, kakor tudi sedaj, da se uradovanje zboljša; nikdar še ni bilo kaj tacega zaseženo in brž ko ne, je to prvi slučaj, saj slučaj, da to stori si. c. k. okr. glavarstvo.
Prosili smo druge izdaje. Pri prvi izdaji bil je razdrt stavek. Pri drugi izdaji napisali smo članek „Volitev v mestni odbor celjski". Ker smo slučajno zvedeli, kaj je dalo povod prvi konfiskaciji, napisali smo članku drugi uvod, izpustili očibodeče stavke in premenili drugo v članku. Ker so občinske volitve pred durmi in se je članek z istimi pečal, je ob sebi umevno, da smo porabili vse date, kakor smo jih objavili pri prvi izdaji. To pa je razburilo substituta c. kr. okr. glavarja, g. komisarja, tako, da je zaplenil takoj tudi drugo izdajo.
Da se s takim postopanjem ne moremo zadovoljiti, je umevno. Kako pride g. c. kr. okr. komisar do tega, da bi nam zabranil, kot mest-janu, plačujočemu obili davek, da bi ne smeli govoriti in pisati, o občinskem gospodarstvu; da ne bi smeli povedati, kako se je godilo pri ljudski štetvi 1. 1890; o tem nas bode poučila razprava.
Res nezaslišno bi bilo, da bi nam kdo branil objaviti, da se slovenska stranka ne bode udeležila občinskih volitev, ker ji ni do manjšine v občinskem zastopu, posebno ne, ker se s sedanjo večino ne da itak nič pametnega dogo-
voriti, vsled prevelike mrž^je do Slovencev. Lahko menda tudi rečemo, da je večina odpadnikov „nemškutarjev" in ne Nemcev, ki odločuje pri gospodarstvu mestne uprave.
Da je ta uprava za rič, zato ne moremo mi. Resnica je, da so kupili Gugenmossovo (Tapaj-nerjevo) hišo za 82.000 gld. za mesto. Resnica je, da ta hiša nese samo 2000 gld. čistega dohodka in resnica je, da ima mesto vsako leto preko 2100 gld. zgube. Resnica je, da so kupili gostilnico (hotel) „pri Levu" za mestno hranilnico, za ogromno svoto 43.000 gld. in sedaj niti najemnika ne morejo dobiti za njo; in resnica je, da bode v kratkem morebiti lepa svota 43.000 gld. brez obresti. Nobeden ne more oporekati, da so kupili gostilno nWaldhaui>" na ime „ mestnega olepševalnega društva" (Stadtverschonerungsver-ein) za svoto 14.000 gld. in da jim je na to posestvo mestna hranilnica posodila 15.000 gld., od katerih živa duša ne more plačevati obresti, TSHlčSrda jm hranilnica 1"C baletom daruje." Da Slovencem pri takem stanji rti do manjšine, nam ni treba dokazovati. Kdo bode jemal odgovornost za taka početja na svoja ramena.
Toliko smo hteli pojasniti, da bodo cenjeni čitatelji vedeli, zakaj smo se toliko zakasnili, vse drugo pa prinesemo kasneje.
Govor državnega poslanca g. M. Vošnjaka
v državnem zboru v seji dne 6. aprila t. 1.
(Konec.)
Jaz za svojo osebo sem prepričan, da ni niti prejšnji niti sedanji sistem pri nastavljanju državnih uradnikov, izbiral vedno najbolje. A to so posebni odnošaji, v kojih se je govorilo tukaj že velikokrat, in kojih danes nočem zopet omenjati.
Ostanimo torej pri celjski gimnaziji. Jaz sem ondotnih odnošajev že omenjal. Bodi mi dovoljeno, da dokažem z nekaterimi statisčnimi podatki, kako pravična vstanova je samo nemška gimnazija v Celji, in ali je zahteva, kojo smo sprožili, pravična ali ne. Sestavil sem si iz poročil od leta 1890 do sedaj število učencev spodnje gimnazije. Omenil sem tudi, da že v Celji vsporednice resnično obstoje. Prvi in drugi razred sta tako prenapolnjena, da se morata ločiti vsako leto v dva oddelka. A v Celji se seveda ne ozira na smisel, da bi se poštevala pri ločitvi narodnost, temveč ločijo se le po abecedi. Leta 1890/91 je bilo na gimnaziji v Celji 81 nemških in 108 slovenskih učencev, v šolskem letu 1891/92 81 nemških, 114 slovenskih, šolskega leta 1892/93 81 nemških, 110 slovenskih in v tekočem letu 74 nemških in 131 slovenskih učencev.
Tako je sedaj z dijaki v Celji in sicer po izjavah uradnih, oziroma po letnih poročilih. In kaj je s tako imenovano „pripravnico" ? Ta-le je naredba, koja nas vedno in vedno sili, da zahtevamo preustrojitev celjske gimnazije. Omenil
sem že, da je vprašanje o preustroji celjske gimnazije na dnevnem redu že od leta 1880. Od tega leta pa že računamo tudi gibanje v deželnih šolskih svetih na Spodnjem Štirskem. Ti zahtevajo, da se uredi pouk po pravi vzgoje-slovni misli. Slovensko prebivalstvo zahteva namreč, da se načelo, kojega se drže nemški vzgojitelji, da naj bode poučni jezik le materinski jezik, naj izvršuje tudi pri slovenskih ljudskih šolah. Tega načela od začetka naučne uprave niso potrdile. A hvala Bogu, za take stvari še imamo tudi višja mesta na Dunaji. In tako je odločilo upravno sodišče, glede občin,fkoje so se pritožile, da se mora rabiti v slovenskih šolah le slovenščina kot poučni jezik. Uspehi v šolah so se po tem ukrepu takoj znatno zboljšali. Naravna posledica je bila tudi, da se nemškemu pouku na ljudskih šolah s tem, nikakor ni škodovalo, a ljudstvo je vender cenilo pouk v materinskem jeziku še bolj nego PnPrfti	i» iii>g'ijiBiHI
Učenci pridejo i ž ljudskih šol v Celje. A ker so se pokazale radi sprejema slovenskih
otrok v vseskozi nemški I. razred razne zapreke, in ker se slovenske vsporednice nikakor dovolile niso, vpeljala se je tako zvana pripravnica. V tej se morajo mučiti slovenski otroci, predno smejo vstopiti v I. gimnazijski razred.
Nikakor ne morem opisati, kaka nevoljaje nastala v onih krogih, koji so bili prizadeti po tej naredbi, po tej krivici. Ker krivica je, ako morajo slovenski dečki le radi tega, ker so otroci slovenskih starišev in ker pridejo iz slovenskih ljudskih šol, posedati leto dalje, nego otroci nemških starišev, posebno onih v Celju.
Ta pripravnica je bila in je še največa krivica, koja se more prizadeti kakemu narodu.
Gospoda moja! Gospod dr. Foregger je govoril včeraj o jednakopravnih in nejednakoprav-nih narodih. A to bodete mi vender priznali, da, ako smo jednakopravni pri krvnem in denarnem davku, moramo biti jednakopravni tudi glede pouka. (Tako je!)
Ako pa gospod dr. Foregger misli, da se mora kazati zagovornika našemu narodu, ako se kaže dobrotnika tega naroda s tem, da sili z nemščino v šole, tedaj moram izjaviti: Naš narod ne potrebuje tacega zagovornika, in njega postavni zastopniki vedo najbolje, kaj mu je potrebno. Samo prazna govorica je, koje se vedno in vedno poslužujejo nekaterniki, da sovražimo nemščino, nikakor je ne sovražimo, temveč zahtevamo le, da se vrši pouk po vzgojeslovnih načelih. (Tako je!)
Mi zahtevamo samo, da se uredijo ljudske šole po vzgojeslovnih načelih. V spodnjih razredih bodi pouk samo slovenski, da se prvi korak omiki stori v jeziku, kojega so učenci vešči in v kojem lahko sledijo predavanju. V višjih razredih pa se poučuje tako ali tako tudi nemščina. In vspehi so, mislim, sedaj dosti boljši nego so bili poprej, ko so se otroci trpinčili z nemščino že v prvem razredu ljudskih šol, dasi niso umeli niti besedice nemščine. (Tako je!)
Mi smo se poganjali za večjo izobražbo naše mladine ter smo zahtevali radi tega slovenske ljudske šole. Da pa smejo učenci teh šol
takoj prestopiti v gimnazijo, to je zahteva, katero mora pripoznati vsak pravično misleč človek, kot povsem opravičeno. V štirih nižjih razredih dvojezične gimnazije se pač nauči vsak učenec toliko nemščine, da lahko vstopi v popolnoma nemško višjo gimnazijo; dokaz za to nam je Maribor. Mislimo, da delujemo tem potem bolj za priučenje nemškemu jeziku, nego na nasprotni način, katerega se je poprej tako rado posluževalo naučno upravno oblastvo in kojega še zagovarjajo dandanes nasprotniki našega naroda.
Včeraj je gospod poslanec cejskega mesta govoril mnogo o dozdevnem zatiranju Nemcev na Spodnjem Štajerskem; a kake slučaje navaja, ki bi to dokazali?
S pomočjo katerih slučajev hočejo dokazati, da so baje nemški živelj v Celju res zatira ali pa še zatirajo Slovenci, oziroma naredbe, katere je izdala poprejšnja vlada glede tega?
Jeden slučaj sem že navedel, namreč domnevano sloveniziranje uradnikov na tamošnjih državnih uradih. Dalje je navedel cenjeni gospod predgovornik sloveniziranjezemljiščne knjige. Ta beseda pa je — če jo sploh smemo imenovati sloveniziranje — v tesni zvezi s slovenskim uradovanjem. Slovenski narod, posebno na Spodnjem Štirskem je gledal in še gleda posebno na to, da se mu bilježnični zapiski o listinah zapisujejo v istem jeziku, kojega razume, in to je slovenščina. Ako je tedaj akt pisan v slovenščini, je pač naravno in prav za prav potrebno, da se vpiše tako, kakor je listina napisana, ne besedice več, ne manj. Ne razumevam torej, kako se sploh more govoriti o sloveniziranji zemljiščne knjige. Nemškim strankam se vpisuje tako, kakor se je godilo poprej; slovenskim strankam, katere zahtevajo, da se njih listine napišejo slovenski, se vpiše tako, kakor žele, namreč, v slovenskem jeziku.
O slovenizaciji zemljiščne knjige se tedaj sploh ne more govoriti. Reči moremo le, da se slovenskim strankam dovoli le to, kar se jim sploh odreči ne more. Ko bi bil cenjeni zastopnik mesta celjskega ud štirskega deželnega zbora, slišal bi dolge razprave v tej zadevi, katere so provzročile, da se je deželnemu odseku naročilo, da se pritoži radi te zadeve pri najvišem sodišču. Ne znam, ali se je to zgodilo ali ne, a prepričan sem, da bode, ako se je zgodilo, vsekakor brez-vzpešno.
In sloveniziranje okrajnega zastopa celjskega! — Gospoda moja, to so čudne razmere. V tej skupščini je vladala nemško-liberalna večina do trenotka, ko je upravno sodišče določilo, da ne smejo hišni posestniki celjski voliti v skupini veleposestnikov. Potemtakem se je izbrisalo blizo 70 nemških volilcev iz volilnega lista veleposestnikov. S tem je bila odločena usoda večine v okrajnem zastopu.
Da pa to smemo imenovati sloveniziranje okrajnega zastopa, tega ne verujem. Nemški živelj pa je sicer v takem številu v njem zastopan, da ima precej močno manjšino. Cenjeni gospod baron Hackelberg, ki je bil tudi ud te skupščine, pač naši stranki ne bo mogel odreči priznanja, da postopamo, kot večina vseskozi pravicoljubno in nepristransko.
Da se torej ta zadeva o okrajnem zastopu označuje kot zatiranje Nemcev, pod kojim trpi posebno mesto Celje, to je pač ničevo. Kajti ta sprememba sestavljenja okrajnega zastopa se opira na resnične razmere, na katere se mora opirati vsaka vlada, ako hoče postopati pravično, bodisi, da ji stoji na čelu grof Taaffe ali svetlost Windischgraetz.
Moram še govoriti o »slovenizaciji" notarske zbornice v Celji. S to pa je takole. Ta zbornica je imela poprej tudi nemško večino. A odkar slovensko ljudstvo Malega Štajerja zahteva, da se mu nastavijo bilježniki, ki so vešči obeh deželnih jezikov, kar je opravičeno tudi v obstoječih zakonih, se je dogodila tudi sprememba z večino notarske zbornice v Celji.
Ta sprememba se je dogodila vseskozi naravno. Vlada pri tem ni kriva ničesar. V letih osemdesetih je morala vsprejeti one kandidate, kateri so dokazali znanje obeh deželnih jezikov. Oprostite mi, cenjena gospoda, nekaj opomb. Poprej je bila taka navada — in mislim, da je
bila le navada postavna, — da se je gledalo pri nastavljanju notarjev v slovenskih delih dežele strogo na to, da je kandidat doprinesel zakonit dokaz znanja druzega deželnega jezika. A pri novejših imenovanjih kandidatov se brž ni oziralo na to načelo pravičnosti. (Čujte! Čujte!) To moram jako obžalovati ter se obračam do pravosodne uprave z nujno zahtevo, da se tako, kakor se je postopalo pri zadnjem imenovanju notarja v Mariboru, naj ne postopa nikari več! Po mojem mnenju je to postopanje najmanj — ne vem, kako se naj izrazim — (Klic: Nezakonito !); nezakonito ne bom rekel, a vsekakor tako, da ga ne moremo imenovati opravičenega.
Dotičnik ni prinesel dokaza za znanje slovenskega jezika v tem slučaju, pri prošnji le nekateri izdelki dotičnega prositelja, katerega je hotela spraviti nemška stranka na to mesto, so se smatrali dokazom znanja slovenskega jezika.
Kot zatiranje celjskih Nemcev označila se je tudi južnoštajerska hranilnica. Predzgodovina te hranilnice je tudi čudna Kako smo sploh bili primorani in kako smo si domislili, uvesti v Celji še drugo hranilnico? K temu nas je prisilil ukrep nemške hranilnice, katera je hotela vpisovanje v zemljiščno knjigo v slovenskem jeziku preprečiti.
Ker se je nemška hranilnica protivila vspre-jemati slovensko pisane dolžne liste, kot hipo-tečna zavarovanja, bili smo primorani skrbeti za novo hranilnico v Celji, koja pa nikakor ni izključno slovenska. Pri nas si lahko izposodi vsak, ki lahko jamči za ono svoto, bodisi da so pisane listine slovenski ali nemški. (Tako je!)
Radi tega smo bili prisiljeni, pri visoki vladi prositi dovoljenja za lastno hranilnico, in sicer za nevtralno, in tako je postavilo pet okrajev, ki leže okrog Celja, posebno hranilnico, vsled dovolitve ministerstva.
Centralna vlada s tem ni skazala Slovencem posebne milosti, ker je bila takorekoč dolžnost vlade, namere nemške hranilnice izjaloviti, katera je hotela škodovati kreditu slovenskega ljudstva.
Tudi odprtje sl^^nske tiskarne v Celju se je navajalo kot slučaj zatiranja Nemcev. Predzgodovina dovoljenja celjske tiskarne je ta-le.
Posojilnice v slovenskih delih dežela, so se tekom zadnjih dvanajst let razvile tako lepo, kakor le pri malokaterem narodu.
Na ta razvitek je posebno vplivala „Za- [ veza slovenskih posojilnic", koje sedež je v Celji | in koje predsednik imam jaz čast biti.
V	prvi vrsti je sedaj šlo za to, da olajšamo | slovenskim posojilnicam opravljanje, da se trudimo podajati jim jednakomerne in cene tiskovine. Kajti vsakemu veščaku je znano, da so vse posojilnice, tako rekoč, neka celota, in da mora biti jedna navezana na drugo.
To pa nas je prisililo da smo prosili visoko vlado dovoljenja za slovensko tiskarno. To dovoljenje pa se ni dalo kaki privatni osebi, nego »Zavezi slovenskih posojilnic", in ima v prvi vrsti namen, posojilnice podpirati pri prizadevanju, oskrbeti si cene administracije.
V	tem, da se ta tiskarna krepko razvija, a da stara, nemška ne more izhajati — tako je govoril včeraj gospod dr. Foregger, meni do sedaj ni bilo znano, — tiči nemogoče vzrok, da se ne bi smelo »Zavezi" dati dovoljenje za lastno tiskarno v Celji.
V	Celji se zatira baje nemški živelj že od početka ere Taaffejeve, a vendar nam je podal včeraj g. dr. Foregger uradne podatke, po katerih se nemški živelj v Celji množi, a slovenski propada!
Pojasnite mi, grof Orindur, to čudno prikazen narave!
Ako nemška stranka v Celji pri takih razmerah rase, mora ona sama, kakor nje zastopnik želeti, da te razmere ostanejo take.
O razmerah v mestu celjskem je včeraj mnogo govoril njega zastopnik. A, gospoda moja, prosim uvažujte, da poznam jaz Celje od svoje mladosti. Že kot desetleten deček prišel sem v Celje v šole in sedaj stanujem že 15 let stalno v Celji. Potemtakem bode mi dr. Foregger pač priznal, da poznam razmere mesta celjskega ravno tako dobro, ako ne boljše, kakor on, ki obiskuje, odkar je dovršil gimnazijo, le redko-
kdaj Celje. To pa stori le tedaj, ko je prisiljen govoriti za svoj mandat, ali ako si domišljuje, da mora rešiti »goreči grm". Gospoda moja! Razmere v Celji niso tako strašanske, kakor jih je risal poslanec dr. Foregger. Saj vidite, da se še jaz počutim precej dobro, dasi živim že več let v sredini teh razmer; a nekaj moram prav iz srca obžalovati, da žive v Celji nekateri elementi, ki sovražijo mir; v Celji žive nekateri elementi, kojim je potrebno narodno hujskanje, da lahko na motnem ribarijo ter kažejo svetu, kako se zatirajo celjski Nemci. (Resnično!) Izmed glavnih vzrokov jeden, je glasilo, ki je last cenjenega gospoda dr. Foreggerja: »Deutsche Wacht". Ta list morate čitati, da spoznate, kako se po nepotrebnem vzburjajo duhovi in hujska ljudstvo. Z mirno vestjo lahko trdim, da je ta list v celi Avstriji jedin svoje vrste. Moje osebno prepričanje je, da ni lahko pisati tako ostudno, kakor je pisan ta list. In s tem se goji le narodnostno hujskanje! Nekaj »cvetja" iz »Deutsche \Vacht" je nabral cenjeni g. kolega Šuklje ter nam ga podal včeraj, koje je namreč naperjeno proti nekemu celjskemu profesorju, ki je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za izključno slovenski okraj Brežice.
Mislim, da še moram cenjeno gospodo opozoriti na jeden slučaj glede gimnazije celjske. G. poslanec dr. Foregger je označil včeraj vprašanje o celjski gimnaziji, kot vprašanje celjskega mesta; a to je vsekako pogrešno. Mestice s 6000 prebivalcev pač nima pravice gimnazijo smatrati kot svojo last. (Prav dobro!) Naravno je, da se glede take gimnazije ozira na neki del dežele. Glede celjske gimnazije obseza to okrožje volilni okraj g. posl. dr. Foreggerja in moj volilni okraj. Saj cenjena gospoda ve, da zastopa g. dr. Foregger mestni volilni okraj celjski, jaz pa občinskega.
Cenjena gospoda se še menda spominja iz prejšnjih razprav tukaj v visoki zbornici, v kakem razmerju je število prebivalcev v teh volilnih skupinah. Mestni volilni okraj, torej kraji, koje zastopa poslanec dr. Foregger, šteje skupno 13.800 duš. (Čujte!) Od teh pa je več nego polovica Slovencev, kojih pravice pa se krajšajo po sedanjem volilnem redu. Dalje "so octlocnhi v tej skupini, kakor sem že poprej omenil, uradniki.
Kak(5 pa je z mojim volilnim okrajem, namreč z deželnim volilnim okrajem celjskim ? Uradna statistika kaže, da broji moj volilni okraj 133.300 duš. (Čujte!) In onih 13.000 zahteva samo nemško gimnazijo v Celji, katera jim je kakor prej, tako tudi odslej zagotovljena! Nam 133.300 Slovencem pa nočejo privoliti niti par vsporednic, ne samo slovenskih vsporednic, ampak dvojezičnih s štirimi slovenskimi predmeti!
Gospoda moja! Ako so to načela naše nasprotne stranke o političnem in narodnem postopanju, potem se seveda ne moremo drug drugemu približati, potem pa tudi ni mogoče, da utihne narodnostno hujskanje na Spodnjem Štirskem. (Res je!) G. dr. Foregger zahteva za 13.800 prebivalcev njegovega volilnega okraja, od katerih pa je le polovica nemška, izključno nemško višjo gimnazijo. A nam 133.300 Sloven-ne privošči niti te malenkosti, namreč vsporednic, katere pa za nas niso malenkost in sicer radi tega ne, ker bodo potem lahko obiskovali učenci šolo jedno leto manj!
Cenjeni g. poslanec dr. Foregger se je pečal tudi z vprašanjem o slovenskih knjigah in pri tem je govoril tudi o sestavi slovenskega jezika.
Oni cenjeni udi visoke zbornice, ki so bili že v pretekli dobi v visoki zbornici, znajo, da je to staro predbacivanje slovenskemu narodu, češ, da nima dosti razvitega jezika, in da je jezik, kojega rabimo sedaj kot pismeni jezik, le umetno skovan, in da ga narod ne ume. Radi tega tudi baje ni mogoče pisati knjig za slovensko gimnazijo.
No, šolske knjige za nižje razrede slovenskih gimnazij že imamo, ker že imamo dalj časa nižje razrede v Ljubljani in Mariboru. Sedaj še gre za to, da dobimo knjige za višjo gimnazijo, in za to mora skrbeti naučna uprava. A v kakem jeziku? V jeziku, koji je sedaj uveden v pismo, in katerega razume sploh ljudstvo, ki zna čitati in pisati.
Kot dokaz tega se je omenilo že pred nekaterimi leti tukaj v visoki zbornici, društvo sv.
Priloga «Domovini» št. 12., dne 25. aprila 1894.
Mohorja, ki skrbi za omiko našega naroda. Naloga tega društva je, da širi mej slovenskim ljudstvom dobro pisane, moralne in verske knjige. Udnina znaša na leto 1 gld. za pozameznika. In kake vspehe je doseglo to društvo? Letos je število udov preseglo 50.000 (Poslanec Klun: Čez 58.000!), no, vsekakor čez 50.000. In recimo, da dobi vsak ud le šest knjig — včasih dobi vsak 7 —, tedaj znese to letno okoli 300.000 knjig, ki se razdele mej primeroma mali slovenski narod in sicer večinoma mej kmete. Smešno bi bilo, ako bi kmet, ki se mora teško boriti za svoj obstanek, dajal 1 gld. za knjige, kojih ne bi mogel rabiti. Jezik, v katerem so te knjige pisane, je enak z jezikom, v kojih so pisani naši listi in pravnik, in katerega ume vsak Slovenec, ki je obiskoval slovensko šolo.
Mislim torej, da vprašanje o slovenskih šolskih knjigah, ne more biti vzrok, radi katerega bi se morale in smele ovirati slovenske vsporednice ali slovenske gimnazije.
Da prihranim g. poslancu Šukljetu trud, nekaterih opravičenih popravkov, omenim, da je g. poslanec dr. Foregger res iztrgal nekatere stavke iz nekega pred 10. leti od g. poslanca Šukljeta sestavljenega spisa, a pri tem je modro prezrl, v kaki zvezi so oni stavki, ter zamolčal, kake sklepe je izvedel pisatelj iz njih.
V omenjenem spisu se govori o ovirah, ki se pojavljajo, ako hoče starejši, v nemških šolah dorasli naraščaj, znanstveno in slovenski misliti, posebno v nekaterih predmetih n. pr. v fiziki. Iz tega pa pisec sklepa, da se naj uvede na srednjih šolah slovenski poučni jezik. A ker smatramo za prav in dobro, da se naša olikana mladina priuči popolnoma nemškemu kulturnemu jeziku, zahteva se dalje, naj se poučuje v višji gimnaziji ta ali oni predmet nemški. A pri tem se naglaša dalje, da se ta prememba srednjih šol ne sme zgoditi nenadoma, ampak, da moramo skrbeti pravočasno za potrebne pripomočke, posebno za slovarje.
To je gola resnica, in iz tega blagovoli naj visoka zbornica sama sklepati, koliko se sme verjeti razpravam g. dr. Foreggerja. G. dr. Foregger je prerokoval, da bode nastala v slučaju preu-strojbe nižje gimnazije v Celju, strašna nevihta v deželi, da bode se celo deželni zbor pečal s to zadevo. Mislim, da se vladi, koja se opira na pravičnost, ni treba bati agitacije, koje bode mogoče pričel g. dr. Foregger s svojim listom „Deutsche Wacht". Da bode se štirski deželni zbor protivil tej preustrojbi, verjamem tudi jaz. Kajti večina deželnega zbora je nemško nacijo-nalna, ter primorana že po svojem načrtu, pro-tiviti se našim pravičnim zahtevam, glede celjske gimnazije. A mislim, da se bode ta „nevihta" hitro polegla, ravno tako, kakor se je polegla nevihta o priliki otvorjenja vsporednic v Mariboru. Da, takrat se je govorilo, celo Štirsko bode se vzdignilo ter poslalo prošnje in deputacije celo k njega veličanstvu cesarji! A otvorjenje se je pričelo in minister Gautsch je je izvršil z močno roko. In nikdo se ni ganil. Tudi nemško prebivalstvo se ni vznemirilo. Razsodno misleči prebivalci mariborski so sprevideli iz vspeha, kojega je imelo otvorjenje teh vsporednic, da je bilo to otvorjenje neobhodno potrebno., In prav tako misli o tem vprašanju tudi razsodno prebivalstvo v Celji. Taka agitacija se lahko potemtakem imenuje le prazno strašilo.
Mislim torej, da bode visoka vlada lahko, ako je sploh nje resno načelo, pravično postopati, v Celji prav tako brez vsakih zaprek otvo-rila vsporednice.
A ker že govorim o gimnaziji celjski, hočem se še dotakniti jednega vprašanja, ki je tesno zvezano z vprašanjem otvorjenja tamošnjih paralelk. Kakor znano, je gimnazijsko poslopje celjske gimnazije staro ter se že podira, da je skoraj nevarno, poučevati mladino v takem poslopji. V velikonočnih počitnicah so se v vsej naglici vložila v eni šolski sobi nova bruna, da se ne podere obok. (Čujte! Čujte!). Torej se v resnici mora postaviti v Celji novo gimnazijsko poslopje, bodisi, da se slovenske vsporednice vpeljejo ali ne.
Ako torej visoka naučna uprava sprevidi, kar pač upam, da se mora postaviti novo po-
slopje, prosil bi, da se glede stavbinskega prostora za novo gimnazijo poštevajo lokalne razmere celjske. Kakor se čuje, priporoča se od nekaterih strani za novo poslopje mesto, ki po mojem mnenju ni pripravno za to. To pa radi tega, ker leži prav pri kolodvori, kjer je mnogo hrupa. A še več ga bode, ko se bode sezidala železnica iz Celtwega v Celje. Ako ne pošte-vamo dima, ki je pri kolodvori neizogiben in smrada, vender že vrišč in hrušč na kolodvoru govorita jasno, proti zidanju omenjenega poslopja v bližini kolodvora.
Visoka naučna uprava naj torej blagovoli postopati pri določbi stavbnega prostora, za novo gimnazijo objektivno. Po mojem mnenju še imamo | danes dovolj prostora za stavbe v mestu celj-i skem in sicer v mirnih delih mesta, kateri so povsem zdravi in mirni, kar je za šolsko poslopje vsekakor potrebno.
Ako se izvrši načrt nove višje gimnazije, tedaj je naravno, da se mora ozirati tudi na prostore za novo vsporednico. Toliko o novem poslopji celjske gimnazije. A pri tem še enkrat prav nujno prosim, da določi visoka naučna uprava, v prihodnjem letnem proračunu primerno svoto, ki bode omogočila, takoj sezidati novo poslopje. (Dobro, dobro!)
Še jedno vprašanje, gospoda moja, ki se tiče gimnazije celjske, in katero je po mojem mnenji največ krivo razprtij ne samo na gimnaziji, ampak tudi v onih krogih ljudstva, kojih se tiče, — in to je imenovanje profesorjev. Učenci so, kakor sem poprej s številkami dokazal, večinoma Slovenci. Zakaj pa potem ne skrbi | šolska uprava za to, in to bi bilo naravno, da se nastavijo take moči, ki so zmožne obeh deželnih jezikov. (Res je!) Poglejte sedanje profesorsko osobje. Sestava profesorjev kaže, da znajo razun profesorja veronauka le trije drugi profesorji slovenski, (Čujte! čujte0 izmed cele množice ondotnih profesorjev.
Vzrok temu ni to, da imamo premalo slovenskih moči; to ni res; a ne smeli bi puščati teh moči na Češkem, Moravskem, v Galiciji, na Nižjem in Gornje-Avstrijskem. Pokličite je v domovino in vspehi bodo povsem drugačni nego do sedaj. Ne bom trdil, da ne kažejo nemški profesorji morda iz osebne mržnje do slovenskih učencev one ljubezni, katero pričakuje mladina, 1 in katera budi veselje do učenja. A naravno je, da ne more biti vspeh pri otroku tako dober, ako ne ume profesor njegovega materinskega jezika, nego bi bil v nasprotnem slučaji. Prosil bi torej visoko naučno upravo, da pri prihodnjih imenovanjih ta razlog pošteva ter da nastavi v Celji le učitelje, ki zadostujejo tem zahtevam.
Slednjič še bi rad spregovoril o ravnoprav-nosti, katero je razpravljal včeraj tukaj g. dr. Foregger. Omenil sem že, da ima naš narod pravico, zahtevati ravnopravnost, ko vendar vlada zahteva od nas isto, kar od nasprotne strani. Da pa te zahteve, pred vsem glede krvnega davka, spolnujemo točno, priča preteklost. S krvavimi črkami je zaznamovana zgodovina 47. pešpolka. To je južnoštajerski polk. Na italijanskih bojiščih se je leta 1848 in 1849 bojeval ta polk tako junaško, da se je slavni Radecki pred njim odkril ter ga zahvalil za junaštvo, koje so pokazali slovenski vojaki.
Vedno smo kazali, da smo zmiraj pripravljeni, ne samo denar, ampak tudi kri darovati za skupni blagor, naše države. Dokazali smo, da nam je ležeče na občnem blagru Avstrije, in da nas ne more nikdo dolžiti nelojalnosti. Dokazali smo, da smo bili vedno lojalni državljani, in da še smo, in da povsod izpolnjujemo naše dolžnosti. A za to zahtevamo tudi, da nam vlada d&, kar nam gre!. Jeden vzrok, zakaj smo ostali v klubu konservativcev je tudi ta, da vodi sedanjo vlado mož, ki je pravičen v vsakem oziru.
Želim, da se nam ne onemogoči naše stanje v klubu konservativcev. Želim pa to radi tega, da mej našim narodom ne bo začel pešati čut lojalnosti, koji ga danes vseskozi napolnjuje in ki se kaže pri vsaki priliki.
S to željo sklepam! (Dobro! Dobro!)
Celjske novice.
Vse čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali poštno-hranilnični položni listek, prosimo prav uljudno, da nam blagovole poslati naročnino, da ne bode kakih neljubih pomot pri razpošiljanji.
(Konfiskacija.) Štev. 12 »Domovine" zaplenilo je c. kr. okr. glavarstvo v Celji. Zapadel je članek „Občinski odbor za mesto Celje" in pa notica „Nerednost pri c. k. poštnem uradu v Celji." Oba sestavka sta taka, da nikakor nismo pričakovali zaplembe. Posebno nas je presenetilo, da se v novejšem času niti ne sme pritožiti proti nerednostim kakega manipulačnega urada, ako se gode nepravilnosti, kiprovzročajo stranki škodo. Radi zaseženja se bodemo pritožili in upamo takrat dobiti pojasnilo, od kedaj so pritožbe proti opravičenim objavam prepovedane. — Ako primerjamo, kaj piše nasprotni nemški listič v Celji in kaj mi, moramo pač misliti! Bog nas vari koalicije!
(Zaročil se je) g. dr. Radoslav Pipuš, odvetniški kandidat v Celji z gospodično Hedvigo Krušič iz Celja. — Čestitamo!
(Premembe posesti). Hišo g. Valentina Ruš-nika v Hermanovi ulici št. 6 v Celji, kupil je g. dr. Ludovik Filipič, odvetnik v Celji.
(Nove šole za slovenščino). Nemci se uče svojega materinskega jezika na ljudskih in srednjih šolah. Nemški dijak se najmanj 12 let prej uči nemščine, predno pride na useučilišče, kjer se mu zopet le v njegovem materinskem jeziku podajajo visoki nauki. Za nemške urade se torej ti Nemci dobro izvežbajo, ne pa tako za urade na Slovenskem, zlasti za sodnijske urade ne, kjer se pravica deli. Taki uradniki niso pa niso sposobni za slovenske sodnije ali za druge slovenske urade. In vendar so se v najnovejšem času nastavili med Slovence in za Slovence tudi taki uradniki nemškega rodu in nemške narodnosti. Učili se slovenščine niso po šolah, nikakor ne in menda čisto nič ne — izprašani so bili menda iz slovenščine le pri nekih novih šolah, kjer pa niso nastavljeni učitelji in profesorji, ampak le uradniki, namreč pri deželnih sodnijah. Ne vemo, ali se to vjema z obstoječimi postavami in naredbami, ne vemo, če je bilo to do sedaj kje in kdaj v navadi; to pa dobro vemo, — da sodnije niso šole in ne bi smele šole biti.
(Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj) je zborovalo dne 2. svečana in 27. sušca v Celju pod predsedništvom g. Armina Gradišnika. Zborovanje je bilo obekrati dobro obiskano in se je tem povodom društvo pomnožilo za štiri ude; pristopili so namreč na novo: 1.) Gospodična Ivana Zoričeva, učiteljica na Teharjih. 2.) g. Josip Supanek, nadučitelj v Grižah. 3.) g. Gustav Vodušek, nadučitelj v Trbovljah in 4.) g. Josip Kranjc, učitelj v Šmartnem ob Paki. Obekrati sta se po otvoritvi zborovanja zapela dva zbora pod vodstvom društvenega pevovodje g. Kramerja. Želeti je, da bi se gg. pevci vselej vdeležili zborovanja, kar bi društveno petje zelo povzdignilo. Gospod pevovodja se trudi hvalevrednim načinom pridobiti več gospodičin učiteljic za mešani pevski zbor, kar se bode toliko ložje doseglo, ker je v laškem in celjskem okraju mnogo glasbeno izobraženih gospodičin učiteljic, ki gotovo ne bodo odrekle svojega sodelovanja. Učiteljska društva imajo namen gojiti petje, se duševno dalje izobraževati in pospeševati ljudsko šolske koristi. Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj izpolnjuje to svojo nalogo dobro, a vendar ga je hotel pred kratkim nek dopisun odpadnik iz Laškega trga v „vahtarci" črniti, kar je vse učiteljstvo obsodilo z izrazom, da hoče ono svoj narod in svoj slovenski jezik vedno iz prepričanja ljubiti, brez ozira na to, če ga prijatelji hvalijo ali neprijatelji črnijo in obrekujejo ter da se ne bode nikoli oziralo na dopise in mnenje lažnjive „vahtarce". Prehajajoč k poročilu o pedagogiškem delovanju društva je pohvalno omeniti, da je pri prvem zborovanju govoril g. Fr. Zidar, o razširjatvi številčnega prostora do 1000, pri drugem pa g. L. Šah, o očesu, kot učnem poskusu iz somatologije. Na predlog g. Kramarja se je pri obeh zborovanjih nabiralo za prevažanje smrtnih ostankov nepozabnega
slovenskega ufjtefja, pesnika in pisatelja Josipa Freuensfelda, ki je letos na ponesrečenej opera-dift^ f¥agi umrl. Čuteč v ljubezni do sloven-sl&gtt'' naroda veliko izgubo nad smrtjo tega iz-tfftnredno delavnega učitelja, daroval je vsakdo s čutečim srcem po 1 do 3 krone, da bi, ker živi njegov duh med nami, tudi njegovi telesni ostanki počivali na Slovenskem — v Ljutomeru, v kraju njegovega blagoslovljenega delovanja. Nabralo se je nad 40 kron, ki so se takoj odposlale odboru v Ljutomer. V svesti si, da je le v napredku, izobrazbi in združenju moč, £eli uči-teljstvo, da bi pristopile k društvu, tudi vse one cenjene učiteljice in učitelji, ki še doslej niso njegovi udje, teh je osobito v Laškem okraju še precej. Prihodnje zborovanje bode v mesecu velikem travnu po vsporedu, katerega priobči učiteljski list »Popotnik".
(V bližnjih Storjah), kjer je rudniško in tovarniško vodstvo s pomočjo »šulverajna", čisto brez potrebe ustanovilo za ondotne slovenske otroke slovenskih delavcev, nemško šolo, iščejo nadučitelja, o katerem žele, da bi tudi slovensko znal. V razpisu se namreč pravi, da je znanje slovenščine »wunschenswert"; mi pa dobro vemo, da je celo „nothwendig". Le nastavite Nemca na svojo po sili nemško šolo, pa boste doživeli dvojni beg — otroci bodo bežali od — nemega učitelja, učitelj jo bode popihal od — nemih učencev. Poskusite, gospoda, poskusite !
Spodnje-štajerske novice.
(Presvetli cesar) je podaril 1000 gld. za zidanje nove župne cerkve pri sv. Mariji v Ma riboru.
(Potrjen) je za načelnika okrajnega zastopa v Rogatci g. J. Simony, za njegovega namestnika pa g. pl. Schlieben.
(Premembe pri č. duhovščini.) Župnija pri sv. Urbanu pri Ptuji se je podelila č. g. Jak. Zupančiču, župnik v Št. Ozbaltu v dr. g. — Umrl je č. g. L. Jeriša, župnik na Gomilskem, kjer je postal provizor č. g. V. Kolar, kaplan v Šmartnu na Paki.
(Birmovanje) bode letos tudi v Polzeli 7. julija in v Št. Pavlu 17. julija; na Gomilskem pa izostane.
(Premembe pri učitelj stvu). G. J. A1 b r e h t, učitelj pri sv. Miklavžu pri Ormožu, je premeščen v Vozenico, gospica P. Pibrovec iz Jurkloštra na Vransko, gospica L. Dominkuš iz Št. Ila k sv. Florijanu in gospica M. Mi ko ta (prej v Novi cerkvi) v Škocijan na Dolenjsko.
(Vabilo k občnemu zboru vinorejskega društva za celjsko vinsko okolišče), ki bode 28. aprila ob 9. uri dopoldne pri društveni trtnici v Pletrovčih. Vspored: a) Poročilo predstojnika, b) Poduk gosp. Matijašiča, vodje državnih ameriških nasadov v Ptuji, o cepljenji amerikanskih trt s pluto. K obili udeležbi vabi odbor.
(Društvo »Kmetovalec" v Gotovljah) skliče svoj letošnji glavni občni zbor dne 20. maja t. 1. Cenjeni bralci »Domovine" se uže sedaj opozorijo na to zborovanje, ker društveni odbor marljivo dela in skrbi, da bode takrat obilo poduka in zabave. Natančneji vspored se bode v kratkem objavil.
(Dol pri Hrastniku). Koncem meseca janu-arija t. 1. ustanovila se je pri nas Posojilnica. Radostnega srca beležim dober njen vspeh. Deležnikov ima 14, kateri so vložili 463 deležev v znesku 926 gld. Hranilnih vlog je 33 v znesku 15,102 20 gld. Posodilo se je šestim udom 1198 gld. Za začetek povoljen promet. Do zdaj je ta naša posojilnica hranilne vloge obrestovala po 5%, za posojila jemala je po 6%- t. m. sklenilo je pa načelstvo v svoji seji, da bode od 1. maja t. 1. dajala od vlog 4 »/a % od posojil pa jemala le 5Va°/o- Želeti bi bilo le še, da bi se za ta domači slovenski denarni zavod, zanimalo posebno ljudstvo laškega okraja. Ta okraj namreč imel je do letos le eno nemško posojilnico, a ta jemlje od posojil 7Va—8V20/o- Vraduje se vsak četrtek od 9—12. ure. Če je ta dan praznik pa ob petkih.
(V Braslovčah) imajo silne težave pri šoli. Nikoli ni toliko stalnih učnih močij, kakor bi jih
imelo biti. Vedna menjava učiteljev pa pro-vzroča, da učni uspehi niso povoljni, kar je gotovo na kvar učeči se mladini.
(Braslovče) Znano je, da je na tukajšnji trirazredni šoli 300 šolskih otrok in da šolsko poslopje več ne zadostuje za toliko otrok in to ne iz zdravstvenih ozirov, ne iz pedagogičnih, kakor tudi po svojem premalem prostoru ne. Že pred več leti je prišel višji ukaz, šolo razširiti ali postaviti novo šolo. Ko so pa to zvedeli Letušani in Orlovasčani, da bi se morala staviti v Braslovčah nova šola, so se pa oglasili, da hočejo ti imeti svojo šolo v Letušu in oni v Orli-vasi. Zato pa se pošiljajo že več let po eni strani prošnje, po drugi ugovori. Po raznih ko-misjonih je c. kr. deželni šolski sv&t v Gradci odbil prošnjo za ustanovitev nove šole v Letušu in v Orlivasi; ti pa so zopet rekurirali. Zdaj pa je prišel ukaz od vis. c. kr. ministerstva, da se imajo pričeti preiskave. V ta namen bode torej komisijon 16. aprila, — kdo ho zmagal?
(Smarsko-rogačko učiteljsko društvo) priredi s prijaznim sodelovanjem cenjenih gg. članov »Učiteljskega društva za celjski in laški okraj" v torek po Binkoštih, t. j. dne 15. maj-nika v Šmarji slovesno zborovanje, v spomin svoje dvajsetletnice. Ob 1/2 lOtih sprejem gostov na Grobelnem. Ob litih slavnostno zborovanje. Ob 1. uri skupen obed in potem prosta zabava s petjem. K tej slavnosti se vljudno vabijo vsi prijatelji šole in učiteljstva iz domačih in sosednih okrajev.
v
(Čitalnica v Brežicah) obhaja svoj letni občni zbor v nedeljo dne 29. aprila ob 5. uri po-poludne, v prostorih hotela Klembas.
(Na Čatežu pri Brežicah) so izvlekli mrtveca iz Save. Mož je bil domač človek, star kakih 50 let. Iz malenkosti, ki so se pri njem našle, ni se moglo doznati, kdo je bil utopljenec, tudi ne, kako se je ponesrečil. V vodi je utegnil ležati 4—6 tednov.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Brežice in okolico) bode imela letni občni zbor v Brežicah dne 29. aprila 1894, ob 6 uri zvečer v čitalnični dvorani hotela Klembas, s sledečim sporedom: I. Poročilo tajnikovo. II. Poročilo bla-gajnikovo. III. Volitev novega odbora. IV. Volitev odposlanca k veliki skupščini. V. Razni predlogi.
Načelništvo.
(Velikanedelja). Ker društva običajno poročajo o svojem stanji in delovanji, poročamo tudi delovanje »Slov. kat. bral. društva Mir". Naročeni smo poleg knjig družbe sv. Mohorja in »Matice Slovenske", še na devet različnih časopisov, kateri so: »Slov. Gospodar", »Domovina", »Mir", »Domoljub", »Popotnik", »Vrtec" (v 3. izt.) »Slovenec", »Siidst. Post", »Dom in svet". Darujejo in brezplačno pošiljajo gosp. Mato Irgolič v Zagrebu še: »Hrvatsko" »Agramer Tagblatt" in šaljivi list „Trn" za kar se mu srčno zahvaljujemo. Dalje imamo že nad 200 knjig razne vsebine, katere smo dobili od več gosp. darovalcev, za kar jim bodi izrečna prisrčna hvala! Iz tega je torej razvidno, da je naše društvo v vsakem oziru dovolj oskrbljeno, kar se sploh od kmečkega bralnega društva more zahtevati. Zal, da ne moremo še sedaj knjig tako izposojevati, kakor bi se to lahko godilo, ko bi imeli primerno omaro, katera se je sicer naročila, a še ni gotova. Potem pa želimo, da bi si naši društveniki prav vrlo izposojevali knjige in časopise, ter jih pridno čitali, se dušno in telesno krepili, sebi v korist, narodu našemu pa v napredek in prosveto.
(Od nemške meje ob Muri). Pri Mariji Snežni so nakanili že lani slovensko posojilnico ustanoviti, ker so ondotni domoljubi videli kako so naši ljudje odvisni od sosednje nemške posojilnice v Cmureku, in ker se razen tega še nemški ljudje med naše vsiljujejo. Radi tega je prišel o Binkonštih m. 1. g. Simon, tajnik mariborske posojilnice k nam, in ta gospod je vso reč dovolj pojasnil, tudi začasni odbor se je sestavil in do-tična prošnja na višjo sodnijo v Gradcu za regi-strovanje vložila. Čez dva meseca je pa prišel od višje sodnije sledeči odlok: »Hierorts ist die deutsche Amtssprache", kajti prošnja je bila v slovenskem jeziku vložena.
(Odbor akad. društva „Triglav" v Gradci) sestavil se je sledeče: predsednik g cand. iur.
Vinko Strgar, podpredsednik: g. cand. phil. Lu-dovik Verbnjak, tajnik: g. stud. phil. Milan Mencinger, blagajnik: g. stud. iur. Fran Žižek, knjižničar: g. cand. med. Ferdo Kunej, gospodar: g. stud. phil. Josip Wester, odbornik namestnik: g. cand. med. Zmagoslav Zupan.
Druge slovenske novice.
(Dopolnilne občinske volitve v Ljubljani)
za mestni zbor so se mirno izvršile narodni stranki v korist.
(Ljubljanska mestna hranilnica) od leta do leta lepše napreduje. Lani je imela že skoro 8 milijonov gld. prometa in 7413 gld. čistega dobička in ima že 13988 gld. splošnega rezervnega zaklada ter 2985 posebne rezerve.
(f Ivan Tomšič). Enega izmed najboljših slovenskih učiteljev pobrala nam je zopet smrt. Po daljši bolezni — vodenici — je umrl v Ljubljani vadniški učitelj, okrajni šolski nadzornik, ud učiteljske izpraševalne komisije, mestni odbornik in »Vrtčev" urednik, g. Ivan Tomšič. Ranjki je bil učiteljev sin, oče njegov je bil tudi slovenski pisatelj, brat Ljudevit, šolski ravnatelj v Zagrebu, je hrvatski in deloma tudi slovenski pisatelj. Ranjki Ivan je bil najprvo učitelj v Tržiči, kjer je spisal že nekaj knjižic za »družbo sv. Mohorja"; 1. 1867 v Ljubljano na vadnico (prej normalko) se preselivši je deloval pri slovenskih listih, osobito pri »Učit. Tovarišu". Leta 1870 je ustanovil »Vrtec", izborno uredovan mladinski list, kateremu je bil do smrti izvrsten in vstrajen urednik. Skozi 24 let je uredoval sleherno številko s tako neupogneno marljivostjo in natančnostjo, da se mu je vse čudilo in vse list hvalilo, kajti v nravnem in jezikovnem obziru bil je list tako popolen, tako čist, kakor je solnce na nebu — ali kakor so angelji v nebesih. Ta hvala ni pretirana, in če bi tudi bila, vsaj velja blagemu ranjkemu, ki se je tudi z mnogimi drugimi lepimi mladinskimi spisi odlikoval, spisal ali sostavil mnogo šolskih knjig, računic, računskih navodov, prirodopisnih slik itd. Sestavljal je ranjki veliko let tudi slovensko bibliografijo (pregled knjig) v Letopisih Matice Slovenske in tu in tam n. pr. kot odbornik tega društva deloval z velikim narodnim veseljem. Z ranjkim Levstikom sta se skupaj posvetovala o čisti slovenščini, ki je bila že veliko let tako doma v njegovem »Vrtecu", kakor nikjer. Kot učitelj je bil Tomšič izvrstna moč, kar dobro vedo vsi obilni njegovi učenci, nekdanji učiteljski pripravniki in tovariši njegovi Zato je bil ranjki za svoje obilne zasluge že pred leti odlikovan z zlatim križcem.
(Vabilo) na XCIX. odborovo skupščino »Slovenske Matice", katera bode v četrtek dne 26. aprila t. 1. ob 5. uri popoldne v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Poročilo zapisnika o XCVIII. od-borovi seji. 2. Naznanilo predsedništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo odseka za prenaredbo opravilnega reda. 5. Priprava za občni zbor. 6. Poročilo tajnikovo. 7. Posamezni nasveti in predlogi.
(Slovenske posojilnice 1. 1893). Posojilnica v Gornjemgradu je imela v svojem 3. upravnem letu že 176.400 gld. prometa, 853 gld. čistega dobička, 533 gld. v splošni in 1046 gld. v posebni rezervi. — Posojilnica v Glinjah na Koroškem je imela v svojem 5. upravnem letu dohodkov in izdatkov 78694 gld., 288 gld. čistega dobička in 1147 gld. zadružne zaloge. — Hranilno in posojilno društvo v Ljubljani (ravnatelj g. Regali) je imelo 94.832 gld. prometa in 586 gld. rezerve. — Istarska posojilnica v Puli je imela v svojem 3. upravnem letu 263.212 gld. prometa, čistega dobička 519 gld. in 770 gld. rezervnega fonda. — Tržaška posojilnica in hranilnica je imela skupnega prometa 116.878 gld., 639 gld. čistega dobička in 375 gld. rezerve. — Hranilnica in posojilnica v Tinjah na Koroškem je imela še le 12.985 gld. prometa, 73 gld. čistega dobička in 50 gld. rezerve. — Notranjska posojilnica v Postojinije premetala lani 74.756 gld., imela 1185 gld. čistega dobička in 4872 gld. zadružnega kapitala. — Posojilnica v Framu pri Mariboru je imela že v svojem
drugem upravnem letu 74.678 gld. prometa, 427 gld. čistega dobička in v obeh rezervih 729 gld. — Posojilnica v Marenbergu je imela že 161.576 gld. prometa, 803 gld. čistega dobička in 3207 gld. rezervnega fonda. — Posojilnica v Spodnjem Dravbargu je imela v svojem 6. upravnem letu 61.518 gld. prometa, v fezervni fond je dejala 686 gld., tako, da znašata oba njena zadružna zaklada 2963 gld. — Posojilnica v R a-dovljici je imela 290.848 gld. prometa, 1510 gld. čistega dobička in 592 gld. rezerve. — Posojilnica v Kopru je imela prometa 391.184 gld., 1067 gld. čistega dobička, ki se je pridejal k zadr. zaklada, kateri znaša že 5693 gld. — Posojilnica v Šoštanj i je imela 207.896 gld. prometa, 415 gld. čistega dobička, 5920 gld. ustanovne rezerve in 9239 gld. rezerve za zgube.
(Umrla je) dobro znana g. Marija Potočin na Zidanem mostu. Rajna bila je velika dobrotnica revežem in gostoljubna nasproti prijateljem. —-Bog ji daj večni mir!
(Pazite na otroke!) V Št. Jarneju na Dolenjskem se je otrok v mlinu igral, prišel pod vreteno, ki ga je takoj zmečkalo.
(V Novem mestu) je vsled razglasa finančne direkcije na prodaj stara vojašnica z zemljiščem vred za svoto 25.100 gld. in smodniški stolp za 50 gld. — Komur je to poslopje in pripadajoče vrtne parcele znano, ve, da bode vsakateri kupec, ki bode to kupil, napravil na vsak način najboljo kupčijo; posebno za prezidanje v tovarniško podjetje je pripravna, ker tik njega teče Kulpa in je okoli poslopja na vse strani mnogo pripadajočega sveta. Novomeščanom zgine s prodajo te vojašnice zadnje upanje, da bi kedaj z nova dobili vojaški oddelek za garnizijo v svoje mesto.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tolsti vrh in okolico v Prevalih na Koroškem) zborovala je v nedeljo dne 22. t. m. Udeležba je bila dobra, skoro samih posestnikov. Pri tej priliki poslovili smo se tudi od preč. g. dr. A. Mtiller-ja, župnika, ki odidejo v Celovec za kanonika. Ljudstvo je bilo do solz gineno, kar je dokaz, kako priljubljen je bil blagi g. župnik. — družbo zastopa.! ja g. Diag.-Hribar iz Celja.
(Družba sv. Mohorja) bode letos 9000 udov več imela, kakor lani, torej toliko kakor še nikoli ne! Živela družba, živeli Slovenci!
(Primorskim sodnijskim uradnikom), av-skultantom in praktikantom se je ukazalo, da se morajo slovenščine oz. hrvaščine naučiti. Dobro, ali še boljše bi bilo, da se takih uradnikov, kateri nimajo redov iz teh jezikov v svojih izpriče-valih, niti v službo ne vzame; kajti kdor se v mladosti po šolah ni učil jezikov, ta se jih tudi v starosti ne bo.
(Nemščina naj bi Slovana na Primorskem izveličala.) Poslanec Spinčič je pripovedoval v državnem zboru: „Neki politiški uradnik, pozneje tudi okrajni glavar, mi je rekel, kar brez ovinkov, da bi se v čisto hrvatskih ali slovenskih krajih le taki možje morali izvoliti za župane, ki znajo nemški. Ne glede na to čudno načelo, ki ne potrebuje nikakega odgovora, opažam, da je pri nas mnogo občin, v katerih nije-den ne ume nemščine. Nek drugi — bil je takrat namestniški svetovalec — se je skoro razburil, ko so prišli ljudje k njemu in niso znali druzega kakor slovenski; a radi samega sebe se ni razjaril, da je 40 let služil v Istri in potem pri na-mestništvu, in se ni nikdar priučil jeziku velike večine prebivalstva Primorske". Slovanskim občinam v Istri dopisujejo glavarstva italijanski ali nemški.
nemškutarjev, kakor Kokošinek, Foregger (Pore-kar), oba sicer slovenskega pokolenja, pohlevne ovce, katerim je posebno prvi razlagal, da je slišal travo rasti, t. j. da hoče vlada spodnje-štajerske Nemce posloveniti in celo nemškemu „Schulrathu" Končniku krivico delati. Moj Bog, oče Kokošinek, kako morete kaj takošnega govoriti. Kako se hoče kaj posloveniti, kar je že 1300 let slovensko!?!
(Crnovojniki) se bodo morali res vsako leto oglašati pri svojih občinskih uradih. Tako je sklenil državni zbor, čeravno se je temu več poslancev upiralo.
(Pravosodni minister) je bil v prejšnjem tednu v velikih škripcih, ker ste mu češka in nemška stranka izrekli nezaupanje radi naredbe, ki je govorila o tem, kako je časnike konfisko-vati. V dotični naredbi je nasvetovana namreč skoro nekakošna dvojna mera, ki čisto nič po tem ne diši, da bi imeli v Avstriji pravo svobodo tiska.
(Naučnega ministerstva proračun) se je te dni v državnem zboru razpravljal. Pri tej priliki se je poslanec Nabergoj potegnil za zanemarjeno slovansko šolstvo na Primorskem, kjer Slovani nimajo niti ene srednje šole ali vsaj obrtne učilnice s svojim učnim jezikom; minister Ma-dejski se je izrazil sicer za sedanjo uredbo šolstva, bil za sporazumno delovanje šole in cerkve; sicer pa je bil njegov govor gladek, kakor jegulja in ni obečal nobeni stranki nič, tudi Slovencem ne.
(Na Dunaji) so štrajkali razni delavci, oso-bito mizarji.
(Novi nadškof zagrebški) Posilovič je bil še kot škof senjski, izdal izvrsten pastirski list, v katerem je svojim duhovnikom ukazal upeljati mašne knjige v staroslovenskem (glagolitskem) jeziku. V tem listu razodeva mili vladika veliko ljubezen do vseh Jugoslovanov, ki naj bi se na podlagi staroslovenskega jezika zjedinili v katoliški cerkvi.
(Hrvatska gimnazija) na Reki, kjer Madjari nič hrvatskega trpeti ne morejo, bode se v jeseni prestavila v bližnji Sušak.
(V Karlovcih) v Slavoniji, kjer je sedež srbskega patrijarha, bil je velik shod Srbov, ki so se ostro izjavili zoper nove cerkvene postave o zakonu na Ogerskem,
(Ogerski državni zbor) je sprejel z veliko večino postavo o civilnem zakonu.
Ogled po širnem svetu.
(Nemška in ruska cesarska rodbina) se
boste zelo približali, ker se ženijo sorodniki ruskega carja s princezinjami Koburškega rodu, ki so v žlahti nemškim cesarjem. Morebiti si utegne še ruski carjevič nemško princezinjo tega rodu vzeti v zakon. — Na ta način se utegne naposled še bolgarski knez, ki je Koburžan, z Rusijo sprijazniti. To sluti baje prvi njegov minister Stambulov, star neprijatelj Rusije, ki se bode menda umaknil s svojega mesta.
(V Berolinu) se približujejo katoličanom; jezuitom se bode najbrže dovolilo, da se bodo smeli na Nemškem naseliti, in v Berolinu utegnejo dovoliti tudi sedež katoliške škofije.
(Na Grškem) je bil precejšnji potres, ki je na poslopjih raznih krajev več škode učinil.
(Na Ruskem) je bilo nekaj slučajev kolere.
(Ob Kapu) na južnem koncu Afrike vspeva vinska trta tako dobro, kakor nikjer na svetu ne.
posebno mična je bila scenerija v igri „Kje je meja?" za katero so se naredile čisto nove kulise. Pa tudi igralci rešili so svojo, lahko rečemo, težko nalogo uprav častno.
Prva točka „Pol vina, pol vode" je fina vesela igra, z živimi kratkočasnimi dijalogi; dejanje se razvija dokaj naravno, konec pa je nekoliko prisiljen — nekak deux ex machina. Druga točka „Sam ne ve kaj hoče" je dobro izpeljana burka, ki vzbuja mnogo smeha in krohota.
„Kje je meja?" pa je izvirna igra; snov je vzeta iz našega kmetskega življenja. Pisatelj je slikal značaje naravno in natančno; zakaj Križ in Kraž sta pristna slovenska kmeta, ki hočeta radi pedi zemlje pričeti drago pravdo, ako bi jih ne odvrnila od tega pametnejša Križeva žena. Vse igre so dobro uspele in zbudile burno odobravanje; najbolj pa je dopadala igra „Kje je meja?" — dokaz, da prija slovenskemu okusu najbolj domače blago.
Žal, da imamo tako malo izvirnih dramatičnih del!
Največja zasluga, da se je predstava tako lepo obnesla, gre na vsak način gospodu Norbert Zanier-ju, ki je vzel celo režijo v svoje spretne roke in se res požrtvovalno trudil za uprizoritev. Drugo zaslugo pa imajo vrli naši diletanti. Vsak je bil na svojem mestu, umel svojo vlogo popolnoma in jo s prevdarkom igral. Z veseljem lahko konstatujemo, da je imel šepetalec izredno malo posla, ker so se diletanti prav marljivo naučili. Igralo se je nepričakovano dobro in z mirno vestjo lahko tudi v naših diletantih napišemo običajno frazo pri oceni diletantskih predstav; „da bi delali čast tudi večjemu odru".
Posebno pohvalno nam je omeniti gospodične diletantinje, ki so nastopile v krasnih in okusnih toiletah, tako, da je bil pogled na oder takrat res diven!
Ugajali so tudi kupleji, posebno lokalne kitice, katere je gospod štud. filosof Franc Vidic izvrstno prednašal, ter spravile marsikoga v smeh. Kompozicije sta preskrbela iz prijaznosti znana naša skladatelja gg. dr. Gust. Ipavic in njegov nadobudni sin stud. mod.; spremljevanje nagla soviru pa je prevzel gospod nadučitelj Josip Vidic. Tem gospodom bodi toraj na tem mestu izražena najsrčneja hvala.
Vsi sodelovalci smejo zadovoljni, da, ponosni biti na svoj vspeh. Trud, ki so ga imeli, poplačal se jim je obilo z mnogobrojnim obiskom in z zadoščenjem, da so dosegli svoj namen, kajti dohodkov so imeli 314 gld. 70 kr. od katerih so izročili po odbitku le malo znašajočih stroškov v znesku 19 gld. 60 kr., lepo svoto 295 gld. 10 kr. stavbenemu zakladu nove farne cerkve.
Ta svota se je deloma vplačala kot vstopnina, deloma pa došla od onih, ki se niso mogli udeležiti predstave.
Zamolčati pa ne smemo na tem mestu, da so se baš mnogi domači posestniki odlikovali s svojo — odsotnostjo! Veseli nas le, da je bil vspeh tudi brez nekaterih nasprotnikov sijajen
Po predstavi je bila prosta zabava, kjer nam je pri veselem pogovoru prehitro pretekel čas. Nepotrebno bi bilo omeniti, da se je mladi svet, katerega pete vedno srbe, tudi parkrat zavrtel.
Končno izražamo še enkrat vsem za izredni užitek in dobro zabavo najiskrenejšo zahvalo in pridenemo željo, da bi vrle naše diletante kmalu zopet videli na domačem odru! — Torej na svidenje!
Iz Gornje Radgone. (Še enkrat Vračko). Gospod urednik! Idite v zelje in ne izzivajte več v svojem časniku jeze orehovskega Vračkota. Drugače Vam bo še več tacih za ušesa pripeljal, kakoršne ste že dobili. Vsaj veste, kako se je on zrepenčil v svoji knjižuri „Slov. Gospodar in slovenski kmet". Tu udriha, ne vem ali z večjo robatostjo ali z večjo neumnostjo po vsem, kar je njegovim nakanam na poti, in po vseh, ki ga ne podpirajo in spoštujejo z isto ljubeznijo, kakor naš birokrat. Prvi udarci padajo na posvetne narodnjake, potem pride duhovski stan, „Slov. Gospodar", „Sudsteirische Post", in nazadnje si zavihne rokave, plune v roke in „cmok", žejo tudi Vi imate. Le bežite, (pa smejati se ne
Druge avstrijske novice.
(Državni zbor) še vedno proračun razpravlja; pri raznih točkah so se bili oglasili tudi naši slovenski poslanci dr. Ferjančič, V. Ffei-fer, Spinčič. Prvi je grajal preziranje slovenščine pri raznih uradih in nasprotoval Šukljeju, drugi se je pritoževal, da se le nemški plemeni-taži nastavljajo za politične uradnike, zadnji je govoril o pomanjkljivi politiški upravi na Primorskem.
(V dunajskem „nemškem društvu") so bili ne davno dobili štajerski poslanci naših mestnih
Dopisi.
Št. Pavi v Savinjski dolini. Redko, a takrat imenitno: — tega načrta se držijo Št. Pavlani, kedar prirejajo svoje veselice. Marsikomu je še gotovo v spominu krasni venček pred tremi leti, in v nedeljo, dne 1. aprila imeli smo zopet priliko prepričati se, da se lahko tudi v malem kraji, kakeršen je Št. Pavel stori marsikaj.
Glediška predstava, katero so priredili omenjeni dan, domači diletanti, dokazala je to; prekosila je vse pričakovanje. Lični in okusno ure-| jen oder presenetil je gotovo vsacega gledalca;
smete), kakšno Vam je zasolil: »Še ne smem pozabiti, tudi »Domovina" že začne v naše okrajne zadeve merčati, kakor gde se psi in mačke svadijo, ka še ti mali pesek k coj merči". Kaj ne? Imenitno se je odrezal. Da pa mu ne dam prilike, da bi Vas zopet s pomočjo mačk, psov, oslov in bikov (to vse ima v svoji knjižuri na razpolago, klofutnil, ga danes ne bom slikal kot slabega gospodarja lastnega in okrajnega premoženja in tudi ne kot strastnega nemšku-tarja, nego kot imenitnega pisatelja in ljudskega učenika. To ga bo gotovo veselilo in nekaj veselja mu moram vendar tudi napraviti. Vračko je torej šel med pisatelje in sicer med imenitne pisatelje. Rojen sicer ni za to in kakor sam pravi tudi vednostij nima potrebnih; jaz še dostavljam, da mu za ta posel tudi potrebne pameti primanjkuje. Pa kaj za to? Vsaj ni nikjer prepovedano, da bi človek ne smel brez pameti kakšno knjigo spisati ali, kakor tukaj, dati pisati.
V kljub temu štejem Vračkota k imenitnim in rodovitnim pisateljem. Kajti to ni merodajno, kako in kaj se piše, nego le to, kake vspehe človek doseže. Že stari Grki so sprevideli, da osel sicer nima najboljšega glasu in da je za godbo čisto nesposoben. A kljub temu so to žival jako obrajtali. Če že iz oslovega grla neso mogli dobrega glasu spraviti, pa so za to iz njegovih kostij delali piščalke, iz katerih so doneli najlepši glasovi. Tako nekako je tudi z Vračkotom. Za pisateljevanje sicer nima poklica in tudi ne zmožnostij, pametne ne more spraviti na papir. A vendar ima njegova brošura svoje dobre strani. Kajti človek, ki jo prebira, ima mnogo tvarine smejati se in smeh je dober za zdrave jetra. Ker je to brošuro v več sto iztisih po našem okraju razširil, si je tedaj s tem mnogo zaslug stekel, za ohranitev zdravih jeter. Pri njem samem pa je drugače. On si je s to knjižuro svoje jetra jako pokvaril. Jetre so namreč, kakor pravijo, v zvezi z žolčem in on je v tem svojem proizvodu ves svoj žolč izlil nad svojimi nasprotniki. Vračko je sedaj brez žolča in ker baš iz žolča izvirajo vse hudobnosti, imamo upanje, da se naš Franci še poboljša. To je druga dobra stran njegove knjižice. Pa še tretjo dobro stran imajo njegove čvekarije. Kakor se govori, napravil je Vračko pol. oblasti mnogo dela ter spravil s svojo brošuro komisarja in celo vrsto žandarjev na noge, da so kakih 300 izvodov njegove brošure dali pod ključ. S tem so tudi gospodu Erženjaku vstregli, ker ta bi bil drugače mnogo časa potratil z daljnim razširje-vanjem teh izvodov. Pri tem je tudi velike važnosti — in to je četrta dobra stran knjižure — da je on zopet enkrat prišel v uradno doti ko z žandarji, katerih se baje jako boji. To je zelo koristno, rekel bi najkoristnejši vspeh njegovega pisateljskega delovanja.
S tem mislim, da sem dokazal imenitnost in rodovitnost Vračkota kot pisatelja Pristaje mi še, njega ocenjevati kot imenitnega ljudskega učenika. Tudi pri presojevanji te lastnosti ne, gre za to, kaj da dotičnik namerava in kakih sredstev se poslužuje, nego le za to, kakšni so vspehi. Saj veste, da je nekoč živel neki Bileam ki se je s svojim oslom podal v svet, da bi preklinjal; namesto da bi preklinjal, pa je moral blagosloviti. To je doživel tudi Vračko. On sicer ni Bileam in tudi ne osel, a tudi on se je podal v burni svet, da bi preklinjal. Pa kaj je dosegel? Nasprotje tega, kar je nameraval. Privi žencev si ni pridobil, pač pa še nekaj več sovražn;kov. Mislil je nov »katekizem" vpeljati in ljudstvo popolnoma za se pridobiti, s svojim krivim pre rokovanjem. S tem pa je ljudem le dokazal, da je le volk v ovčji obleki, s tem je ljudem vsaj oči odprl in prišel bo še čas, ko ga bodemo z mokro cunjo zapodili z načelniškega mesta. Kaj pa tudi hočemo s takim človekom, kakoršen je on? Njemu ni prav nič po volji. Najbolj ga v oči bodejo duhovniki, katerim očita, da niso pravi nasledniki Kristusa. Pa moj ljubi Vračko! Ti se sklicuješ na Kristusa, ki veli: »Ljubiti 'se med seboj"! Tudi duhovniki in jaz, ki sem po-svetnjak, se tega nauka držimo. Vsaj te ljubimo! Kajti, kakor Bog tistega kaznuje, katerega ljubi, tako tudi mi tebe le iz ljubezni krtačimo, ker si umazan in pričakujemo, da se boš poboljšal in
očistil. Če se pa ne boš poboljšal, te bodemo še cvrli, da boš z zobmi škripal. To bo že na tem svetu; na onem svetu pa itak veš, kaj smeš pričakovati. Jaz bi ti torej še enkrat prav iz pristne ljubezni svetoval: »Bodi pameten in poboljšaj še!" Pa vem, da pri tebi to nič ne pomaga, ker misliš, da boš s svojo glavo zidove predrl. Le poslušaj: Stari pregovor pravi, da je človeku treba le toliko usta odpreti, kolikor si upa požreti. Ti pa si v svoji brošuri svojo čeljust široko odprl, ker si mislil, da bodeš mogel mnogo požreti. Pa ne vem, če boš mogel; kajti mi ti bodemo dali še toliko požirati, da se boš nazadnje pri tem še — zadavil. To ti dajem v prevdarek; poboljšaj se ali idi z Erženjakom vred v Prusijo, katero oba toliko hvalita. Tukaj pri nas pa iz tvoje moke ne bo nikoli kruha. Adijo!
Iz Novega Mesta se nam z dne 7. aprila t. 1. poroča: Danes pripeljal se je sem prvi komisijski vlak: ž njim došli so sem najvišji železniški uradniki, da se sami prepričajo o napredovanju in končnemu delu dolenjske železnice na progi Grosuplje-Novomesto. V ta namen nabralo se je mnogo občinstva iz mesta in okolice, da pozdravijo pri prihodu prvi vlak. — Nadaljevanje dolenjske železnice od tu čez Gorjance do hrvaške meje pričelo je v tem svoj začetek, da merijo inženirji firme Redlich & Berger pot od Novegamesta čez Gorjance. — Pretečeno nedeljo dn6 2. aprila t. 1. nastal je na Zajčjem vrhu pod Gorjancem ogenj, ter je v kratkem času uničil 16 hiš z gospodarski poslopji vred. Škoda znaša 21.900 gld., zavarovani bili so za neznatne svote in samo nekateri, tako, da znaša komaj 3000 gld. — Ker je pogorelcem tudi obleka, živež, živina in poljsko orodje uničeno, zato je beda velika. Kakor čujemo, trudi se vsa županija Smihel Stopiče, da bi tem revežem po mogočnosti pomagala; v tej zadevi nabral je nek tukajšnji trgovec v Kandiji uže nad 100 gld. in druga roka podelila je revežem 3 velike voze semenskega krompirja (nad 100 mernikov).
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
posojilnice v Pišecih
ki bode
dne 6. maja 1894 ob 2. uri popoldne
v g. Ant. Verstovšeka poslopji. Dnevni red—
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in nadzorništva.
5.	Razni predlogi.
Ko bi k temu občnemu zboru ne prišlo zadostno število udov, se vrši drugi občni zbor, ravno ta dan ob 3. uri popoldne, s prejšnjim dnevnim redom. (78) 1	Načelstvo.
Izja/va..
Jaz podpisani izjavljam, da se moje napovedbe glede g. Antona Zmrzlikarja, nadučitelja pri sv. Frančišku v vlogah na okrajni šolski svet v Gornjemgradu, de pr. 12. decembra 1893, št. 504 in 7. februvarja 1894 št. 68 temelje na slabih informacijah in izrekam, da g. Zmrzlikarja s tem nisem hotel žaliti in mu škodovati.
(74) 1	' Mihael Cajaer.
Izjava.
Drugi dan po požaru mojega gospodarskega po-slopja, sem se podpisani, v moji izmučenosti v sobi neki izrazil, proti svojim ljudem, da bi bil Pr. Krsnik požara kriv; da nimam zato nobenih sitnosti, prekličem omenjeni izraz.	(72) 1	Vinko Čuješ.
Zahvala.
Podpisana imela sem svoja poslopja pri banki „Slaviji" zavarovana. Dne 23. sušca t. 1. je ogenj uničil moja tri poslopja. Koj na to je bila škoda uradno cenjena po bankinem zastopniku V. Čuješ-u v Šmarji, in točno, v popolno mojo zadovoljnost izplačana, brez da bi se mi kaj odškodnine odtegnilo. Zatoraj si štejem v dolžnost, to narodno in pošteno družbo vsakemu najtopleje priporočati.
Zibika pri Šmarji, dne 13. sušca 1894.
Smeli 1. r.,	UVEarija Rebernlšek 1 r
župan.	(73) 1	poškodovanka.
Št. 1163.
Razglas.
C. kr. okrajno sodišče na Vranskem naznanja, da se bode vršila prostovoljna javna dražba, p > določbi § 83. c. p. dovoljena z razsodbo c. kr. okrožnega sodišča v Celji, z dne 13. t. m. št. 1904, zemljišča z. v. št. 84, katastralne občine trga Vranskega, hiš. št. 88, lasti mladoletnega Mihaela Lubrija na Vranskem, za izklicno ceno 400 gold na podlagi dražbenih pogojev dne
30_ aprila. 1894.
ob 11. uri dopoludne v kraju in na mestu zemljišča hiš. št. 88 na Vranskem. Vsak dražilec mora položiti pred ponudbo 10% vadija, tedaj 40 gold. v roko dražbenega komisarja.
Natančneje dražbene pogoje je lahko pregledati pri tukajšnjem sodišči.
C. kr. okrajno sodišče na Vranskem dne 14. aprila 1894.
C. kr. okrajni sodnik:
(77) 1_______Kr Trtnife,_
Samo Moric Ung-er,
ključar za orodje, stavbe, stroje in umetno kljuearstvo v Celji
oskrbuje uravnavanje tehtnic in uteži. — Dalje napravlja tehtnice in uteži ter nepravične popravlja najhitreje. Popravlja tudi stroje vsake vrste (mlatilne, za rezanico, šivalne stroje itd.). Pomankljive šivalne stroje zamenjuje s prenovljenimi ali kupuje. Dobe se pa šivalni stroji v zalogi zelo po ceni. Nadalje se ta priporoča za napravo in popravo sesalk za vodnjake, vodovodne naprave in sprejema vsa dela spadajoča v stavbinsko in umetno ključarstvo, kakor: okove za nove stavbe, okraske, nagrobne, altarne in pokopališčne ograje ter mrežasta vrata itd., strelovode, kakor tudi poskušanje starih strelovodov, kar izvršuje najbolje.	(79) 12—1
ItflltE še nove, ki so stale gld. 12'—, se dobijo sedaj za gld. 6-—. — Natančneje pod M. Q. poste restante v Sevnici na Savi.	75) 1


"Si,
ladjei
Trbovlje :^Tiboveljska bratska zaloga „ Antonija Krammer „ Fian Pollack „ Rpbert Stenovitz Hrastnik: Alojzija Bauerheim
„ Josip Wouk Planina: Fr. Knific, vdova
„ Ludovik Schescherko
„ZACHERLIN"
je najznamenitejše sredstvo proti vsakoršnim mrčesom.
Znamenja izredno uplivega „Zacherlina" so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime „Zacherl". Steklenice stanejo: 15, 30, 50 kr. in 1 gld. 2 gld.; štedilec „Zacherlina" 30 kr.
Celje:	Traun in Stiger
	Alojzij Walland /
	Viktor VVogg V
	Josip Matic
„	A. Ferjen
	L. Leo Hannak
	Milan Hočevar
	Friderik Jakovitsch
	Ferdinand Pelle
	Fran Zanger
Žalec:	Adalbert Globočnik
St. Jurij:	Fran Granditsch
Sv. Ivan:	A. Oizinger
Šmarje:	Josip Wagner
St. Pavi:	Norbert Zanier
B raslo vče:	Ivan Pauer
Vransko:	Ivan Laurič
Ljubno:	Fr. Ksav. Petek
Velenje :	Kari Tischler
Vojnik:	Fr. Zottl
Konjice :	oimen Herfannik
	Jurij Nusi-ha
Poličane :	Ferdinand Ivvanus
„	A. Schmelz
(70) 10—2
Tisk' Društvene tiskarne D. Hribar v Celji.
Izdajatelj in urednik Dragoiin liribar. —