BlW t i! TRST, četrtek 1S* septembra 1955 Leto XI. .št. 218 (3147) < DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638. 93.808, 37-338 P^ISTVO: ’*te«'v“ji7in*>0fruž' GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-I2.30 in od 13.-18. - Telefon 37-338 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za v$ak mm širine 1 stolpca 5- 37-336 p' .LL- MONTECCHI it. *, II. nad. — TELEFON »J-8M IN 14-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 2« — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četcUeUia 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10. mesečno 210 din ’"* ........... _ - ..... _ . . .. i.— CENE OGLASOV: Za vsak tim Postni tekoči račun ZalodnMtvo trta*ve*a tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inoaemskega tiRca, Državna založba Slovenije, za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1, tel. 21-928, tekoči račun grl Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - lzdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst »AR0K0 in v Se- '^i l'■'*«»! ' xplcfl priteguje-[A ^ Pozops,1 ^asu nase veli- Cii. "N, kj °5t- Razvoj dogod- ku* iut,',,° pr'ucd!i dn seda- Kjiilj i|: °sti v Maroku, je 11^ znnn- Roj »na- je ittl] p.reb‘vahU>a zi^svo- ,p. •ci i sl** tla1 ortrifoj ,0»«mern(i z za-{f*°bodit„U reP°v> ki skušajo 5* Z°mrb^ , 4 l0f?Ak . * lTl A-------- * časom, ki ter- ,4?0t* francoske (in tk d0^oUpac*ic se hije že ,°kuf ostl!° ‘n postaja vse e v tej in sorazmer- razvoj in nn- - *4»»#o VSeb T,0drodjih ter V"°“ m«reiiuenfl oblik od- " »..j “ narodi •mm, i, med kate- prettusem koloniali- JSfco L •trn » 'e protektorat v r^' *'*it„aj'cos,ce unije- d°' !?) po ! Pa ”!ari«r ie ^ r*«iienltenU’ kajt' ^ranco' "Pitno obi lm<1 v rokah vso *lo*ti 20 % h .l.?.!0-’4- To *« ie Po- ort?, tedan3a Lanielora Stj‘«««Ua sultana Ben r*0a»kar g(l Pre0nala na Ma-r?a m;;,POTn^° sebi vda-ShS^ttepa paše E! .0p° rn- ° Postani!n na njc- *t* je°nBeU Araf°’ ilo~ i 8 de>i- jamstvo, da iHiC<>sko i!„,ZVe*to izvrševal 8181 je „ lor,iulno politiko, P'l klju[e°nan‘ sultan Ben 'ti,Jo'»tačo *”— povezano-jt 'ledu ? Privilegirano ka- »I«! to o.,!?"”™ prebival-l„> 0j ob°ditvi, katerih N8la*"ilea .,ta stranka i?n(ca t)0nj demokratična k« *ehh . so v itiride-d- °0o j ” ožili v to deželo Ki °b|ast,arga’ pa nočejo 'Mi d°n‘ačevlf T°k in odre' h, n,)o» prebivalstvu t(Jc,’Jo^ejše človeške n osti pa sta popustili v za-tevi za brezpogojno vrnitev Ben Jusefa v želji, da pospešita pot do samouprave, in sta pristali na kompromis kot nov korak na poti k popolni neodvisnosti. Ta pot pa še dolga in terjula bo od maroškega ljudstva ie mnogo naporov in bojev, kajti kolonialni položaj Maroka s tem ie ni odpravljen. Od razgovorov, ki bodo sledili, bo odtiisen obseg bodoče maroške samouprave. Obe omenjeni stranki pa poudarjata, da je sedanji sporazum le izhodišče na poti do popolne neodvisnosti Maroka. Kakor že rečeno, so dogodki v Maroku široko odjeknili v svetu, zlasti pa med a-rabskim ljudstvom. Na napeti položaj v Afriki so dežele azijsko-afriške skupine o-pozorile Združene narode »n zahtevajo, naj se o tem razpravlja na zasedanju glavne skupščine, ki se bo začelo 20. septembra. Pri tem poudarjajo, da je maroško ljudstvo pod francosko upravo že dolga leta oropano najosnovnejših pravic do samoodločanja. Glavni tajnik Združenih narodov Hammarskjoeld je tudi opozorit države članice na položaj v Afriki in podaril, da bo razvoj dogodkov na tem kontinentu po jegovem mnenju v. prihodnjih desetih letih bistvena vplival na usodo sveta. C f*ah * h°latn- v nj‘-jn tudi vsa »n- J^o/u .*elezniška mreža V^C”0*' *° -dprli v?r t..,°09a» . ‘el Ao jbolo'> ob obali. Od ij,‘hlCe. do g milijonov tr,.1'*!; : ie 3H9 tisoč Ev- 0(t teh 300 tisoč HuN P°!oi)ica vsega »i,5*9 ti. u pa ie v l'il'i!S F‘vroPejcev in \ °Pica v rokah !i *t»ik\170'.n"ein°P- Eran- "le so si z iz- f»o.Nri,.ciomače delovne Nil"0 bon’ ” Maroku 0-'% t»ed *s(Po in ki po V Honiklb v fran-1 sehaTnent'1 ’n vladi H t|lctoro‘, u°odno polHiko Kii'““j krčevito bra-LSi,^ in svoje Kj >0re tnetom-/ela/iom, •'lin0 Pa .j.-, 0 viraka trdo 1 1?« Plač,,;°p’h oelikih po-K 1. Knicp!,30. komaj 125 W-Js?°d - "v ri dnevno, med- ,.,5°0 1-V° Evropejci Sw K in “'“koo- Ogromni e°a prPbiZaO°stavljanje *°7oTiSk* vase- [»i ®čepQ 5°d bedne ko-Si nciznier,rebit,0istpa. ki Nom p not. 11 be(li ter je ** /^'n° mil«"30®1' dežr,e 1 ^oh^kih l*1, 'n ne»nilo-Sos^o loPistop. f°»tnj„ ,,f| ok, nje PTOti ,°»ej Pedn ‘Potorjeni, ki S > i^ bo(i žipo. ima Sj °cial„e predvsem glo- l\ k,>dan*ren,n*-- vuh- “'Palst sod. »’a pa se Ob lepih u*pr5e- ,n vedno 'S d> Ci„rb^“ saiiest, K 1 Koli 1. 110 osvobodi- '0 m”1' 1» osnobodi' IN ko 'i i"- k-"1 «Uoi ' ^'1' »nojo c°slci čivlje- kolonisti, ki Vi- Nn.Su°j N)0' da , majejo tla cp- i, »nCd celo ’ ,Pr' S2.4 L .r°da Pri čemer zanezni-oblasti OV' boi'-11 "-i’" tero-bNii tir0ne Porfžtml bor-«o t, r,l2PojBad ljudstPa in V V «i ,f°P°ikov. ki fy\*j*(£%anieVaniQ &gSs>-Skfru L *° »i a, * “oopornfkop It.HhK, „V dogodki, ■& !,' »S« ”'-""""''* Vi ,en- im0so, . do popu- 9«i »0|„"0p. * * popaja- VSi Mar"k‘eU*° b0- l! rt 'lir 1 Pr' po- C «« ,°*ei«n l. es 8a'nsu tr.S U)e sedaMi°mpr°mis, s sSti^kne t' sultan Ben L “l/ m ar o- l^ix 'KbllnkronJkemu i. predvsem, da je Eisenhovverjev načrt zamišljen kot zametek splošnega razorožitvenega pro-grama, in naznanil,* da bo za« liteval od komisije za razorožitev in nato od glavne skupščine OZN. naj soglasno podpreta ameriški načrt. Ostali člani pododbora, tudi Soboljev, so izrazili zanimanje za Eisenhovverjev načrt in željo svojih vlad. da ga pazljivo proučijo. Nihče pa ni izrekel o njem dokončnega mnenja. Francoski delegat Moch je poudaril njegov efektni zunanji značaj in dejal, da bi utegnil i meti znatne posledice za mir. Tudi Soboljev je izrazil željo, da bi temeljito proučil rova Stassenova pojasnila V imenu angleške vlade je An-thony Nutting opozoril, da ie Eden v Ženevi že pozdravi’. Eisenhovverjev načrt in da g* angleška vlada tudi pozorno proučuje. Nutting je dejal, ua z zadovoljstvom ugotavlja, da vidi ameriška vlada v Eisen-howerjevem načrtu začetek širšega razorožitvenega pro-giama, in poudaril, da je to tudi namen Edenoveg« načrta, ki bo jutri uradno predložen pododboru. Pododbor bo jutri nnd«14«. val « avojim delom. — J — 15. »ronumti ».veti Na današnji dan 1. 1908 Je bil. rojen Miško Kranjec, slovenski pisatelj. m i fil Dan*., ČETRTEK 1*. Nikodcm, A!wn.tOTiei Sonce vzide ob 5.41 >:1' ,» irf 18.19. Dolžina dneva . P!- č jjjl vzide ob 4.45 in zaton 6r> Jutri, PETEK 16. se« Ljudmila, Sadom d ZANIMIV REFERAT DR. SALVA TEINERJA O TRŽAŠKEM POMORSTVU Stvarni predlogi za obnovo tržaške trgovske mornarice Bitka za tržažho pomorstvo mora biti usmerjena proti privatnim interesom kapitalistov Včeraj zvečer je v prostorih PSI dr. Teiner, znani strokovnjak za pomorska vprašanja, inflel obširen referat o tržaškem pomorstvu. Govornik se je v začetku dotaknil ostre polemike med Trstom in Genovo zaradi premestitve ladij »Asia* in »Victoria* ter omenil tudi nekatera zanimiva dejstva, ki dokazujejo, da si Genova lasti monopol glede ladjevja državnih pomorskih družb. Tako Genova sedaj na veliko kriči, da morajo biti ladje tam. kjer prinašajo največ zaslužka, pri čemer pa ne omenja, da se na primer okrog 80 odstotkov vseh potnikov, ki se prevažajo na velikih prekooceanskih ladjah ne vkrca v Genovi temveč v Neaplju in da so te ladje kljub temu registrirane v genovskem registru. Vendar pa je v nadaljevanju dr. Teiner podčrtal, da ne sme prevladati polemika med Trstom in Genovo, ker ne prinaša nobenega rezultata. To ostro polemiko so sprožili tržaški odgovorni krogi, ki so do sedaj vedno sabotirali reševanje vprašanja tržaškega pomorstva zato, da pred javnostjo opravičijo svoja sts^išča v preteklih letih. Genova ne dela nič drugega, kot da ščiti svoje interese in priznati je treba, da bo dela dobro, ko Trst pa zelo slabo. O tem govore številni primeri. Znan je primer, o katerem je že bilo govora v tržaškem občinskem svetu, ko je minister Saragat dva dni pred iztekom natečaja za pridobitev državne pomoči za gradnjo ladjevja poslal v Trst posebnega funkcionarja, da »spomni* Tržaški Lloyd, ker »e ni predložil prošnje za pomoč. Značilna je zgodovina pred leti ustanovljenega odbora za obrambo tržaškega pristanišča. ki je sestavil skupno s trgovinsko zbornico resolucijo s pomorskimi zahtevami, jo predložil takratnemu ministru za trgovinsko mornarico Cappi, dosegel nekaj obljub in se pod pritiskom tržaškega župana in delavske zbornice moral razpustiti, ker bi drugače postal »protiitalijanski*. Zanimivo je dejstvo, da je še vedno v veljavi zakon o pomorskih konvencijah, po katerem bi vlada morala dati Trstu v okviru državnih pomorskih družb ladjevje v predvojni višini, da pa odgovorni tržaški krogi niso nikoli zahtevali izvršitev tega zakona, ker očitno nočejo motiti miru vlade. Zlasti pa je zanimiv primer predsednika tržaške DC prof. Romana, ki je bil za svoje »zasluge* nagrajen z imenovanjem za podpredsednika Tržaškega Lloyda. On je zahteval vrnitev «Asie» in »Victorie*. vendar, kot je to pisalo v glasilu DC »La Pro-ra*. je istočasno izjavil, da zahteva Trst premestitev »Sa-turnie* in »Vulcanie* iz »sentimentalnih razlogov*. V takih pogojih ima Genova kaj lahko bitko proti premeščanju ladjevja v Trst, saj govori visoki predstavnik tržaškega pomorstva, nič manj kot podpredsednik Tržaškega Llojrda, ki je istočasno tudi eminentna tržaška politična osebnost, da so v Trstu potrebne ladje iz »sentimentalnih razlogov* in ne zaradi gospodarske nuje. Poleg tega pa ima tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice kap. Cosulich skupno z vso svojo družino svoje interese v Genovi, kjer ima svojo pomorsko družbo. Ko pa ustanavlja novo pomorsko družbo ne gre v Trst, temveč v Palermo. Vprašanje »Asie* in »Victorie* bo po mnenju govornika težko rešljivo, čeprav zakon res predvideva, da bi morali biti ti dve ladji v Trstu. Vendar pa isti zakon tudi predvideva, da bi morali biti v Genovi Lloydovi ladji, ki vozita iz Trsta v Južno Afriko. V najboljšem primeru lahko torej Genova zahteva v zameno vrnitev omenjenih dveh ladij. s čimer bi se torej vprašanje tržaškega pomorstva ne premaknilo niti za korak. morali zdi užiti v skupni akciji, da se zgradi ladjevje Fin-mare vsaj v predvojnem obsegu. Glede tega vprašanja obstajajo skupni interesi tudi med Genovo in Trstom. Res je sicer, da je Trst največ izgubil, vendar tudi Genova ne razpolaga v celoti z isto tonažo ladjevja Finmare, kot je razpolagala pred vojno. Edino nova gradnja ladjevja družb Finmare lahko torej omogoči dodelitev ladjevja tržaškemu pristanišču v taki meri, kot jo zahtevajo resnični interesi tržaškega pristanišča. Pred vojno so državne pomorske družbe razpolagale z 1.4 milijona ton ladjevja, sedaj pa komaj z okrog 630 tisoč tonami, čeprav se je skupna tonaža dvignila s 3,4 milijone ton ladjevja na več kot 4 milijone ton. Razlika gre v korist svobod-1 poldne prof. Robert s pari-nih mornarjev tipa Lauro, ki | ške univerze poudaril po- KAKO POTEKA REŠEVANJE PROPUSTNIC ZA OBMEJNI PAS NAD 11.500 TRŽAČANOV že zaprosilo za propnstnice Jugoslovanska oblasti so doslej vidirale 3.801 propustnico, tržaške pa 1001 propustnico so z milijardami državne pomoči zaslužili milijarde zato, da so si s kilogrami paštašute in s pol litri olja kupili županska in druga odgovorna mesta v upravi. Bitka za tržaško pomorstvo mora biti torej usmerjena proti tem privatnim interesom kapitalistov združenih v Confid-armi, ki skupno z Confindu-strio skrbijo le za svoje osebne interese, medtem ko so jim interesi delovnega ljudstva de veta briga. Delo kongresa evropskih univerz Na včerajšnjih zasedanjih prvega mednarodnega kongresa evropskih univerz je do- men, poučevanja rimske kulture, medtem ko je prof. Dempf govoril o sintezi humanistične in realne znanosti. Prof. Dupront pa ‘ je podčrtal pomen humanizma. Popoldne so bile zaključne razprave obeh komisij, prof. Fograty je za komisijo o splošni kulturi podčrtal konkretne predloge raznih govornikov in med njimi zlasti predlog profesorja sarajevske univerze Butozana, da je treba na vsaki univerzi ustanoviti potrebne knjižnice, ki bodo dale resnično univerzalno kulturo. Prof. Fograty pa je zaključil diskusijo komisije za pouk. in podčrtal potrebo okrepitve izmenjave informacij med profesorji na mednarodnih konferencah. ,Na tržaški kvesturi in okoliških komisariatih javne varnosti, kjer sprejemajo prošnje za prehod v jugoslovanska obmejna področja, imajo še vedno polne roke dela in nič ne kaže, da jim ga bo zmanjkalo. Doslej je namreč vložilo prošnje že nad 11.500 prebivalcev Tržaškega ozem- NEKOC JE Z1VEL SLOVENSKI DIJAK v ponižujoči bedi in pomanjkanju, ki j« uničilo marsikateri taienr, preden Je ta mogel koristiti svojemu ljudstvu. Skrbimo, da se preteklo ne povrne, skrbimo, da bo slovenski dijak študiral preskrbljen z vtem, kar potrebuje za svoj razvoj, podpirajmo DIJAŠKO MATICO. Istočasno pa je vprašanje pomorstva vedno bolj resno. Samo še 15 mesecev manjka do izteka zakona o pomorskih konvencijah in sedaj proučujejo nove konvencije na osnovi kriterija ekonomičnosti vsake proge posebej. Trst nima pomorskih prog in zato ni niti mogoče ugotoviti ekonomičnost odnosno sufici-te ali deficite za proge, katerih ni. Praktična posledica tega stanja bi torej bila da bo Trst prt sklepanju zakonu ostal ob strani in ne bo upoštevan, kar bi dokončno odstranilo vsako upanje za rešitev vprašanja. Zaradi tega bi morali upoštevati sledeče tri predloge: 1. Država je kriva, da je Trst ostal brez ladjevja in država mora tudi rešiti to vprašanje. Ker se v petnajstih mesecih ne da zgraditi nove flote, mora država takoj ustanoviti redne pomorske proge iz Trsta s pomočjo najetih ladij v okviru do sedaj ze uzakonjenih konvencij o pomorstvu. 2. Istočasno Je treba pričeti * gradnjo novih ladij pomorskih državnih družb Finmare zato, da bi postopoma zamenjevali naiete ladje, ki so vedno starejše, z novimi, modernimi zgrajenimi za potrebe tržaških rednih prog. 3. Genova, Trst. Neapelj ln Benetke, kjer so sedeži državnih pomoitkih družb, bi se Do kdaj? Včeraj Je poteklo S mesecev od aretacije škedenjskih antifašistov Včeraj je poteklo točno 6 mesecev, kar je policija sredi noči aretirala na domovih šest znanih škedenjskih antifašistov: Jožeta Rutarja, Alfreda Prunka, Mirota Stepančiča, Benjamina Sancina, Vinkota Plečnika in Ivana Horvata. Sest mesecev so že v zaporu pod obtožbo političnega zločina, čeprav člen 6 londonskega sporazuma izrecno poudarja, da »državi podpisnici ne bosta podvzeli nobenih pravnih in upravnih ukrepov za sodni pregon ali diskriminacijo proti osebi ali imovini, kateregakoli prebivalca področja, ki pride pod njuno civilno upravo na temelju sporazuma zaradi pretekle politične dejavnosti v zvezi z rešitvijo vprašanja o Svobodnem tržaškem ozemlju*, in kljub temu, da so vsi sedaj zaprti antifašisti bili že oproščeni vsake obtožbe ob prvi preiskavi, ki je bila uvedena 1. 1845. Skrajni čas Je, da sodne oblasti izpuste na svobodo aretirane škedenjske antifašiste in tako izpolnijo obvezo, ki jim jo nalaga čl. 6 londonskega sporazuma. Tržaška demokratična in antifašistična javnost se ne more zadovoljiti samo z zagotovilom, da je to vprašanje v »resnem proučevanju*, kot je včeraj izjavil podtajnik Folchi, ampak upravičeno zahteva, da se preneha s protizakonitim sodnim preganjanjem antifašistov. S SlltKlCmJKG/1 SINDIKALNEGA ZBOROVANJA NA TRGI) GIUI.IANI Za enoten nastop delavcev na volitvah v tovarniške odbore Vsako vnašanja spnrnv med delavstvo je samo v korist delu* dajalcev, Iti so xe začeli izsiljevati in pritiskati na delavstvo V okviru priprav n* volitvi tovarniških odborov v obratih CRDA, Acjuila in Esso Standard je bilo snoči na Trgu Giuliani pri Sv. Jakobu zborovanje Delavske zveze, na katerem je govoril njen tajnik Ernesto Radich. Najprej je poudaril važnost volitev to. varniških odborov, ki so bili vedno močno orožje v rokah delavcev za obrambo njihovih pravic in interesov. Bližnjih volitev tovarniških odborov se bo udeležilo okrog 7000 deUvcev, ki bodo izvolili 44 predstavnikov. Toda volitve niso važne samo zaradi velikega števila delavcev, ki se jih bodo udeležili, marveč tudi zaradi važne vloge tovarniških odborov v podjetjih. Poseben sporazum med sindikalisti in delodajalskimi organizacijami določa ustroj in delovanje tovarniških odborov ter tudi način volitev predstavnikov v te odbore. Po tem sporazumu je volilna kampanja stvar delavcev in delodajalci so bili prej ob teh volitvah vedno nevtralni. Sedaj pa se dogaja, da se delodajalci odkrito vmešavajo v volilno kampanjo ter nesramno pritiskajo na delavce, naj ne volijo kandidatov CGIL oziroma v Trstu Delavske zveze. Pri tem delo- 1Z POROČILA ZDRAVSTVENEGA IN HIGIENSKEGA I1RADA V preteklem mesecu več rojstev kot smrti Povprečna dnevna poraba vode je znašala 90.381 kub. m Delo zdravnikov in bolničark v občinskih ambulantah V preteklem mesecu je Trst po dolgem času zabeležil večje število rojstev kot smrti. Iz mesečnega poročila občinskega oddelka za zdravstvo in higieno je namreč razvidno, da se je v preteklem mesecu rodilo 225 otrok, medtem ko je umrlo 200 oseb. Zdravstveno stanje tržaškega prebivalstva je bilo zadovoljivo, saj so v avgustu zabeležili le 6 primerov davi-ce, 63 primerov škrlatinke, 16 primerov tifusne mrzlice, 3ti primerov ošpic, 17 primerov noric, 3 primere paratifusa, 62 primerov oslovskega kašlja, 27 primerov mumpsa, 10 primerov otroške paralize in 1 primer malteške mrzlice. V občinskih ambulantah so zdravniki pregledali 10.292 oseb, medtem ko so 406 bolnikov obiskali na domu, 113 pa so jih poslali k specialistom. V ambulantah se je na običajni zdravniški pregled predstavilo 3516 upokojencev. Nič manj dela niso imele bolničarke, ki so nudile svojo pomoč 5770 osebam v občinskih ambulantah, 778 bolnikov pa so obiskale na domu. V predzakonski posvetovalnici, ki je odprta vsako sredo in soboto, je prišlo po nasvete skupno 16 oseb. Organi higienskega komisariata so v avgustu izvedli 4120 inšpekcij, pri čemer so na razne nepravilnosti opozorili 636 lastnikov raznih obratov in javnih lokalov, 398 nepravilnosti so prijavili, 54 lastnikom pa so naložili globo. V teh lokalih oziroma trgovinah so prevzeli 497 raznih vzorcev jestvin. katere bodo analizirali v kemičnih oziroma mikroskopskih laboratorijih. Na glavnem zelenjadnem trgu in v raznih prodajalnah s sadjem in zelenjavo so med drugim zaplenili 13.372 kg bučnic, 9387 kg svežega sadja in 4183 kg zelenjave. V gostilnah so zaplenili 125 šopov igralnih kart ter 9 kosov jedilnega pribora. Preventivno pa so pregledali 1931 kg svežih gob. V pokrajinskem laboratoriju za higieno in profilakso so na račun tržaške občine izvršili več tisoč analiz. Največ dela je imel mikroskopski oddelek, v katerem so izvršili 3488 ana V preteklem mesecu niso u-gotovili nobenega žarišča slinavke ali parkljevke. V občinski klavnici pri Sv. Soboti so zaklali skupno 1120 glav živine, v občinski klavnici na Opčinah 205, medtem ko so zasebniki zaklali 32 glav živine. Veterinarji so na glavnem ribjem trgu pregledali 344.209 kg raznih rib, 33.678 kg školjk in 9918 kg rakov. Pri tem so Veterinarji zaplenili 124 kg raznih rib. Psi in mačke so v avgustu ugrizle 59 oseb, ki so se, razen v 7 primerih podvrgle proti zdravljenju stekleni. Končno naj omenimo ie dnevno uporabo vode, ki je v avgustu dosegla povprečno 90.381 kub. metrov. dajalci celo izsiljujejo, podkupujejo in zastrašujejo delavstvu z grožnjo, da ne bo ameriških naročil, če ne zmagajo «svobodni» sindikati. V Trstu se je pokazal pritirk na tovarniške odbore ie aprila, ko je ravnateljstvo CRDA hotelo uveljaviti zloglasnih 8 točk, s katerimi je hotelo odvzeti odborom skoraj vse pravice in kompetence. V Aquili so sklicali delovodje in jim sporočili, da je razdelitev nagrad odvisna od poteka volitev tovarniških odborov. Včeraj pa je neki list pisal o nekih domnevnih uspehih in ‘porazumih, ki naj bi jih Delavska zbornica ločeno dosegla z ravnateljstvom Aquile, čeprav ne gre za njene zahteve niti zahteve sindikalnih organizacij, marveč celotnega tovarniškega odbora. V podjetju li odgovor na zahtev* sindikatov. Raztegnitev pogodbe kamnoseške stroke Včeraj so na sedežu Zveze industrijcev podpisali sporazum za aplikacijo pogodbe za kamnoseško stroko na našem področju. Na podlagi te pogodbe se bodo mezde delavcev in plače uradnikov zvišale za 5 odstotkov. Pogodba začne veljati od preteklega 1. julija dalje. Vojaške enote na Tržaškem vključene v divizijo aFolgore lja, medtem ko se povprečno število dnevno vloženih prošenj suče okoli 500. Včeraj so italijanski funkcionarji izročili na obmejnem bloku Škofije Jugoslovanom v vidiranje 458 piopustnic, istočasno pa so vrnili 117 vi diranih propustnic za prebivalce jugoslovanskega obmejnega področja. Jugoslovanski obmejni organi pa so svojim italijanskim kolegom vrnili 302 vidirani propustnici, med. tem ko so izročili v vidiranje nadaljnjih 200 propustnic. Ce upoštevamo včerajšnje obojestranske predaje propustnic, tedaj dobimo naslednjo sliko: Italijanski obmejni organi so izročili jugoslovanskim oblastem v vidiranje skupno 3.801 propustnico, od katerih je bilo vrnjenih vidiranih 1.349. Jugoslovani pa so izročili Italijanom v vidiranje skupno 1411 propustnic, od katerih so italijanski obmejni organi vrnili 1001. Očitno je torej, da tako italijanske kot jugoslovanske oblasti ne zavlačujejo postopka v zvezi z izdajanjem propustnic ter je videti, da se propustnice vračajo v roku, ki je predviden v videmskem sporazumu. ' IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Sodni epilog družinskega spora Le redkokdaj se zgodi, kar se je pripetilo 36-letnemu Carlu Caucciju in njegovi 30-letni ženi Mariji iz Ul. Giuliani, ki sta se lani stepla in medsebojno ranila, da bi sodišče kljub dokazom spora ustavilo proti njima postopek ker sta oba izvršila dejanje v samoobrambi. Seveda je manjkala njuna pismena tožba in tako sta se zakonca srečno rešila. Mož pa, ki se je pred leti pregrešil s pretepanjem žene, se ni mogel rešiti te obtožbe, zaradi katere ga je sodišče obsodilo na 2 meseca pogojne zaporne kazni. Povod sodnemu postopku je bil pretep med zakoncema 18. Z vojaško ceremonijo na | oktob.r* . '»ni. česar so ■ič.1 Rv Just n ! morali intervenirati tudi po- Standard grozijo, da ne bodo | *£‘™t ^ častnikov^in^nod1* I Licijski Tako mož kot obnovili naprav in bo P'> L ‘ikov .tS, .Lnnin..'1 Jena sU nek»i . -Vt... ^upl^. 2P0Šk0dbnjCauccijeva padlih, r?. ^n‘r^ ^^oS^d°br^r poveljnik gen. Gianani pošlo- žl1*-1* omenjenega dne odšla stal« rafinerija navadno skladišče, če ne zmagajo pri volitvah kandidati, ki so všeč delodajalcem. Tudi v CRDA v Trstu so začeli siriti obrabljeno pesem o ameriških naročilih ter so začeli tudi premeščati delavce iz enega obrata v drugega. Delodajalci bi pač hoteli, da bi bile volitve v ozračju medsebojnih sporov in trenj med delavci, od česar bi imeli dobiček sam0 oni. Spričo tega je nujna enotnost vseh delavcev, ki je vedno bila porok za uspeSno borbo, kar se je zlasti pokazalo ob zadnji stavki varilcev, ko sta obe sindi- vil ob odhodu na novo službeno mesto. Ker je »tržaška skupina* razpuščena, so e-note tržaške garnizije od danes dalje vključene v divizijo »Folgore* in odvisne od na novo ustanovljenega poveljstva tržaškega vojaškega pod ročja. Popravek Načelnik tiskovne in infor- ______ _ macijske službe generalnega kalni organizaciji enotno nn-. vladnega komisariata za Jr- Prometna nezgoda zaradi spolzke ceste Zaradi spolzke ceste se je včeraj zvečer na Videmski cesti v višini kina »Astra* dogodila prometna nezgoda, ki se je k sreči končala brez hudih posledic. Eden izmed šoferjev in sicer 29-letni Ma- *'avna J« Poldrueovac od Kv. M M I zat° napeti vse rile, da do nje tudi pride, tako da se ne bodo mogli delodajalci okoriščati s spori med delavstvom. stopali. Zato bi morali tovar niški odbori tudi po volitvah enotno delovati, ne se pa ločiti po sindikalni pripadnosti njihovih članov. Vsako ločeno sklepanje sporazumov je namreč v škodo delavcev. Radich se je tudi na kratko dotaknil poziva skupine delavcev, Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Marka k e-notnemu nastopu, ki ga je objavil včeraj tudi naš list. Dejal je, da je ravno Delavska zveza prva dala pobudo za enoten nastop in da ni njena krivda, če do njega ni prišlo. Po njegovem mnenju bi se morali delavci, ki niso vpisani v nobenem pindikatu, vpisati v sindikate in se v njihovem sklopu boriti za u-resničenje svojih zahtev, češ da »c izven sindikatov n« more nič doseči. Pri tem je pač Radich mešal pojma »sindikat* in »tovarniški odbor*. Res je, da gre pri volitvah tovarniških odborov v praksi žal za borbo med dvema, ali v ostalem delu države med tremi »indikati. Toda tovarniški odbori so neposredna predstavništva delavcev v posameznih podjetjih in nimajo, vsaj teoretično, zveze s sindikati. Zato tudi ni nujno, da morajo biti vsi kandidati in volivci člani sindikalnih organizacij, eno so sindikati, drugo pa tovarniški odbori. Vsekakor pa je pri tem glavna enotnost in je treba liz, medlem ko so v kemijskem laboratoriju izvršili skupno 641 i Smerdelovo vozilo analiz. j precejšnjo škodo. rijo Poldrugovac od Sv. M.M. Sp. se je sicer moral zateči v bolnišnico, kjer so ga zaradi lažjih poškodb, ozdravljivih v 5 ali 8 dneh, pridržali na I. kirurškem oddelku, medtem ko se je potnik tovornika, s katerim je 39-letni Viktor ’ Smrdel iz Ul. Pale-strina trčil v Poldrugovačevo vozilo moral iskati zdravniško pomoč na postaji Rdečega križa za prvo pomoč, od koder pa so ga odslovili s prognozo okrevanja v 4 dneh. Poldrugovac je približno ob pol osmih zvečer privozil s tovornikom do višine kina »Astra* in zavrl. Tik za njim pa je privozil z drugim tovornikom Smerdel, ki je sicer pravočasno zavrl, a so mu kolesa zdrsnila po spolzki cesti kakih 30 metrov in končno s precejšnjo silo priletel v zadnji del Poldrugo-vačevega vozila, pri čemer je slednji, ki ga je sunek presenetil, s prsmi udaril ob volan. Prvi tovornik je utrpel malenkostno, medtem ko je utrpelo Pogajanja za razlegnitev poqodbe tiskarske stroke Med Zvezo malih in srednjih podjetij ter sindikalnimi organizacijami so se včeraj pričela pogajanja zh raztegnitev vsedržavne kolektivne pogodbe za tiskarsko stroko na podjetja te stroke v Trstu, ^ključena v omenjeno Zvezo. Uslužbenci kavarn in barov zahtevajo izboljšanje plač Na Zvezi lastnikov javnih obratov so se pričela pogajanja na podlagi zahtev sindikalnih organizacij, da se uslužbencem barov in kavarn zvišajo plače za 20 odstotkov. Predstavniki lastnikov so sicer priznali, da je treba plače dela uslužbencev zvižati, kljub temu pa so si pridrža- žaško ozemlje nas je včeraj opozoril, da v našem komentarju o torkovi tiskovni konferenci ni bila točna trditev (dodana med oklepaji), da na konferenci ni bilo preskrbljeno za prevajalca in ker da je bila prisotna gdč. Carli Carla, ki je tudi prevedla nekatera vprašanja našega u-rednika in da je vprašanja prevajal tudi konzul Fabiani. S tem popravljamo netočno trditev našega komentatorja s pripombo, da je konzul Fabiani, ki se je za prevajanje tehnično tečjih vprašanj Iju-heznjivo ponudit, mogel prevajati šele v srbohrvaščini postavljena vprašanja našega urednika. Vsekakor pa so vse ostale pripombe v našem komentarju povsem točne. po ^ moža v neko gostilno. Mož ji je sledil in je bil miren vse do doma, kjer pa se je med njima vnel v prisotnosti njegove matere hud prepir. Zenska se je prestrašila in zbežala na stopnišče, kjer je počakala, da bi se mož nekoliko pomiril. Ob povratku pa miru ni hotelo biti: položaj se je celo znatno poslabšal. Mož ji je namreč grozil, zaradi česar je ženska prijela škarje in obljubila, da. mu ne bo ostala dolžna. V naslednjem trenutku jo je mož brcnil v trebuh, ona pa je zamahnila s škarjami Zenska je sicer zanikala da bi ga ranila ali celo, da bi ga hotela udariti in se sklicevala. da je nehote in v samoobrambi zamahnila s škarjami, Isto je izpovedal tudi mož, češ da je brcnil misleč, da ga žena namerava napasti. Na dan pa je prišlo tudi dejstvo, da je Caucci povzročil septembra 1953. leta svoji ženi telesne poškodbe, zaradi česar ga je policija prijavila sodišču tudi s to obtožbo, zaradi katere pa je bil v nasprotju s prvo točko obtožnice, pogojno obsojen. Preds. Fabrio, tož. De Franco. zapisn. Magliacca, obramba odv. Battino in Padovani. Tragično odkritje dveh zakoncev IZ STRAHU PRED ZDRAVNIKOM SE JE ZASTRUPILA S PLINOM Ženska je pričakala smrt s plinsko cev ja v usti h m je bila vsaka pomoč zaman Ce bi zakonca Eugenia in Humbert Pahor iz Industrijske ulice 20 prišla le malo prej v stanovanje svakinje oziroma sestre, bi žensko zelo verjetno rešila smrti, v katero se je prostovoljno podala iz strahu, vsaj tako kaže, pred zdravnikom, kamor bi morala iti na pregled. 69-letna Italia Pahor vd. Steiner iz Industrijske ulice 6 bi morala iti v spremstvu obeh sorodnikov včeraj na pregled in v ta namen sta prišla brat in njegova žena k njej že zgodaj zjutraj. Toda kljub trkanju in klicanju se vrata niso odprla, zaradi česar sta morala zakonca iti k Steinerjevi podnajemnici, ki ima v bližini stavbe v kateri stanuje, mlekarno. Od te sta dobila ključe in ko sta Vstopila jima je takoj udaril V nos močan vonj po gorilnem plinu in pred njima se je prikazal grozen prizor: Steinerjeva je sedela pri plinskem štedilniku in držala plinsko cev v ustih. Vsaka pomoč je bila zaman, kajti smrt je nastopila, kakor je ugotovil zdravnik, ki je prišel na mesto * policijskimi agenti, okoli 7. tire zjutraj, to je komaj tri četrt ure pred prihodom zakoncev Pahor. Nekaj ur kasneje so truplo odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem, medtem ko policija nadaljuje preiskavo, da ugotovi vzroke samomora. Neroden padec Zaradi rane na glavi in vinjenosti so včeraj zvečer sprejeli na I. kirurškem oddelku 47-letnega težaka Alojzija Ferfoljo iz Vicolo Casta-gneto, ki se ni ničesar spominjal kaj se mu je pripetilo. Bolničarji Rdečega križa, ki so moža pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, so povedki, da so ga našli v takem stanju v Ul. Conti in so bili mnenja, da je Ferfolja po nesreči padel na tla. Železna plošča mu je odččipnila prst S prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh so včeraj zjutraj sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor se je zatekel kmalu po 9. uri, 41-let-nega Justa Markeziča iz Ul. Kolonja. Markezič je povedal, da mu je med delom v Acegatovi delavnici v Broletu priletela na roko debela železna plošča, ki mu je stisnila prst k tlom in mu odšcipnila zadnji del. Zračni vrtinci v Tržaškem zalivu Včeraj dopoldne med neurjem so se nad Tržaškim zalivom pojavili štirje morski vrtinci, približno eno miljo od obale pri Sesljanu. Vrtrn-ce. za katere pravijo nekateri, da so dosegli 200 metrov višine, so opazovali ljudje ob vsgj obali od Barko-velj do Devina. Zaradi slabega vremena, ki je trajalo od jutra do poldneva, ni bilo na morju manjših ladij, zaradi česar tudi ni prišlo do kakšne nesreče, ki bi se sicer prav lahko zgodila. Ul. nedeljski koncert V njjdelJo ob 11. uri bo v gledališču »Verdi* tretji koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Francesca Manderja in s sodelovanjem pianista Ciaudia Gherbitza. Na sporedu so skladbe: VVAG-NER: uvertura k operi «Fausl», MARTUCCI: Nokturno, RAVEL: Koncert za klavir in orkester, FRANCK: Simfonija v c-molu. Pri blagajni gledališča se je začela prodaja vstopnic. i/tl G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 17. t. m. in v nedeljo 18. t. m. GOSTOVANJE V AJDOVŠČINI x Goldonijevo komedijo »PRIMORSKE ZDRAHE* PROSVETNO DRUŠTVO »ZARJA V SVOBODI* v SEMPOLAJU priredi v nedeljo 18. t. m. ob 15.38 uri v Setnpolaju deseti tradicionalni pevski koncert pri katerem bo nastopilo več pevskih zborov. Po koncertu bo PLES NA PROSTEM Vljudno vabimo k številni udeležbi. Preskrbljena bo domača kapljica In dober prigrizek. DIJAŠKA MATICA sporoča vsem poverjenikom, članom In prijateljem, rta bo od 2. rto S. oktobra t. 1. tradicionalni »Teden za našega dijaka* In naproša vso slovensko javnost, da bi izpolnila svojo dolžnost ter podprla njeno plemenito delovanje. Šolske vesti ) Vpisovanje v Državno nižjo trgovsko strokovno šolo pri Sv. Ivanu se vrši vsak da« od 9. Jo 12. uire do 25. septembra. Ljudska prosvata IZVRŠNI OBOR Slovenske prosvetne zveze bo imel sejo v petek 18. t. m. ob 2t. url na sedežu. Prosvetno društvo v Skednju. Danes 15. t. m. bo poslovala društvena knjižnica od 18. do 20. ure v društvenih prostorih. llosseltl, Zaprto zaradi poCItnlc. Ezceistor, 15.00: »Marcellino pan y vino*, p. Calvo. Fenire. 16.00: »Srebrna čaša*. V. Mayo, A. M. Pierangeli. Naztonaie. 16.00; »Zena je enaka za vse*, Y.i Šanson, N. Ta-ranto, Filodrammatico. 16.30: »Dogaja se 20. Julija*, B. Nicki. Supercincma. Zaprto zaradi obnove. Arcobaieno. 16.00: «Dedl5člna mirnega moža*, Y. De Carlo, D, Niven. Astra Jtojan. 15.00: «Pandor a», J. Mason. Capitoi. 16.00: «Dekle z dežele», G. KeTly, W. Holden. CrisUlki. 16.00: «Hčerka morskn-roparja#, K. , Calhoun, H. K len ni n. Grattacielo 16.00: «Briga ples#, Garry Cooper. Vittorio Venelo. 15.30: «Dekle z dežele#, G. Kelly. Azzurro 16.00: «IJustolov3čine kapitana Uavidsona#, W. Corey. Beivedere. 16.00: «Rešila te bom#, I. Bergman Marconi. 16.30: «Kruh, ljubezen in ljubosumnost#, V. De Sica. Massimo. 16.00: «Gospodične s šl 04», A. Lualdi Novo cine. 16.00: «Gospa s kamel i j ami». M. Prešle. Odeon. 16.00: «Hrepenen.je in ljubezen#, M. Carol. Mladoletnim prepovedano. Radio. 16.00: «Morskl roparji a Južnega križa#, Y. De Carlo. Venezia. 15.30: «April v Parizu#, D. Day.. Skedenj. 18.00: ((Izsiljevalec Jack# Kino na Opčinah. 18.00: ((Patrulj« rdečih jopičev#, J Craig, R. Moreno. \ POLETNI ItlNO Aren* del flori. 20.00: »Popoln zločin*, R. Mitland. Ariston. 20.30: »Streljanje opoldne*, G. Cooper. Garibaldi. 20.15: »Bobni na Haiti h», n o’K eefe. Paradiso. 19.30: «PomladnI zvoki*, C. VVebb, Parco del le rose. 20.00: »Irma gre v Hollywood», D. Martin Ponziaoa. 20.00: «Kraljevi ' dia- mant*, F. Lamas Rojan. 19.45: »Na Jugu bobnijo bobni*. J. Craig. Secolo. 19.30: »Asfaltna džungla*, R. De Rose. M K pismi Izvajajo duetl, ^1, i cert orkestra Man ovaš' velikih mojstrov; nl*ni» bi F. Chopina izvaja iP Backhaus; 22.00 Pl«n» « n 1,1* t K ' , f 327,1 m, 20*,!i m. % 1' Poročila ob 5(lu- S.00- 22.00. 12.30 15.00 17,00 1" ‘"me; ,, 12.00 Operetne ,nel%*: £ Spored simfonične1 g .jiij. Modni kotiček: l4-f?Jihnr# '■ iviwuiu RULit.cn, * »goril#**.- . ti j e Tomca poje Mar ^ mr; 15.15 arij .* sl; 16-00 Ut2i5*}, ralure - Karel ralure - Karel rt r brazgotine; 16.20 KO0 ljaih; 18.00 Domače J 18.10 Popoldanski kon V Zabavna glasba: 20,00 » 4 večer* domačih De vrč8'> vov; 20.45 Literarni ’ < therine Mansfield: v L-jf veje: 21.15 Spored orkestralnih skladb. n;i HVI/L1A 17.30 Za otrok« loškem vrtu in zimi*: 21.15 A. Cutol® ja; 21.30 Film »»“Ut Rertini*- 22.45 V I Thomasa Manna, BELJENJE SOB, nje stanovanj, barvanje ^ ranje pohištva po Tel. 21-483. ZOROZDRAVNjjJ0 amhulatohf Dr. A. San«; zobozd ravn Ustne in zobne »f zobne Pr'. ‘orej h Si K^e';TJbim Stnih v, ‘°reJ 20 odst., i/ <0 »j 1 «ds[ r pu 8 ra/.VVZ, ‘Razveze zakona V in80St6i«e P° 5 letih zaver skoraj 60 odst. v s * * * !'»itanelern AE.0voru v Moskvi v, tšanie Adenauer postavil J*h ujet„V,rn‘tve nemških Buluj,' v iz Sovjetske v ? ttse/a- n pa ie na dru-Ah iem o tO. septembra ds*',1SUerj|vVOru v odnosu na ec*: 1 v S°vor rekel sle- “iti ij \iudstvo ne »no- TEŽAVE FRANCOSKE VLADE V SEVERNOAFRIŠKIH KOLONIALNIH POSESTIH Izjemno stanje in reforme v Alžiru k M iji.latf kdi zloiinot), ki »ehPripier V t tl z,°ei"<'‘ kot n,“ 0 Pa„, treliteo 70 000 o-,>‘ v Kijevu. Ne Uul.kt !o ia,bltl milijonov j->ff*e in t- ustreljene. z'a- Ijene > i zrn, 4 kaj se je iijkrtloo ; Idaneku. Nud S .i n'k n”.iP0t popolnoma kS o tah*Cb. ^ bilo umor-'k 0.,„.°™«ih v Majdane- Ji ,w”«eimu. Pozabiti, da je ip,0'. biP1 ni bilo ničesar tol '» ži„ P°,norjeno, zadu-1. * »in-.Pe sežgano Ni modi ln otrok, ki so j:u/,m mest la- Prrrt/oče pozabiti ti ','kl attistih 9.626 oseb, i. °ntenil, so zločin- 'k « P°zabi. *ez«"*‘o. 7 ttn,S; °}tl^Požganih i1" tok^di k»ti,.*o t. 'k« e strahotne zločine » t».?rda Beaverbrooka i*Vji ki je znan iSn^in 4a3°pio,' je ob-'tfj. °. v kateri vidimo J*. v.i^«nt°d‘telje in kanc-'Itk^-i^rja. Okoli njih 'tib^c. J*4 kup praznih •b0,‘' iot st-tii- “•Bi,a °v poljub« in po- '*> vP,rlheSi^ln'et0 pa je na-'Sa* '•'h takoj še dvaj- duhj’ „’ eklenic ,Zenev- j, Dr. * * » 'le znan !tot *‘«tU 1 steber kot bivši li- i' 4t režiitrah°tnega na-?* Zai acht i6, Zaradl teRa Nit»n°*ni ljjr ta 1946 sedel Medtem ko so v Maroku s protiterorističnimi operacijami vzpostavili javni red, ki so ga motili krvavi izgredi od 20. do 22. avgusta, in se je začel z naporom izvajati kompromis, donežen na konferenci v Aix-les-Bainsu, je Faurova vlada na predlog Soustella 31. avgusta sklenila raztegniti obsedno stanje ha celotno ozemlje AIžira. -Obsedno stanje je bilo do sedaj od 8. aprila t, 1. dalje omejeno le na gorske predele Auresa in Kabilie, Ta sklep je treba povezati z izkrcanjem v začetku septembra v Philippe-villeu petnajstih bataljonov francoske vojske, kar jasno kaže, da se bo v Alžiru načele z nadaljnjimi obsežnimi akcijami' proti upornim revnim muslimanom. Najnovejše francoske *tn?a-ve v Maroku so imele zelo živahen odmev v AlžtrUj kar Je tudi v meslih poživilo dejavnost in napadalnost alžirskih gverilcev. Središče uporniškega gibanja je, kakor v maju 1945, v hribih Aures, Kabilia in Nemelcha ter v trikotu med mp-ti Bone, Batna in Sei tif. Najhujši neredi in krvava spopadi so se dogodili v dvel) močno obljudenih mestih Con-stantine in Bhilippeville, v katerih so muslimanski demonstranti večkrat premagali policijo in mnogo Evropejcev je izgubilo življenje v tragičnih dneh od 20. do 23. avgdslR. Četudi so francoske oblasti s pilo vzpostavile red in zlomile odpor teroristov v mestih, se v deželi še vedno dogajajo atentati in sabotažne akcije. Na področju gorovij Aures in Kabilia so mnoge vasi. še v rokah upornikov in bodo verjetno ostale še dolgo, ker so uporniki številni in narava terena malo dostopna. Ne smemo p« pozabiti, d6 rešitev alžirskega problema edino v več ali manj o-strih policijskih operacijah Dokazano je, da leži glavni vzrok za nezadovoljstvo v iz-i-edno težkih pogojih, ki v njih živi večina tamkajšnjega muslimanskega prebivalstva. Ogromen porast prebivalstva, ki danes presega 9 milijonov, in pol, proti dvema milijonoma in pol pred stč leti, je vplival na to, da Francozi nit so utegnili izboljšati življenjt skih pogojev večine prebivaU siva, ki so danes med najnižjimi. Gospodarsko PezadoVoljl stve in'1 šrffcralni up'ot. sta povzročila tudi sedanjo vstajo, ki ima vsekakor tudi politične vzroke. Med te moramo prišteti tudi dejstvo, da Francija ni uveljavila statuta, ki ga je Alžiru priznala leta 1947. V tem statutu so se alžirskemu prebivalstvu priznale mnoge od pravic, ki jih danen zahteva. Druga osnovna težava je v posebni obliki, ki jo ima povezanost med Alži^ rom in Francijo. Spričo dej-1 stva, da francoska ustava prod glaša Alžir za nacionalno oj zemlje, pariška vlada ne namerava priznati Alžiru pravij ce, da izvede kakršnokoli spre- membo svojega sedanjega med narodnega režima. S sporazumom od preteklega junija je Tunizija mogla doseči, da se ponovno proučijo njeni odnosi s Fršncijo; tudi v Maroku bo sedanja kriza verjetno našla svojo «tunizijsko rešitev#; v Alžiru pa ima francoska vlada za sedaj vezane roke. V luči tega položaja moramo gledati na alžirske dogodke. V sedanjem ustavnem položaju francoska vlada nima niti ne more imeti v Alžiru ljudi, s katerimi bi se mogla pogajati; neka alžirska Aix-les-Bains je nemogoča. Odgovornost francoskih oblasti je torej mnogo večja, kakor je bolj kruta protilerori-f tič: a kampanja, ki ^e smatra za policijsko operacijo proti upornikom proti državni i oblasti. Jasno pa je, da Francija ne more računati samo na svoje oborožene sile za vzpostavitev normalnih življenjskih pogojev in varnosti v deželi, V tem smislu se je izjasnil tudi ožji ministrski' otlbOf za Severno Afriko in z večjipi poudarkom tudi delegacija muslimanskih poslancev v alžirskem parlamentu, ki je šla protestirat k notranjemu ministru zaradi neusmiljenih, kolektivnih in čezmernih represalij, ki so jih oblasti podvzelt po dogodkih, ko m bo zač«Io i izvajanjem 20. avgusta in katerih so sel reform. Zdi se. da jih vlada udeležile ne samo policijske I namerava izvajati takoj; ne sile, ampak tudi neodgovorni J vemo pa, če se bo tudi v par- cieilni elementi*. Nujnosti, da se v Alžiru ne vlada izključno s silo, se zaveda tudi guverner Soustelle. ki je v ta namen pripravil načrt, ki ga Je 1. septembra o-dobrila, Faurova vjada. Sedaj predlagane reforme zadovoljh-jejo delno nacionalistične zahteve in zadevajo: musliman-vko bogoslužje, občinsko upravo, pouk arabskega jezika in ponovno zemljiško ureditev. Hkrati se predvidevajo tudi druge reforme, ki naj bi jih uresničili pozneje z ustanovitvijo blagajne za razvoj in modernizacijo zemljišč, ki jih morajo namakati, spremembo tradicionalnega sistema zemljiške Udeležbe in ustanovitev podeželskih središč za poklicno šolanje. Možnosti pomirjenja, ki izhajajo iz teh reform, pa je nevtralizirala istočasna vest o novih represalijah, ki vključno s proglasitvijo obsednega stanja na celotnem alžirskem ozemlju groze, da še bolj za-ostre položaj in razvnamejo prebivalstvo. Po drugi strani pa še niso dosegli sporazuma med Faurovo vlado in alžirskimi Francozi glede datuma lamentu znal» upreti volji alžirskih kolonialistov, ki so pri- pravljeni sprejeti jih le po odločni zadušitvi vstaje. Tako je stanje v Alžiru in bo ostalo še nadalje, če se bo na podrejene narode in ljudstva gledalo še nadalje z oč- mi človeka, ki brani samo tvoje gospodarske koristi in ni pripravljen poslušati glasu časa. ki zahteva svobodo, neodvisnost in enakopravnost med narodi. oGuelm4^Kx^ anrine 'V<**1 ^^'VCostentina Pr|Mn4m||e.„,/,s'*s i Aumale ...""Srtif J „ -r>~ V ¥ ^kTncreia: Aumalp idi A—T * lemcpri^|^£ M* t p Biskra f^OGerrvdle Touggourt- A m sefr* Ghardaia Ouargla O Colomb Bechard Klel«v si,alQPi nacističnih X - ent- n° E Goerin . in oetali- l* Čen2al tudil2mazal* kl)t se i'1 b^?cifika,.' Pred sodiščem !“vš S. ’ ki Danes je 1 le(; a*t jn ^ dejansko nje-*fJ*t0 m rad n Jub njegovim k in 6a sreafP uie. Zelo po-v't» |V2hodu ]am° na Bližr ‘i Za i,: k2er deli na-i1’ tr!6 °č »,'S°ke honorarje S L p')darstv ie,> tamkajš-le mn,tVa- Pred krat-Pov*^znil cela tS J* angjpjJ” razumljivo, «Xs0t mu n' i sk RPrejel jSini ,nlegov . P.rirner po-il 'lilo °dnik„ bod s P°' ,PrVj :rečetl °n>, v katerem i* ir«^°'ega a je Schacht lil Hi b*. 2eli*’.da s,y uvodniku Je schacht IU9" V?i ki si Z- Hitler.ievega ^tor. “"ko r‘ -i drznil obi-"lai.?. Pa ]eB‘danijo«. «Daily * da V Uvodniku |9io oktakih1okn,gle5ki čTovek h Mablrail‘* Pa^^a, “Da* t^ileL4 beSedam j pi” V-sssaJS"-; s' vse te «do- ‘Al‘CSe»hacht •k* Ki, , ni«, LC 4>‘*' U soliti pa V9 OVhi . 'jublj ‘ Sa .O 2“ celo jal »črne elo zahteval i vrniti :Va’Aos P/oedR‘avl)nl ile mn.5 10 t*e pra-spre- StS d?2 sp'oh iir s k •‘apov60' dSuhiVedn° živi -kj edai _ • Angležem C' n° b° r^Sp,0darsko kri- “šd in kPSl" naT najPrej v h V ^.°nčno «"■ ,na Angle-iif “bi ®vroDn ^ajela vso za- >' V dneh tel O rje^0varjal Je dokaj predrz- 'ii9* Cei" je «,'.u unen svoje-t)0' la c0 tisj, ° ac"t orgam-'1»na«0v,t*?'i konf,!1'en- N>, kTJal Siv0’ to niiSle'9k’m novi i -»a bost,, P°vsem ra- “^akQVrPr,Uan'” d°ka3 ^ai5 rit* po. ?'ko919 Angu^1' Schachtov 'Hz . ohž....®skem „ a človek.. BA bil mož. 'tl “k anil Oh ■ X0 »jen,' obliki razlikuje od njegovih dosedanjih opernih del veli* kega formata, je izdelano po motivu znane novele hrvat-skega književnika Dinka Si-munoviča vD)crdann, ki jo je svo, čas predelal za oder pre. rano umrli mladi igralec Cvetko Jakelič. To dramatizacijo je Gotova}: kasneje nekoliko predelal, pri čemer je uporabil tudi druga Simunovičeva dela, tekst za glasbo pa je sestavil na osnovi raznih oblik narodne peemi. Delo Je napisano za najširše sloje in pripravno v prvi vrsti za skromnejša gledališča z manjšo kapaciteto. Za njegovo izvajanje bo potrebnih poleg nekaj dramskih igralcev še 4 do 5 pevcev-solistov manjši zbor, balet in mali komorni orkester. Brez dvoma bo novo Gotovčevo delo mnogo pripomoglo k razčoju glasbene umetnosti med najširšimi delovnimi sloji, ki doslej niso imeli prilike pridobiti £'i določeno glasbeno kulturo. » • * FILMSKI KRITIKI v Rio de Janeiru so izjavili, da so v preteklem letu najbolje sprejel v mestu De Santisov film «Rim, enajsta ura», nato gPrepovedane igren, «Vsi smo zločinci » in #Kroniko ljubezni« * • * BORIS KARDOFF, interpret «strahotnih» vlog (uFranken ste in«, «/Vfu mijav) bo igral in kvizitorja v Anouilhovem komadu «L’allouete» (Skrjan ček). i i THOMAS MANN je tik pred smrtjo še napisal prolog k an ti.logi.ji «Najlepše povesti sveta«, ki bo obsegala 33 novel in izšla jeseni v monakovsk založbi Desch. OD MILIJONA ŽIVALSKIH VRST JIH NAD 750.000 PRIPADA ŽUŽELKAM Žuželke in njihov svet Očetje in matere PEARL S. BUCK Ob robu obale, ki se Je dvigala iz vode, ki je .segala vse tja do obzorji, ležijo majhni kupi starin predmetov, kot bi bili tu naplavljeni. Vsak kup teh predmetov Je sestavljen iz nekaj lesenih klopi, na grobo stesane mize, majhne skrinje za hrano in se približa vodi, matj že kriči im se ne pomiri vse dotlej, dokler niso vsi v njeni neposredni bližini Posebno nemirna Je ponoči. Skoraj nič ne spi in sialno ima vse otroke pri sebi. Mnogokrat trzne i* dremavice in naglo potipa z roko okrog sebe. Ali so ozkega železnega kotla, ki J vsi tu vseh pet? Kje je stoji na votlem, zakaje-j druga deklica?^ Da — _tu nem ilovnatem podstavku Navadna hišna muha je še danes podobna svojemu starodavnemu predniku, ki je živel pred več kot 350 milijoni let - Zvijačnost žuželke, ki živi v francoskih gozdovih steklen pokrov, izsesali ves zrak in tako ustvarili v prostoru pod njim pogoje, podobne onim, ki vladajo v brezzračnem vsemirju. Ko so čez čas stekleni pokrov dvignili, so žuželke vzletele, kot bi se bile pod njim počutile nadvse ugodno. Vsako drugo živo bitje bi bilo v teh pogojih prenehalo živeti, žuželkam pa se ni zgodilo nič. K e 11111:11 a vojna ja, ker “o tako drobne in neznatne. Med njimi največja, tropski metulj Dpnastus gigan-tteus, je po velikosti /a dobro podgano, kar je V primeri z ostalimi predstavniki živalskega sveta prava malenkost. I-lajo pa žuželke v sebi naravnost neverjetno življenjsko moč in silno odporno1!. Navadna hišna muha, ki je ne maramo zaradi njene vsiljivosti, je še danes povsem podobne svojemu starodavnemu predniku, ki je živel pred več kot 350 milijoni let. Nobena drutga živalska vrsta, ki je ŽiV.ela v tem času, se do danes ni ohranila, ampak je bila uničena v strašnih predzgodovinskih katastrofah ah pa jt izginila v procesu evolucije. Tam, kjer ni obstoja za nobeno drugo živo bitje, se pa žuželkam vendarle posreči, da e ohranijo. Srečamo jih povsod. Ameriški žužkoslovci so nedolgo tega pritrdili na letala velikanske mreže za lov žuželk. Potem ko je letalo preletelo komaj dober kilometer, se je v te mreže ujelo višini 4600 m na milijone insektov. Naleteli pa so nanje celo v višini 12.000 m. Med alpinisti je marsikdo ki meni, da v razsežnih alpskih ledcnikili ne more živeti nobeno bitje. V resnici se ti alpinisti motijo. V najbolj mrzlih predelih teh ledenikov, kjer.vlada stalna temperatur« do —15 stop. C, živi vrsta »puhe, ki so ji strokovnjaki nadeli ime Desoria glaciahs V večnem snegu je najti še neko žuželko, ki je na pol muha, na pol pajek, in ki pogine, čim nastopi pomlad. Sprehod po stratosferi Nekatere žuželke ve dobro počutijo tako v vodi kot v zraku. Da bi mogel živeti pod vodo, se pajek Argyronetus j poslužuje naprave, ki je nje- ll„a liJonotizHE gov lastni izum. On si nam-eč s pomočjo podvodnih rastlin zgradi neprepustno prebivališče v obliki kupole, ki ga napolni z mehurčki zraka, 'prinesenega s površja, in tako lahko zdrži v tem svojem stanovanju, kolikor ga je volj«. V teku svojega življenja, ki lahko traja od nekaj minut do več let, opravljajo žuželke v glavnem dve osnovni nalogi: hranijo se. da ve prežive, in se razmnožujejo, da svoji vrsti /»gotove obstoj. Pri izpolnjevanju prve naloge se žuželka pogosto spremeni v strašnega vbjščaka. a pri tem uporablja naravnost vražja sredstva in ukane. V umetnosti prikrivanja so na pr. žuželke pravi mojstri. Pri tem jir.i ne služi samo sposobnost, da lahko po potrebi spreminjajo svojo barvo, ampak celo svojo obliko, in sicer po obliki predmetov, ki jih v tistem trenutku obkrožajo. Kadar se spuste na neko rastlino. je večina dnevnih metuljev podobna njenim lirtom. Naj se čuje Je tako čudno, vendar treba reči, da tudi kemične vojne niso iznašli ljudje, ker so jo še pred njimi poznale žuželke. Tako ima neka žuželka, ki so ji učenjaki nadeli latinsko ime Brachg-nus crepitans, pod svojim zadkom posebno žlezo, s pomočjo katere lahko požene proti svojemu sovražniku cel oblak neke kisline jedkega vonja. ki napadalca trenutno o-slepi. Hkrati ko žuželka brizga to kirlino proti svojemu nasprotniku, je celo slišati neko majhno detonacijo, zaradi čeRar s0 žuželki dali vzdevek «bombnik». Ose so — če se lahko tako izrazimo, ker gre v resnici le Za nagon — nenavadno inteligentne žuželke. To se najbolj vidi v tem, kakšnih loka-vosti se poslužuje, da bi prišla do svojega plena. Na o- balah Sredozemlja živi vrsta ore, katere glavna in najljubša hrana je neki pajek. Da bi se zavaroval pred svojim nasprotnikom, si ta pajek gradi svoje gnezdo tako, da ima dva izhoda. Toda ose, ki o njih govorimo, so se pokazale bolj iznajdljive od pajka- Ena ali druga med, njimi, ki si je zaželela pajka,' si zaradi tega kako bi do njega prišla, ne dela nobenih skrbi. Enostavno se požene v zrak, poišče pajkovo gnezdo, nakar se nekaj minut spreletava nad njim brenčeč, da hi mu tako najprej «pognala strah v kosti« Zatem se s sprednjim delom telesa nagne nad eno odprtino pajkovega prebivališča, s svojim zadkom, kjer ima želo, pa nadzoruje drugo. Nesrečni pajek se pred znanimi krvoločnimi očmi skuša rešiti skozi nasprotno odprtino, a tu ga zadene smrtonosno želo Včasih se zgodi, da neka močnejša žuželka premaga o-so, toda to je samo videz, ker se ta samo dela, da je poginila. Vtem pa ona svojega nasprotnika nežno masira po glavi, da konec koncev zaspi kot hipnotiziran. Zatem ji ni več težko, da ga s svojim želom usmrti in mirno poje. V džunglah živi neka žuželka, ki ei sama pripravlja lepilo, s pomočjo katerega lovi svoje žrtve. Svoje telo premaže s tankim slojem smole, nato se potaji, dokler ne zleze nanjo kaka druga manjša žuželka, ki se nalepi in ne more več pobegniti. Vojna do piiMfednjoga ••• lil ll/.H V svetu žužglk smq lahko tudi priča najbolj neverjetnim sporazumom med njimi. Tako obstaja vrsta žuželk, ki se kot ličinke zadržujejo v pajčevini nekega pajka, kadar pa nastopi nevarnont, še celo lahko z njim umaknejo v isto zaklonišče. Za protiuslugo pa ličinke čistijo pajku njegovo mrežo. Pogosto pa je tak modus vivendi med različnimi žuželkami poln prikritih nevarnosti. Tako se dogaja, da živi v istem trhlem deblu več vrst mravelj, ki se med seboj srečujejo in mirno nadaljujejo svojo pot. Nekega dne, posebno kadar se pripravlja na nevihto, pa med njimi izbruhne vojna. Borba traja tudi po več dni in se konča šele. ko ni več nobenega, da bi se boril, ker so vsi borci poginili. V svetu žuželk ni prostora za sentimentalnosti. Naravni zakon, da močnejši požre šibkejšega, se tu uveljavlja bolj kot kjerkoli drugje. To pravilo velja za nekatere žuželke celo v ljubezni. So žuželke, katerih samice samca požro po izvršeni oploditvi, pri drugih se to zgodi roditeljem, ki jih požro mladiči, čim odrasejo in so sposobni za samostojno življenje. Kognmnljlia... Ijudnžnr Kdo še ni čul za prvo poročno noč bogomoljke, ki s svojimi strašnimi kleščami odščipne samcu glavo, še preden je opravil svojo dolžnost, nakar ga počasi požre? Tudi čebele takoj po parjenju ubijejo trote. V francoskih gozdovih živi vrsta žuželke, pri kateri se dogaja, da samec, ker se skuša rešiti pred smrtjo, prinaša samici druge mrtve samce, ki jih ta po izvršenem parjenju požre namesto njega. Tako, kot vidimo, se dogajajo v naravi čudne stvari, nam, višjim bitjem, nerazum- ljive. dasi — priznajmo — se nimamo čemu čuditi, ker so človeška bitja sposobna še slabših dejanj, le s to razliko, da jih ljudje opravljajo zavestno, ker imajo razum, vtem ko živali slede samo svojemu nagonu, ki jim ga narekuje zakon narave. Ker pa je človek naravo obvladal in jo obvladuje z vsakim dnem bolj, bi ta zakon, ki se mu pokore živaji, za nas ne veljal in tudi po tem bi se morali ločiti od manj razvitih bitij, ki žive v skrivnostnem okolju slepih hagonov, sledeč le enemu ukazu: požri, da tebe drugi ne požro! Najstarejši ep sveta V okolici Mežidorja v Izraelu so našli glinasto ploščico s fragmentom najstarejšega epa svetaj Gilgamešovo epopejo, v klinopisu. Sploh so zdaj prvič našli babilonski knjižni tekst na tem področju. Ostale odlomke tega so že dolgo prej izkopali blizu Niniv v mezopotamskem Iraku, na kraju nekdanjega Asurba-nipalovega dvorca. Gilgame-šov ep, ki je nastal okoli leta 1500 pr. n. št., je bil vklesan na dvanajst glinastih ploščic, ki je bila vsaka posvečena posebnemu doživetju tega mitološkega junaka. Toda kotli so že več ted nov hladni, ker tu ni goriva. Morje je vse odplavilo. Ti kupi starih predmetov so vse kar je ostalo od posamezne hiše tn kmetskega posestva. .Vse drugo je pod vodo. Tam je tudi žetev, ki je bila sicer posejana, nikoli pa požeta. Poleg vsakega ku pa rešenih predmetov je skupina ljudi: mož, žena, otroci; tu in tam starec ali starka, le da teh je malo. Povečini stavlja-jo te skupine le očetje in matere in njihovi otroci. Med temi očeti in materami vlada tiha borba, pa čeprav hkrati strasen molk. Tu stoji oce, mlad kmet 1n z mračnim pogledom o-pazuje svojo mlado žene. Verjetno sta se vzela še zelo mlada, ker čeorav i-mata že petero otrok najstarejšemu je kvečjemu osem let oče gotovo nima več kot 26 do 27 let, dočim Je mati še mlajša. Oče Je zelo močan, pa čeprav je sedaj zelo suh. Ali to je moški kakršnih je v tej deželi povsed To je človek, ki Ijuoi svojo zemljo in Je ponosen na svoje plodne, preorane nji ve, kupe rumenega žita in na vse svoje dobre poljske pridelke. Ponos ‘n Je na vse, ker je to plod njegovega dela. Ponosen je tudi na svoj uspeh in svojo sposobnost. Njegov obraz je resen, skoraj strog, ven dar je to dober obraz in to tudi sedaj, ko je mrk Tudi njegove oči so poštene. le da*so polne obupa. Mati ga ne gleda. Le včasih vrže nanj pogled in se nato obrne stran. To je bila lepo, polno dekle s podeželja. Njene noge niso bile povite in njeno te lo bi bilo lepo razvito in krepko, če bi ne bilo sedaj tako suho. Njene oči so p: sedaj poglobile, črni lasje so umazani in razkuštrani od vetra. 2e več dni se ui počesala. Njene ustnice so plavkaste ta suhe, pa čeprav jih neprestano oblizuje, da bi jih ovlažila. Mnogo dela ima. Neprestano mora, paziti na otroke, dva sta'stalno pri njej. Eden ji visi na prsih, ki so sedaj komaj naguban-čene kožnate malhe, ta vendar z njimi, čeprav praznimi. teši ubogo bitje, ki visi na njih in za nekaj časa blaži njegov jok. Drugi otrok je deklica dveh let, drobno, nerazvito bitje, ki povsem nepremično leži v materinem naročju. Tudi drugi otroci niso nemirni. Toda čim se kdo od njih le malo odstrani ali Skoraj za prst debeli živec ischiadicus, ki leži na upogibih strani stegna, je najmočnejši živec človeškega telesa in obenem tudi prav posebno občutljiv. Dasi so nekoč mislili, *da povzročajo močne bolečine v predelu ishiadikusa le razna vnetja živca samega, vemo danes, da so lahko vzrok neznosnim bolečinam tudi motnje V presnovi. Ishialgija — kot pravimo o-bolenju tega živca — se izraža v topi bolečini v ledjih in v okolici križnice, bolečina se razteza na zgibno stran stegna in na zunanjo stran golena prav do stopala. Vzrok ZDRAVNIŠKI KOTIČEK IIIA bolezni je lahko ali revmatizem, ki nastane, če nas je dež premočil «do kože in kosti« ali pa zaradi tako imenovane žariščne infekcije, to je zaradi vnetja na zobnih koreninah, bezgavkah, v čelni votlini ali v žolčniku. Isti oo-lezenski pojav lahko tudi nastopi kot posledica drugih bolezni, Nekatere infekcijske bo- Mo-ameriški spor za nelrolei na Arabskem polotoku Na Arabskem polotoku, tam globoko v puščavi, kjer niso bile meje med posameznimi deželami nikoli natančno določene leži majhna oaza Bu-raimi Se pred nedavnim je bila samo zatočišče karavan ali samotnega puščavskega konjenika. ki je v skopi cenci n ienili dreves m izvirkov i-skal sveži la po opravljeni naporni poti skozi razžarjeno puščavo Življenje poteka tu v ustaljenih okvirih že stoletja in se nikdar ne menja. Življenje je borno, človeška bitja se bore proti puščavi, ki jim je' sovražnica, in so daleč od svetovnega dogaja- Va majhna oaza, izgubljena sredi puščavskega prostranstva je iznenada postala središče pozornosti in povod za spor ki bi se zdaj moral rešiti 'pred arbitražnim sodiščem. sestavljenim iz petih priznanih mednarodnih pravnikov. _ _ Za kaj gre? Oaza Buraimi se nahaja na slabo potegnjeni mejni črti med Saudsko Arabijo in Onians'kp obalo, torej dveh dežel, katerih vladarja sta pod britanskim pokrovi-teljstvom. Britanija priznava svojima varovancema oblast ki si jo ta dva med seboj delita. Saudska Arabija, ki se je v začetku tega stoletja povsem uveljavila, zahteva vso oblast samo zase. Spor, ki se % zanetil okrog oaze Buraimi, bi verjetno bil rešen brez velikih težav, če bi tu ne odkrili bogatih ležišč nafte. Tako pa je iznenada njen pomen postal prvorazredne važnosti in njeno i-me je stopilo v središče pozornosti vseh, posebno onih, ki kažejo zanjo neposredno zainteresiranost. Ni torej brez razloga, če se britanske oblasti. oziroma britanske petrolejske družbe trudijo, da bi se na to področje raztegnila ju-risdikcija Britaniji naklonjenega vladarja. Ker pa bogata petrolejska nahajališča v Saudski Arabiji izkoriščajo a-meriške družbe, je razumljivo, da je ta dobila krepko podporo svojih mogočnih prijateljev. ki iz istih razlogov kot Britanci žele, da bi oaza pripadla Saudski Arabiji. Leta 1952 je Saudska Arabija hotela ta spor rešiti s silo. Prišlo je do nemirov, ki so se za njihovim verskim in plemenskim videzom skrlvgli interesi onih. ki stikajo /g -petrolejem. Saudska Arabija je takrat zasedla oazo s pomočjo oboroženih sil. Toda stvar s tem ni bila rešena. Leta 1954 je prišlo do kompromisa, ki bi mogli zanj reči, da je bil "a-m0 začasnega značaja, če u-poštevamo, da je bilo zdaj to vprašanje predloženo v rešitev arbitražnemu sodišču. Po omenjenem ' kompromisnem sporazumu so se saudske čete umaknile s področja oaze, nakar ga je zasedla lokalna vojska pod poveljstvom britanskih oficirjev. Samo področje je začasno razdeljeno v dve coni, ki ju deli nevtralni pa11. Dve britanski petrolejski družbi »ta začeli izkoriščati vrelce v severni coni. arab-sko-ameriška družba pa one, ki se nahajajo v južni coni. Tako z ene kot z druge strani so družbe pri raziskovanju terena prehajale na zemljišče, ki ga je ena ali druga smatrala za svoje. Cesto je prišlo do incidentov, ki so jih izzvali puščavski konjeniki, oboroženi z orožjem in oskrbljeni z denarjem bodisi od ene ali druge strani. Britansko-ameriški petrolejski spor je tak0 dobil videz ve>skih in plemensjcih spopadov, ki so jih na račun enih ali drugih začela med seboj vediti zaostala arabska plemena, naseljena na tem področju.’ Stanje je postajalo v^e bolj zapleteno, tako 'la to ni bilo niti več v interesu samih nasprotujočih si strank, ki so končno odločile, naj bi se stvar rešila z natančno razmejitvijo. Toda kako t0 razmejitev izvršiti, ko imata obe stranki iste zahteve! Tako je spor prišel pred arbitražno sodišče v Ženevi. Sodišče sestavljajo trije znani mednarodni pravniki; Belgijec Charles De-vuchaire. Kubanec Ernesto de Dejigo in Pakistanec Mahmut Hasan. Ti trije bodo morali rešiti ta spor, ki je s pravnega gledišča močno kompliciran, kakor so po navadi komi plicirani vsi mednarodni spori. kadar gre za spopad med interesi nasprotujočih sl mogočnih monopolov. Obe zainteresirani stranki sta skrbno pripravili vse pruv-nc plati omenjenega vprašanja, da bi mogli dokazati, kako je pravica na njuni sirani. Interese Velike Britanije bo zastopal bivši britanski vrhovni tožilec sir Hartley Shocross. a med najbolj znanimi pravniki bo tudi profesor mednarodnega prava oxfoi tske univerze Waldock Cheachel. Tudi Saudska Arabija se je temeljito pripravila na to razpravo. Njen glavni zaftopmk bo znani ameriški pravnik in bivši sodnik stalnega mednarodnega sodišča Richard Jung. Ze samo dejstvo, da Saudsko Arabijo predstavljajo ameri- ški pravniki, dokazuje med kom se pravzaprav b'je bitka za petrolej oaze Buraimi. Poleg omenjenih treh nevtralnih sodnikov bosta na tej razpravi nastopila še dva. E-nega bo imenovela Velika Britanija, drugega Saudska Arabija. Tako je prišel sper 0-krog neke .mjhne caze, izgubljene v morja nepregledne puščave, pred mednarodno arbitražno sodišče kjer ve bode za interese en* :n druge strani spopadli med seboj najboljši pravniki sveta. Ne ve se, kako bo omenjeni forum ta spor rešil, zdi se pa, dl b0 prišlo med obema strankama do kompromisa. Saj so številni primeri, ko se monopolisti med seboj sijajno sporazumejo, kadar kaže. da bi pretirana nepopustljivost stala tako ene kot druge rrtveč denarja. In prav gotovo se bo vsa zadeva končala tako. (kot je to značilno za Vsa vprašanja, ki so se kdaj reševala v zvezi z arabskim petrolejem), da bodo namreč od vsega najmanj imeli tisti puščavski konjeniki, ki so edini resnični lastniki črnega zlata — nafte, a tega doslej zaradi svoje zaostalosti še niso mogli razumeti. Toda močno se nam zdi, da se naglo bliža čas. ko se bodo stvari obrnile drugače. lezni vplivajo na ishiadicus in ga poškodujejo. Dostikrat vplivajo na ishiadicus tudi oo-lezni v medenici ter v območju hrbtenice. Tipičen znak je bolečina, ki jo čutimo, kakor da bi nam nekaj nategovalo živec. Bolečina nastane, če živec pri sprožitvi bojne noge raztegnemo. Raznolikost vzrokov, ki lahko privedejo do ishiasa, zahteva za posamezne primere bolezni točen pregled m točno diagnozo, kajti le razpoznava pravega vzroka nastanka bolezni pripomore do ozdravljenja. Pri revmatičnih oblikah moramo najprej odstraniti žarišča, ki so vzrok obolenja, če obolijo medenični organi, moramo najprej ozdraviti le-te. Za zdravljenje nam je na razpolago cela vrsta uspešnih metod zdravljenja. Zelo priporočljivo je zdravljenje z vodo, posebno s parnimi prhami; tudi zdravljenje s šibkim tokom je uspešno, medtem ko nas zdravljenje s kratkimi valovi pogosto razočara. Uspešno zdravimo tudi z infrardečimi žarki, prav tako tudi z masažo, zlasti še segmentov. S tem razburimo v določenih delih in v segmentih kože na hrbtenici ter kože na stegnu končiče čutnih živcev. Na ta način pridejo dražljaji s površine kože na čutnih živcih do obolelega ishiadicusa. Tako pride do povečanega krvnega obtoka živca, kar ima za posledico, da privedemo po kivi živ cu čim več tvari, ki škodujejo vnetju. To privede do pojemanja vnetja in do omilje-nja bolečin. Je pa še tudi vrsta modernih načinov zdravljenja, o katerih pa ne moremo tu podrobno razpravljati. je, vsi so tu. Če mož napravi tudi najmanjši gib, takoj ostro zakriči: “Kaj delaš? Alt kaj ni v redu?» Včasih mož grenko zakolne. Ona ve zakaj jo kolne. Ne odgovarja mu niti z besedico. Le otroke svoje dizi poleg sebe in lih v temi ponovno prešteva. Ko zazori dan se zdi, kot bi bila zaposlena s pripravljanjem obilne jedi. Zajema hladno vodo ta jo meša s prgiščem moke, ki jim je se ostala. Trudi se, da bi veselo rekla: “Imamo več moke, kot sem mislila. Dovolj je ie, da bi še dolgo živeli samo od n.1e.» Uspe ji. da da možu največji del jedi. Z vidno grozo duši krik obeh starejših sinov in neprestano jneče poglede na moža, ki mračno in tiho gleda na vse to Njen del hrane !e najmanjši. Včasi ne vzame sploh ničesar in se dela, kot bi bi!a bolna, če ujame trenutek. da se mož obrne stran, pohlepno in skrivaj hrani najmlajšega otroka. Toda oče se ne pusti varati. Čim to opazi jo krega: «Nočem, da bi ti stradala. da bi zato eden izmed njih živel.» In ne odneha, dokler ne vidi, da ona nese skodelico k ustom. Ona Je zelo počasi, da bi se zdelo, da je več. Toda kljub njeni prebrisanosti mož dobro ve kako je majhna njihova zaloga hrane in kako si otroci želijo več jedi. Otroci se ie morejo vedno nasititi. O-ba starejša dečka večkrat planeta v jek. Prej so bili debeli in njihova lica so bila rdeča. Imeli so vse. kar so potrebovali. Sedaj ne morejo razumeti od kod je prišla voda, ki je prekrila vso deželo. In zdi se jim, da bi oce moral najti neki izhod. Ko sinovi jočejo, se oče umakne, sede na obalo in si z rokami maši ušesa. V teh trenutkih materin o-braz okameni od groze. Prosi otroke naj bodo mirni in jim šepeče: sNe tirajte očeta v obup! Bodite tiho — bodite tiho!» Otroci jo gledajo v o-braz in umolknejo, ker slutijo nevarnost, pa čeprav ne vedo točno kakšno. In tako se nadaljuje nema, strašna borba med o-četom in materjo. Vsak dan je manj moke v košari in voda ne u-pada. Vsako noč mati šteje v temi svoje otroke. Vendar ne more biti stalno bučna. Pride noč nn njeno izmučeno telo spi in ne občuti ničesar. Njene roke so razprostrte nad otroki. Pri tem pa ni opazila. da se je oče odmaknil in šepetal z mirno, drobno hčerkico. Ta je zaupljivo šla za njim košček ceste, čez nekaj časa se je opletajoče vrnil sam in ponovno legel v mraku. Eden ali dvakrat Je globoko vzdihnil, in vsak zdihljaj se mu je izvil kot stok. V sivem jutranjem mraku se Je mati nenadoma prebudila. Obšla jo je groza. še preden se je dobro prebudila, se je zavedla, da je spala- Njene roke so segle po otrocih. Kje sta dva otroka? S krikom skoči na noge. Niti se ni zavedala kje je dobila toliko moči. Skoči k možu, ga pograbi in krikne: «Kje so otroci?* Moz sedi. upognjen na tleh z dvignjenimi koleni, na katere je naslonil glavo. Ničesar ne odgovori. Mati je vsa iz sebe. Divje ječi, stresa moža za *a-meni in mu kriči v obraz: «Jaz sem njihova mati... Jaz sem njihova mati!» Krik je prebudij vse ljudi tega siromašnega taborišča. Vsakdo ve, kaj to pomeni. Taksna borba se vodi povsod, žena začne strahotno jokati to težko dihajoč reče: «Ali bi katera koli mati mogla storiti kaj takega? Ne! Samo očetje, ki ne ljubijo dovolj svojih otrok in jim zavidajo vsako trohico hrane!* In šele tedaj ji mož odgovori. Dvigne glavo s kolen, v sivem polmraku pogleda ženo in zamrmra: “Ali misliš, da ’ jih jaz nisem ljubil?* Obrnil je glavo In čez nekaj časa ponovno spregovoril: «Sedaj je konec njihovi lakoti!* Nenadoma je tiho zajokal in ko je mati opazila njegov od boli spačen . 1Q xognaccini P« dolgi krog je bilo treba pre- ‘ voziti tridesetkrat, tako da je _ proga merila 49.5 km.----------------------------------- Tehnični rezultati so na- mm šked slednji: — -*1 1, P a ust o COPPI (Bianchi) predvaja danes v 1 uri 23’11”, povprečno z začetkom ob 1 36.700 km na uro; 2. Barozzi film: (Atala) po 2’1”; 3. Minardi (Legnano) isti čas; 4. Monti lofll/ i*70illD\J po 2'6”; 5. Gismondi po 2-10”; JdljH |/o|!|U> V torek zjutraj se je pripeljal iz Gorice prvi avtobus »Autolinee Triestine«, ki bo vzdrževal na podlagi videmskega sporazuma avtobusni promet med Trstom, Gorico in Novo Gorico. Iz Trsta je odpeljal ob 7 ter čez Tržič prispel v Gorico ob 8; ustavil se je pred agencijo Appiani na Korzu Italia. Cez blok pri Rdeči hi-ii je prispel ob 8.15 v Novo Gorico. Zanimivo je ugotoviti, da tudi tokrat, kakor se je že večkrat ponovilo s prevozi na Tržaškem, ni bilo razen šoferja in sprevodnika nobenega potnika. Avtobus se je iz Nove Gorice vračal ob 18. uri ter prispel na Korzo v Gorici pred agencijo Appiani ob 18.20, ob 18.45 je bil v Tržiču ter ob 19.15 v Trstu. Tudi na povratku ni bilo nobenega potnika. Avtobus- se zaradi tega pred Appianijem sploh ni ustavil. Te avtobusne zveze se lahko poslužujejo samo tisti potniki, ki iz katerega koli kraja na našem ozemlju potujejo v jugoslovanski obmejni pas ali obratno, nikakor pa se ne more te zveze poslužiti tisti, ki bi rad vstopil v Gorici in t 2? sl tega ne boš uPai napisati.« gnO®11* sem se in mu Pokazal osnutek »Vidiš, tu imam pribeleženo; Lovec. Lovska str ^ if. zapisek o tem, kako sem najprej M58®1! vi1'V po .viseade in potem tebe po past k sosedovim da.g At i,rQff!®n'avalnP Jf Pokimal, čeprav so njegove °c‘ati. J, izrazale nekaj skepse. Potem je začel pripoved se on spominja na našo mladost in začuda serI! v c. t* da se njegovi spomini gradbenika realista sk°ra.J ge? h.' ujemajo z mojimi, česar o spominih marsikoga .j, p morem reči. Dal pa mi je pri tem nekaj dragoce f kov, ki mi bodo še služili v teku teh spomtaoV- gč*' Kako je bilo torej s to mojo lovsko strast0, »o privrela na dan in kako se je izražala? iU», JJj3 Godina Vrdelski pripoveduje v svojem jfi , Je kot deček nastavljal ptičem pšdnioe ali »škibat Je potem ujete ptiče prodajal v mestu, da sl \.,0 od v izkupiček nakupiti knjig. Kot posebno traged» ^ f prigodo na Korzu. ko so mu mestni paglavci, ^ sv Je sam gledal v Izložbo, na skrival odprli kletk0 vsi ptiči iz nje odleteli. ^ (Nadaljeval* SO.ii Četrto poglavje« NA PRIPRAVNICI ZA GIMNAZIJO - BALKANSKA,VOJNA - LOVEC ko si včasih prišel k nam v našo skromno hišico v Amdroni S. Cilino pri Palkiih ter si se odpravljal z Ivanom na Raz klani hrib, si včasih vprašal; ,All pojde tudi Zlna?’ Te besede so me navdale s srečo, z blaženostjo. In šla sem z vami, včasih so bili tudi Nenad, Branko, Ksenija in Ma-šenka — in tam visoko nad mestom in morjem, pod temnimi bori in sinjim nebom je bilo kakor v raju... V tvoji bližini Je prenehalo .vse, kar je bilo banalnega, prostaškega, nizkotnega. Ni bilo prostora v onem vzdušju za nobeno slabo misel... In kakor je bila Ivanu vsaka tvoja beseda draga in sveta, bila je tudi meni. Znal sl lepo pripovedovati in pripovedoval sl vedno kaj, nikoli ni bilo dolgčas. Od Tebe sem se naučila nebroj imen žuželk in metuljev, ki sem jih v življenju, v šoli rabila vse življenje. Spoznala sem meta morfozo teh živalic in tudi to mi je služilo, ker sem otrokom v šoli živo pripovedovala, kako prileze metulj iz bube iti kako mu v par urah zrastejo krila. Vedno sem povedala, kje sem to opazovala in pripovedovala sem o onem čudo vitem dečku, ki je pri dvanajstem letu že imel krasno zbirko žuželk, ki Je bila že cel muzej...« Toda naj bo dovolj s citiranjem tega vse preveč ljubeznivega pisma. Ko sem obiskal davno prijateljico na njenem domu, so me na njenem vrtu ganili ta pretresli nageljni sv. Ane (Saponaria ali milnica, kot Je poučila nekdanja «učenka» pozabljivega bivšega »učitelja« botanika), ki so bili potomci cvetk z našega nekdanjega vrta, ki jih je bila podarila Mašenka nekoč Zini. Nič manj me ni ganila hruška, ki Je poganjala tiste hruške na njihovem vrtu. na kateri sem pred štirideset in več leti lovil »rogtae« (kozličke). Kot metodo, ki naj bi vodila k temu cilju, sem izbral kar najvernejse zaporedno nizanje drobcev in spominov, ki naj bi jih spremljala in osvetljevala kdaj tudi analiza O dečku in otroku z mojim imenom nisem imel nobene naprej postavljene podobe; njegova podoba naj bi bil končni rezultat tega mojega prizadevanja. Zato nizam lastne in svojih bližnjih sponiime brez kakršne koli diskriminacije. Naj so si karakterni in drugi drobci še tako nasprotujoči, jih navajam, da bi bila končna podoba čim bolj živa, zaokrožena in resnična. Tu sem pred kratkim prejel poleg več grajalnih tudi vse preveč ljubeznivo pismo davne prijateljice iz onih dni, sestre mojega mladostnega prijatelja Ivana, učiteljice Zine. Najmanj trideset let je minilo, kar se nisva srečala, ta videl sem jo kljub desetletnemu bivanju v Trstu šele takrat, ko sem obenem prejel njeno pismo. Zato nimam najmanjše upravičenosti, da bi dvomil v iskrenost njenih besed in spominov. Naj mi bo dovoljeno objaviti nekaj odlomkov iz tega pisma kot protiutež tistemu, kar mislim v nadaljnjem izpovedati in kar gotovo ne bo povsem v skladu s predobro-hotno sliko teh mojih davnih in ljubih mi prijateljev. Toda ker raziskujem predmet, ki nam je znan le v podrobnostih in ne kot celota, se ne čutim upravičenega, da bi zamolčal tudi neko preugodno mnenje, če hočem, da bo predmet s čim več strani osvetljen. Tako piše med drugim ta moja davna mladostna prijateljica: »...Praviš v spominih; .Ne vem, kako Je gledala Zlna na malega dečka’. Gledala sem na drobnega dečka z bajnimi očmi z občudovanjem in velikim spoštovanjem. In I. Zina in njen brat Ivan, moj mladostni prijatelj, s svojo mamo.