Citatelfem v pouk in zabavo. Smiici in si.nl v srednlem veho. Smuči. Prvi početki smuči se dajo glede kraja ter časa določiti precej natanko. Znani razisk-ovalec severnih fcrajev Fritjof Nansen je dognal, da zrejo smuči na preteklost 1700 let. Norvežani, ki gojijo smučanje od pamtiveka, so se naučili smukati od Lapov. Prav na severu prebivajo.i Lapi so najbolj spretni smučarji. Snore Sturlassiin trdi o- Lapih v 10. stoletju, da so tako izvežbani sraučarji, da jim ne utečeta ne človek in ne žival. In karkoli pomerijo, zadenejo. Norvežani so od Lapov prevzeto smučarsko spretnost prav marljivo gojili in so opremili v srednjem veku že celo čete ali kompanije s muči. Smučarski oddelki so nastopali v srednjevoških vojnah. Ohranjeno je poročilo iz leta 1525, ki pravi, da ima pismonoša smuči, na katerih brzi preko »Doorefjel da« in preko vseh gozdov severno od Throndjema na Norveškem. Danes bi lahko prešteli vse Norvežane, ki ne znajo smučati, na prstih. V dobi Olafa Velikega (1558) pravijo zgodovinske beležke, da so se tedaj smukale z večjo spretnostjo na smučeh Norvežanke nego moški in so se vozile prav pridno na lov. Iz Norveške se je razširilo smučanje na Islandijo in Gronlandijo. Iz pokrajine Telemarken izhajajo najbolj§i norveški smučarji. Tudi v Ameriki so upeljali smučanje Norvežani. Na Finskem izsledimo smuči v riajstarcjši •dobi in so bili tamkaj tozadevni učltelji Lapi. Iznajditelji smuči pa Lapi niso, ikar je razvidno iz označkc za smuke: ski in aandos, besedi sta germanskega izvova. Sanke. V svoji lastnosti kot prometno srcdslvo za tovore so sanke gotovo najstarejše in najbolj cnostavno vozilo, katerega se je posluževal človek. Prvotne sankc sta morala biti dva vštric položena hloda, katera so vezali med scboj prečniki. Po teh se jc vozil človek no samo po sneženi podlagi, ampak z uglajenim lcsom tudi po suhi zemlji. Še le mnogo pozneje so začeli rabiti sani izklju.no za sneg. Znani potopiscc Marko Polo je videl v 13. stoletju tatarskc sani. Zdele so se mu posebna priprava, s ikatero sc je bilo mogoče naglo pcljati po zasncžcnih tleh. Šc le v 15. stoletjn •je po.st^lo sankanje priljubljena zabava. Ljudjo so zapravljali tcdaj na saneh toliko dragocenega časa, da je nastopala duhovščina javno proti tej razvadi. Po pridigi znanega govornika Janeza Capistrana so zažgali v Nurnbergu na ¦Nemškom leta 1452 72 sani, kcr so služile nedovoljeni zabavi. Kljub strogomn nastopanju proti san kanju za zabavo se je ta šport vedno bolj utrjeval ter širil in jc vožnja v saneh sčasom postala moda. Posebno v 16. in 17. stolctju so izgotavljali ..rasne *sani, I.i so bile bogato pozlačenc in vsc posute z nmetnimi rozbar ijami. Športno sankanjn na majlinih sanoh je otrok najnovejše dobe. Naselil se je k nam iz Amerike, Skandinavije, Švice in Tirolske. Majhne sani so rabili prvotno le v praktične namene in nato se je razvila še le prav zdrava" ter mična zimska zabava. Vsem znani »rodl« je posnetek tirolskih kmečkih sani, amerikanski rodli so posneti po indijanskih sančicah in skandinavske današnje rodle so uporabljali najprej kmetje in so imenovali to napravo kjalke. Kmet in zavarovalni agent. — »Ako piačam teh le par kovačev in mi pogori hiša — potem dobim 25 tisoč Din —?« — »Da, a ne, če jo zažgete sami —!« — »Aha, sem si takoj mislil, da tiči za zavarovalno zadevo prevara.« Katehet je razlagal v šoli vstvarjenje sveta in ga prekine učenec z opazko: »Moj oče pra.ijč, da izhajamo od dpice.« — Katehet: »Vašo družinske razmere nas v šoli prav nič ne zanimajo.« Krčmar gostu: »Gospod, raca na vodi, imate Vi dober in velik apetit?« — »0, dragi moj, to še ni nič. Ko.bi me videli pri jedi, kadar sem kam povabljen!« Letoviščar vpraša kmeta: »Koliko je stara Vaša krava?« — »Dve leti.« — »Kako in na čem poznate kravjo starost?« — »Na rogovih.« — Si misli letoviščar: »Aha, dva roga, dvo leti!« Zdravnik razlaga pri predavanju o prohrani in povdarja, da je mnogo bolj zdravo, če uživajo ljudje socivjo nego pa mcso. Med tli^gim omenja prcdavatelj, da pozna gospoda, ki živi le od surovega sadja, zelenjave in orehov. Enega od poslušateljev jezi priporočanje nemesene hrane in omeni: »Jaz poznam nekoga, ki živi samo od soli.« — »Od soli?« vprašujejo drugi. »Kako za božjo voljo pa to napravi?« — »Čisto priprosto! Pač trguje s soljo.« Rajna av.strijska cesarica Elizabeta je najrajši gojila jahalni sport. V pisalni sobi grada Achilleion na otoku Krfu jc bilo montirano pred pisalno mizo mesto stola sedlo. V tern sedhi jc sedoia cesarica, kadar je pisala pisma. PanamsifS pehel. Goljufijo A. Staviskoga na Francoskcm svetovno časopisje povsem upravičeno primeija s takozvanim panamaškandalom, ki je svojčas daljc časa razlmrjal svct in je veljal do slučaja Stavisky za najve.jo ponevorbo. Francoski listi so tokrat osvežili javnosti spomino na lopovščinc, katere so uganjalo francoske visoke osebnosti pri gradnji prekopa Panama, ki spaja Atlantski in Tihi Ocean prcko ožine mcd Scvcrno ter .Tužno Amoriko. Kanal so začele graditi francoskc financnc družbe leta 1881. Milijone in milijone so zabili v dclo, a prekop ni napredoval, ker so uganjali inženerji korupcijo ter poneverjali' milijonske svote tako dolgo, dokler niso francoske gradbene družbe čisto propadle ter skrahirale. Nadaljevanje prekopa je vzela v roke Severna Amerika in ga je dogradila in odprla leta 1903. Goljufija z milijoni pri Panama-kanalu je bila tolikanj obsežna, da se je od-t-edaj oprijelo ime »Panama-slučaj« vsake večje sleparije. Panamski prekop je pomagal graditi nekaj časa srbski inžener, ki živi še danes v zelo visoki starosti v Beogradii. Inžener Nestor Manojlovič je stopil po končanih študijah v Ciirihu v Švici v službo pri francoski družbi, ki je gradila železnice po Španskem. Poznejo je stopil v krog inženerjev, ki so s. zbrali iz celega sveta v Panami, da bi dogotovili pod vodstvom zgraditelja Sueškega prekopa Lessepsa Panamski kanal. Sotrudniku beograjskega časopisa »Politika« je zaupal inžener Maivojlovič svoje spomine na bivanje v Panami in je posebno povdarjal ogromne težkoče, ki so ovirale delo. Predvsem je zahtevalo ondotno nezdravo podnebjo toliko žrtev, da so začeli delavci pobegati v množinah. Za delo so pritegnili po večini črnce, ikatere so pripeljali na ladjah iz Afrike v Panamo. Zraslo jo tedaj bogznaj koliko družb, ki so dobavljale zamorske delavce za Panamo. Posamezni črni glavarji so prodali na tisoče afriških sužnjev za smešno nizko cone v Ameriko. Sicer so Francozi primeroma dobro plačevali zamorske delovne moči; na drugi strani pa so osnovali zopet vse polno krčem in igralnic, ki so odvzemalG sužnjem težko prisluženi denar. Preskrba je bila tako slaba tor pomanjkljiva, da so od težkega dela izmozgani ter z alkoholom zastrupljeni delavci umirali v tisočih. Strokovni delavci so si lahko pri štednji nekaj prihranili, saj so zaslužili 20—25 frankov na dan. Mnogo strokovnih delovnih moči, katerim ni prijalo podnebje, niso obdržale niti visoke mezde, poslužili so se prve priliko in so se vrnili nazaj v Evropo. Inžener Manojlovič tudi ni zdržal dalje časa. Razdrl je pogbdbo in je zbcžai iz panamskega pekla. Če bi obstojala naša zemlja iz enega kosa premoga, bi plamen tega premoga v petih dneh ne dal toliko delazmožnosti ali energije, kakor jo izžari solnce v enem dnevu na zemljo. Če bi imeli stekleno lečo, ki bi bila velika dovolj, da bi zbirala vse solnčne žarke in jih izžarevala na zemljo, ki bi bila cela iz leda, bi se ta led raztopil v četrt uri in po preteku nadaljnjih dveh ur bi se spremenil v paro. Dva Angleža in en Škot se peljejo skupaj v vlaku. Na vsaki postaji Škot izstopi in zgine za nekaj časa v ikolodvoru. Obema Angležema se je smilil siromak. Po deseti postaji sta ga vprašala po vzroku izstopanja. — »Vesta«, pravi Škot, »bolan sem zelo močno na srcu in radi tega si kupim karto samo do prihodnje postaje.« V 18. stcletju je bila na Angleškem najbolj dobičkanosna služba pridigarja. Kedo je posedal nadarjenost za pridigovanje, ni mogel boljše naložiti svojega premožcnja, če si je kupil molilnico in je pobarila od stolov v svctišču stolnmo. V taisti dobi jo bilo v Londonu ninogo stavbenikov, ki so zidali iz špekulacije manjše kapele, fcatere so prodajaJi ali dajali v najem znamenitejšim pridigarjem. Napoleon je napravil pred kronanjem za cesarja s svojo družino generalno vajo za navade in običaje na vladarskem dvoru. Vse je šlo v redu, le Napoleonova soproga Josipina je igrala svojo vlogo plašljivo slabo. — »Nas vendar ne boste vseh skupaj osmešili!« je zavpil Napoleon ves togoten. »Ali je res taka težava, igrati princezinjo?« — »Ah!« je odgovorila okregana vsa nesrečna ter med solzami, »pomislite, danes vendar prvič igram fcomedijo! (smešno igro).« Francoski kralj Ludvik XIV. je rekel nekoč svojim dvornim ljudem: »Kralji imajo oblast od božje milosti. Ako vam zapovem, da skočite v vodo, morate u,bogati brez vsakega obotavljanja!« — Takoj nato se je dvignil vojvoda Guizeški m se jo hotel odstraniti. »Kam?« je zaklical kralj. — »Grem se učit plavat«, se je glasil odgovor.