Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., la pol leta 8 gld., za £etrt leta A gld., za jedea mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: 2« eelo leto 12 gld., za pol le a 6 gld., za četrt leta 3 gld., xa jeden mesec 1 gld. ^ V LJubljani na dom pošiljnn velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poaamne Številke po 7 kr. I Naročnino In oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedlcija v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SementSblh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. VredniStva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74. V Ljubljani, v ponedeljek 13. marca 1899. Letni!* XXVII. Kmetijsko zadružništvo drugod in pri nas. (Dalje.) Nič manj znamenit je vspeh zadrug v izpe-čavanju oziroma prodajanju kmetijskih pridelkov zadružnikov. Jasno je, da je delovanje zadrug v tem oziru že dokaj težavnejše od nakupovanja, ker pri tem jo treba poiskati pošteno firmo, s katero se dogovori cena za blago. Pri prodaji pa je treba večje strokovne izobrazbe in skušenosti, ker tu se ravna, da se različno vpo-slano blago zadružnikov ne le za trg primerno pripravi, ampak da se tudi pravično glede njegove kvalitete oceni, da se vsakemu toliko da, kolikor je njegovo blago vredno. Vzlirf mnogo-brojnim težavam pa so napravili že mnogo za drug, katere se bavijo s prodajo: žita, sadja, živine, vina, kuretnine, jajc, lesa itd. Takih zadrug deluje sedaj v Nemčiji že 484. Vendar je znan izkaz le od 41 takih zadrug, katere so v 1. 1896 prodale pridelkov za 4,295.640 mark. Najbolj razvite so pa po Nemčiji mlekarske zadruge, katere so dokaj pripomogle k zboljšanju blaga, masla in sira, k zvišanju cene za to blago in prihranitvi dotičnega izdelovanja na domu, ker ni vse isti trošek, če moram sir v malem izdeiavati, ali če ga isti sirar veliko izdelava. Osobito velik pa je napredek z nabavo mlečnih centrifug, s katerimi se pospešuje posnemanje mleka in se doseže vedno sladka smetana. Nahaja se mlekarskih zadrug v Nemčiji že nad 2000! Za 562 mlekarskih zadrug je znan izkaz o njih delovanju. V 1. 1896. podelale so te zadruge 673,154.096 litrov mleka v vrednosti 41 in pol milijona mark. Račun izkazuje, da znašajo troški za opravo mlekarne na liter mleka 1 vinar, ali pol solila, kar se sme imenovati vgodno. Lotili so se tudi naprav žitnih skladišč, po katerih se nadejajo, da bodo zamogli omejiti špekulacijo na žitnih borzah. Tudi v tem je pruska državna vlada ravnala pravilno in za ustanovitev žitnih skladišč odločila državno podporo v znesku 5 milijonov mark in ob enem je bil sklenjen poseben zakon, kojega je vlada vtemeljevala s sle- dečimi razlogi: Kot vzrok za padanje žitnih cen se navaja ne le velika konkurenca žita, ki prihaja iz prekomorskih pokrajin, ampak še največ to, da imajo shranjene velike množine žita veliki žitni špekulanti. Da se temu odpomore, osnovati je žitnih skladišč in zadrug za skupno oskrbovanje skladišč. Ta skladišča so še le v snovanju. Vendar je znano iz uradnih poročil o vspehu prvih skladišč, da je zadruga v Lobau na Saksonskem izplačala kmetom zadružnikom za cent pšenice 9s/4 mark, ko je isto blago imelo na javnem žitnem trgu le 88/4 mark. Od zadruge v Kolnu je znano, da se je nje posredovanju zahvaliti, da so zadružniki dobili za seno namesto navadne tržne cene 2 7 mark, pa 8 4 mark; prav tako so izkupili za cent ovsa 60 vinarjev več, kakor mu je bila cena na javnem trgu. Vse hvale vredno je postopanje bavarske vlade, katera za zadružna žitna skladišča veliko stori s tem, da vojno ministerstvo skoro vso potrebščino na žitu kupuje od zadrug in vojaški oskrbniki imajo nalog direktno iti do kmetijskih zadrug in od njih pokupiti žito in seno. Iz uradnih podatkov bavarskega vojnega ministerstva je razvidno, da je vojna uprava od kmetijskih zaarug kupila v 1. 1897. od cele svoje potrebščine: 66% pšenice, 23% rži, 34% ovsa, 87% sena in 76% slame. Postopanje bavarskega vojnega ministerstva je toliko pomenljivo, da hočem kratko o njem govoriti z željo, da bi tudi v Avstriji naša vojna oblast jednako ravnala! Poprej je bavarska vojna uprava navadno pokrivala potrebščine na žitu za vojaštvo potom jav-I n;h razpisov dobave žita. Toda že leta 1887 je L I S T E K. So&nji dan. Spit-al J. Joergensen. (Dalje.) Doli ob pristanu pa je pljuskala in šuštela črna voda. Pljuskalo in vršalo jo in zdaj se je zdelo, kakor bi se nekdo tam doli smejal, zdaj kakor bi nekdo poljubljal, zdaj zopet, kakor bi tam doli nekdo plakal. In Niels Graff jc poslušal šumljanje vode, vabečo ga v večni mir in v blaženo ničevost. In za hip se mu jo zdelo, kakor bi ga klicala njegova usoda in mu ponujala mir. Toda premočno je bilo srce v njegovih prsih, in preveč je kipela kri v žilah njegovih, in čutil je, da bi smrt v črni vodi ne utešila njegove žeje po sreči. Odtrgal so je od tam, sel dalje, streznil se, kolikor je mogel. Z glavo po koncu je stopal po veliki, svetli, z asfaltom potlakani cesti. In ko iSB. &9£5C8vaančšEnG9QM£! .* - - - »- ■ j razglasila, da zamorejo kmetovalci direktno ponuditi vojni upravi tudi manjše množine žita in vojno ministerstvo je celo naročilo vojaškim oskrbništvom, da morajo obrniti se z okrožnicami na kmetijske zadruge in občinska županstva z vabilom, da naj žito če tudi v manjši množini naravnost pripeljejo v vojaško skladišče, kjer se jim bo po navadni tržni ceni takoj izplačalo. Naročilo je vojno ministerstvo celo, izposo-jevati kmetovalcem žaklje in dajati jim predplačila, oziroma da oskrbništvo poravna voznino na železnici, ako dotični kmetovalec ni mogel poravnati sam voznine. Prav tako imajo skrbeti za pri-voznike, ki od kolodvora v vojaško skladišče pripeljejo žito in se izplačajo za voznino od vojaškega oskrbništva. Došel je celo ukaz, da morajo oskrbništva vzeti tudi žito, katero nima predpisane normalne teže, če je le sicer čisto in lepo, ker se tako potem pomeša med težko žito, tako da pomešano zadosti normirani teži. V minolem letu je ministerstvo celo odredilo, da gredo vojaški provijantni oskrbniki, ako se zglase združeni kmetovalci in stavijo ponudbo, v dotični kraj, tam pregledajo ponujano, od kmetovalcev nabrano blago, in ako ugaja, da tam izplačajo kupuino in za prevoz do vojaškega skladišča sami skrbe. (Dalje sledi ) Politični pregled. V Ljubljani, 13. marca. Vlada In jezikovno vprašanje. Češko in nemško časopisje se te dni zelo obširno peča z rešitvijo jezikovnega vprašanja na Češkem ter po svoje komentuje razne vladne korake v tem oziru. Nezadovoljni so z najnovejšo mislijo ministerskega predsednika radikalni elementi obeh strank, pred vsem seveda supraradikalna Schone-rerjanska klika. Ob jednem očitajo vladi, da je po nekem tajnem potu zvedela za narodno - politične zahteve nemških opozicijonalmh strank, na je srečal vredniškega tajnika svojega lista, ki je hitel domu večerjat, ga jo Niels pozdravil s prezirljivim nasmehom — kakor mož, ki je dovršil svojo delo in se vrača s polnimi žepi. Niels Graff jo srečaval vse tiste, ki oživljajo zvečer velike, razsvetljeno ceste — nališpane de-vojke, lepo oblečene, blede gospode, in vsak obraz ga je zabolel. Kajti na vsakem je bilo zapisano, da je bog sveta zlato, pravi, jedini bog in da ni nič preplemenitega, nič predragega, nič prelepega, da bi se ne darovalo na njegovem al tarju. — Niels Graff je stal pred gostilno, katere sta on in Alf navadno obiskovala. Hipoma je začutil glad in žejo in naglo vstopil. Spiti je hotel kozarec vina in pomočiti vanj par koscev kruha. Vstopil jo — in opazil Alfa z gospo Li!y Linden. Da, gospa Lily Linden — katero žo toliko časa ni videl. Pomliid je združila njuno ustnice, in poletje razcvelo njuno ljubezen v bujno cvetje. Modre oči Liline so bile nebo nad vsemi solnčnimi prazniki, katere je bil Niels Graff praznoval. Toda narava, ki jo rodila njuno ljubezen, je vzela na?aj svoje darilo. Njuni čuti so narastli z zelenečim gozdom in so oveneli z orumenolim listjem. In težki oblaki so se privlekli usodno nad Niels Graffa — ni imel časa, da bi poljuboval in ljubimkal — in gospa Lily je zahtevala preveč, zahtevala je uljudnost, njegovo pozornost. Dobil jc časi bolj skromno, bolj naravno ljubico, ki jo bila vsak čas pripravljena, da ga opijani in ga omami, da pozabi skrbi življenja. In zdaj, ko jo jo videl pred seboj v debelem plašču, obraz skrit v temnem ovratniku, se mu jo vzbudila njegova stara ljubezen. In kakor oni zimski večer pred jednim letom so sedeli zopet pri zlatih čaSah skupaj, Alf in Niels in gospa Lily. Se vsi so se spominjali onega sestanka ter govorili o njem. In zgodilo se je isto, kar se je zgodilo pred letom in kar se jo potem tolikokrat zgodilo. katere se je pri svojem načrtu deloma ozirala. — To vest dunajski uradni list odločno dementuje in pravi, da je bila vlada že pred zadnjim sestankom nemških zaupnikov poučena o glavnih težnjah nemškega naroda, o programu, sklenjenem na zadnjem zaupnem shodu, pa da še dosedaj ni obveščena. Pot, katero je nastopila v svrho rešitve narodnostnega vprašanja, mora ugajati vsem zmernim in trezno mislečim krogom, kajti nasto-j/o jo je ministerstvo, kateremu načeluje dolgoletni načelnik državne uprave na Češkem, ki dobro pozna ondotne razmere. Z načrtom, pravi vladni list, mora biti zadovoljen vsak, ki resno želi miru mej obema narodnostima. — Nemška radikalna struja s to vladno izjavo ni zadovoljna in jo posebno boli, da se vlada noče izjaviti o zahtevah združenih nemških opozicijonalcev. Narodno-politične zahteve nemške opozicije. Dunajski liberalni listi vedo poročati, tla so poročila o narodno političnih zahtevah nemških strank za posamne kronovine po večini že izgo-tovljena. Referat za Češko in Moravsko je osrednji komisiji že predložen, baron Sch\vegel je že tudi dovršil svojo poročilo o neznosnih krivicah, ki se gode Nemcem na slovenski zemlji, konečno so tudi Tirolci ter Nemci v Sleziji že sostavili glavne točke svojih zahtev. Neizgotovljeni sta le še poročili o koroških in štajerskih razmerah, najbrže radi tega, ker preti v teh dveh kronovinah nemštvu največja nevarnost. Vendar upa osrednje vodstvo, da bo imelo koncem meseca zbrano vse gradivo, tako da se bodo prve dni aprila že lahko sošli na Dunaju vsi zaupniki nemških opozicijo-nalnih strank ter na podlagi posamnih poročil sostavili glavno spomenico na vlado, katera spomenica bo veljala ob jednem tudi za program zje-dinjene opozicije. — Prav častna ta izjava za nemške kulturonosce nikakor ni, da so take »imenitne« Btranke še vedno brez pravega programa. No, možje pristno radikalno-nacijonalne struje naj bodo le potolaženi, kajti tudi njih najnovejši program ne bo omajal krščansko - slovanske vzajemnosti v Avstriji. Volilna preosnova za dunajski mestni zastop. Poročali smo že, da je dunajski župan v smislu svoje obljube predložil občinskemu svetu načrt novega občinskega statuta, po katerem se znatno spremeni občinski in volilni red. Načrt župana dr. Luegerja je vzbudil v židovsko-libe-ralnem taboru mnogo krika in židovski liberalni listi objavljajo kajpada zelo ostre, deloma prav nesramne kritike. Preosnova občinskega štatuta morda ne bo obveljala taka, kakor jo je predložil župan, ker bo, kakor se sodi, glede nekaterih točk posegla vmes tudi vlada, vendar se mora o njej vsak trezno misleč človek izreči pohvalno. Naj-važneja določba v načrtu je pred vsem uvedba splošne, jednake in direktne volilne pravice in odprava sedanjih volilnih razredov. S tem je ustreženo dolgoletni želji zastopnikov nižjih slojev, ki so bili dosedaj brez vseh političnih pravic. Splošna volilna pravica je omejena le z določbo, da mora vsak volilec dopolniti 24. leto in pa vsaj pet let bivati v dunajski mestni občini. S to določbo se strinjajo večinoma vsi krogi, toda boje se, da pride potem na krmilo socijalno demokratična stranka, ki se je povodom zadnjih državnozborskih volitev pokazala precej močno. Poslednje je sicer resnično, toda do absolutne večine ji je vkljub temu, razun v dveh okrajih, nedostajalo toliko, da se sedaj še ni bati katastrofe. Konečno ne ugaja nekaterim krogom — o židovskih liberalcih seveda ne govorimo — določba, po kateri je odpravljen cenzus inteligence in posestva, in pravijo, da bo deželni zbor v tem oziru gotovo omilil županov načrt. To se seveda le prerado zgodi pri možeh, ki menijo, da vsled višje stopinje omike ali vsled večjega bogastva uživajo toliko več političnih pravic od navadnega rokodelca, da ne smejo z njim voliti v istem razredu, toda pravični ti nazori nikakor niso, kajti vsak državljan mora imeti jednake politične pravice, ker ima tudi jednake dolžnosti. Sadovskega afera je že poravnana mirnim potom z oficijelnim obiskom ruskega poslaniškega voditelja pri srbskem zunanjem ministru Gjorgje-viču. Pokazalo se je in vsaj srbska vlada tako trdi, da ni hotela prezirati srbskega poslaništva oziroma ruske vlade, marveč le poslanika aadov-skega kot takega, ker je vlada povabila na dvor oba tajnika ruskega poslaništva Mansurova in Ne- lidova. Poslanik Šadovski je pri raznih prilikah pokazal, da mu je kaj malo mar naklonjenost srbske vlade. S temi pojasnili se jo zadovoljil ruski zastopnik in jo zadeva rešena s tem, da Ša-dovskega ne bo več v Belgrad. Ustava na Kreti. Načrt za preosnovo kre-čanske uprave, kakor ga je izdelala posebna komisija, je narodna skupščina odobrila v celoti. Nadkomisar princ Jurij doposlal je novi krečanski Statut v pregled diplomatičnim zastopnikom onih štirih velesil, katerim je izročena usoda otoka Krete. Pod predsedstvom italijanskega zunanjega ministra Canevaro so se včeraj sošli zastopniki Rusije, Anglije in Francije, ki se pečajo s tem vprašanjem. Pri preskušnji gre se samo zato, da v načrtu ni kake določbe, ki bi nasprotovala določbam in dolžnostim napram sultanu ter imenovanim velesilam. Cerkveni leto f »i*. Misijon t Kamniku.*) Prelepo se je vršil naš domači misijon, katerega ste bili v svojem listu že naznanili. DomaČi misijon, pravimo, ker so ga vodili duhovniki domače dekanije, ki so s tem pokazali, da se pred vsem drže »svojega« dela; dela, ki ga jim odkazuje strogo njih poklic. V tej dveletni dobi, v kateri se ima vsa škofija premisijonirati, bil je naš misijon prvi te vrste; nekak poskus. In reči moramo : šlo je, hvala Bogu, dobro ! Gospodje duhovniki — sosedje, delali so res požrtvovavno. Zapustivši svoje domače obile posle, posvetili so se brez kakega zemskega plačila z vsemi močmi ljudem, do katerih nimajo nikakih dolžnosti. Govori njihovi bili so lepi; nekateri pa kar izborni. Udekžba bila je tudi primeroma velika, zlasti zvečer. Nekaterekrati pa je bila ljudstva tolika sila, da jih do zadnjega kotička natlačena sicer prostorna cerkev ni mogla v se sprejeti. Udeležilo se je misijona po večini tudi meščanstvo, in — razun najtrših — prejelo sv. zakramente. Dočim pa je bilo vse, kar je dejan s k o-krščanskega, polno duševnega veselja in gorečnosti, absentirala se je po svoji večini — z nekaterimi častnimi izjemami, naša »inteligenca*, dasi je bila s prižnice izrečno in uljudno povabljena k govorom, ki so bili zanjo posebe prirejeni. — Nam daje ta prilika povod, da izpregovorimo odkrito besedo o stvari, ki nam je že davno na srcu. Od nekega gospoda, ki je prišel iz Nemcev med nas Slovence, čuli smo, da se čudi, kako da se izobraženstvo na Kranjskem slabo udeležuje verskih vaj; da je živel med Nemci v kraju, kjer je videl uradnike z ljudstvom vred udeleževati se raznih — ne samo oficijelnih — pobožnosti; da jih je videl n. pr. nekaterekrati v letu pri sv. zakramentih itd. Pri nas so take prikazni — bele vrane. Vse kaže, da gospoda v istini verujejo v ono moderno nezmisel, da je vera samo za neo-mikane proBtake, da vera ni več to, kar v resnici je, namreč večna in absolutna resnica, katerej se imamo klanjati vsi brez razločka, marveč samo nekak surogat omike, ki naj neomikanega človeka zadržuje od hudodelstev; ali pa se misli, da se tudi pred Bogom ločimo v prostake in veljake, ki imajo svoje prednosti, kakor na zemlji, da bodo sicer prejeli isto plačilo, no cla bi imeli iste dolžnosti. Oj, prevelike in usodne zmote, v kateri živi moderno razumnistvo! Mi ne poznamo takega razločka, zato rie moremo razumeti in ne dosti obžalovati, da hočejo oni, ki so v človeški družbi prvi, v najvitalnejših zadevah biti zadnji. Jeden izmed inteligence se je pa zadnji dan misijona še posebno »postavil«, idoč pokrit mimo procesije, ne sicer tik Najsvetejšega, pač pa ne daleč od tam. Ako se naša OBebna čast napada, lahko molčimo; ko se pa Bog javno zaničuje in ljudstvo pohujšuje, ne bomo molče gledali. Kdor se tako javno pregreši, zasluži javno obsodbo! Menimo, če bi kdo prav nič vere ne imel, moral bi mu vendar najmanjši takt, ko bi ga kaj imel, povedati, da gre respektirati toliko množico, pa bi snel klobuk raz svojo študirano glavo, če ne Bogu, pa vsaj ljudem na ljubo. Tako v svoji smešni oholosti pozabljajo nekateri najnavadnejše dostojnosti veri in verskim pojavom nasproti! V onih govorih pa se je baš dokazovalo, da prava izobrazba vodi le k tem globočjemu spo- *) Zaradi pomanjkanja prostora zakasnelo. znanju Božjemu. In tako je nekdaj bilo: Kjer večrazumništva, ondi globčje versko prepričanje. Das halbe Denken fahrt zum Teufel, das ganze Denken fiihrt zu Gott, pravi Nemec tako resolutno kakor resnično! Največji geniji bili so najboljši katoličani. To je povsem naravno; to tudi jedino dosledno. In tako bi tudi še danes bilo, ko bi g o s p 6 d a o verskihrečeh kaj — m is lil i. Sedaj pa kot debela jesenska megla leži nad moderno družbo verski indiferentizem, katerega ne more prodreti noben žarek božje resnice, k e r s e o božjih rečeh sploh nič ne misli, ker se misliti in slišati — neče! Ne moreš jim na noben način blizu priti, da bi vsaj jeli misliti. Nečejo videti in srečni so, da ne vi dijo! ... Ali pa zaradi tega, če kdo o resnici noče slišati, zanj jenja resnica eksistirati ?! Mar solnce ugasne, če kdo meži pred njim, da bi ga ne videl ? Solnce sveti, on pa tava v temi; resnica eksistira, pa ga bo sodila, ne rešila! Dejansko-krščansko živeti: moliti, spovedovati so, pridigo poslušati, smatra se za poniževalno, omikanega moža nevredno. Ali je res to kaka sramota, resnico iskati, spoznati jo in priznati ? Ni li to najprva dolžnost in ob jednem najplemenitejše delo človeškega duha ? Ni li mnogo bolj sramotno, ako je človek, ki se šteje izobraženim, brezbrižen, nejasen in nedoločen v najvažnejših zadevah, ki prevzemajo vse človeško bitje? In Zopet, če resnico pozna in dolžnosti ve, ve tudi po spoznanju dosledno ravnati, in če resnica zahteva tudi žrtev od človeka, ni li to moža nevredno?! — In vender je tako moderno ; in ker moderno, zato častno (!) Iz onih višjih krogov pa se razširja to naziranje in to ravnanje — uprav zato, ker velja ta brezmiselnost za »imenitno« — dalje v kroge meščanske, ki postajajo vsled tega versko mrzli in v službi božji popustljivi, in odtod zopet dalje med širše mase ljudstva tja do — gorskih vrhov. In to bo šlo dalje, dokler ne dobimo verne in-t e 1 i g e n č e. Ker pa trde, da se ta moderna bolezen verskega indiferentizma pri sedanjem rodu z najboljšo voljo, kakoršno smo gotovo imeli pri nas, ne da odpraviti, imamo zopet nov konkreten dokaz, kako živo nam je potrebna katoliška gimnazija. Ta nam bo dala zopet razumništva, ki bo v ljudstvu z lastnim dobrim zgledom gojilo versko mišljenje in versko življenje. — Katoliška gimnazija je naš up in naia tolažba, da se bo tudi v tem oziru, če ne kmalu, pa vsaj sčasom zasukalo na bolje. Obmimo se od te temne podobe nazaj k jasni in veseli sliki verske navdušenosti. Krona vsej slovesnosti in nov povod ljudskega navdušenja bila je navzočnost premilostnega gospoda knezoškofa, ki je dva dni spovedoval, trikrat pri-digoval in zadnji dan vsprejel v Marijino družbo 97 deklet in 37 mladeničev. Ta, mladeniška Marijina družba, nam zato dela toliko veselje, ker ta bo premagala oni terorizem sveta, ki vse boljše čute in vzvišenejše težnje v mladi duši zatre s svojim zaBmehom ; oni terorizem, ki proglaša za največjo neumnost mladega človeka : biti pobožen. In ta terorizem se mora umakniti neustrašenemu verskemu izpoznavanju ! Sijajno se je završila lepa slovesnost s procesijo po mestu, ki jo je ob najlepšeifi vremenu — kakoršno smo imeli sicer vse dni — in ob veliki asistenci vodil Presvetli, noseč presveto Reš-nje Telo. Procesije se je udeležila ogromna množica samega vernega ljudstva, ki je na ta način slovesno pokazalo, da ob koncu 19. stoletja, v dobi racijonalizma in naturalizma, v presvetem zakramentu še vedno ponižno spoznava in moli neskončno velikega Boga, pa da se hoče posloviti od preteklega in začeti prihodnje stoletje v oni veri, ki mu je vodnica že nad tisoč let, ter mu je do danes niso iz src izruvale časov sile! Dnevne novice. V Ljubljani, 13. marca. (Občui zbor katoliškega političnega društva) bo prihodnji četrtek 16. t. m. ob 7. uri v Katoliškem domu. Poleg razgovora o društvenih zadevah govorila bota poslanec vodja P o v š e o političnem položaju in poslanec profesor dr. Krek o taktiki katoliško narodne stranke proti slovenskemu liberalizmu. (Deželni zbor kranjski.) Jutri se zopet prične zasedanje deželnega zbora. Na dnevnem redu so: obljuba novega poslanca iz velepoBestva g. Ulma, ki je bil izvoljen namestu grofa Auersperga, naznanila deželnega glavarja in razna poročila dež. odbora. (Presvetli knez in Skof mariborski) se je danes odpeljal na Dunaj, kjer se jutri prično posvetovanja škofovskega odbora. (Osebne vesti.) Na graškem vseučilišču je bil danes promoviran doktorjem medicine gosp. drd. Rado Frlan. — Načelnikom postaje v Mariboru je imenoyan E. Hauser, višji oficijal v Celju.— V samostanu oo. trapistov v Rajhenburgu je te dni umrl brat Gabrijel, doma iz Lijona na Francoskem. V samostanu je živel jako vzgledno, stregel bolnikom in pokopaval umrle sobrate. Truplo so prepeljali na Francosko — V Gradcu je umrl vladni svetnik Martin Rismaul, rojen 1828 v Letušu pri Brasločah. Služboval je svoj čas tudi pri finančnem ravnateljstvu na Kranjskem. (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri v torek stopi v slavni Ohnetovi rodbinski drami »Fužinar« pred svoje rojake gospod Ignacij Borštnik, odlični člen zagrebškega kazališča. Slovensko občinstvo pozdravi drazega gosta gotovo najprisrčnejše, saj mu je ohranilo, v spominu na plodovito delovanje na našem gledališču, še do danes vse svoje gorke simpatije. Gospod Borštnik bode igral ponosnega fužinarja Derblaya, ki je mej njega najlepšimi vlogami. — V četrtek 16. t. mes. se uprizore četrtič in zadnjič » R o k o v n j ači «, in sicer na ponovno željo rodoljubov iz Kamnika in okolice, ki se udeleže te predstave v velikem številu. Ker se godi dejanje igre v Kamniku, v črnem Vrhu in okolici, so »Rokovnjači za Gorenjce sploh prav posebno zanimivi. Predstava se bo vršila torej na čast milim gostom iz kamniškega okraja in Gorenjske sploh. (Za volilno pravico v mestni zbor ljubljanski) jo včeraj popoludne »Slovensko katoliško delavsko društvo« v Ljubljani priredilo shod pri Fer-lincu. Shoda so se mnogobrojno udeležili delavci vseh strok, pa tudi veliko volilcev. Gostinčar je načrtal davke, katere daje mestu delavec s svojimi žulji, zato se je delavcem že večkrat ob-Ijubovalo, da se jim d& zastopstvo v mestnem zboru ljubljanskem. Žup an Hribar je na nekem shodu pri Ferlincu slovesno obetal, da se delavskim željam ugodi ob cesarjevem jubileju, a ko je v mestnem zboru prišla na vrsto dotična točka, se je morala odstaviti z dnevnega reda. Mi pa ne smemo mirovati! Po vseh delih mesta bodemo za svoje pravice sklica vali shode, peticijoni-rali bodemo, dokler se občinski svet ne odloči za pravično preosnovo volilnega reda. Pri občinskih volitvah delovali bodemo za take može, ki bodo za naše zahteve odločno nastopili, kar je pa naših volilcev, naj pa na volilnih shodih krepko povzdigujejo svoj glas. Glasilo ljubljanskega magistrata »Slovenski Narod« je trobilo, da ni misliti na preosnovo, kakoršne si želimo, ker bi se s tem širil klerikalizem. Mi ne vprašamo, ali bi se s tem siril »klerikalizem«, ali »liberalizem« ali »socijalna demokracija«, mi hočemo pravice ljudstva, mi hočemo, da se izvrši ljudska volja. (Burno pritrjevanje.) No verujemo več nobenim obljubam, ampak delali bomo, da si z delom priborimo, kar je naše. Če bode videl kompaktno zvezane mase, dobiti bode moral tudi ljubljanski magistrat respekt pred nami ! — Z velikim navdušenjem je bila nato vsprejeta peticija: »Slovensko katoliško delavsko društvo je na shodu dne 12. t. m. sklenilo na slav. občinski svet sledečo peticijo za spremembo občinskega volilnega reda: Ker nosijo vsi prebivalci mesta bremena, katera jim nakladajo javne mestne potrebščine, sledi iz tega, da morajo imeti tudi vsaj vsi polnoletni možki prebivalci mesta pravico do gospodarstva v občinski upravi. Dosedaj je ogromno število istih izključeno od volilne pravice za mestni svet. In to vkljub temu, da je država dala za državnozborske volitve nekako občno volilno pravico in da so brez dvojbe delavci tako važen faktor v mestu, da bi brez njih zaostalo javno blagostanje. Vsled tega so tudi tembolj opravičeno zahtevali svojih pravic, katerih jim v današnjem napredku kulture in svobode pač nihče kratiti ne more in ne sme. Zatorej zahteva današnji javni shod slovenskega katoliškega delavskega društva : Slavni mestni občinski svet skleni, vpeljati občno, direktno in tajno volilno pravico za volitve občinskih svetovalcev. Odpravijo naj se do sedaj obstoječi razredi in se vrede volitve po okrajih. Izključi naj so volitev po pooblastilih, ženskevolilke naj oddajajo glasove osebno z zaupniki.« — Videlo so je, da je delavskim slojem naj odločnejša volja resno pobrigati so za ta sklep. Besedilo peticije je bilo soglasno vsprejeto. Govorilo se je tudi marsikaj o mestnem gospodarstvu. Navzoči so bili složni v tem, da ima ljubljanski magistrat preširoko odprta okna in blagaj-nice. Gosp. Jakopič je ostro prijemal delo pri siljencev, katerega snedajo poštenim delavcem, kar se je pokazalo sosebno v letošnji lepi zimi. K tej točki govorili so razni govorniki ter zahtevali, da se v tem vprašanju store jedenkrat v obsegu postave skrajni koraki. Gosp. Gostinčar je delavce še povabil, naj pridno pohajajo svoje »Delavsko gledališče« ter mej gromovitimi »Živio«-klici krščanskemu socijalizmu zaključil prepo-trebni shod. (Tretji koncert »Glasbene Matice«) bo v nedeljo, na sv. Jožefa dan, zvečer ob polu 6. uri. Na vsporedu sta dve cerkveni pesmi Mat. K a-s t e 1 i c a na čast Mariji (iz 1. 1678) in šest duhovnih pesmi iz XVI. stoletja. Gosp. Matej II u-b a d je harmonizoval eno Kasteličevo za dvojni zbor, druge za mešani, za moški zbor ali za samospev. Pele se bodo tudi na novo prirejene narodne pesmi in prvikrat v Ljubljani go1 zan. del. oblač 00 13 7. zjutraj 2. popol. 74VU 74'il 3'6 05 st. svzh. m. svzh. sk. obl. poloblačn Srednja temperatura sobote —8-5°, normale: 2 8". 8red»ja temperatura nedelje 8 5°, normale: 3'0°. Zalivala. 276 1—1 Za prisrčne dokaze ljubeznivega sočutja mej boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma deda, pradeda in tasta, gospoda Luke Tavčar-ja za mnogobrojno udeležbo pri sprevodu od strani prijateljev in znancev pokojnikovih k njega zadujemu počitku in za krasne darovane vence izrekamo svojo odkritosrčno, najtoplejo zahvalo. Žalujoči ostali. V Ljubljani, dnž 12. marca 1899. Zahvala. 274 11 Gospodu dr. Josipu Furlan-u, odvetniku v Ljubljani, izrekamo v dokaz r.ašega odkritosrčnega priznanja in hvaležnosti tem potom naj toplejšo zahvalo za ves preobili trud, s katerim nam je rešil 8000 gld. zapuščine, katere ne bi sicer nikdar dobili. Vrhnika dne 8. marca 1899. Jerica Cvetnič. Fran Tršar st. Terezija Kernc. Fran Tršar ml. Zahvala. 277 1"1 Povodom smrti našega nepozabnega očeta Petra Cigoj posestnika ln cerkvenega ključarja bilo nam je v veliko uteho, da se je njegov pogreb lako veličastno vršil. Vsem udeležencem se v mieuu žalujoče rodbine iskreno zahvaljujem. Posebe še: prečastiti duhovščini domači, iz Ajdovščine in Lo-kavca, očetom kapucinom od Sv. Križa, gospodom uradnikom iz Ajdovščine, slav. pevskemu društvu za preganljivo petje. Bog stotero plačaj I Blagega pokojnika priporočim vsem v spomin in iskreno molitev. V Šturiji, dnč 11. marca 1899. Edvard Cigoj, JCt ta t-, « a> -E: 0 rt W>u p—t « -fi S :fS * ° « S -S co C « L. »cj C O tO a) 03 EL V) O !_ a. vi Drat07scins si bodo imelo 19. sušca 1899, t. j. na praznik sv. Jožefa, popoldan ob 7* 5. uri v šolski sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana svoj letni občni zbor, h kateremu so vsi moški udje te bratovščine povabljeni. 271 2-1_ Odbor. Lak za sobina tla, jednej prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samouporabo v zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. Vabilo na redni občni zbor naJČIstfJe Iu2m ttlSELlNE i najboljše mizne in osve-v žnjoče pijače, 20 10 preiskušene pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speče rijskih prodaj»lni>-ah in trgovinah z jestvinami in vinom. lice ID HIB 7 kateri se bo vršil v četrtek, 23. t. m., ob 10. uri dopoludne v hiši deželnega poslanca v Senožečah. Dnevni red: 1. Nagovor in poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa. 4. Volitev enega računskega pregledovalca. 5. Slučajnosti. V Senožečah, dne. 7. marca 1899. 278 l—i Načelništvo. v Zrphanip 1. Glavni dobitek 1QQi[ ,[ kron vred. | Licuaiijo že v soboto! 2. Glavni dobitek 2i[ 1 3. Glavni dobitek 1],( v gotovini z 20"/ ([ » >» H odbitka. || Dunajsko srečke a 50 kr. i «F. C?- Ma^eir, menjalnica v Ljubljani. | H vseli vrst, zanesljivo kaljiva, M ' M ^ priporoža tvrdka 207 8—8 ^ * IVAN PERDAN v Ljubljani. S Slovenci, pristopajte k „Naši straži"! Mtt^tMaiMiMMBmMaMEBB Na prodaj je 1000 suhih mecesnovih plohov 17, in 2 paleti debelih pri Urban Weberja naslednikih v Zalem Logu, p. Železniki Gorenjsko. 257 3—3 iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju oddaje se po £» - «»«» br j* Ha v plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalnici Maksa Domicelj-a v Ljubljani, na Rimski cesti, vis-a-vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v srečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se. da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega ml;na dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. 259 44—2 Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovale efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. MAH v I lakso Veršec .TUBIJJANI. Srečke na mesečne otn-oke po 2. H. 5. 10 goldinarjev. Girn-konto hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dne po 4Vj%. Poštno - hranilnične položnico na razpolago. -I > ii a j s le a l> o i* X a. l>nč 13. marca. 8kupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/„...... Avstrijska krouska ren'a 4n/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0. 200 . . . . Avslro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, IGO gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. ve)j. 20 mark............ 4tJ frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 05 kr. 100 > » 120 > 10 » 101 > 10 » 119 > 80 » 97 » 85 » 918 » — » 367 > 80 » 120 > 45 » 69 » — » 11 > 79 » 9 > 65,,,» 44 > 10 ► 5 > 66 » Der 11. marca. 4"/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 172 gld. 60 kr 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 » - Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....191 » 50 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » — Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......141 » 50 Donavske vravnavne srečke 5°/„ .... 130 > 75 Dunavsko vmvnavno posojilo 1. 1878 . . 108 > 75 Posojilo goriškega mesta.......112 » — 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 > 25 Zastavna pisma »v. osr.zem. kred.banke 4°/„ 98 > 10 Prijoritetne obveznice državne železnice . . — » — » > južne železnice 3°/0 . 179 » 50 » » južne železnice 5°/0 . 124 > 70 > » dolenjskih železnic 4°/0 99 » 50 Kreditne srečke, 100 gld. ...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gen6is srečke, 40 gld....... Waklsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 199 gld 1.0 . 20 » 28 » 85 . 84 . 60 » 24 . 1R6 » 3425 > 470 . 65 » 113 . 242 » 189 » 127 » 25 kr 40 75 75 50 50 50 25 25 ,Ejr Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sro6k. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese zu vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba ««jl.T.ki. .»a^ ffissa. I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. JiAT Pojasnlla->jS v vseh gospodarskih in finsnčnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih Klavnic. "&B>