(Većerno ladanje.)
104 številka.
V Trstu, v četrtek dne 30. avgusta 1894.
Tečaj XI
X.
iihaja po trikrat na teden » ientili ic-danjih ob torkih, iatrlklh in aolzotaiH. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, Tocerno pa ob 7. uri T»fer. — Obojno izdanje stan* : r.i Jeilen meipp , t. —.S), izven Avstrija f. 1.40 *a tri moeec. . . 2.flu . . „ * .— ta pol leta . . . S.— . , , K,— m vse leto . . . 10 — . > . 1«.—
Na sarsibs hrti priloisns nsrofcslne m h jemlje oiir.
Posamične itorilke ao dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Iratu po a n*4., v Gorici po S nrč. Sobotno veterno iidanje v Irntu S ni., v Gorici 4 nS.
EDINOST
O^Uii k* rn'une po tarifu t petitu; za naalora r. ditholimi frknmi m> plat-ujo prostor, kolikor nb«.>ftn ; uradnih Tmtic. i'.i-Un.i oemrtmoa in j ivnazahvnle, <lo. ma<xi ogla-i itd. računajo po pogodbi.
V«i tlu piti naj poAiljajo uredniku : ulica ('aoorma *t. 1 :t. VHako pi-mo mora biti frnnkovano, kor nt-fraukorana ho no ■prejemajo. Rokopiii ne no vračajo.
Naročnino, reklamacijo in ogla** »pro-joma uprnVHiitvO ulica Casorma 18. Odprte reklamacije ao prosto poštnine.
GImUo alovenaketfa politidnetfa društva za Prlmorako.
„r t«M!lt Je m: 1'.
„Pridobitve" zadnjih 15 let.
Danes nam je posvetiti ie nekoliko be-sedij porodila gosp. poslanca 8ukljej'a, koje je bil predloftil svojim volilcem dne 1. av-guita t Metliki. V svojem poročilu ae je bil izjavil gosp. podanec med'dragim tudi na-atopno: „Kar amo pridobili v političnem obiiru v Badnjih 16 letih, obdržimo lahko, nasprotno pa bi se obrnila vsa aila vladnega aparata proti nam in po nepotrebi."
Da opraviči avojo taktiko akliceval ae je torej goap. poslanec na nate pridobitve tadnjih 15 let; po tem mu je bil aaključek seveda na dlani: ne delajmo aitnosti sedanjemu listama, da ne izgubimo zopet vse to, kar amo pridobili.
Na to sklicevanje g. poslanoa na prido-bitva tadnjih 15 let amo io odgovorili dne 23. t. m. naatopno: „No, gospod poslanec bi bil gotovo modro molčal o pridobitvah ladnjih 15 let, ako nebi opatove! nkupnega poloienja naroda slovenskega skoti specfično k r a n j a k a odala, kakor delajo to, lat, tudi drugi odlični kranjski politiki."
Vsakemu mora biti jaano na prvi po« gled, kaj amo hoteli redi a tam avojim odgovorom. Povedati amo hoteli, da ao vae •pridobitve' na Kranjskem ta ukupni narod atovenaki pravi danajiki dar, ako se na račun teh kranjskih „pridobitev* ne Ie tanomarja nafta periferija, ampak ae ista izroda na milost in nemiloat n a i i m najl jutajiim nasprotnikom, kakor ao faktično dogaja pri naa. Ali naj aopat ponovimo etaro in ie stokrat in stokrat povedano reanico, da je veak udareo, namenjen periferiji, aajedno naperjen proti vteukup-nemu naroda alovenskemu in proti njega •rediiču, njega srcu Pil Ali naj povdarjamo lopet, da ae nam tudi erediiče — vilic vsetn .pridobitvam* — ue more ohraniti, ako pade enkrat periferija P! To je vendar jaano kot beli dan, in da raaumemo to, nam ne treba poaebno biatroumnoati, ia manje pa adrlavniiko modrosti."
Zaključek je torej jasen tudi ia nas, namreč: da mora imeti slovenski poslanec vsikdar pred očmi vaeukupni poloiaj naroda, ne pa aamo te ali ona pokrajine. Ako bi bil torej goepod poalaneo mogel govoriti na podlagi dejatev o pridobitvah ndroda slovenskega na vseh atraneb, potem bi mu pritrdili tudi mi drage volje in breepogojno: glejmo, da ohranimo to, kar amo pridobili 1
O takih „pridobitvah", katere bi bile na korist teeukupnemu narodu slovenskomu, aeveda ni mogel govoriti g. poslanec,
PODLISTEK.
Kmetski upor.
'tforfetrinjfca JiMMl i»»tmO*t,ya v«km.
- Spiial Avgust Šenoa. R eioiil 1. P. Planinski. -
—	Glej ga, takliče pri vratih Karloven, vodeč ta vrat bledega kmeta.
—	Kdo ai ti P vpraia Gregorić.
—	Štefan Šafarič, lajeclja kmet.
—	Mar smo mi Turki, ničvrednik P Mar smo se vtdignili, da krademo P Na drevo ga obesite, tu pred hiio, naj vsaka ratbojniika duia vidi, kaj jo čaka.
Kmet vtkrikne, toda ia malo čaaa se je tibalo njega truplo ob suhi jablani pred županovo hiio: v ti gneči je iginil tudi Ivan Svrač ii hiie v temno noč.
—	Kje je SvračP vpraia malo potnoje Guietić, mar ne vei ti, llija, da je Svrač izmaknil županovi ženi v Brežicah dent cekinov P
—	Tudi on F ratjari se vojvod, kje je, poiičite ga, tudi njemu ne odide ta, naj bo čigar koli sin,
Zaman, Svrač je iginil bret sledu,
ker — jih ni! Nasprotno vidimo, da so pri nas na Triaikem ozemlju ni ganila nijedna roka, da se ohrani vsaj ono glasovito „posestno stanje", o katerem čitamo sicer na vaaki strani politiftkega katekizma sedanjega tiatema. Vsak potnavalec naiih razmer nam pritrdi gotovo, da smo na Tržaškem ozemlji ravno v dobi tadnjih 15 let — katera doba toliko ugaja g. poslancu Šukljeju — izgubili več, nego popred v 50 letih, in da ae moramo zahvaliti le skrajnim naporom naiih rodoljubov, da ie ni izgubljeno — vse. Kdor je poznal nafto spodnjo okolico ie pred 20 leti, a si jo ogleda danea, zjokati se mora, da smo priili tako daleč — navtdol. Jedna laska vsporednica ta drugo porajala se nam je po spodnji okolici in celć gori v Križu agradila jo laika propaganda svojo trdnjavo, a tisofii me tnfh mestnih Slovencev — in to ii vseh atanov : od bogataia do uradnika, trgovca, obrtnika, delavca in težaka — se ie danee bretuspeftno bore ta — jedno osnovno iolo. Valovje grozne ndrodne demo-ralttacijo razjeda bolj in bolj naie slovensko obreije, da se nam krči arce ob tem pogledu, a mi naj bi proslavljali ono dobo, v kateri je navatala in ae nepretrino nadaljevala ta grozna vihra 1!
Izgubiti bi bili morali ves tmisel ta neiiogibne pogoje naše narodno bodočnosti, ako ne bi potostovali proti takemu pačenju rcanične slike naiega položonja.
Tako je naie poloienje, goap. poslanec! In v očigled temu položenju so vse kranjske „pridobitve" le pereča ironija. Toda nikari misliti, da smo slepi in gluhi ia blagor na* iega arediiča. O ne, mi se radujemo ii vaega arca na vsakem koraku, katerega »tore naši bratje na Kranjskem na potu napredka, radujemo ae, da je Kranj dobil svoj gimnazij in radujemo se, da ao Dolenjci dobili evojo foletnieo. Toda protiviti so moramo z vso odločnostjo domnevanju, da bi morali Slovenci žrtvovati svoje narodne idejale za take gmotne pridobitve; protiviti se moramo taktiki, ki na jedni strani daje, na drugi pa jemlje; taktiki, ki dajo milostno jednemu bratu v ta namen, da ta poslednji zatiane svoje oči in zapre avoje srce, ko drugi brat hira in — umira.
In ravno naia živa briga za usodo naiih brstov v osrednji poknjini slovenski naa aili, da spregovorimo resno in odkritosrčno besedo o „pridobitvah* teh poslednjih. Ako napravimo namreč točno in vestno bilancijo, moramo priti do spoznanja, de amo celo na Kranjskem v poslednjih 15 letih več izgubili nego pridobili. Res je, da amo pridobili sopet gimnazij v Kranji — a tu ao nam le
—	He l He! nasmeje so čevljar, modor je, konoplja mu smrdi.
—	Evo piema za Nožino, reče pisar Iliji, dobro bi bilo, da odrino takoj.
—	Pa dobro, naj gre! Brate Marko, na noge I Pot pod noge t
Uskok plane kviiku, se iztegne, dene pismo v nedrije in vrie puiko čez rame.
—	Mej volke me gonite, ali nič zato! Sila je in Bog bo pomagal. Ponesem pismo mej brate, naj jim ga;župnik čita, ali vrag me vzemi, ako ne poči danes jutri v Žuin-berku.
—	Reci bratom, pouči ga Ilija, naj ao vzdignejo z gore in naj pobite proti Krikemu.
—	Prav, bom I Tudi jaz pridem, ako Bog dd, na junaftko svate. Z Bogom, Ilija, pobratim dragi, sreča ti cveti na tvojem potu. Z Bogom, bratje in možje, na veselo svidenje !
Uskok se poljubi z Ilijem, skoči na konja in oddirja proti uskoškim goram.
Bilo je že kasno in vojska je zaspala, ko se nedaleč od Save snideta dva človeka v nočni megli.
tri-/
4
vrnili, kar so nam odvzeli popred in po kri vici — in pa dolenjsko železnico; res pa i tudi, da na Kranjskem ni bilo še nikdar, početka uatavne dobe sem, take politiške in narodne demoralizacije kakorino vidimo sedaj. Po dovršeni dobi „pridobitev" smo doili tam tako daleč, da nam klika nemikutarjev diktira svoja povelja, da se slovenski rojak druži z nemikutarjem v borbi proti svojemu rojaku, da se slovensk deželni odbornik — izvoljen na podlagi narodnega programa — klanja nazorom tvojih nemikutarskih tova-riiev in nasprotnikov naroda slovenskega, in slednjič smo doili tako daleč — rudečica srama nas obliva, ko mislimo na to —, da načelnik vrhne avtonomne oblasti v deželi, ki bi nam moral biti vsem vzgled rodoljubja, diremira na korist — nemikutarstva in proti slovenskemu občinskemu zastopu. To je sad alavljene dobe tadnjih 15 let. Dcmoralitovani smo prek in prek v narodnem pogledu: it
naroda tnafiajev postali smo narod--—
oprostite, da ne iiustimo trde besede. Priili smo tako daleč, da brat sumniči dinastiiko lojalnost svojega brata, da ovajamo drug drutega radi — radikalizma, ki pa ne obstoji v ničemer drugem, nego v topli Ijubetni do tvojega rodu. It kratka: mi sami postavljamo drug drusega na indeka in podajamo tak6 orožje v roko svojih nasprotnikov.
Take so torej naie „pridobitve" — veseli se nad njimi, kdor more, mi se ne moremo!
Politiške vesti.
lllitni napisi v Ljubljani Slavni de-želni odbor Kranjski je torej srečno dospel do tadeje postojanke na potu do — očitnega nemikutarstva. S tem sta se primerno proslavila „slovenski" deželni glavar Anton Detel« in pa iie bolj „slovenski" poslanec dr. K. Papež, pridruživii so natorom svojega ljuboga tovariia in — tako žo smemo reči — somišljenika dr. S o h a ft' e r j a. Nem-ikutarsko-slovenaka večina v deželnem odboru Kranjskom je namreč ratveljavila sklep mestnega zastopa Ljubljanskega, glaseč ae, da se imajo javni napisi pri vseh ulicah in trgih Ljubljanskega mesta promoniti tako, da se napravijo vsi, bret vsake itjeme, v slovenskem jetiku. Razlogi, katere navaja dež. odbor, so uprav klasični in treba žo, da jim posvetimo poseben članek. Za danes nagla-iamo le, da se v vseh teh razlogih vleče kakor rudeča nit menenje, da se Slovenci moramo raynati po načelu: No delaj krivice drugim ; če pa drugi tebi delajo krivico — molči in trpi !
—	Doročid, ftepne joden, ali si ti ?
—	Sem, Drmačič. Kaj je P
—	Ti pojdei jutri v Metliko P
—	Da.
—	Ali ai se predomislil P Neumna kmot-aka glava je v nafti torbi. Goapdda nam jo drago plača, mrežo potnamo,
—- He! Jabolko je sicer lepo, ali naia prisega P
—	Mar so jo treba razbojniku naapoti ravnati po prisegi. Kajti po zakonu so to razbojniki. Torej P
—	Dobro. Ali kako P
—	Lahko. Napišem ti pitimo. Ti ga po-nesei Alapidu v Jaatrebarako, kjer je tvoj brat. Ti ne pojdeft v Metliko. Jaz pa pojdem nekoliko s teboj, poročena, da pojdem malo pregledat kraj, Vorjoli mi bodo,
—	A potlej?
—	Povrnem so h kmotom. Ali---
—	Molči! Ljudi eliiim. Ti semkaj, jaz tjekaj. Torej jutri. Lahko noč I
Ali pa hočete morda, da postanemo malo hudomuftni P Na uslugo »mo vam. Deželni odbor pravi nameč v svoji naredbi, da sn sklep občinskega sveta razveljavi. Po takem je uvel slavni deželni odbor Kranjski čiato novo prakso, kajti do sedaj ni bilo v navadi, da bi slavne oblasti izdajalo nekaka pred-naznanila za svoje bodočo sklepo, Ker namreč oblika „razveljavi* ne tnači sedanjega, ampak prihodnji čas, je opravičeno nafto roo-nenje, da pričujoča naredba slavnega deželnega odbora niti ni obvezna za mostni zastop, kajti iata no pravi, da so omonjoni sklep razvoljavlja — kakor bi bilo pravilno —, ampak da se fte*le razveljavi, no vomo kedaj : ali čez pet, ali doaet, ali petdeaut let, ali ceM o sv. Nikoli, Ta narodba je torej pravi delfuki orakeij: nemftkutarji si jo lahko tolmačijo v avojo korist, grdi radikaloi pa v svojo. Sicer pa jo čisto primerno duhu sedanje tddbe pridobitev", ako deželni odbor Kranjski ne pozna slovenskega jezika.
Pa ne da bi nam zamerili to malo hu-domuinost 1
V apodiije-koroSkcni kmečkem volilnem okraju je bil pri dopolnilni volitvi izvoljen državnim poslancem nemAki nacijo-naleo Tschornigg. Protikandidata ni bilo.
Koncestyc Poljakom. Poljski listi poročajo, da te je car ruski odločil privoliti nekoliko koncesij Poljakom. Zlaati dobi ruska poljska nekako samostojnost. Za to pokrajino mislijo ustanoviti posebno namost-nifttvo in za namestnika je bajo določen zet carjev, velik knez Alokaij Mihajlovič. Če ae obistini ta govorica, mtaliti bi morali, da sovraitvo Rusov do Poljakov vendar ni tako grozilo, kakor vedno tarnajo poslndnji. Sicor pa je tudi notoriftka istina, da so Poljaki so svojim nemirnim temperamentom in svojo upornostjo mnogo zakrivili sami, ako jih je ruska vlada tu pa tam potipala nekoliko hujfto.
Nemftki levičarji ao bajo ros nezadovoljni so svojimi voditolji. Nekatera glasila vsaj zatrjujejo, da ao utegne res jeden dol odločiti od glavne stranke. No, to je žo mogoče, da niao zadovoljni — ker bi gotovo hoteli imeti ie več, nego že imajo — ali vzlic temu vstrajumo mi pri svojem menenju, da ne prido do resnega spora, kajti ti nafti liberalci vedo dobro, da bi po dovršenem sporu mogli lo veliko izgubiti, a ničesar pridobiti. Kažejo pač svojo stisnjeno post, ali no verujemo, da bi jo tudi res vzdignili proti svojim — dobrotnikom.
Shod poljftkill kmetov, ki zborujo ae-daj v Lvovu, tožko da bi bil po volji slavni koaliciji, kajti sklenili so marsikaj, kar go-
Vedor dan jo napočil. Mlado eolnee so lesketa na blodem timakem nobu kot žarka, rmona kroglja, a sneg in ivje ho blesti kot steklo. Na fttajerakem bregu Savo stoji v vrstah kmetska vojska. Na kranjski obali so zbira narod, da vidi, kaj bo, h trdnega grada nad Krftkem pa gleda tudi guaposki upravitelj trdnjavo, zaprfti trdno železna vrata. Šo malo in odrine od kranjako obali brod in pride na štajaraki breg. Tu stoji Ilija, okrog njega kmotaki poveljniki. U injonim glasom izpregovori llija:
— Bratje l 8 avojoga domovja amo Ali za avojo svobodo. Prišli amo v ta kraj in naftli svoje brate. Močni smo, za pravico gremo. Tu se delimo na dva pota, toda gremo za taistim ciljem. Morda namori vaa ali nas sreča na gosposko vojsko. No upadi vam srce, pokažite, da ste možjo. Vojvod snaino kučmo in ročo, povzdignivfti oči : — Bog ! Ti nas vidii tu v tujini na mrazu ! Bog ! Ti veft, da hočemo dobro, da nas no žone hudobno srcu. Blagoslovi naa, Bog! Daj nam srečo! Z Bogom, bratje, na avidenjo pod Sosedom ! Z Bogom ]	(Dalje prih.)
tovo ni t smislu programa sedanjega sistema. Tako so sklenili na pr., da treba skrbeti ta politiiko t igo j o kmetov, kar gotovo ne žele »elmožni plemenitaii poljski. Poljski pesnik I 'j e j h k i je naglaial v svojem dopisu, da j* razlika med stanovi Škodljiva. Nadalje ao a« iarekli za direktno volilno pravo v kmetskih občinah in slednjih la strogo iavodbo doloćeb o posvetovanju nedrij, čemur gotovo ne pri* trdo nemftki liberalci. Kakor ae vidi se vsak teh aklepov zadevlje ob jedrn ali drugi ateber koalicij«1.
(Jankov se prozi. Slavni Cankov je sedaj v Belemgradu, kjer pa nameruje ostati le tri do Štiri dni j, potem pa jo udari narav* nost v Sredec. Poročita ii srbske prestolnice javljajo, da ae je pritožil proti odloku bolgarsko vladp, a kojim mu je ista zabranila povrnitev na Bolgarsko. On pričakuje odgo-vor na avojo pritožbo, potem pa, pravi, vrne se na vsak način v Sredec, in nakar da ga zapr6 in posadijo na obtožno klop. O drugi priliki se je izjavil, da, ako mu bolgarska vlada kljubu njegovemu pravu ne dovoli po* vrnitve, potem odpotuje v Carjigrad, in tam najde že sredstvo, ki mu omogoči povrnitev. — Govori se, da je bolgarska vlada isjavila prijateljem Cankovim, da se po volitvah v sobranje ne bode protivila več povrnitvi Can* kova, toda dotlej mu nikakor ne more dovoliti bivanja na Bolgarskem.
Nemški katoliški shod v Kolonjn je izrekel včeraj svojo najtoplejše pripnnava-nje onim članom ogerskega parlamenta, kateri so se bili upirali cerkvenopolitiftkim zakonom.
Italijanska vlada ne pojlje svojih anarhistov, obsojenih na prisilno bivanje, v lludečo morje, ker jej tega ne dopuičajo slabo finance, ampak na bližnje male otoke.
Na Angleškem ae je pričelo selo ii* vahno gibanje proti gosposki abornici, V nedeljo bilo je v Lindonu javno zborovanje, kojega ae je udeUiilo kakih 100.000 oseb in pri katerem so zahtevali, da ao odpravi gospoaka zbornica. Goaposka abornica delala je vsikdar najveće zapreko staremu poltenemu Gladstonu ; sklepati moramo torej, da je narod na strani poslednjega in proti kru io» zatiralcem uboge Irske.
Različne vosti.
Odbor političnega druitva ,Edinost" imel
bodo prihodnjo nedeljo ob >$10. uri svojo sejo v prostorih „Del. podp. druitva". Gg. odborniki in njih namestniki so naproleni, da se v polnem Atevilu udeleže te seje. Na dnevnem redu bode imenovanje aaupnih mol in pa določitev dneva aa izredni obćui ibor.
NJ. Vel. cenrlca v Miramaru. Dne i. in 2. septembra bode atanovala Nj. Vel. cesarica v gradu Miramar, od koder ae vkrca v Kif. Omenjena dva dni ostaneta grad in perivoj saprta občinstvu.
Črna mala. Jutri ob 8. uri ajutraj bode v cerkvi pri oo. Jezuvitih sv. mala aaduinica za pok. preč. župnika msgr. Ivana Nep. Ko-mana.
t 1. Brlc. C. kr. sodni svetovalec in okrajni sodnik v Radovljici, g. Iv. B r i c , umrl je po kratki bolezni dne 28. t. m. Da* nos so prepeljali truplo v Ljubljano in je pokopali na tamo&njem pokopališču.
instalacija škofa Krikega msgr. šterka
bila jo minolo nede'jo. Msgr. Šterk je prispel v Krk že v soboto popoludne. Vspro-jem jo bil veličasten, mesto je bilo ukradeno s zastavami, cvetjem in slavoloki, zvečer je priredilo prebivalstvo bakljado in razsvetljavo mesta. — Prod intronizacijo v nedeljo je pozdravil novega Akofi proit dr. Bolmarćić, zvečer je bilo mesto zopet razsvetljeno.
Odkritje Cigalatovega spomenika vriito se je minolo nedeljo na ČVnemvrhu in v Lo-meh prav sijajno. Predpoludno je bila velika služba boŽjn, kojo jo daroval velečasti gosp. dr. Fran Lampo. Pred spomenikom je izustil drž. posl. dr. FerjanČić slavnostni govor, v katorem je opisoval blugonosuo delovanje Cigaletovo. Spomenik se nam kaže kot bela mirmornata piramida s tremi primernimi napisi. Pri banketu je bil navzoč tudi brut pokojnika, 86lete;i atarčuk. Zastopana so bila druitva „Pravnik*, .Matica slovenska", družba sv. Mohora, .Pisateljsko druitvo" in dija&ki druStvi .Sava" in „Tatran". Mimo teh so bili zastopani bližnji in daljni kraji. Napivalo se je Njeg. Veličanstvu, slavnostnemu govorniku, velefl. gosp.
dru. Lampetu, slavnostnemu odboru itd. Med zdravicami ao peli idrijski pevci.
Po banketu so sa odpeljali udeležniki k rojstveni hiii Cigaletovi v Lome. Tu jih je pozdravil Lomevski podžupan g. Rudolf. Na to je govoril dr. Lampe toli krasno, da ao poročila v ljubljanskih listih vsa polna hvale. Odlični govornik je ganil vse navzoč« do solz in je bil njnga govor najlapla točka *>• slavnoati. Po tem govoru je padla zavesa ras spominsko ploiČo V hifinem zidu. Slava Ciga-letovem spominu ia njega slaviteljem!
Statistika trlaftka. Od 19. do 25. t. m. rodilo se je v tržaiki občini 08 otrok (53 molkih in 45 ženskih); polog teh bilo jih je 0 mrtvorojenih. Umrlo je 78 oseb (37 molkih in 41 ienakih). Po razmerju Štovila prebivalstva pride 26 36 mrličov na vsakih 1000 dui. Zdravniiki izkaz navaja med vzroki smrti tudi 9 slučajev d&vice, 4 si. vročinske bolezni, 15 al. jutike, 5 si. unetja »opiInih organov, 1 slučaj kapi in 1 slučaj nenadne smrti.
Pevsko In bralno druitvo v Lonjeru
bode imelo v nedeljo dne 2. septembra ob 5. uri popoludne svoj občni zbor v krčmi gospoda Andreja Čoka. K temu zboru vso častite člane uljudno vabi druitveni odbor.
Iz Podgrada. nam piiejo dne 29. avg, : Poročali ste že o prvem velikem činu naiega občinskega upraviteljstva, ki je nenadoma in brea vsakega vzroka odstavilo občinskega slugo Antona Mavrič«. Mi se samo čudimo taki aamovolji, kajti apraviteljatvo sploh nima nobene pravice, vtikati ae v delokrog avtonomnega občinskega aaatopatva. Upraviteljstvo je postavljeno samo za to, da začasno vodi tekoče občinske posle in da razpise občinske volitve ? feltih tednih. Naii občinski upravitelji pa ae postavljajo nad postavo in ai domiiljajo, da imajo vso oblast v rokah in da smejo delati, kar jim je drago.
Radovedni amo, kaj porečete k temu o. k. nameatniltvo in deleini odbor, ki ata imenovala to upraviteljstvo. Misliti vsaj moramo, da ta dva, za deielo vrhovna salčitnika po« ttave, poučita upraviteljstvo o tem, kaj sme in kaj ne ame. To pričakujemo tem bolj, ker upraviteljstvo ae ui zadovoljilo samo a prvim velikim činom, nego je odstavilo tudi soseska župana v Obrovem in v Hruiiei, ne da bi imelo aa to niti povoda niti da bi bilo opravičeno kaj takoga ukreniti.
Najznačilaeje pa je, da ae vse to vrli na ukaze Franoeaco Marottija, ki si prisvaja neko oblast nad upraviteljatvom, ki sploh ukazuje v občinskem uradu, ki bodi na „komisije* oddajati občinska dela, kateremu je na steftaj odprt občinski arhiv, kateri, v druibi s avojim bratom ia Kastva, dovaja v občinski urad take občinarje, ki mu averu-jejo" ter jim dokiauje iz občinskih računov — katerih pa aaa ne razume —, kako je vae v nereda, kako slabo ae je gospodarilo s imetjem itd. itd.
Tretji veliki čin bode — se ve na ukas Francesca Marotiija — odatavljenje poljskega in gozdnega čuvaja iz Javorija.
A volitve, kedaj bodo P Šest tednov preteče kmalu, a atori ae ne nič, ako ne, da Francesoo hodi od vasi do vasi. Pa zakon f?
Umorjen misijonar. V London je prilla dne 28. t. m. vost is Yokohame, da ao kitajski vojaki o belem dnevu in na javni ulici v Liuo-Yangu umorili presbitarijanakega misijonarja I. A. Wylieja. Misijonar je bil le-le v 30. letu in 6 let že je propovedoval po Kitajskem krščanski nauk.
Obsojen morilec. V Parizu so obsodili predvčerajšnjem na dosmrtno prisilno delo 20 le t noga Huitrica, ki ja bil umoril 26letno prodajalko dilav, gČno. Andriou, in ugrabil 120 frankov.
Pogorela ladija. Iz Soluna javljajo, da je italijanska ladija »Famiglia*, obložena z 2S6 tonelatami olja in lita, na potu v Malto pogorela blizu rta Salomona. Na brodu je bil poveljnik Corso in 8 mornarjev, relili so se vsi v čolnu na otok Kruta.
Kdor hoče zaslužili 100 nemških mark. 16letni gimnazijaleo Karol Freyer iz Bero-lina, W. 41, jo pobegnil dne 17. t. m. z doma, ker se jo bal očotovo kazni. Možno jo, da ja v Trstu; mladeničev oče C. Freyer plača 100 nemikih mark nagrade dotičnemu, ki bi mu znal javiti, kje je mladenič. Pobegli je, kakor omenjeno, 16 let star, srednje rasti, bledega lica, kratkih rmenkastih las, na čelu ima brazgotino. Nosi sivo obleko in slamnik.
Selntariea. Is Gradea poročajo, da je pri vČerajlnji vojaiki vaji 7. peipolka umrl trombetai Rudolph za solnčarico, 20 vojakov je obolelo vsled silne vročine.
Zesaiena slsparja. Predvčerajšnjem so zaprli na Reki dva sleparja, ki sta nabirala denar sa oikodovane po poiaru, ki je bil baje uničil selo Ugtya. Pravila sta, da sta nabrala le 24.000 gld. in v dokaz svoje trditve kazala sta knjižico, v koji ao bili podpisi in pečati raznih občin. Podrabin ReSko izraelitilke občina, Adolf Goldstein, h kojemu sta priMa dotiČnika proait darila, je dotično knjižico natanjko pregledal in naiel, da ao bili pečati doloma ponarjeni, deloma pa naravnost izmiiljeni. Jeden sleparjev trdi, da se zove Matoj Markovits in d« je nčitelj, drugi pravi, da mu je ime Trojim Frajino-vies in da je posestnik. Pri njima so nalli 139 gld.
Morski volk v Reikih vodah. 'A Reke
javljajo, da so ujeli pri Bukarici morskega volka, dolgega 4 metre.
Čuden nos. v Londonski bolniinici „Charnig Crosa" isvriili so zdravniki te dni jako redko operacijo. Nekemu odsluženemu Šolskemu vojaku bili so namreč vsled neke bolezni le pred leti odrezali nos ; mol si je želel sedbj druzega, da ne bi izgledal liki stralilo. Mož je bil pripravljen žrtvovati jeden prst, ki naj bi ae pretvoril v nos. Zdravniki so mu pričvrstili levo roke s gipsom tako, da je ležal srednji prst tri tedne ne-premaknjeno na mestu, kjer je nekdaj sedel nos. Prst je v tem času res prirastel. Zdravniki so zdajci prst odrezali od roke, pobrali kosti is njega in is mesa so vpodobili nos, kolikor klasičnega so mogli in snali. Sedaj ima 35letni mol nov noa, ki je aieer spodaj le zalepljen. Lep aioer ni, a boljii je nego niči -
Popravek. V doatavku uredniltva k Vbsti aOd nekod*, prijavljeni v danainjem sjutra-njem isdanju, čita naj ae .Pričujoči dopis" namesto „Prečitajoči dopis".
Policijsko. Ponoćni pevci oo sares na „nočnem redu". To noč so prijeli stražarji v ulici Sette Fontane te>le .pevce* : 47letnega krolnjarja Benedikta D., 16letnega čevljarskega pomočnika Hermenegilda B., 34letnega Salvatorja N. in 401etnega težaka Joaipa L. Zares jako ,meftan kvartet* ! — Včeraj popoludne ao zaprli 94letnega krolnjarja Adama B. is Treočina, ker je v neki kampanji v ulioi Bellos, uardo (uad Trt ai k i m tehničkim savodom) kradel sadje. — Včeraj o solnč-nem vshodu so spravili strslarji v sapor 86letnega vosnika Hermana St. in 391etnega postreičeka Angelja L., ker sta pijana ras* grajala po mestu, prevsimli ulogo petelinov.
Loterijsko itovilko. Izžrebane 29. t. m. Brno	51, 30, 34, 45, 29.
NajnovejSe vesti.
Lvov 30. Danes se je otvoril shod odposlancev kmetijskih druleb galiikib. Udulež-nikov je 2000. Predsednik je ssključil svoj nsgovor s ,tivio„ klicem ua cesarja. — Kmet Hegrya je izustil daljii govor, v katerem je ožigosal sbcijalistilke teorije, poživljajoč avoje atanovake tovarile, da postopajo složno a plemstvom dežele.
Beligrtd 30. Dragan Cankov je odpotoval danos sjutraj v Carjigrad, kjer ae snide s raznimi bolgarskimi beguni, s katerimi se nameruje posvetovati o novem načrtu delovanja, ker jim bolgarska vlada ne dovoli vrnitve. — Cankov je obiskal vodjo radikalne stranke, Paiića.
KolonJ 30. Nemlki katoliiki shod ja sklenil, da se skliče prihodnji shod v letu 1895. v Monakovo.
Paril 29. Predaednik republike je podpisal daaes popoludne smrtno obsodbo Bru* neaujevo. V Lavalle se je odposlalo brzojavnim potom povelje, da se jutri obsodba iz-vrli.
Lavalle 30. Sinoč je prišel v Bruneau-jevo celico spovednik. Bruneau je iz tega obiska takoj razvide), da se blila njegova zadnja ura. Danes zjutraj se je Bruneau izpovedal, potem je bil pri sv. mali v jotni-Iki kapelici. Bil je miren in zbran. Udan v svojo osodo je stopil pjd giljotino, ob 5. uri je padla njegova glavs.
Lavalle 30. Pri obglavljenju Bruneauta je bilo prisotnih okolo 8000 otteb, ki so čakale večinoma celo noč izvršitve obsodbe. Ko je padla hudodelčeva glava, ploskala je moožica.
Shangal 30. Dne 28. t. m. je 5000 Ki tajcev napadlo četo Japoncev. Kitajoi ao sijajno zmagali; Japonci so zgubili okolo 4000 mož (PP). (Vsa poročila o Kitajskih zmagah ao jako sumljiva, kajti navadno se pokaže napoalod, da so — izmUljona. Opomba ured.)
Tvtfeviaake brzojavka.
Bndlttpsftta. Pšenic* za jesen fl 48-6 49, sa »pomlad 8 98 6 99 Koruia is avg.-sept. 5-95 do 5 98. Oves *a jesen 5 81 —5 83 R1 za jesen 5 23 -5B4.
Pkenica nov* od 78 kil. f. 6-RO—6 55, od 79 kil. f. «55-6 60. od 80 kil. f. 6 «0—6 65. od 81 kil. f. 6 65-6 70, od B2 kil. for 6 70—6 75. lofrnen 6 20-8 40; progo 5-70—«.— Dosti ponudeb po p&onini, mlini rezervirani, mla'no. Prodalo ne je 24.000 mt. st. 5 nč. ceneje. Druge vrsti malo prometa, ali cene jako stalne. Vreme : lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor ta aTgust f. 14'7f> nova roba sa december f. 14'-, jako mlačno.
Havrs. Kava 8antos good averago ts avgust 96 25, sa december P5 85. mlačno,
Hamburg. Santo* good average za aTguit 78.75, september 75 50, december 68 75. mlaono.
Dunajska bona		ao. AvdnaSA	
Državni dolg v	ltM.	danes	včeraj
	papirju , .	. . 98-55	98-50
• » '	srebru , ,	. . 9845	98-50
Avstrijska ronta	v zlatu	. . 123.40	123-40
■ »	r kronah	. . 97-70	97-90
Kreditne akcijo	. , • . .	. . 370 -	870--
London 10 Lst.		. . 124 »0	124 30
Napoleoni . .	.....	. . 9-89'/,,	9 88'/,
100 mark . .	.....	. . «095	60-97»/,
loO italj. lir .	.....	44-70	44 65
			
t
Podpisani javljajo potrtega srca vnem sorodnikom, prijateljem in znancem britko veat, da je njih hčerka
Franja Počkaj,
v 6. lotu svoje dobe, danes ob 9. uri zjutraj v Gospodu zaapsla.
Pogreb bode jutri, dne 31, t m. ob 5. uri popol. iz hiAe tugovanja v ulici Erta hit. 4.
Fran in Marija Počkaj.
roditelja.
Dragotln in Joaip Počkaj,
brata.
je na prodaj
cena 45 gld.
VpraSa naj se v zalogi binyklov na novi cesti št. 18 blizu Jntmanove pivovarne v Trstu.
C. kr. dvorna I«k»pnai
Ivana Mizzana
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani amnnja al. obftinstvu, da je provzsll gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlach-Miniussija, prlporoiajofi ae najtopleje in ob. Ijubljujoč natan£no postrežbo s umerjenimi cenami. Članom „Delalskeg* podpornega društva" pa naznanja ie posebej, da mu je odbor istega dovolil »prejemati recepte od niili v slučaju, ako njim taksne dr uit vena zdravnika predpišeta. Za «lufiqne lekarske potreba se priporoča
jm^^^lvai^lMaii.
Dr. Gustav Gregorin
odvetnik v l rttt u
je premestil svojo pisarno
a dnem 24. avguata t. I.
y fia Molin Piccolo
ftt. 3, XI nadstp.
Gostilna „AIVAntico Moro**
ulica Solilario 12, (po domalt pri , l'rvačkovcu*} priporoča nravi kratki teran ia Komna T. po 40, ll. po .VV in belo vipavsko po 36 ni. liter. Izboren „Merilno" v nteklenicah. — Dobra kuhinja in po ceni je vedno na raMpoUtgo. — Dr tet se gesla t . Rojak k rojaku", priporoča »t podpisani za obil obisk. Anton Vodoplvec,
gostilničar.
Zadnji Meaeo
Glavni dobitki
60.000 gl. 10.000 gl. 5.000 gl.
v gotovini ie po odbitku I0°jp
Lvovske srečke k 1 gld. priporočata: Oiuseppe Holafflo, Alessandro Levi.
Zaloga piva
pivovarne bratov
Relninghaus v Steinfeldu — Gradac
in	150
zaloga Me voda Maltom s Giassllar
pri
A. DEJAKD, junior,
v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Levant
Lastnik politično druitvo „Edinoat* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota.
— Tiakt Tiskarna
Dolenc v Tratu.
18760983